gN0351-64
7
»nt
I
1244011
19
VREME
I
razmeroma hladno.
I
Pregovor

Murska Sobota, 17. avgusta 1995, leto XLVII, št. 33, cena 150 SIT
Slovenijo hitreie kot
2«'

nekoč

■ll
li
ll
l Ih
M'® - V
provincialu


KI'

r


-J >5.

<1
F-:








Stare hiše imajo v sebi uro. Tik preden bi vroče sonce iz
'OVMo mesto
njo )e bolniški izostanek upravičen

Obremenjevanje ne za tistega delavca, ki je v njej videl pot j rujn kršitve njihovih umika. Bolezen je skoraj vedno m za vsakega | ^’^‘haigj„^'^^'^^''^menjenosri delavci, kina človeka velik iivljenjski udarec. Bolezen člo- j ' pogosto omagajo in zbolijo tudi veka ustavi v šivljenjskih načrtih in hotenjih. Je
Vestoikova akcija:

Je
kot mlinski kamen, privezan na nogo, ki bre-
sii^g spiralno navzdol, v vr-
se, toda ne
^utzftt}t> Ve^/zto hitreje se vrti
nia smer
Ztvijefuiir.^	---------- J- --------
. še vedno i' skoraj Šestdesetih odstot-
V tekstilni.
bolezni so
kih vzrok izostankov z dela. In ker dvomimo, i
industriji, industriji gospo
prav delavcem v delovno intenzivnih panogah, ;
po-
ni
''Jh

Resta^rOč^ia
7	V	ok de e^^^ bolnikih izostan-
‘^Sa, olgm. ‘^Snbd zaposlitev, če .so	bnenova-
dragega dru- l<ov zaradi nege	ko je na posa-
^'r >reba za	ah na ocenitev
■'^^'rniv otrok iskati dodatni ^riezne diagnostičnenn nf}l
ADRIA
'‘n/e otrok iskali dodatni
komisijo treba čakati po pol
Toda če bomo s prstom kazali
leta, leto in več.
K
samo na to. se nam
prezrli bistvo. To pa je, da je
'a
Uradni zastopnik:
I C
J	J*' r. Rif
delom in tudi čedalje
norme
z
»
l?A

PtramidiA
/	Mladinska H. Murska Sobota
'-P,
1


'H/
v
MAJDA HORVAT
kt rnu je morda ves Čas
Sobota
069/31-633, 0609-613-372
L
I
Dudek pod čelado

''RTNIKVISMB

Informacije; 061/264 3S2
UDBI
K
EVRO IN FONO


.i

I .

j?-*- ■
■■I
V--
mobitel

M.9

22. ivgiRt, torek. Tlniale)
23. muil, ireda, noža
Konec tedna bo zmerno oblačno in
Vestnikov koledar 17. argust, čelrtek, Volko 18. avgntt. petek, Hdena 19. aigoet, sobota, Boleslae
Naša dediščina že precej »razprodana«


I
I
I
I

Vabljeni k vpisu delnic II, emisije!

Doklej nezavarovani železniški prehodi in smrtne žrtve na njih?
••IHVESINIlOSjj *'5WIK ViSMIlJ NIK vestnik VB 'lESnilKVBTNIR'
»Strah«, da y Kovačevcih nimajo kovača odveč
O konoplji in lanu -Mura hiti skozi

"ft*S '■
* '
Za življenje v sožitju različnosti
CREDIIANSTALT
Banka uspešnih _____
M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21 730
'lahko zgodi, da bomo bolezni vedno (
20.	avgutl, oedella. Samo
21.	legoet, poHodellek, Zdenko I
■ ■
dodaio!^"'^^^>^'pričakovanja.
^šgubl^^^^ P‘^djetja poskušajo aktu' nei', delovne ure, tedni in me-
meni korak, da čez noč ali postopoma spremi-[ivljenjske poti. Statistika je jasna:
Iz Ljutomerske kleti le vino iz grozdja ki zraste v teh krajih
i il
vestnik vestniiv
NIKVtSIHIKVlSi
Cenjene goste obveščamo, dz bo restzvracij* zarodi dopustov od 19. do 31. avgusta ZAPRTA.
Za razumevapje se zahvatjidemo in se še nadalje priporočamo za obisk. RESTAVRACIJA ADRIA, Lendavska 39 e, 69000 Murdia Sobota, Tel.: 069 31 281
Košarkarji Smelta Olimpije na pripravah .. v Radencih

^spovedovali, da se bo z veČio grozil, da so tam vrata in delavska knjUica? \	1	1.1 n.,1
^"'■>7, negotovostjo zaposlitve in Domov je treba prme.sti plačo, zato je na delu UJUlOVega Uajbolj SCUCnega kota IZtlSUllO SC ZadUjl lllad, SC
... .	'V p v. 'I	.. -J.. -L..	n tfrlflji-,	,	_	_	__	.	_	.d
prvim praznikom Najmanjše pomurske Občine Kobilje kip

jlB
M
JI
LtlUg f s	I Ij.., F .	. -	JA
lahko rečemo, da je bolezni vedno več. jj
Lahko se strinjam s tistimi, ki opozarjajo na :
I Soaca srpana graidla ma&, z madom navdana a/da dlH.
^jola^mlef^^^^^^	^B^oleze^^n^e ’ čas prcvcsi V doigo polovlco avgusta. Svetloba v avgustu!
‘‘10 čedaiie	.1.1,0.. irhod iii r nio ie bolniški izostanek upravičen ■	^amau tako lu HC zvcnl, kakov zvcui po
el^on^nkl^ega. M^^dkje Morda se^prvi umik z boleznijo tudi ob- UaldjU^U. NaUlCStO VltajoČC VTOČUie pOlllOSt SVetiobC. SCnCC «4-2,^	^Todjiiezen, ifsTje^tSo^e^aZ^Te : postajajo bolj sltc Ul staTc hiše začno na pročeljih piti toploto.
S^iZ^j^od^h ‘o^vez. HepL^d^jel^st	To iii sauio uTa, tojc utop! (šsm)Fotografija: juza
družba
za
j/iiddoiJ ii ±0.0.
Tržo^ J/6
močnejše sledove izhod in z f^jo je bolniški izosianek upravičen j ^ttto jih moremo obrav- umik z dela. V prvem trenutku je to lahko za 1 p ^ocj.i	predvsem z zdravstve- delavca olajšanje, h kateremu tudi sam močno ,
•'adn,. '^rpa jh ..i------,---- Morda se prvi umik z boleznijo tudi ob- ;
‘Skočim trakom, f.,.	--------- , i rn i
š‘‘h nntjj!„	jjj, ((^liko pripravljenih z lažno l
mo ih	priha- diagnozo upravičili bolniški izostanek, potem '
za opravljeno delo.	.....
drifiinskega Uvlje-
^er h “'■II.
'ki jt,
■lil A-
7.
‘'khtj"' m ^P^zttlno na ''	.Suče
panogah,
‘“»n i' druah	n-.r. ..............  -	,,
enr,i'^ t^Paraiov. Torej predvsem da bi zdravniki na veČ koncih Slovenije več ;
tres7 f j''i‘,j'’<tčkrar z do- bolniških izostankov po naključju predpisali .
. 'ri- i. ,	. r . . .	...	t r .._..._...i.-ln//^'fei.i zv!nffin7tvnih	f
.	1	-------------------- J
Nh J?'''!'/*! m..!	1’61 VJ7WJ^, Ampak
n,.	z^Jradi pAtjihie-
Sl*' do.tp'T" ^bzanega m spočitega ' jti	Ce ne, jc tam že
več, da so povezane ------ ,
večjimi pričakovanji po uspešnosti, Z vedno bolj stresnim načinom življenja.
f'ri**fc=d L-,	\	/ !
\ X v \ •	' (
- 4' ■ V \	l \ I	\
\'' \\ I —1^ /	' \ '	\ \
I I y i \	\ \
2
vestnik, 17.
"Iz Zagreba piše
Dudek pod čelado
aktualno okoli nas
Zunanjepolitične vzporediiig
Bogve, kakšne implikacije ima vključitev hrvaške Krajine v državo '
Zakaj so Zagorci in Medžimurci postali nosilci osvobodilne vojne na Hrvaškem in zakaj najbolj izpostavljena poveljnika generala Markača in brigadirja Koradeja za velike denarje vabijo na ameriške vojaške akademije?
Pred natanko petimi leti se je začela oborožena vstaja kninskih Srbov. Do tedaj so vse javnomnenjske ankete na Hrvaškem prikazovale velik odstotek zavračanja kakršne koli oblike vojaškega drila. Hrvatje so I dobesedno sovražili policijsko in vojaško uniformo. Zdaj pa je militarizacija države dosegla tako stopnjo, da se vsaka informativna oddaja na malih ekranih HRT-ja konča s posebnim pozdravom hrvaškim vojakom, prej domobrancem oz. branilcev, od padca Krajine pa osvoboditeljem, ki predstavljajo od 8 do 10 odstotkov turškega prebivalca. I V dosedanji osvobodilni vojni so se najbolj izkazali Zagorci in Medžimurci, ki jih Itrvaško-srbski Spor ci neposredno prizadel, med vojaškimi poveljniki pa Zagorec generalpolkovnik Mladen Markač, vodja vseh posebnih policijskih enot, in enoroki Medži-murec, štabni brigadir Ivan Korade, ki je s 7. gardijsko brigado (varaždinsko-medžimursko območje) osvojil Knin. Oba sta dobila ponudbo ameriške vojske, da za mesečno plačo 100,000 ameriških dolarjev in s premijami, kakršne dobiva košarkar Michael JorCn v NBL-ligi, eno leto predavata na podiplomskih študijih vojaških akademij. »Dokler vsa Hrvaška in BiH ne bosta osvobojeni, me tudi tako vabljive ponudbe ne morejo premamiti,« pravi brigadir Korade, ki je po naravi dokaj podoben Martinu Sagnerju - Dudku, tedaj seveda, ko ni na bojišču.
Čeprav je res, da so imeli v komaj 84-ur-nem osvobajanju nekdanje Krajine, velike kot pol Slovenije, pomembno vlogo hrvaški pregnanci s tega območja, so prav Zagorci, Medžimurci in Istrani, ki v hrvaško-srbskem : sporu niso neposredno prizadeti, pravi osvo-> boditelji zasedenih območij. Po uradnem.
koncu vojne (3, januarja 1992), ko je začel veljati tako imenovani sarajevski sporazum o prekinitvi ognja, je bilo pod srbsko okupacijo okoli 15.000 kvadratnih kilometrov hrvaškega državnega ozemlja ali nekaj manj kot tretjina, sedaj je še 4,6 odstotka ali nekaj več kot 2000 kvadratnih kilometrov. Zagorci, ki so bili zastran vojskovanja vse do hrvaške osvobodilne vojne na slabem glasu, so se skupaj z Medžimurci izkazali kot najboljši vojaški strategi, poveljniki in vojaki. Brez njih Hrvaška vojska danes ne bi bila to, kar je, močna regionalna vojaška sila, Id so se je poleg Srbov ustrašili tudi Italijani. V petek, 4. avgusta, so več kot 50-krat na hrvaškem radiu in televiziji ponovili poziv hrvaškega predsednika in Vrhovnika dr. Franja Tudma-na srbskemu življu v Krajini, da ostane na j
svojih domovih, v njem pa je naveden tudi
eden od razlogov za vojaško-poUcijsko posredovanje v Krajini, španovya »italijanskega fašizma in srbskega imperializma za trgovanje s hrvaškim ozemljem«, Rim seje tako prestrašil, da seje ves minuli teden opravičeval Zagrebu, češ da so ga narobe razumeli.
»Mi smo Italijane že dobro razumeli, a do osvoboditve nekdanje Krajine nas niso jemali resno,« pravi načelnik javnega štaba HV general zbora Zvonimir Červenko. Tako je Zagreb čez noč omeščal Rim tudi v našo korist, a bo poslej tudi trši sogovornik pri urejanju hrvaško-slovenskih odnosov, čeprav so mi v dneh slavja po sijajni zmagi v Krajini to odločno zanikali vsi hrvaški politiki od dr. Mateja Graniča do premiera Nikice Valentiča. »Največje breme v naših odnosih so bila prav zasedena območja. Zato bo poslej lažje,« je prepričan zunanji minister dr, Mate
Granič.
Peter Potočnik
šestinsedemdeset let po tistem, kar je bilo Prekmurje priključeno kM^
Srbi kot obramba pred Turki $o bili v Krajini nase^eni nekaj sto let, Prekmurje je bilo pod Madžarsko tisoč let. Zdaj po šestinsc' demdesetifa letih sicer ni več v Jugoslavj^, vendar tudi v madžarski državi ni. Iz tega sklepati na pTihodpje dogajaitje v Krajini? Bodo Srbi šli v protinapad, si bodo skušali ozemlje znova osvojiti ali pa bodo prisiljeni pozabiti na stoletna »ognjišta«? Mednarodna skupnost, ki takrat ni prištevala Rusov, je bila v glavnem za priključitev Prekmurja k Jugoslaviji in Madžarsko - morda niti ne bolj poraženo, kakor je tačas Srbija - Je to prepričalo, da ni skušala »popraviti krivice«, sklicujoč se na tisočletje oblasti nad tem področjem. Glede Krajiiie pa niti ne kaže preveč na to, da se Rusi ne bi striiOali.
Potemtakem bo najbrž tako ostalo in morda se bodo stvari, čeprav gre za tradicionalno sprte Srbe in Hrvate, Čez čas v Krajini uredile tako, kakor so se v Prekmurju, Nikoli od takrat se Madžari v Prekmurju, ki so tako prišli pod Jugoslavijo in pred štirimi leti pod Slovenijo. niso imeli zakaj pritoževati nad narodnostnimi pravicami. Tudi zdajle v tem času, ko je zaradi etničnih spopadov občutljivost javnosti zelo povečana, ko torej zelo hitro pride do reakcij na vse oblike nestrpnosti - kar pa istočasno ne pomeni, daje nesrpnosti, predvsem rasne, manj - se ne sliši nikakih tožb. V Ljubljani v teh dneh zaseda Amnestv International, najbrž kot nekakšno honoriranje vzorne slovenske manjšinske politike. Se je pa moral predsednik države opravičiti zaradi napada na črno-polte udeležence zasedanja. Senegalce so napadli sredi Ljubljane.
Američani so se v preteklem tednu pobotali z Vietnamci in navezali diplomatske stike, na veliko ogorčenje mnogih veteranov iz vietnamske vojne, ki se še spominjajo padlih sobor-
cev, nemška vlada pa je izgnala 40,000 Vietnamcev, Zaradi tega ukrepa ne bi smela priti na pranger varuhov človekovih pravic, ker naj bi šlo v glavnem za kriminalce. Vsekakor zajeten trop kriminalcev! Nemci so Vietnamce dobili po združitvi z vzhodno Nemčijo, veliko pa jih je tudi v drugih nekdanjih socialističnih državah. Govori se o poljski vietnamski matiji, niški, slovaški in drugih. Vietnamci so Rusom pri preganjanju svojega etničnega kriminala celo ponudili policijsko pomoč, Nemcem pa so sporočili, da jih sprejmejo vseh 40,000, če jim v zameno za »uslugo« finančno pomorejo, da jih vključijo v domovino, O načinu, kako bi Vietnamci to storili, bi nemara vedeli kaj povedati tudi ameriški vietnamski veterani, bi pa vsi cineasti, vsi, ki verjamejo filmom in so gledali Lttvca na jelene.
Z aziati Evropa vsekakor nima dobrih izkušenj. Srbe je nekoč preselila zaradi azijskih Turkov, in to seji še danes otepa. Rusom se zatika imperialno priključevanje azijskih provinc, tačas najbolj Čečenija. (Kaže, da so se prav in v celoti
evropeizirali samo
liaai
v
veljajo za izvorno aaJsKti' stvo.)	.
Kritiki evrocenti«^ poudarjajo, da so vg J dejstev, kijih rajo utrpeti od gih ljudstev, krivi sojih prav oni nauciu,*^^ reči streže. Pa
reci streže, ra rAictrtio’ sko avtomobilsko pa za vietnamske stopke, Že,todavzt«2, zagrizenosti t«*? skih ljudstev jih naučiti. Kakor da bi ■ Evrupeneka^^^S* oviopstE liratsietfl ,-skrajnosti. To sc je n® ugotavljalo že pri' komunizmu, kij®*^cyK( delu stare celine, v torej, učinkoval kot nizem«. Čim bolj n® sc je šlo, tem bolj J J"jp »aziatski«. Po®”®’* J ir'i kako šele se evropsiu^^^' negativno gih celinah! Ruski revolucionarji, če ^|^.-za kako oktobrsko c. -nič več ne ob|jubh J ___VI-,. l„iEflnskll'i'^
IdiB*;

na oblast, kubanski P Castro pa je na prireditvi z nalovom bila je pretekli »revolucija ne bo pv
Vestnik z*®*'
in za vas
vsak
četrtek!
Konopljin povodec za pot v evropsko kmetijstvo;
kateri nekaj ganjajo. največji on^ (jF reke Mure ker zo iz lesa, če je v
V čem je razlika med bavarskim kmetom Jahrestorferjem in Šalo-vskim absolventom agrtmomije ter kmetom Dejanom Rengeom? - Kaj kuhajo v lendavskih Lekovih tovarnah? - Ne bi prešli na konop|pno kozmetiko? - Kam vlaga tovarna Mura? - Ne bi lahko v tkalnico ko-
ooplje?
Ker je, ko gre za pridelavo konoplje, eno od najpogostejših vprašanj, »kako je s tem v Evropi«, objavljamo nekoliko skrajšan prevod članka iz predzadnje številke nemške revije Spiegel, Nemško zvezno ministrstvo za zdravstvo namreč namerava legalizirati pridelovanje te rastline, nemški kmetje se pripravljajo na setev že nasleduje leto.
»Raje brezalkoholno pivo kot bavarsko konopljo«
Stefan Jahrstorfer je ljubeče obrisal mošnjiček prahu s sedme-roprstega lista. Nekaj centimetrov dalje zgoraj na svetlo zelenem betvu dvospolne rastline je izpukal ženski cvet, izluščil drobna semena in jih pregledoval.
Kmet iz spodnjebavarskega Wochenweisa je doslej pridobival predvsem sončnično in tur-ščično olje (osatovo). Od srede maja pa je dvaintridesetletni Jahrstorfer edini Nemec, ki sme zunaj njiv namenjenim za razsika-ve in zunaj botaničnih vrtov povsem zakonito pridelovati rastlino, ki je ljubljenka vseh kiferjev (kadilcev marihuane), Canabis sativo, konopljo, iz katere se pridobivata tudi drogi hašiš in marihuana.
Po pogodbi z zvezno raziskovalno ustanovo za kmetijstvo v Braunschweigu (FAL) Jahrestor-fer na polju velikem 20 krat 50 metrov poskusno neguje do 2,8 metra visoka konopljina betva, zaščitena z visoko ograjo in zakrita z naokrog posajenimi sončnicami. Ograja in zastor tatov seveda ne morejo zadržati. Toda
T
VESTNIK
IzdiiJa Podjetje za tafomilratlje Murska Sobota
časopisni svet; dr. Jože Bedemjak, Šte^ Ci-gut. Zlatko &Iih, mag. Dalibor Geder, Cilka
Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar.
Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerSe, Feri Maučec, Stefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Sitmen (tehnična urednica).
Naslov uredništva ia uprave; Murska Sobota, Ulica arh, Novaka 13. tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960. 33019 (novinarji Vestnika). Venera (oženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračaiDO. Naročnina za D. trimesečje 1995 je 1.850,00 SIT, polletna naročnina je 3.340.00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno.
Tekoči račun pri Agenciji RS la PPNl Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi tnitenja Ministrstva za informiranje šl 16/IB 2 dne 30. 1.1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-od-stotni davek od prometa proizvodov.
prijatelji hašiša, ki bi si ponoči postregli, bi imeli na bavarskem zelenju komaj kakšno veselje. Jahrestorfer je namreč posejal poklapano sorto »felina 34«, ki vsebuje borih 0,2 odstotka opojne snovi tetrahidrocanabiola (THC),
Kmetje pridelovalci droge v Aziji s tem ne bi bili zadovoljni. Njihove rastline vsebujejo do 16 odstotokov THC-ja - in dajejo ustrezno vsebinsko polno smolo (hašiš), kakor tudi aromatične liste (marihuano). »Kdor bi se želel nakaditi z mojo rastlino, bi se lahko ravno tako dobro opijal z nealkoholnim pivom,« pravi Jahrestorfer,
Do takšnega spoznanja je medtem prišla tudi strokovna komisija za opojna sredstva, svetovalni organ zveznega ministrsatva za zdravstvo, Koncem junija se je 14 strokoviyakov izreklo za zrahljanje zakona o opojnih sredstvih. Ministru za zdravstvo Horstu Seehofciju so priporočili, da v bodoče dovoli pridelovanje konoplje za vlakna, ki ima največ 0,3 odstotka THC-ja,
Ministrovi uradniki so že izdelali interni predlog za priporočeno spremembo. Po njej naj bi bi se setev konoplje kontroU-rala, pridelovanje pa dovolilo, v kolikor bodo kmetje lahko potr-
dili, da imajo za svojo konopljo
odjemalce.

1996, naj bi kmet-
je v Nemčiji uporabno rastlino na veliko sejali.
Pridelovanje konoplje za vlakna bo Evropska unija podpirala s 1500 markami po hektarju. Francoski kmetje imajo od tega dobiček že dolgo, konopljo pridelujejo na 6000 hektarjih. Stara kulturna rastlina, iz katere se na primer pridobivata celuloza ali kakovostno jedilno olje, raste
ponovno tudi v Veliki Britaniji (1000 hektarjev) in v Avstriji <500 hektarjev).
Konoplja ni samo mnogostran-sko uporabna, temveč se jo tudi zlahka neguje. »Plevel preganja, bolezni jo komaj napadejo, ne potrebuje čezmero veliko gnojila,« pravi Frank Hoppner od F AL.
Berlinska trgovska organizacija Hanfhaus, v katero je po vsej državi vključenih devet trgovin in ena razpošiljalnica, ponuja čez 80 izdelkov iz konoplje - od konopljenega papirja (500 listov po 41 mark), maž za ustnice iz konoplje (11 mark), do kavbojk iz konoplje (199 mark).
Soustanovitelj Hanfhausa Ma-thtas Brockers gleda na konopljo kot zdravilo za vse. Če bi bila samo petina vseh neobdelanih površin v Evropski unjji zasejana s konopljo, tako Brockers, bi lahko pokrili celotno nemško porabo dizlovega olja in krmil.
V bonnskem kmetijskem mi-nistrvu se od te euforije ne dajo okužiti. Ne verjamejo v bum konoplje, tudi če se bo, kakor je načrtovano, njeno pridelovanje legaliziralo.
Kajti v Nemčiji ni nobenega predelovalca konoplje. Edina evropska tovarna, v kateri iz vlaken pridobivajo celulozo, je v Španiji in deluje po postopku, ki zaradi strogih ekoloških predpisov »nikoli ne bi mogel biti uveden v Nemčiji«, je izjavil nek poslovnež iz papirne branže.
Podjetje tega poslovneža prodaja 21 različnih vrst papirja iz konoplje. Za zdaj je ves ta papir drag, končno stane tona celuloze iz konoplje 4000 mark, iz lesa
pa samo 1400. Zato je ta gospod prepričan, da se bo konoplja uporabljala samo za pridelovanje posebnih plemenitih papirjev.
Za kmeta Jahrstorferja bi takšno povpraševanje zadostovalo. Ce bo pridelovanje dovoljeno, namerava nasledije leto s konopljo zasejati od 5 do deset hektarjev njiv, jedilno olje, bogato z večkrat nezasičenimi maščobnimi kislinami, bo pridobival sam, vlakna pa bo prodajal nekemu češkemu proizvajalcu pakimega papirja.
Ne ve pa še na primer, kako se dajo semena za pridobivanje olja učinkovito izmlatiti iz cvetov, »Morda bom preuredil mlatilnico,« pravi Jahrestorfer, « kako pa se to dela, tega mi ne ve nihče natančno povedati,«
(Spiegel, št. 32, 7, avgusta 1995)
»odK«* rfl
na cena za tono i noplje toliko ioze, je gotovo ttt« ,. -

L’-
Prir.etiekolo^, Znano pa je, da je celuloze iz ke^JJ, skoraj povsem žnojoje izločiti^* jae'. klasičnih kemljsk^ se uporabi neka s
AhnitacenaVisol^Z
niso

ker tehnologija	net^ J
noplje ni
domača pamehd^ Ah
cija in njeno kakšen dober
m drugi	1
Policaji in drugi P^ noplje so svoje z®
opravili, Zbogom
J
Vestnik!
Komentar
Pravijo, da imamo bistre izdelovalce kmetijskih strojev. Njihove proizvodne in iznujditeljske zmožnosti pa so neizkoriščene!
Preden so si te bistre glave lahko ogledalc, kako izgleda semenska združba konoplje, so jim policisti rastlino uničili! Ne bi bilo čudovito, kakor zgodba in pravljica o uspehu obenem, če bi izdelali mlatilnico ali kombanj za konopljo? Potem pa še oljno stiskalnico!
Sledila pa bi predelava olja za kozmetične namene, na primer v Lekovih tovarnah. Da bi vsaj enkrat vedeli, kaj in iz česa tam kuhajo tiste maže, zaradi katerih naj bi Lendava in okolica trpeli za nepojasnjenimi astmami in alergijami.
Ali ni tovarna Sladkogorska, v
pije? Zdravila,
platno...
izdelali, med nad konopljo še Ictstvo ameriSk F ki ser
nad
ga zakona, ki s«
i
ii
lahodniobltcal^^jD^J;
karoserijo iz	.ji^
. . . . .	< xj«.4r4riUI * 1 . v I .
Kaivauijv-
Nebilahkoto^[^l,li V sled, tudi
imenovan .Meijo J'
1'^-* '
imenovan kou , čunalniško tcho ■ (,e,sp. avtomobilsko, sP* tkalnico lanu m	|
pametno, da. Z' le« uvažajo 12
Namesto JikO j^eta.
dega podjetneg pri nas Dejana K vec, obtoženega, drogo. Čepia^ afsld in mlajši kot podjeten, da-' gfEl ■
vsemu...
I
.L.
5
1?. avgusta 1995
aktualno doma
j prvim praznikom najmanjše pomurske Občine Kobilje
! Kip prvemu provincialu
1	-------------- se, da so cilju (ponovni oživitvi
«!
J 5
W;
lil
il
^ene se, da občina odstopi od tožbe glede meje proti skodnini 250 din ter da se napravi na novopostavljeni uti za «ilni stroj lesena stena do strehe in se mora ostrešje na ni strani skrajšati za 40 cm. Spodaj, pa tudi zgoraj, streha segati na cesto. Soha ute tvori mejo.«
I!
ljudi
iSi
K
ol il
K973 hektarjih
Pteb^ v podna-
reja? Nekoč je »cvetela«, zdaj pa tudi v Kobilju stagnira.
t g

seje Ob-
S^ldne«,
—.je, »ki se L 1926. ob 1, uri
S
n
<
t
ti
1
It'
F

I
I
(t F t

r
'7
I t
t i 1 t
( J
(
f
1

(
t

I » 1 I r
j [
r
)
I
I
odborniki, stranka ”“4 n« Stefan *	zapisnika pa
'sebino- Kr v * štampiljke s tole Sl^. Stbov, Hrva-
va. ^rez Dolnia Ler
, . vvilJ|]A.i od” Dolnja Lenda”
za Kobilje ho-Kobflie^^lianja Obči-le ‘PniitiCna« tvorba. SobfinT^iVetradicijonek-
PlOStifj ■ *■ * Pomuriii CnT.
s
627 prX SO.spodinj-Sedanje najmanjše
"^^Oiprav
“ Vestnik
Val	^a ne:ieh-
Števila prebi-živinoreja zai	**n*’mlkov za
Se	naložbe.
t. * * Pomurju. Raz-površini 1,973
popisovalci na-
^htii

Kobilje Pavel
C''^'trg'?,obratihvLju-Lendavi,
'It dr,-., ’ QOrr
Lendavi,
tudi
pa so šli
. -M. V ■ tlela na tujem Kobitexu
Jfl , -BnitB-”'''-*" ^DDIICKU ‘^J«niWhinv
’ ^sti * kobiljan-sedežne izdelke za v foa ima takole ’S^v»-.kop
več
^1^3 -	SCdAniJ Vrtki
km«? ; trgovec,
zaposlenih
prebivalstva
pa si za
za
za sedežne
lil menda ni
''Ifopa menda
na delo.
?edanji kobi-
s-ktn«; ; " sovec, po-mehaniza-

ti 'MA'	..jpH-
ni.', DfrL..	n 1^1	.	_■	. .
ipn-
gostinski
-JUN, J
niso izra-? 'P ilovnata,
Pridelati kot predvsem
Jtst	Urediti de-
Jo sladkorne S^^^^r^^t^arna sla-
se na
in gno-Pridelati kot

'%'SA"2s‘’.
potem
Hiri.i —'' nasle-"rideijj ''65 slapa živijo.
Slovenska vas ob madžarski meji
Kobilje je izrazito slovenska vas od madžarski meji. Razprostira se ob cesti Dobrovnik-Prosenjakovci oziroma z obeh strani Kobiljanskega potoka. Ob vzhodni strani naselja pa pelje regionalna B eltinci- Dobro vnik-madžarska meja. Do pred kratkim je bila ta cesta asfaltirana le do križišča, koder zavije cesta v Kobilje ter dalje proti Motva-rjevcem in Prosenjakovcem, zdaj pa se na njej »šopiri« širok asfaltni trak. Direkcija Republike Slovenije za ceste je pač prisluhnila prošnjam in posodobili so to 4,150 metrov dolgo makadamsko, a še kar utrjeno cestišče. Povrh pa so zgradili še dva mostova: čez Kobiljanski potok in potok Čebiš. Oboje je stalo Čez 100,000.000 tolarjev. Asfalta pa še ni na madžarski strani, koder je najbližje naselje Nemesnep, a to ne pomeni, da ga ne bo že v bližnji prihodnosti, kajti tudi tam so že zgradili potočni most, čez čas pa bodo asfaltirali še 4 kilometre dolgo cesto. Na meji pri Kobilju bo namreč mejni prehod. Pravzaprav je že, le da je odprt le nekajkrat letno. Pač zato, ker še ni infrastrukture. Pri nas verjetno ne bomo gradili kake posebne mejne stavbe, saj je tik ob meji nekdanja stražica. Kobiljani si ob mejnega prehoda veliko obetajo: oživitev gospodarstva, večji razmah kulturnih, športnih in povsem ljudskih stikov. Tam, ob regionalni cesti, pa je tudi 2,5-hektarsko zemljišče, kjer je bila do začetka druge svetovne vojne opekama. Občina Kobilje namerava tisti prostor oddati za tako imenovano obrtno cono. Ni izključeno. da ne bo ob cesti, ki pelje k meji, tudi bencinske Črpalke, brezcarinske prodajalne in še česa, seveda tedaj, ko bo cestni promet povsem stekel. Še večja »gneča« bo v Kobilju, če jim bo uspelo najti nekoga, ki bo začel Črpati termalno mineralno vodo, ki je menda v globini kakih 1.000 metrov, njena temperatura pa naj bi bila kar 62 stopinj Celzija. Izrabljati jo je mogoče ne le za zdravljenje in turizem, ampak tudi za ogrevanje in Sc kaj.
ne naprave in kmalu naj bi dobila zanju lokacijsko in potem še gradbeno dovoljenje. Predračunska vrednost kanalizacije (brez čistilne naprave) je 92.000.000 tolarjev. Gospodinjstva in drugi koristniki seveda ne bodo zmogli toliko denarja, okrog 2,000 mark v tolarski protivrednosti (toliko kot marsikje drugod) pa bodo le morali prispevati. Razliko bodo skušali dobili iz državnih namenskih skladov. Predračun Občine Kobilje za to leto znaša 27.600.000 tolarjev, česar pa ne bodo mogU zbrati v celoti, zato bodo dobili predvidoma 11.100.000 tolarjev od države. Sicer pa so Kobiljani letos izglasovali plačevaitie občinskega samoprispevka. Denar zbirajo oziroma ga bodo nalagali od 1.7. 1995. leta do 30. 6.2.000. teta, da bi sofinancirali gradnjo telo-
Kobilja na vseh področjih) predani vsi krajani, zato je mogoče pričakovati, da bodo pri tem uspeli. Tedaj utegne število prebivalstva spet naraščati. Zdaj namreč boli, ker je v vasi 231 hišnih številk, gospodinjstev pa (kot ste že prebrali) le 150. »Največji vzrok za odselitev je zaposlitev, in sicer 50 odstotkov, potem poroka (36 odstotkov), preostalih 14 odstotkov pa: stanovanje, izobraževanje, boljše bivalno okolje in drugo,« so zapisali udeleženci mladinskega raziskovalnega tabora Kobilje '85. Brž nato so dodali: »Zanimivo je tudi, da se zaradi poroke izseljujejo predvsem ženske. To izseljevanje je stalno, vendar je bilo posebej izrazito med leti 1961 in 1970, ko se je odselilo kar 97 ljudi; naslednjih 10 let jih je odšlo 58, v zadnjih petih letih pa 18. Skupno se je izselilo iz Kobilja 218 ljudi. Več kot polovica jih je bila starih med 16 in 25 let. Izseljujejo se v kraje lendavske in murskosoboške občine, v Ljubljano. Maribor in drugam po Sloveniji, v druge republike Jugoslavije in zelo veliko tudi v tujino ... Izseljevanje bi ustavil majhen obrat, ki bi ga
lej začelo izdajati Pomursko pastoralno območje, vanje je tudi sam vneto pisal. Sicer pa je objavil več kot 30 raznih člankov in okrog 60 pesmi. Napisal je tudi Kroniko župnije Kobilje in brošurico Kobilje nekdaj in danes. Kobiljani so ponosni na svojega rojaka, ki je bil tudi neutrudni spovednik (leta 1982 jev Murski Soboti v 8 dneh spovedal 4,000 ljudi!), zato mu bodo v nedeljo, 20, avgusta, po slovesni maši škofa dr, Franca Krambergerja odkrili doprsni kip, ki bo stal nasproti njegove rojstne hiše oziroma med cerkvijo in župniščem.
Prireditve ob prvem prazniku Občine Kobilje, 70-letnici župnijske cerkve sv. Martina in spominu na jezuita Pavla Berdena, na katere vabita svet Občine Kobilje in župnijski svet, sc bodo začele že v soboto, 19. avgusta, kajti ob 19. uri bo maševal škof Jožef Smej, nato pa bo v cerkvi
akademija v spomin rta Pavla Berdena. Tedaj bodo tudi v veroučni učilnici odprli razstavo o uglednem redovniku, kjer bo imel govor ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti Jože Vugrinec. Nedeljo sem že omenil, dodati je treba le, da bo po odkritju spomenika govoril župan Občine Kobijjc Pavel Ncmct. V sredo bo v Kobilju odbojkarski turnir, v Četrtek bo gasilska zabavna prireditev, kjer bo mogoče prisluhniti ljudski glasbi Goričkih klantošev „ V soboto, 26, avgusta, bo v domu pri stražnici srečanje upokojencev. tam pa bo mogoče tudi čez mejo, saj bo tistega dne prehod odprt, V nedeljo, 27, avgusta, bo pri kapelici na hribu Sv. Martin maša (proščenje).
Po vsem tem, kar ste prebrati, zagotovo ne morete več trditi, da je Kobilje mala občina!
ŠTEFAN SOBOČAN
Seja občinskega sveta Šalovei-Hodos
Proračun »težak« skorajlOS milijonov tolaijev
Kar štiri petine bo prispevala država
Ko država Slovenije ne bi imela s Kobiljem »posebnih načrtov«, prav gotovo ne bi dala več kot 100.000.000 tolarjev za 4 kilometre dolgo cesto in dva mostova, kar omogoča nemoteno vožnjo do mejnega
Kljub dopustniškemu razpoloženju aktivnosti v nekaterih občinah niso zamrle. Tako so se prejšnji teden na redni seji sestali tudi svetniki občine Šalovci - Hodoš ter sprejeli poslovnik o delu občinskega sveta in odlok o delovni telesih občinskega sveta, največ pozornosti pa so namenili sprejemanju proračuna za letos.
V proračunu občine Šalovci - Hodoš se bo letos zbralo nekaj manj kot 108 milijonov tolaijev, kar polovico proračunskih sredstev pa bodo porabili za delovanje občinskih organov in zavodov ter za socialne transfeije. Iz te tekoče porabe bo dobrih 29 milijonov tolarjev namenjenih za delo občinskih organov in zavodov, za socialne transferje bodo dali 15 milijonov tolarjev in za drugo javno porabo skoraj 10 milijonov tolarjev. Okoli 55 milijonov tolaijev bo tako ostalo za investicijsko porabo, 45 milijonov bodo namenili za modernizacijo občinskih cest, preostalo pa za vzdrževanje lokalnih cest ter vzdrževanje šol in vrtcev.
Občina Šalovci - Hodoš spada med tiste občine, ki same zberejo premalo sredstev za funkcioniranje, saj le petino vseh prihodkov občinskega proračuna predstavljajo lastna sredstva. V 88 milijonih tolarjev prihodkov, ki se bodo v občinskem proračunu nabrali od dohodnine in davkov, kar 61 milijonov predstavlja finančna izravnava, torej sredstva, ki jih občini namenja država, skoraj 27 milijonov tolaijev pa bo ta občina dobila tudi na račun spodbujanja razvoja
demografsko ogroženih območij.
Gozdovi, gobe, čist zrak
Na območju sicer male Občine Kobilje jc več kot 1.000 hektarjev gozdov, v katerih rastejo: bori, smreke, bukve in gabri. V gozdovih pa so tudi gobe, ki jih marsikdo rad nabira za domačo porabo ali celo za prodajo. Ob tem pa se naužije tudi svežega zraka. To pa privlači ne le domačine. ampak tudi »tujce«. Se kar oCuvana narava je sploh velika privlačnost Občine Kobilje. Zanjo se zavzemajo tudi v tamkajšnji lovski družini. Vse pa seveda ni idealno. Kobiljanski potok sploh ni čist, saj vanj mnogi spuščajo odplake. Posledice so tudi v zajetju vaškega oziroma po novem občinskega vodovoda. Občina Kobilje že ima projekte za gradnjo kanalizacije ter čistil-
preboda Kobilje - Nemesnep.
vadnice in dveh oddelkov otroškega vrtca (načrte že delajo, objekta pa naj bi bila uporabna 1. septembra 1977. leta), potem za ureditev že omenjene kanalizacije s čistilno napravo, »sanirati« je treba vodovodno omrežje, nadaljevati z modernizacijo cest, že asfaltirane pa bodo postopoma obnovili, pa tudi teme na vaških ulicah nočejo imeti, zato bodo že zgrajeno ulično razsvetljavo ustrezno vzdrževali, morda postavili še kako luč, Kobiljanskega potoka, na katerem je bilo nekoč 10 mlinov, ne nameravajo pustiti vnemar, ko pa tli ideja o postavitvi vsaj enega mlina. ki ne bi bil le za »okras« (turistično privlačnost), pač pa bi čisto zares mlel pšenico. Novejša pridobitev v Kobilju je pokopališka vežica, ki so jo blagoslovili v lanskem letu.
Vse za oživitev
Kobilja
Prav je, da je državni zbor, potem ko je »tehtal«, kje nova občina, odločil, da tudi v Kobilju. Ta kraj zdaj namreč dobiva nov zalet, četudi (za zdaj) Občina Kobilje ne zaposluje niti enega uslužbenca. Pač pa so dobro izbrali svojih 8 občinskih svetnikov (predsednik sveta je Avgust Gjerek), ki glede na svoje poklice »pokrivajo« določena področja občine, na katerih sicer v večjih občinah delajo ustrezni strokovni delavci. Na občini se seveda tudi ni zaposlil župan, ko pa je že v pokoju, vendar je voljan delati za razvoj kraja oziroma zdaj Občine Kobilje. Zdi
ustanovili v vasi...« Tak obrat so kmalu zatem (1987, leta) zares dobili. Uredila ga je tovarna Utok iz Kamnika, zdaj pa sc imenuje Kobitex. Poleg že nanizanega, kar bi utegnilo gospodarsko okrepiti Občino Kobilje in posredno povečati število prebivalstva. je tu še vinogradništvo. Trta dobro uspeva ne le na hribu Sv. Martina, ampak tudi na vinogradniških območjih blizu madžarske meje, zato je vedno več žlahtnih sort in posledica je kakovostno vino, K temu prispeva tudi Društvo vinogradnikov Kobilje • Motvarjevci, saj skrbi za usposabljanje Članstva in vsakoletna ocenjevanja.
Pater Pavel Berden
v Kobilju se je rodil 25. 1. 1915. leta Pavel Berden, ki je po osnovni šoli uspešno končal gi-manzijo v Murski Soboti, nato pa Se pravno fakulteto v Ljubljani. Svojega poslanstva pa ni videl v tem poklicu, ampak v Družbi Jezusovi v Zagrebu, kamor je kot novinec stopil 1940. leta, ko je bil star 25 let. Leta 1947 je končal teološko fakulteto in postal duhovnik. Vrhovni predstojnik jezuitov Arrupe ga je 1959. leta imenovat za prvega provinci al a novoustanovljene slovenske viceprovince v Ljubljani. Umrl je 19, 12, 1982. leta. Veljal je za »neutrudnega popotnika, ljudskega misijonarja, duhovnega voditelja, domoljuba, ljubitelja revnih, narodnega voditelja apostolstva molitve«. Tako gaje v nekrologu označil redovni sobrat. Bil je tudi pobudnik in soustanovitelj Stopinj, ki jih je pot-
L. kovač
Občina Rogašovci
Pet ur o proračunu
v soboto je bila v Rogašovcih osma redna seja občinskega sveta, kjer so obravnavati deset točk. Ze uvodoma so najpomembnejšo točko - obravnava in sprejem proračuna - prestavili na konec. Pet ur so porabili za obravnavanje vseh dopolnil, pripomb in predlogov. Ob enajsti uri zvečer so proračun, vreden nekaj manj kot 150 milijonov tolaijev, sprejeli, od tega pa bo šla več kot polovica za naložbe.
Sprejeli so predlog, da se asfaltira cesta okoli kamnoloma v Sotini, poleg upravičenih 30 odstotkov bo občina prispevala še 2 in pol milijona tolarjev kot odškodnino za okolje za cesto v Serdici, nekoliko manj pa bodo prispevali za cesto v Serdici, Z denarjem iz proračuna bodo obnovili tudi Bačarov most na meji med občinama Cankovo in Tišina, poleg tega pa bodo na novo postavili prometne znake in oznake naselij. Sprejeli so tudi sklep, da se vsa neporabljena sredstva namenijo za cesto Sv. Jurij-Fikšinci.
Pričakujejo tudi, da bodo za to cesto dobili sredstva za demografsko ogrožena območja. Na seji so tudi povedali, da so od republike dobili 3,3 milijona tolarjev za saniranje plazu v Ropoči, kije začel ogrožati stanovanjske hiše.
Med obravnavanim so veliko pozornosti namenili ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Rogašovci, kjer je v enajstih naseljih 900 gospodinjstev. Se ta teden bodo po-
dpisali pogodbo in 20, avgusta začeli deliti smetnjake, kar bi končali v desetih dneh, tako da bi bil lahko prvi odvoz smeti 8. septembra. Ugotovili so tudi, da vsi občani ne bodo imeli enakih možnosti, saj do nekaterih odvozni avto nima dostopa, To bodo reševali z vrečkami ali zabojniki. Dvakrat letno bodo odvažali smeti, ki niso primerne za deponijo. Sproti pa bodo občane obveščali, katere vrste odpadkov bodo odvažali. Prvo soboto v juniju in novembru bodo odvažali barve, lake in podobne smeti, prvo soboto v aprilu in oktobru pa kosovne odpadke.
Obravnavali so tudi dopis župana puconske občine Ludvika Novaka o odškodnini za razvrednotenje okolja ali nevarnosti za okolje na odlagališču komunalnih odpadkov v Puconcih, ki od uporabnikov zahteva 150 tisoč nemških mark ali pa se prepove dovoz smeti na to deponijo. Sprejeli so odlok, da bodo odškodnino plačali.
Aleksandra Nana Rituper
k
4
gospodarstvo
Prekmurske občine napadle Urad za prostorsko planiranje Usklajevanje
Občine Lendava, Beltinci
in Moravske Toplice so na republiki
Z zakonom o lokalni samoupravi se Je obseg det republiških organov, ki skrbijo za nadzor nad planskimi akti lokalnih skupnosti, skoraj potrojil. Enostavno povedano; za vse večje posege v prostor morajo dobiti dOToljetije Mtoistrstva za okolje to prostor, ki ga izda (ali ne) na osnovi ocene Urada za prostorsko planirapje. Vsaka sprememba ureditvenega načrta na lokalni ravni mora biti dovoljenja oziroma usklajena z republiški planskimi akti. To Je marsikomu onemogočilo uresničevanje (pre)smclih načrtov.
Tako imajo na primer v Lendavi že eno leto prav sredi mesta veliko gramozno jamo, saj čakajo (ali na ta način izsiljujejo) izdajo potrebne dokumentacije za gradnjo retaeacijskega centra. Pravzaprav je nastal problem tudi zaradi vrtine termalne vode, saj tudi za izkoriščanje geotermalne energije koncesijo podeljuje država. Morebiti jim bo sedaj vseeno uspelo, saj so prvotni načrt izkoriščena geotermalne energije vsebinsko bistveno spremenili: to alternativno ener^jo naj bi večidel porabljali za ogrevanje. Jame pa so vseeno ostale! Sicer pa je tačas veliko aktualnejša gradnja mejnega prehoda in obvoznice - zadeve so menda vsebinsko razčistili, kje točno naj bi potekala ta obvoznica, pa še vedno ni jasno.
To je le eden od takih primerov, ko občina posreduje pri izdaji potrebnih dovoljenj: podobno je tudi v primeru Občine Moravske Toplice. Na Uradu za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije je oddalo vlogo za oceno usklajenosti svojih planskih dokumentov z republiškim planom štirindvajset občin: Ajdovščina, BelttocL Brda, BohtoL Bled, Črenšovci, Domžale, Jesenice, KanaL Kobilje, Logatec, Lendava, Miren-Kostapjevica, Moravske Toplice, Nova Gorica, Odranci, Ormož, Radovljica, Trbovlje, Turnišče, Vipava, Zagorje ob Sari to Žalec.
Kar sedem občin iz severovzhodne Slovenije ima v pripravi takšne projekte, za katero je potrebno usklajevanje z republiškimi planskimi akti. Največkrat so krivi tudi zastareli občinski (krajevni) planski akti, saj prod petimi, desetimi ali petnajstimi leti v svojem kraju niso načrtovali velike bencinske črpalke, veleblagovnice, tovarne ali nogometnega igrišča, V Beltincih, kjer živijo z igriščem in za nogomet, so načrtovali veliko nogometno igrišče, štadion, ki bi bil eden največjih v Sloveniji. Volja Je, denar menda tudi, ustavilo pa se je ravno pri usklajevapju z repubhšldiiii planskimi akti. Delovno gradivo so jim vrnili z okrog desetimi pobudami in zahtevami za dodatno strokovno proučitev. Upoštevati bi morali tudi celostno rešitev ekoloških problemov, parkirnih prostorov in problem bližine naselja - da izgovori s kmetijskimi zemljišči ne zaležejo, vedo najbolje domačini, saj bo celotni kraj lahko zaslužil več z organizacijo športnih prireditev kot z intenzivnim obdelovanjem vseh kmetijskih površin v občini.
Tudi Občina Moravske Toplice ima zanimive projekte, ki so povezani z izkoriščanjem uveljavljenega zdraviliškega turizma. Poudariti pa velja nekaj: v evforiji pridobivanja čim donosnejših naložb ne bi smeli pozabiti na potrebe domačinov, prebivalcev posameznih občin, pa najsi gre za reševanje komunalne infrastrukture ali iskanje možnosti za samostojno
zapoalUev.
BBP
L 1.1996 lastniki z netestiraninii škropilnicami in pršilniki ka/novam
Škropilnice obvezno
z nalepko pregledano
V Pomurju le trije s pooblastilom za opravljanje pregledov naprav za nanašanje fitofarmacevstkih sredstev
Tudi dejavnost, ki jo bomo predstavili v tem prispevku, ima osnovo v Zakonu o varstvu rasflln, objavljenem v Uradnem Ustu Republike Slovenije v št. 82 (30. decembra 1994), tako kot že v prejšnjih številkah tednika predstavljena prodaja in skladiščenje fitofarmacevstkih sredstev ter ztoraitje ostankov to embalaže ter skrb za opbovo imičehje (Vestnik, 20, julij to 3. avgust). Po 1. januarja 1996 bodo morale Imeti vse škropilnice in pršilniki nalepko modre ali zelene barve s številko - preglede bodo mofali opraviti vsi, najsi so narave v lasti kmetov, ki jih iq»ratojaio le za škropljenje na svojih njivah, vinogradih to sadovnjakih, ali $ temi škropi-toicami nudijo storitve tudi drugim. V Pomurju inmjo pooblastilo za opravljanje pregledov naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev in dodeljeval^ nalepk le trije, in sicer družba Habitus iz Lukavec 47 (Drago Colnarič), Sredica kmetijska šola iz Rakičana in Agromehanika Kranj,
predstavništvo v Murski Soboti.
Kaj vse je na trgu?
Po 48 .členu zakona o varstvu rastlin bi smele biti na tržišču le tiste naprave, s katerimi je ob upoštevanju navodil mogoče okolju neškodljivo nanašanje fitofarmacevstkih rastlin. Proizvajalec in uvoznik bi morala za naprave, kijih prodajata kmetu, pridobiti ustrezen certifikat. Se preden bi naprave dala na tržišče, V Sloveniji je po zadnjem popisu 23 tisoč škropilnic v uporabi, v Pomuiju 5600. Le 10 odstotkov od tega je bilo doslej pregledanih, v Pomuiju 1600 (oziroma toliko formularjev so izpolnili m podelili nalepke). Rezultati so katastrofalni, predvsem so skrajno neprimerne in za-nematjene škropilnice v zasebni lasti in uporabi. Od 25 pregledanih zasebnih škropilnic na dan lahko dobijo nalepke le trije, pa še ti imajo po navadi uvožene Škropilnice. Tudi »družbeni sektor« ima v glavnem uvožene naprave za škropljenje in
pršenje. Napaka je torej nekje drugje: že proizvajalci so dali na tržišče neustrezne naprave z neprimernimi navodili, Le kako bodo sedaj naenkrat lahko upoštevali 48, člen zakona? Potem bi morali odstraniti tri četrtine naprav. Najbolj ekstremen Je primer iz domačih logov, ko je kmet kar pet let škropil posevke s škropilnico, katere propeler sc je vrtel v nasprotno smer - pa tega ni ugotovil pet let. In še en dokaz o nepravilni uporabi strupenih sredstev na poljih, vinogradih in sadovnjakih: družbeni sektor (kmetijski kombinati) porabi na enem hektarju do 200 litrov škropiva (brozge), kmet pa od 400 do 600 litrov.
Najpomembnejša novost za vse lastnike škropilnic je, da morajo svoje naprave dati pregledati pooblaščeni firmi vsako tretje leto, če pa z njimi opravljajo storitve še za druge, pa vsako leto. Prvi dobijo modre, drugi pa zelene nalepke s posebno številko in letnico, do kdaj
Veliki zapleti ob lastninjenju Avtobusnega podjetja Murska Sobota
Sklad še ni vpisan
N sodni register kot lastnik!
Podjetje Avtobusni promet Murska Sobota je zoper Agencijo (prej SDK) sprožilo sodni spor, ker,si je upala pregledati tudi zasebno podjetje LINIJA, d.o.o.
Avtobusni promet Murska Sobota je s 1. januarjem letos tako kot še 34 drugih slovenskih podjetij prešel v last Sklada Republike Slovenije za razvoj, ker do takrat ni t^dal programa lastninjenja oziroma ker sodišče ni pravočasno rešilo pritožbe družbenega pravobranifca. V podobnem položaju sta se zaradi sodnih tožb znašla todi Gospodarsko razstavišče Ljubljana to njegova lastnina v Gornji Radgoni ter zdravilišče Moravske Toplice, Ce je pri slednjih vsa zadeva normalno izpeljana ob velikem sodelovanju s shokovnjaki Sklada za razvoj (npr. v Gospodarskem razstavišču je skladov nameščenec Igor Bončina, zdravilišče pa je lahko začelo z javno prodajo delnic), pa je v primeru Avtobusnega prometa popolnoma nasprotno. Podjetje noče in noče priznati Sklada za razvoj kot lastnika družbenega premoženja in ne dovoli
njegorega vpisa v sodni register.
Avtobusni promet smo v preteklosti poznali kot del Certusa, nato kot samostojno soboško podjetje, ki se ukvarja z javnim prevozom z avtobusi. Da bi rešiti podjetje, so se organizirali v okviru obstoječih zakonskih možnosti (Markovičev zakon), tako daje 219 zaposlenih od 280 ustanovilo zasebno podjetje LINDA, d,o,o„ ki se je (po mnenju skladovega izvedenca) s spornimi transakcijami med družbenim ter zasebnim podjetjem uspelo vknjižiti v register kot večinski lastnik. Podjetje deluje po načelu profitnih centrov, in sicer so to Avtobusni promet. Trgovina, Turistična agencija Klas, Servis vozil AS in skupne poslovne funkcije. Čeprav je osnovna dejavnost prevoz potnikov v cest-
nem prometu in Jo znajo ob primernih trenutkih prav dobro izpostaviti, izgube v njej pokrivajo prav z dobički iz stranskih dejavnosti, ki naj bi se v prihodnje še povečevali; te dejavnosti so Pomurcem in Se posebej Sobočanom dobro znane: prodaja osebnih avtomobilov, prodaja turističnih storitev, prodna trgovskega blaga, ekonomska propaganda in avtošola za kategorije C, D in E.
Sklad za razvoj je za vodjo projekta Avtobusni promet imenoval Franca Humarja, ki se je že ukvarjal z nekaterimi pomurskimi podjetji. Toda doslej ni imel večjega uspeha; sklad se še vedno poskuša vpisati v sodni register kot solastnik dela premoženja, a ker je ima le 48 od-
stoikov lastnine, je to toliko težje zaradi nasprotovanja Avtobusnega prometa. Stanje premoženja po registru naj bi bilo naslednje: okrog 96,3 milijona je vreden osnovni kapital družbe, čez 45,5 milijona naj bi prišlo na sklad, čez 48 milijonov na podjetje LINIJA to 2,5 milijona na individualne družbenike (delavce). Direktor Ivan Hanc nam je v telefonskem pogovoru (na intervju zaenkrat še noče pristati) zatrdil, da g. Humarja priznavajo kot vsakega družbenika, vendar do sedaj ni poskušal še nič uveljavljati; soboški družbeniki se želijo sporazumeti, pripravljeni so do določene mere tudi odstopati, saj časa ni več veliko, do konca leta Je potrebno z lastninjenjem opraviti. Vseeno pa vztrajno zavračajo odločbo SDK-Ja in trdijo, da z ustanovitvijo zasebnega podjetja LINIJA po takratnem veljavnem zakonu niso kršili nobenih določil.
Na Skladu za razvoj pa smo izvedeli, da pravnemu zastopniku Sklada podjetje ni dalo pooblastila, da lahko prevzame delež. Sklad je kljub temu dat zahtevek za vpis v register ter zahteval, da ga sodišče vpiše kot družbenika po službeni dolžnosti. Podjetje je nato
na sodišče vložilo ugovor, nakar Je Sklad ponovno zahteval registracijo kot družbenika. Do sedaj ni informacij, da bi sodišče vpisalo sklad kot družbenika.
Enako neuspešen Je bil Sklad s ponudbo, ki Jo je dal podjetju, da nni vrne sporne zadeve v stanje pred 27.januarjem 1991. leta, ko so izvedli prvo transakcijo. Podjetje je predlog zavrnilo, češ da imajo pravne možnosti pri dokazovanju upravičenosti svojega lastništva (Avtobusni promet ima najetega zelo sposobnega zunanjega pravnega svetovalca).
Podjetje se je pogovarjalo z družbenim pravobranilcem, vendar brez vidnejših uspehov, možnost poravnave s pravobranilcem so vezali na sklenitev poravnave s centralo Agencije za plačilni promet, 28. junija so Agenciji posredovali pisni predlog poravnave, vendar doslej še ni bilo odgovora. Delni razlog je verjetno tudi čas dopustov, zato bo septembra več znanega.
Vsekakor bo boljše sodelovanje (česar doslej ni bilo,, saj je Avtobusni promet vztrajal pri svojem), kot pa s tožbami uničiti vse doslej ustvarjeno.
BERNARDA B. PECEK



se mi zdi, da je potrebno— zahtevati zaščitni tula.

ihtevaliodiofe^^”^>f^
Oiia, če je sploh vp^
p'irfl! jfl	Tito
nc moFejo s
ai,aa ne a
lavore ne držf/o- a*
dt^etn	J*
strogim merilom, gred ustreznarKme^o so v peteklostl kupovali hanizacijo slabe kako'^
j™
>bi»v^
izvajalcem ni bilopo^J^j^^ strogih predpisov, kerph t'

i’
S

II
k.
Drago Colnarič se že 15 tet ukvarja s testiranjem tos Je prejel licenco Mtoistrstva z« kmetijstvo, gozdarstro s katerim mu dovoljujejo testiranje naprav za nanašanje J
vtsklh sredstev.
velja opravljeni pregled. Stroške pregleda plača vsak sam. Vse to je zapisnao v 49. členu zakona o varstvu rastlin, kjer je tudi zapisano, da hi morah pooblaščenci voditi dva registra (tudi trgovci, ki prodajajo fitofarmacevtska sredstva, morajo voditi točne evidenco prodanega): ... Če se pri pregledu ugotovijo pomanjkljivosti, pooblaščena organizacija naloži imetniku naprave, da poskrbi za njihovo odpravo. Če imetnik naprave v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti, se naprava ne označi z znakom o pregledu. Pooblaščene organizacije vodijo register naprav certi-jžciranega tipa, ki so uspešno prestale redni pregled. Za naprave, ki niso uspešno prestale rednega pregleda, se vodi ločen register. To pomeni, da bi morah na pregledih zabeležiti vse, tiste, ki imajo dobre naprave in so škropilnice prejele nalepke, in tiste, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti. Če k temu dodamo Še natač-nem seznam pri trgovcih, kdo je kupil katero od fitofarmacevtskih sredstev (in kolikšne količine) in seznam obdelovalnih površin s poljščinami, bo nekdo lahko kaj hitro ugotovil, kdo uporablja fitofarmacevtska sredstva pravilno in kdo ne.
Pravilnik v smislu »dileme stare device«
Zakaj? Ker se že sedaj ve, da se ga v praksi ne bo moglo nikoli v celoti uresničiti, ker za to ni n^osnov-nejših (tehničnih) pogojev. Pravilnik o pogojih, ki Jih morajo izpolnjevati pooblaščene organizacije za redno pregledovanje naprav in o rednem pregledovanju cartificiranih naprav v času njihovega obratovanja, Je bil kot podzakonski akt Zakona o varstvu rastlin objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije Št. 13,3. marca 1995. Drago Colnarič iz Lukavec, ki se že od 1985 ukvatja s servisiranjem škropilnic in je 23. mnja letos prejel tudi licenco za opravljanje rednih testiranj in podeljevanje nalepk. Je povedal:
DČepogledamo od Člena do Člena, kaj se vse zahteva v tem aktu, Je napisan bolj strogo, kot če bi bili v naj-viijem evropskem razredu glede tehnične opremljenosti, v resnici pa Imamo mi fitofarmacevtska sredstva in naprave za Škropljenje in prSenJe naj-siabSe možne kakovosti. Če kmet naloži povsem novo Škropilnico v trgovini in Jo pripelje na njivo, ga lahko takoj kaznujejo s 50 tisoč tolarji, ker v resnici niti proizvajalci ne naredijo takSne naprave, ki bi ustrezala vsem zahtevam iz pravilnika, saj niso dobro Izdelane. Res Je, da se da mar-stkaJprilagoditi, spremeniti, popraviti, toda kljub temu so merila mnogo previsoka. Na primer naiboU licemersko
Vestnik za vas!
1

bilo. Sedaj pa stnika, da mora	i
šen stroj, kiustmza vsem	.
I !■
Medlo	I
sodelovanje oh^
»i: i-.	fliDito*a
Ali je nanašanje skih sredstev ustrezn®^^
!(manj )škodl]iyo, J® Y
ne(manj)sKO(^i’^j kih odvisno od
) odstotkih sredstva,
le v 30
mega s.---------- .j!,vTsnvT.i i pravilnost je premocM pršenje, bodisi
šob in škropilne tsnp ji b
______z_____o r,r»infičanH',,.,Afli*
napačnega
napačnega	jtivr
trebno nanesti Ci®^
trebno nanesu i/***-
Vsaka i«iva. vsaka ■
Vsaka iyiva, vsasa cifiCno mikrokltoo -potrebno na naši □ jj. ^^

Skropljenjekotnas^^ji^ morali vsi, ki zelo dobro kakor tudi stroj.
poljščino. Za morali obvezne' strokovnjaka, str ■ Zakon predpiSUie-^^ih (< vsi usposobiti v pm* tih, Žedokoncate^^^ji^ vsaj v osnovnih	l
stroje, naprave Senic, Letos bodo Inice plačali
35 DEM), ta znesek že jo prejmejo ob u^ IcH'’^ nem pregledu, velP^^, trileta.zal>i“*^J^da«^:
ta znesek že p««5l
mi nudijo storitve
pp&Pi
Doakjgoito^2j?tjjS
po Sloveniji dentiianih naptav^ ptrfl*'
eno leto.
dovpiijn škrc[^
Tlačil. Ni
ilfttnju SeUiopi.
škropilnic iz wh

plačali manj. (oiej, sssRftSsSSŽ ne prostore,^ nančno) >0^^ odpadkov (
Komunala hcen ,vjjg;
cev!

poraračl	i

i
k
J
5
1
,1
l!
K
it

P
*
*

P
ji
Ii
e!

4
i
Is'
I
if f.
i v p
I*
sf
p



P".
1^
D
(■
f
J
1 u J
j
f P
f
f
r
1 i
(T,
f
f
‘i

1
> i (

gospodarstvo
»Ekološka« posojila
Junija 1993 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije
Objavljen Zakon o varstvu okolja, v katerem so tudi določene za ustanovitev in delovanje
’fW¥i4eni	sklada. Skoraj dve leti sta morali miniti, da je
Slov ™*>istrsha za okolje in prostor oziroma Vlade Repu-DM ***^ f®snici zaživel. Konec prejšnjega meseca je bil
Drvi	uvuvv |ei
Pihodiik „ posojila za zmatijševanje onesnaženosti ~^‘*Ue se Oain Ahcta Su	..
zraka.V
Hom ek*!*'*^	takšnih razpisov in projektov z različnih
®i»gi|e; kakšna bo vsebina, je odvisno od sklepov upravnega ._	* Sil SfiStavIlaiA ________^1/.^	_____-J__Jj* 2** ___J___
Alt
ea	P^^*^'mika Ministrstva za okolje in prostor
Ministrstva za finance. Gospodarske zbornice
Pogovarjali "llZBojti f .1 / V''*-’*' ^»»luusao 'MiBL'^’?.^^’'’’likeSlo-P'’*edal H V uvodu institu-Prostor in J ? oelotni slovenski na podlagi jav-posojil, na osnovi Za-okol^ iz lete 1993, 1994^ poslovati v
?	j* bil formiran
^'''PiftaJn^biHiOnov totur ^ovenije b urEd-oEoIie Ministrstva *bitov;	'^o komin-
smo se z vršilcem "Hektorja Ekološko
K™
do juiV približno za
liE v." PORodb. ^^PrtvzJi^'’* približno Stil ._lUJ kfLn/vn _________
fuako. lanskega r«-a ffl L* kil.-. ^ _ .	.
S.* Sklad	lartcb-AA
v
sklad	lanskega
z okrog 2 S^KS***«*k temu "OHel bednost letošnjih
Ptiiti
Da i* ---"'»i iBiusiijui vrednost ?“’il»rde^,®®P«vi2,5 do 3 dtivisno Od ^i)5tvt. * bodo ovrednotile
j glede na
-i® Ekološko 5,	za potrebe
znesek , PPifeCal ™	ua
ia oplajati, ker doK^'	obrestno
' Priliv^. a^amo, da bomo stM <uL»i P'^avatizac!je, in M ^55 do 9% od p,S>slc£ "obirajo naKor-' priliv iz pro-n/ '^^^nio možnost
P" tujih fi-Pil?btoj?feah,Takprimer faii7’''‘iiiii s'’^ojofmancira-
’ PhBic za 400 borno vfcljib
i^Sunamo, da

se
na
'O banka za
‘rjev za ta pro-
njc bhLa
banka
ponu-
'“hio ^PiSemn
I*Q pogodbo s Sve-
*dkaj razni
"fiJični po-
SPF-
^^fmancimli
------
]	*<^'^rniškiii
'ovornišitA


sredstev.

priv.,; "*'*’''bodisi
iz
jih bo-
"^slednji
'^Pisov.i
ene-
1 I
5

g
k
i ~
5; «
LJubo Žužek, v. d. direktorja Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije
- Se da kako vplivati na te odločitve; na primer v Sl^Sloveniji imajo velike ekološke probleme Z onesnaženostjo pitne vode zaradi neurejene kanalizacije in intenzivnega kmetijstva, problema vračanja ostankov in embalaže?
»Trenutni razpis bo angažiral skoraj vsa prosta sredstva sklada, zato v tem hipu ni možno večje število različnih razpisov. Vsi omenjeni ekološki problemi imajo potencialno možnost financiranja.«
- Se v kratkem načrtuje kakšna pomoč podjetjem, ki bi rada uvedla kakšne ekološke linije ali vzelenee programe?
»Sklad bo kreditiral republiške javne službe, lokalne javne službe, naprave in izdelke za var-
stvo okolja in tehnologije ter izdelke, ki za okolje niso oporečni. Najbolj so aktualni: komunala (predvsem čistilne naprave in kanalizacije), krediti za zmanjševanje negativnih efektov na ozonsko plast, možni pa so tudi odpadki. Po plinifikaciji, ki je vseslovenski projekt, bi prešli na neko drugo področje, recimo čiščenje voda, pa odpadke in tako naprej. Če bi torej prišlo v poštev čiščenje voda, čeprav jaz o tem ne odločam, ampak lahko samo sugeriram - o tem odloča upravni odbor -, bi potem bili naslednji na vrsti odpadki,«
- S kakšnimi sredstvi pa je bil /inanciran novi proizvodni program Gorenja?
»Mislite na Gorenje - Gospodinjski aparati? To je bila v bistvu prenešena terjatev iz ministrstva na sklad. Če bo v prihodnje razpis za neko ekološko, okolju prijazno tehnologijo, in če podjetje ustreza pogojem raz. piša, potem se lahko prijavi. Ko bo razpis!«
- Koliko ste samostojni na ekološkem sklada, ste bolj podrejeni ministrstvu ali vladi?
»Mi smo delniška družba v lasti države in smo podrejeni vladi, vendar ima tudi ministrstvo vpliv - največjega prek upravnega odbora. Po obstoječem statutu ministrstvo daje mnenje o določenih aktivnostih, tako da ima vpliv. V bodoče pa predvidevamo, da bo ta vpliv še nekoliko večji.«
- Kaj pa vplivanje politike in strank? Se usoda Jazbinška lahko ponovi?
»Meni osebno? Gospod Jaz-binšek je bil predsednik upravnega odbora, jaz pa sem vršilec dolžnosti direktorja, se pravi da tukaj težko vlečemo neko analogijo. Pričakuje se, da naj bi bil tudi po teh mednarodnih normah direktor ekološkega razvoj-
Ekološko razvojni sklad ni edini naslov, na katerega bodo naslovljene vloge za dodelitev posojila za reševanje ekoloških problemov. Drugi naslov, še boli ugoden, je Ministrstvo za okolje in prostor, ki rešuje najbolj pereče probleme s subvencijami. i Tretji naslov, kjer bo povezano reševanje ekoloških in energetskih problemov, pa je sklad Ministrstva za gospodarstvo -ARSURE (Agencija Republike Slovenuc za učinkovito rabo energije). Vsi pa računajo na vključitev v mednarodne programe in pomoč mednarodnih denarnih organizacij.
nega sklada strokovna, ne politična oseba, le izvrševalec tistega, kar sprejme upravni odbor.« - Kaj Je pomembnejše pri delovanju Ekološko razvojnega skla-da:oplajanje denarja ali ekologija?
»Jasno moramo ločiti kategorijo: skladje neprofitna institucija. čeprav je delniška družba. To je pač neka posebnost. Mi moramo sredstva, ki jih podelimo, dobiti nazaj v revalorizirani obliki, ker moramo ohranjati vrednost kapitala. Tu se pač predpostavlja princip dobrega go-spodaija. Dobiti moramo pa Se toliko več, da pokrijemo stroške poslovanja sklada. Sklad naj ne bi s svojim delovanjem ustvarjal dobička, to pomeni, da moramo imeti, če je obseg poslovanja dovolj velik, obrestno mero nižjo, kot jo imajo v komercialnih bankah. Se pravi, da moramo obrestno mero tako izračunati, da bo ugodnejša kot pri ostalih bankah in da tukaj profilira ekologija. Jasno je. da sta tukaj dve vodili: čim boljši ekološki efekt in ohranjanje vrednosti kapitala. Kajti s tem, ko ohranjamo vrednost kapitala, dobimo sredstva nazaj in jih lahko spet plasiramo v ekolo-
gijo.v
BERNARDA B. PEČEK
Končano še zadiše ocenjevanje v okviru letošnjega kmetijskega sejma v Gornji Radgoni Deset zlatih odličij
Ocenjevalna komisija tokrat delo opravila na terenu
V okviru priprav na letošnji mednarodni kmetijsko-žirilski sejem, ki bo med 26. avgustom in 3. septembrom, so prejšnji teden opravili še zadnje ocenjevanje izdelkov, ki bodo razstavljeni na tem sejmu. 8. in 9. avgusta je posebna st rok o vn/ komisija pri proizvajalcih ocenjevala kmetijsko mehanizacijo in inovacije, novost tokratnega ocenjevanja pa Je prav v tem, da so izdelke ocenjevali na terenu. Podjetja, obrtniki in tudi strokovna komisija so takšno obliko ocenjevanja ugodno sprejeli, saj so izdelovalci hkrati z ocenjevanjem organizirali tudi predstavitev delovanja posameznih strojev, tako da je bilo možno izdelke bolj objektivno oceniti. Ob delovanju strojev se je bilo namreč moč prepričati tudi o kakovosti opravljenega dela.
Na letošnji razpis za ocenjevanje kmetijske mehanizacije in inventivno inovacijske dejavnosti je 16 podjetij in obrtnikov prijavilo 36 izdelkov, 7 od teh pa komisija ni ocenjevala, saj jih je ocenila že v letu 1994. Tri izdelke, ki so bili pravočasno prijavljeni, bodo ocenili dan pred pričetkom letošnjega sejma.
Med izdelki, ki sojih ocenili prejšnji teden, je komisija desetim podelila zlate medalje, osem izdelkov je dobilo srebrne in štirje bronaste medalje, Štirim pa so podelili priznanja. Med izdelovalci kmetijske mehanizacije se je letos najbolje odrezal SIP iz Šempetra, saj sta dva njegova izdelka (STAR 460 in ROTO
170) prejela zlato in eden (SPI-DER 400) srebrno medaljo, dobitniki zlatih medalj pa so še Hu-squama Forest in Garden iz Kopra (za hidravlične škarje za sadjarstvo 235 P in za hidravlični obrezovalnik 250 PS), Bider iz Rečice (za pnevmatsko transportno napravo za rezanje in nakladanje silaže), Mantet iz Oplotnice (za cepilni stroj). Strojno ključavničarstvo Lešnik iz Zg. Žcijavec (za sprednjo hidravliko s čelno priključno kardansko gredjo duplex), Vipoli iz Bu-čcčovec (za pralni stroj in polavtomatski stcrilizartor steklenic) in Agrometal Črni Vrh (za traktor Lamborghini 90 grand prix).
Ludvik Kovač

Večja proizvodnja in porast nadurnega dela
Od jutra do večera
Država Je konec leta 93 ugotavljala, da se je delo po pogodbi preveč razbohotilo ter ugotovila, da to za politiko zaposlovanja ni dobro. Parlamentarci so potem po hitrem postopku sprejeli zakon, ki Je s petnajstim januarjem delo po pogodbi obdavčil s 25- odstotnim davkom. In kako se Je takrat glasila vladna utemeljitev zakona? Namen uvedbe predlaganega davka je bil vplivati na delodajalce, da bi se raje odločali za sprejemanje delavcev v redno delovno razmerje. Že takrat smo tudi na straneh našega tednika zapisali dvom o učinku zakona, ali da bi povečan davek vplival na število rednih zaposlitev. Napačna je bila namreč že podmena, da Je edina razlika med pogodbenim in rednim delom le stopnja njune obdavčitve. Država Je pobrala davek in si z malo truda dodatno napolnila blagajno, število zaposlitev, ki bi imele trajnejši značaj) pa se samo zaradi tega, sedaj to že z gotovostjo lahko rečemo, ni povečalo. Po statističnih podatkih za leto 94 seje delo po pogodbi res zmanjšalo, zato Je umestno vprašanje, s čim Je potem zapolnjen prostor - če to niso redne zaposlitve ki so ga prej zapolnjevala dela po pogodbi? Delo za določen Čas ima res značaj redne zaposlitve, pa vendar ni zato nič trajnejše. Podpisane pogodbe med delavcem in delodajalcem so sklenjene kvečjemu za tri pa tudi samo za mesec dni.
Tu je še nadurno delo, ki v zadnjem času izredno narašča in po izračunu sodeč je Se vedno ceneje izplačevati nadure kot zaposlovati nove ijudi. V nadurah pa se pozna tudi obseg povečane proizvodnje ob še vedno manjšem številu zaposlenih in kot na dlani je sezonski značaj številnih del.
Tudi pripravniki, za katere je država doslej redno plačevala pripravniško delo, so bili nekaterim delodajalcem kar dobri in poceni delavci. da drugih, tudi za delo po pogodbi, ni bilo treba iskati.
Pa tudi iskanje delavcev na primer prek oglasov Študentskega servisa je pripeljalo do uspeha. Oglas, ki je ponujal čiščenje hotelskih prostorov v Portorožu ter hrano in stanovanje, je imel odziv, ampak študentje so po dveh tednih pridnega »uvajalskega« čiščenja domačih poslovnih in dragih prostorov spoznali, da je bUo to njihovo delo pač zastonjsko. Cenejše delovne sile pa res ni mogoče dobiti!
Šušmaijenja ne more iztrebiti nobena inšpekcija, sploh pa je vprašanje nadzora nad pogodbenim delom po naših podjetjih in zasebnih delavnicah tudi zanimivo poglavje. Podjetja pošiljajo na enote Zavoda za zaposlovanje koplje pogodb ter mesečnih izplačil po pogodbah, ki
Pogodbeno in nadurno delo 94
Občina
* Pogodbeno delo Število
zaposlenih Ure 94/93
Nadetno delo
Gor. Radg. Lendava Ljutomer M, Sobota Skupaj
1238 3970 1245 6112 12565
65
75
50
159
S6
Število zaposlenih 1325 3537 2107 9155 16124
Ure 94/93
122 111 215
95 115
se potem kopičijo po policah in zavzemajo prostor. Morda se kje kdo loti analize in izpiše podatke, povečini pa gore papirja ob koncu leta rom^o med star papir. Letna poročila o pogodbenem delu namreč na Zavodu za zaposlovarjje pripravijo iz letnih poročil, ki jim jih pišejo podjetja, pa še to ne vsa. Mehanizma nadzora s strani Zavoda za zaposlovanje torej kljub zakonskim določilom nikoli ni bilo. Torej spet eden od zakonov, za katerega se lahko vprašamo, zakaj je bil sploh pisan, če je v življenju zaživel samo v tistem delu, ki terja povečano plačevanje davka.
Dela po pogodbi je bilo glede na število opravljenih ur lani v Pomurju manj za nekaj več kot 13 odstotkov, nadurno delo pa se je povečalo za nekaj manj kot 16 odstotkov. Preračunano iz opravljenih ur dela po pogodbi bi imelo zaposlitev za polni delovni čas za eno ieto 213 delavcev, kar 221 delavcev pa bi lahko bilo zaposlenih za eno leto s polnim delovnim časom, da bi postorili delo, opravljeno v nadurah. Pogodbeno delo so med gospodarskimi dejavnostmi zmanjšali predvsem v gostinstvu in turizmu, v negospodarstvu pa v zdravstvu in socialnem varstvu. Nadurno delo pa se je lani v pomurskih podjetjih najbolj povečalo v trgovini, v prometu in zvezah ter industriji. V ljutomerski občini so obseg nadurnega dela v primerjavi z letom prej podvojili, v Gornji Radgoni povečali za petino, za desetino v Lendavi, manj nadur pa je bilo v murskosoboških podjetjih. Zapišimo še podatek, da je konec lanskega leta delalo tudi 13 delavcev, ki so izpolnjevali pogoje za zaposlitev, S jih je bilo v gospodarstvu ter 8 v negospodarstvu. Kar tri četrtine je bilo žensk.
MAJDA HORVAT
Trgoprevoz se je predstavil gorenjskim kupcem
Priljubljena »konzervativnost«
Nova serija traktorjev Universal, serija »3«
Lenarški Trgoprevoz Je od 1992 generalni zastopnik traktorjev Universal v Sloveniji. Traktorji prihajajo iz največje romunske tovarne UIB, vendar so po poreklu ital^anskega izvora, saj so izdelam po Ucenci Fiat. Njihova okornost in »konservativnost« ima protiutež v trpežnosti dizelskih motorjev moči od 45 do 103 konjskih moči, enostavni delovni uporabi, stabilnosti in varnosti ter številnih slovenskih izboljšavah in dodelavah.
Trgoprevoz namreč ni zgolj uvoznik romunskih traktoijev, ampakje v tovarnici pri Hrastovcu uredi) tudi proizvodnjo in montažo. Z UTB-jem so sklenili dolgoročno pogodbo in začeli plačevati uvožene traktorje in dele v blagu - z blagom slovenskih proizvajalcev. Slovenska industrija ima v tem poslu iz leta v leto večji delež, za slovenski trg pa prihajajo traktorji z montažne linije Trgoprevo-za v Hrastovcu. Traktorje odlikuje velika subilnost (nizko težišče in štirikolesni pogon), zaradi česar so Se posebej primerni za hribovske predele in za delo v gozdovih, poleg standardnih modelov pa
izdelujejo tudi posebne izvedbe, kot na primer visoka izvedba z ozkimi gumami (npr. za njive s krompiijem) ter specialne traktorje zadelo v vinogradih in sadovnjakih. Njihova prednost pred drugimi je tudi, da je ta »konservativnost« izboljšana (olepšana) z vgrajenimi kakovostnimi slovenskimi izdelki, na primer gume Barum, slovenska avtoe-iektrika, hidravlični sedež, atestirane kabine, serija 3 pa ima poieg nove oblike tudi tehnične izboljšave v menjalniku ter podvozju in dve osnovni hitrosti na kardanu. Cene traktorjev Universal se gibljejo od 12 do 30 tisoč mark. Trgoprevoz iz Lenarta kot generalni zastopnik pa zagotavlja tudi hitro in kakovostno servisno službo ter oskrbo z rezervnimi deli, njihovi mehaniki pridejo na poziv tudi na dom.
Vse te traktorje Trgoprevoz predstavlja na 45. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju, ki poteka od 11. do 20 avgusta, predstavili pa se bodo tudi na največjem kmetijskem sejmu v Sloveniji, ki
se bo začel 26. avgusta v Gonyi Radgoni.
BBP
6
vestnik, 17. avj
usta
turizem
Popenjavke so zaželjene
To je skupina rastlin, ki imajo specifično rast. Že samo ime pove, da se vzpenjajo, popenjajo oz. ovijajo, torej rastejo navzgor, a hkrati tudi v širino. Za svojo rast potrebujejo oporo. Lahko je to posebej samo za ujih narejena opora ali pa za to uporabimo stari zid, drevo, ograjo ... Nekatere se ovijajo, druge vzpenjajo, tretje spet se same oprimejo opore, nekaterim moramo v začetku pomagati in jih usmerjati, so pa tndi take, ki se s svojimi oprijemalnimi koreninami lahko same tesno oprimejo celo gladkega zidu. S to skupino rastlin lahko marsikaj skrijemo oz. naredimo harmonično povezavo med hišo in širšo naravno okolico.
zelenkasti v kobulih, plod je črna jagoda. Lahko ga mnogostransko uporabljamo za prekrivanje zidov, drevesnih debel, plotov ali ga uporabimo kot pokrovno rastlino za senčne prostore, kjer druge rastline ne rastejo. Uspeva vvodopre-pustnih humusnih tleh. Raste v senci, polsenci pa tudi na soncu.
2. BELA ali ALBERTOVA DRE-
•HIV
L
Če si zaželimo, da bi imeli takšno rastlino, moramo najprej vedeti, kje jo želimo imeti in za kakšen namen. To je zelo pomembno, ker niso vse popenjavke za sončno ali senčno lego. Pomembna so tudi tla, v katerih bo rastlina rastla. Ene uspevajo v slabših tleh, druge spet potrebujejo posebne razmete, kar moramo upoštevati, če hočemo, da bodo rastline lepo rastle in ustvarile željeni učinek. Preučiti moramo še prostor, ki ga imamo na voljo, da ne bo postal čez leto ali dve premajhen ali ostal prazen, neizkoriščen. Ce bomo rastlino posadili ob kakšen zid, ograjo, staro drevo, potem nam ni potrebno posebej skrbeti za oporo. V nasprotnem motamo narediti za svoje popenjavke oporno ogrodje, ki lahko hkrati rabi še za druge namene (razni oporni stebri, senčnice, ograje ipd.). Ko imamo takšen načrt, lahko začnemo z izbiro rastlin.
izbira trajnih popenjavk je precej velika, tako da lahko izbiramo in naredimo več kombinacij, primernih za določeno rastišče in namen. Če bomo upoštevali zahteve rastlin, nam bo zagotovo uspelo, da bomo zadovoljni, rastline pa se bodo dobro počutile in nas razveseljevale s svojo lepoto.
Na kratko bomo omenili glavne vrste popenjavk in se seznanili
Moja domača banica ITZ

la
l' -li
'■s

*
Sr

Vičljeva divja trta ima sposobnost oprijemanja tudi na gladluh površinah, zato je ozlenitev silo* sov s to rastlino idealna.
z njihovimi najpumembnejšimi značilnostmi.
1. BRŠUAN (Hedera hclri) je vedno zelena rastlina z vzpenjalni-mi, oprijemalnimi koreninami. Listi so krpati, bleščeči, cvetori so
:------------------------i
/O Pomurska banka d.d.
E
-S e
Vi o OD .S ■s a o 43 a
Vi I a i o 4d9
O O .1
8
:3 Murska Sobota
SEN (PoVgonum aubertil). Raste zelo bujno na soncu in v senci. Cveti izredno bogato od julija do oktobra. Cvetovi so beli, drobni, združeni v grozde. Listi so suličasto srčasti in jeseni odpadejo. Je zelo uporabna popenjavka za hitro prekrivanje visokih sten, senčnic, električnih drogov, dolgih ograj. Med rastjo je potrebno rastlino obilno zalivati in gnojiti.
3.GUCINUAfWi-steria) je listopadna ovijava popenjavka s pernatimi listi in grozda-stim socvetjem, ki nekoliko dehti. Čas in barva cvetenja sta odvisna od sorte. Cveti nekje od
maja do junija. Grozdi so lahko veliki tudi do 50 cm. Najbolj znana je modro vijolična barva. Najlepše taste na soncu v nekoliko zavetni legi in v tleh, bogatimi s hranili. Značilno zanjo je, da se bujno razrase, steblo se odebeli in oleseni Zaradi tega potrebuje oporo in precej prostora.
4. VZPENJAVA HORTENZOA (Hydrangea petiolaris) je listopad-
na, cveti v juniju in juliju. Cvetovi so beli, združeni v ploščato socvetje (pakobule), do 20 cm široki. Oprijema se z oprijemalnimi koreninami. Rada ima senco do polsenco in humusna prepustna tla. Z njo pokrivamo stara debla, zidove in drugo. Listi so ovalni, svetlikasti.
5.	JASMINOVA TROBA ( Camp-sis radicans ) je listopadna popenjavka in cveti pozno poleti (avgusta-septembra ). Cvetovi so zvončasti do lijasti (po obliki spominjajo na trobente) in se združujejo v pakobule. Najbolj je razširjena oranžno rdeča barva, dobi se še rumena barva. Listi so pernati. Raste na soncu, vendar morajo biti tla okrog ni® zasenčena z drugimi rastlinami.
6.	KOSTEUCeVJE (Lonkera), Značilni so cevasti, rahlo dehtivi cvetovi različnih barv (odvisno od vrste in sorte). Cvetijo v belo-rume-nih, rdečih in oranžnih odtenkih. Cvetejo od maja do oktobra (odvisno od vrste in sorte). Listi so eliptični do 10 cm veliki. Uspeva na soncu in v polsenci,
7, SROBOTI (Clematis) sc štejejo za ene od najlepših popenjavk naših vrtov. Lepi so že sami listi, ki so deljeni. Še lepši so seveda cvetovi pa tudi puhasti plodovi so lepi. Vrst in sort je veliko, tako da je paleta barv in velikost cvetov zelo pestra, prav tako tudi čas cvetenja. Križanci
Adriatic
zavarovalna družba d.d.

•1-

Beta dresen zelo lepo uspeva na sončnih legah in bujno cvete
do oktobra.
imajo velike cvetove s premerom vse tja do 15 cm, gorski oz. naravni imajo manjše cvetove, sta pa zato cvetni nastavek obilnejši in razrast bujnejša. Izbiramo lahko med belo, modro, rožnato, vijolično, vinsko rdečo, rumeno barvo Sroboti izhajajo iz svetlih gozdov, zato imajo radi rahlo zasenčeno humusno zemljo, vendar voda ne sme zastajati. Nadzemni det je lahko na soncu, podzemni mora biti v senci. Zaradi tega je nujno, da poleg posadimo primemo pokrovno rastlino, ki bo ustvarjala take možnosti. Najprimernejše so zavetne vzhodne in zahodne lege. Spomladi smemo cvetoče srobote le nekoliko razredčiti, in to po cvetenju. Upoštevati moramo, da cvetijo na enoletnih poganjkih. Ce jih močno obrežemo, odrežemo tudi cvetni nastavek. Poleti cvetoče sorte lahko zgodaj spomladi močno obrežemo, ker bodo cvetovi na poganjkih, ki bodo šele odgnali.
8. VINIKA ah DIVJA TRTA ( Par thenocissirs ) je popenjavka z opri-jemalnitni blazinicami in zelo lepo jesensko barvo. Jeseni dobijo listi intenzivno oranžno rdečo barvo, čez poletje pa so zdeni. V rabi sta dve vrsti. Navadna vinika (P. quen-quefolia) ima petemate liste, ki se jeseni obarvajo karminsko rdeče. Vičijeva vinika (P. tricuspidata Vei-tchii) ima trokrpe napiljene liste, ki se jeseni obarvajo oranžno rdeče.
n
oV.

I
I

VBIH
sposolinn”^ oprijemanja, tako da J®^^ ; tud) za prekrivanje |'
Ta viniLa ima
Uspeva na soncu in v 1
9, VRTNICE popenj*’*^ so skupina zase, tu nai j glavne lastnosti Primerne so za pergol®’ opore, narejene poseM
niče se same ne moramo redno p>
fnnČfiO
ro. Primemo jc sončno r' mora biti bogato s hr*”” । take, ki cvetijo le enif^ take, ki cvetijo vse pol*^| jih po cvetenju,
odcvetele cvetove ter Starc, slabotne in Vrtnice potrebujejo Da so rastline zdrave, redno dognojevanje in
9

škodljivci in bolcznh^

Dostojanstveno uživanje dobrot naraj
Gostilničar iz Rakovec si želi ponovne oživitve potoka Mokoš, ki je v preteklosti gostil množico rac in gosk
Tokrat bomo predstavil) še zadnjega anketiranca iz Vestnikove-ga projekta Varstvo okolja v pomurskih hotelih in gostilnah - to Je Ignac Rajh, lastnik Gostišča Rajh iz Bahovec, ki je znano predvsem po dobri kuhinji in kakovostni postrežbi. V restavraciji in na terasi je 150 sedežev; v kuhinji in jedilnici so uvedli že mnoge okoljevarstvene izboljšave, v prihodnje pa želijo urediti skupno hladilnico in svoj ribnik s postrvmi in goskami. Upajo, da bodo v vasi končno le uredili skupno kanalizacijo s čistilno napravo in oživili izsušeni Mokoš. Prav ta potok je bil v preteklosti znan po svoji tekači vodi, v kateri je bilo ogromno število rac in gosi. Sicer pa Rajhovi sami pečejo kruh iz ržene moke, vlagajo zelenjavo in sadje ter gojijo razne vrste solate in drugo zelenjave. Ker bi prihodnje leto radi nadaljevali s tovrstnim obiskovanjem in oceiijevaiijem gostinskih lokalov, bomo pri pripravi vprašalnikov uporabili ne le bavarski vprašalnik (poslal nam ga je Jože Kerčmar), ampak tudi domače izkušnje o proUetuatiki varstva okolja v gostinstvu, vključili pa bomo tudi vprašanja s področja kulinarike in nudenja domačih jedi.
Izogibanje odvečnim odpadkom, njihova ponovna uporaba
v tem poglavju smo hoteli najprej izvedeti, v kolikšni meri se gostinci izogibajo nepotrebni embalaži - prav zaradi majhnih pakiranj ®uo osebo smetano, mleko, sladkor) se zbere preveč nepotrebnih odpadkov. Pri Rajhovih imajo sladkor, sol, poper, goričico in drugo v posodah za ponovno polpjertje, le smetana za kavo je v posamičnih pakiranjih, ker je po njihovem mnenju bolj higiensko, pa tudi poraba je manjša. Tekoče milo v sanitarijah je v odprti, torej varčni ponudbi oziroma posodah, ki sc ponovno napolnijo.
Sveže meso za potrebe kuhinje
jim v Pomurki spakirajo kar v kartonsko embalažo (za enkratno uporabo), zato pa nabavljajo sveže ribe, pekarske izdelke in sveže sadje in zelenjavo (kolikor je potrebno) v povratni embalaži. So edini med anketiranci, ki vozijo duevno svežo sladko smetano v velikih petlitrskih posodah neposredno Iz Pomurskih mlekarn.
Razen buteljčnih vin nudijo prav vse pijače in vina v povratni embalaži (steklenicah) ali iz šan-fcomatov. Pijače v pločevinkah ali plastenkah sploh ne nabavljajo. Živil iz ekoloških območij ni. ker nimamo takšnih območij - pa tudi če bi kdo dobil certifikat, je najbolj preverjeno pridelovanje zelenjave v domačem vrtu. V sezoni uporabljajo v glavnem doma pridelano solato in zelenjavo, po-
leg tega pa veliko tudi vlagajo; tako so na primer shranili za zimski čas 350 kilogramov graška, 150 kilogramov stročjega fižola, ogromno količino kumaric, rdečo peso, špinačo, jajčevec in drugo. Njihova posebnost je Rajhov vi-šnjev zavitek (re-faš), zato so si shranili za poznejši čas tudi okrog 100 kilogramov višenj.
Toaletni papir in kuhinjske role so iz recikliranega papirja, ena od posebnosti oziroma že kar prednosti Rajhove gostilne pa je priprava piknikov brez plastlč-nib kozarcev in pa-pinatih krožnikov
v Rajhovi kiihiidi imAi« dv® fritezi, ki sta okolju prijazni - pogosto je potrebno menjavati le vodo, ne pa tudi olja.
iz enostavnega razloga; ljudje rajši pijejo in jedo iz steklenih kozarcev in normalnih krožnikov, nimajo pa problemov s preveliko količino odpadkov. Tudi turška kava diši v normalni skodelici povsem drugače kot v plastični.
Čistilna sredstva so naravi strupi
čistilna sredstva kupujejo Rajhovi v glavnem v nepovratni embalaži, uporabljajo pa kolekcijo Henkel Zlatoroga, največkrat takšna pralna in čistilna sredstva, ki
ne vsebujejo fosfatov niti belil na osnovi klora. Ločeno zbirajo tiste odpadke, za katere je pač organiziran odvoz: papir in karton, snov za kompostiranje, ostanke hrane, steklo in ostale odpadke.
Tako kot pri drugih vprašanih tudi tukaj ne zbirajo posebej pločevink, alumintia in umetnih snovi. Žal je le redkokdo seznanjen, da ima soboško podjetje licenco za zbiranje posebnih odpadkov, torej bi lahko poskrbeti tudi za stare baterije, svetilne cevi, ostanke barv in lakov idr.
Gostilna Rajh pa je po do sedaj
znanih informacijah edini gostinski lokal v Pomurju, kjer imajo že IS let v kuhinji posebno Italijansko fritezo na olje in vodo - takšna fri-teza je okolju prijaznejša kot samo oljne friteze, saj se vsi ostanki pri cvrtju usedajo v vodi, tako da je potrebno menjavati le vodo, ne pa
'i
I
Žarnice, ki so energijsko varčne, š® kratkem roku.
I
! I
tudi olja. Odpadno maščobo in olja jim odpelje zasebnik iz Ljubljane aii DomiaHmlA anketiranci si bodo morali priskrbeti točen naslov in potrdilo specializirane firme), veliko problemov pa imajo z greznico. Zaradi neurejene vaške kanalizacije so si morali urediti svojo greznico, vendar je ta pogosto polna. Komunalci, ki jim greznico praznijo in vsebino vozijo na čistilno napravo v Mursko Soboto, jim letno poberejo okrog dva Bilijona tolaijev-
Plinski štedilniki in energijsko varčne žarnice
čeprav so v Rajhovi gostilni v Bakovcih že pred leti zamenjali navadne žarnice z energijsko varčnimi (25 žarnic v restavraciji in v zunanjih prostorih) in kuhajo v celoti le s pomočjo plina, pa kljub temu plačujejo še vedno precej visoko ceno za porabo električne energije - tudi zato, ker je za gostince elektrika dražja kot za gospodinjstva. Porabo elektrike in izgubo toplote poskušajo zmanjšati na razne načine, tudi tako, da toploto, proizvedeno pri hladilnem sistemu za hlajenje kleti, uporabilo
[I li '1
I I
-rCVBDJC uporabo topJ^
seerevaaje *o4f-
novno
tudi za hladilnike in' jiT nikc. saj načrtujejo e
7
dilnico.	^;iil.
Da bi porabiti

tarne vode, so sp«—- , osnovi tako našla
ico
nijo le polovico brisače in drugo bete
v pralnicah, niso
I
i'
Jj/jl
IMIl ICIIipCI««—	;
Kar občutno jc P®
kakšni temperaturi.
Kar občutno jc l'	fn
zmanjšanju izgube	,
zasteklitev oziroma	।
rih oken z norimi '
stična, zato
ta. vzdržujejo
naporov.
pa	|i
sjopns® J
Ena od poineio’

omeniti'
jo moramo i______ rubriki, čeprav n)
zano na varstvo
ol
jedilni list, ki gosto*”
J vu IIIIJ iis*ki iki	'1^ Jd
način predstavi rt* njene značilnosti. in nekaj novega.
da jih je precej
Vsem pomurskiP^^ ij M,
V^lll pLMJIUI*'^ , J hotelirjem, ki so P**7j^ Izvira ni* ir	D^^^—itSP
■ lovanjc v letošnji P ... ... ..
Varstvo okolja v lih in gostilnah, s”
hvaljujemf
bernarP^

I
I
i
7

4
kmetijska panorama
Veritas predstavil Ljutomersko klet
s kakovos^o zadovoljiti
otrošnika
U r. ----------------------------------
1,-	kleti le vino iz grozdja,
^aste v teh krajih
ki


tinska akademija, ki je bila ustanovijena pred
I	brdih, ena rutJniUiŠili dekliških družb,
11	pogrešali. Že kmalu po ustanovitvi akademije je
I ■	^jnioin v Ljub^uii pa je izdala tudi slovenski vin-
■'	Ta je naletel na izreden odmev, v Slovenski
"P® Ef Jo nekatere aktivnosti, ki jih bodo izpeljali
že izpeljala nek^ ahcjj, ki so Jih |ju-
fcvijo Veritas, ki izhaja mesečno, pred letoiiijim
L?" “eh..
I-Tiho

I^prav^J^Ju prvi slovenski vinogradnlško-vinarski ' uouo osreditio pozornost namenili temu, kaj čaka
r' pri vk|jiičevai|ju v Evropska unijo. Sicer pa v vin-
Ji	vAyuwTiuvu t foVivpMkv uimv. oivci |ia t tut
svoje načrte podrobneje predstavili med
ooou STOje načne poaroDneje preasianu mea a	lri>»iysk»-živilskim sejmom v GontJi Radgoni,
v WCA AHBuJthjA It« CA AAUAVAHA V tn_
^^»disloi
[p
»MiučevaJl V vse prireditve, ki so povezane z vi-4_. Bil	y	Slovenske vinske akademije
Wi slavensko vinsko kraljico.
Veritas sc

I K
J?’ ki jjh tudi
Številki-
SO
IniDEf-
load pa so
-	■■■'tu
,^'cžlc
priprq vina kate-
predstavilo
^PTvife® *’°Eato tradi-viri o vinogra-
dništvu na tem območju segajo v konec 13. stoletja, pozneje pa so se kot lastniki vinogradov na območju Ljutomersko-Ormoških goric izmenjali številni cerkveni redi. Lastniki vinogradov in kleti so se tu menjavali vse do leta 1989. ko Je nastalo samostojno podjetje Ljutomerčan s svojimi obrati, med katerimi je tudi Ljutomerska klet. Ta obrat danes gospodari z več kletmi, največja in najsodobnejša pa je prav gotovo tista, ki so jo leta 1967 zgradili na obrobju Ljutomera pod Jurševko. Do tega časa so namreč ljutomerski druž-
beni vinogradniki svoje vino negovali kar v 18 različnih kleteh. Nova vinska klet v Ljutomeru Je globoka 17 metrov, zgrajena Je v treh etažah, v njej pa je prostora za 4 milijone litrov vina. V prvi etaži so železobetonske cisterne, kamor spravljajo mošt, v drugi so jeklene cisterne in v najgloblji etaži leseni sodi, v katerih dozoreva najbolj žlahtno in kakovostno vino.
V okviru Ljutomerčana predstavlja vinogradništvo 30-odstotni delež, saj imajo rodne vinograde na 312 hektarjih. Žal pa že štiri leta nič ne obnavljajo, saj vprašanje vračanja nekaterih površin še vedno ni rešeno. V Ljutomerčanu so nekaj zemljišč že vrnili, večjih vinogradniških površin pa ne bi smeli izgubiti, saj je bila večina nacionaliziranih vinogradov v lasti tujih cerkvenih redov, tem pa naj površin ne bi vračali. Sicer pa zastoj pri obnovi vinogradov ni le ljutomerska značilnost, pač pa je podobno tudi na drugih vinorodnih območjih in v Ljutomerčanu pravijo, da bo takšna politika zadala vinogradništvu rane, ki jih bo težko zaceliti.
Sicer pa ljutomerska klet ni bila zgrajena le za potrebe družbenih vinogradnikov, pač pa tudi za zasebne vinogradnike na območju Ljutomersko-Ormoških goric. V to klet prodajajo grozdje tudi nekateri vinogradniki z ormoškega območja, včasih pa so prevzemali tudi grozdje iz Lendavskih goric. Za namizna vina so surovino dobivali tudi z drugih območij v nekdanji Jugoslaviji, zdaj pa so
to prakso opustili in se posvetili izključno pridelavi domačih kakovostnih vin. V Ljutomerčanu so se namreč odločili, da bodo v svoji kleti negovali in polnili izključno le vina iz okoliških vinogradov, saj grozdje, pridelano v teh krajih, zagotavlja vrhunsko kakovost. Ta kakovost se je doslej že potrdila s številnimi najvišjimi odUčji, ki jih je Ljutomerska klet prejela na največjih mednarodnih vinskih ocenjevanjih. Na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani so prejeli zlati medalji za renski rizling, izbor, letnik 1993, in char-donnay, pozna trgatev, letnik 1992, ter pet srebrnih medalj. Na 1, mednarodnem sejmu vina v Zagrebu so letos dobili zlato medaljo za chardonnay, letnik 1992, poleg te pa še tri srebrne medalje, dve prvi mesti pa so osvojili tudi na prerezu letnika 1994 v Mariboru, kjer sta se najbolje odrezala laški rizling 1994 in chardonnay, ledeno vino, letnik 1993. Na letošnjem ocenjevanju slovenskih vin v okviru kmetijskega sejma v Gornji Radgoni se Ljutomerčanov izbor laškega rizlinga, letnik 1993, ponaša z veliko zlato medaljo, zlato medaljo je Ljutomerska klet prejela za traminec, letnik 1994, in za chardonnay, pozna trgatev, letnik 1992, na tem ocenjevanju pa so njihova vina osvojila še tri srebrne medalje. V Ljutomerčanu pa so še posebej ponosni na Prix d' Excellence, ki so ga za laški rizling, izbor, letnik 1994, prejeli na vinskem ocenjevanju v Parizu.
LUDVIK KOVAČ
■r«di


y Pomurju je možno
delovati lucerno
Ja prištevajo v svetu med najbolj rodovitne In s hra-krmno rastlino, zato JI namenjajo tudi dobr-■	SP«damed metulJnice, kar pomeni, da sl lahko
■	simbiotskih bakterij Iz zraka. Ugodno vpliva na
r	191	r--- dUHuiu^ikUi uiuitviij u	vkvuiiu t^uth im
vsakoletnim odmlrai^em koreninskega sistema v a	nekaterih podatkih letno odmre 1/3 kore-
E%^sZK"J““'n«sti
V H, '>« 7 dIaL^I.!. >
Jt

Sni ■
Eloboklm
pa ga novi), na drugi strani pa deluje kot
koreninskim sistemom prodira elobje talne
f*’ ilEdc [al,
la
k u.	----IM
PMkuii svetoval-
n._..	.
1 Bioteh-
agro-
na
IdM na
'jfc M v. na
7 a*

JI
h
5>š
so stojne
vodc na kmetijskih površinah zaradi slabše infiltracijske sposobnosti, ki negativno vplivajo na optimalno rast kmetijskih kultur.
Drug problem, ki pa se pojavlja na območju Pomurja, pa je ta, da imamo opravek z veliko zakisano-stjo zemlje. Tudi kalcij spada med pomembna rastlinska hranila, poleg tega pa zaradi bazičnega učinka vpliva na poviševanje reakcije tal.
Slabost kalcija v tleh je v lem, ker spada med zelo labilne baze, kar pomeni, da je močno nagnjen izpiratiju iz tal. Po nekaterih podatkih sc na območju severovzhodne Slovenije letno izpere zaradi padavin do 200 kg kalcija/ha, kar še prav gotovo predstavlja dodaten problem ob že tako siromašni založenosti pomurskih tal s kalcijem, na drugi strani pa množično uporabljamo razna mineralna gnojila, ki imajo bolj ali manj negativni bazični ekvivalent, kar pomeni, da ob njihovi razgradnji nastajajo razne
kisline, ki pa dodatno zakisujejo tla. Veliko kalcija iz tal pa odnesemo tudi neposredno s pridelki kmetijskih kultur, saj spada kalcij med najpomembnejše hranilne snori. Med vsemi kmetijskimi rastlinami rabijo ravno memljnice v prehrani največ kalcija, po nekaterih podatkih ga vsebuje lucerna tudi do 3 % v suhi snovi.	"
V Pomurju imamo že območja, kjer je reakcija tal katastrofalno nizka, posledica tega pa je slabše priraščanje kmetijskih kultur. V prihodnje bo apneme postalo enakovreden ukrep kakor gnojenje z osnovnimi hranili, če bomo želeli Še kaj pridelati.
Opisana problema sta bila v preteklosti osnovna problema, zakaj pri nas ni uspevala lucerna. Kot sem že omenil, je lucerna rastlina, ki uspeva na srednje težkih tleh z dobrim vodno-zračnim režimom, pH v zemlji pa naj ne bi bil nižji od čiAnalize pa na območju Pomurja kažejo, da se vrednosti za pH gib^ejo med 3 in 5,5, te redka pa so območja ali njivske površirte, kjer je pH v zemlji večji od 6.
Torej prodno sc odločimo za setev lucerne, moramo obvezno dati zemljo v analizo. Analizo zemlje vam bomo z veseljem opravili na ŽVZ-ju za Pomurje, kjer vam bomo tudi interpretirali vrednosti analize ter vam hkrati svetovali uporabo gnojil za apnenje. Nikakor ne svetujem setve lucerne na
pamet. Zakaj? Izkušnje so pokazale, da je ob nižjem pH-ju, se pravi pod 6, dejavnost mikroelementov v tleh intenzivnejša. To pomeni, da je dejavnost nekaterih mikroelementov v kislem mediju večja, kar pa pomeni, da lahko koreninski sistem lucerne vsrka več mikroelementov, kot jih sama rastlina za normalno rast rabi. Pribitek vpliva na rastlino zastrupljajoče, ki pa se odrazi v rumenenju listov in pa v zaostajanju rasti. Navadno take posevke prerasejo pleveli, katerim pa ugajajo nastale razmere ter tako posevek najverjetneje propade že v letu setve.
Prav bi bilo, da se pred setvijo lucerne posvetujete s svojim območnim svetovalcem o ukrepih, pripravljen pa vam je tudi vzeti vzorec zemlje.
Drugi zelo pomemben ukrep pri uspešnem pridelovanju lucerne je ta, da pred setvijo izvršimo po-drahljavanje. To je ukrep, ki pride v poštev na težjih tleh, kjer je infil-tracijska sposobnost tal za meteorno vodo slabša. Zadrževanje ie-te na njivskih površinah negativno vpliva na rast koreninskega sistema, v najslabSem primeru pa posevki tudi propadejo.
Torej s podrahljavanjem zagotovimo ugoden vodno-zračni režim, kar pomeni, da se bo lucernin koreninski sistem normalno razvijal v globino ter tako rastlino obvaroval pred sušo.
Kmetijska svetovalna služba za Pomurje mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr.
!!

KovoTLjo.
Tf Sto
3


H
t. K
f
5^
P*
Dozorevanje grozdja
Zorenje grozdja je le ena od fenološkili faz v času vegetacije ati enoletne rasti vinske trte. Obdobje vegetacije vinske trte je razdeljena na šest fenofaz; soizenje, brstepje, cveteitJe in oplodqja, razvoj Jagod, zorenje grozdja in priprava trte na zimsko mirovanje. Pri večini sort je sedal hrta v fazi zmenja grozdja, vinogradnik pa v pričakovanju dobrega vinskega letnika.
Zorenje grozdja se začne z mehčanjem in spremembo barve jagod ter traja vse do polne zrelosti grozdja. V naših razmerah začne pri nekaterih sortah julija, v glavnem pa avgusta (v slabših letnikih tudi septembra) in traja 20 do 60 dni (vreme, sorta - kultivar). Začetek je okarakteriziran z izenačitvijo vrednosti za sladkor v Oe*in v količini titracjjske kisline v g/1 (glej graf). Kakovost je odvisna od čim zgodnejšega datuma pričetka zorenja grozdja.
V Času mehčanja Jagod pride do pomembnih mortoloških in fizioloških sprememb. Zelena barva pri belih sortah se spreminja v rumenkasto z raznimi odtenki in jagode postanejo prozorne. Pri rdečih sortah prehaja barva v redčo in rdeče-modro. Spremeni se okus jagod; od močno kislih postanejo vse bolj sladke. Po Drawertu ta faza ni oka-rakterizirana le z naglim padcem kisline in porastom sladkorja, ampak tudi s porastom organskih dušičnih spojin, ki dajejo grozdju sortne značilnosti.
V fazi zorenja grozdja pečke zaključujejo svoj razvoj, postanejo fiziološko zrele in sposobne za kalitev. Kalivost pečk ni pokazatelj zrelosti grozdja, zato moramo razlikovati fiziološko zrelost pečk in polno zrelost grozdja, ki se ne pokrivata.
Najpomembnejše biokemične spremembe v času zorenja grozdja se odražajo v vsebnosti sladkorja in organskih kislin. Vsebnost sladkorja narašča, vsebnost kislin pa pada. Padanje vsebnosti kislin v teh fazi poteka v treh smereh, in sicer:
- oksidacija v procesu dihanja (v glavnem jabolčna kislina), do končnih proizvodov razgradnje (ogljikov dioksid, voda).
- nevtralizacija z alkalijami iz tal,
- nekaj jabolčne kisline pa se transformira v sladkorje.
Vinska kislina je relativno stabilna, ker je povezana z oksidacijo pri visokih temperaturah, čez 3O’C, optimum 37’C.
V tej fazi je potrebna velika kohčina organskih hranilnih snovi (kopičenje sladkorja v jagodah in rezervnih snovi v trsu). Zaradi tega je potrebno zdravo listje in ugodne vremenske razmere - toplo in sončno vreme, primerna zračna in talna vlažnost (normalen pritok vode in mineralnih snovi). Pri velikem pomanjkanju vlage ni normalne fotosinteze, ne tvori se dovolj sladkorja in drugih snovi. Jagode ostanejo drobne ali celo venijo, V tej fazi je potreba po vodi manjša kot v fazi rasti jagode. V kolikor je preveč vlage (deževje), se ob veliki zalogi dušika v tleh podaljšuje rast mladik. Pojavijo se novi poganjki in listje. Hranilne snovi ter produkti fotosinteze se uporabijo za bujn^asl. manj pa se nabirajo v jagodah. Zaradi prevelike vlage pride* kanja jagodne kožice, napada plesni Botrytis cinereac - gnitje grozdja.
Ob koncu zorenja grozdja sc sladkor v jagodah ne povečuje več (absolutno) in koncentracija kisline se ne zmanjšuje, kar lahko ugotovimo z merjenjem, To je čas polne (normalne) zrelosti grozdja. Po tem preneha dotok asimilatov v jagode. Polna zrelost se održa v naslednjih značilnostih:
- jagodna kožica postaja vse tanjša in elastična, intenzivira aromo In barvo sorte in se pokrije s poprhom,
- grozdje ima (absolutno) največ sladkorja in hkrati največjo maso (težo)
- v pecljevini ni več škroba.
Količina sladkorja v soku zrelega grozdja se pri nas giblje v širokem razponu (odvisno od ekoloških pogojev, vremena in sorte) od 120-250 g/1, včasih tudi manjšem (neugodne vremenske razmere) in večjem (prezrelo grozdje s prisotnostjo žlahtne sive plesni). Ko nastopi faza prezrelosti, pride do koncentracije vseh snovi zaradi izgube vode skozi jagodno kožico - transpiracija. Indeks jagod prične rasti ah pa jagode izgubljajo na masi in pridobivajo na kakovosti. Odvisno od časa in sorte pade količina, raste pa kakovost grozdja za pridelavo vin posebnih kakovosti.
Količina skupnih kislin zrelega grozdja se tudi giblje v širokem razponu, od 5 do 15 g/1 (odvisno od ekoloških pogojev, sorte in vremena), v slabih letnikih tudi več kot 15 g/1.
V zrelem grozdju je malo prostih organskih kislin, ker prehajajo v soli (vinska v tartrate, jabolčna v malate, citronska v citrate).
Grozdje se lahko trga pred ali po polni zrelosti, odvisno od vremena in tehnološkega programa. Tako govorimo o tehnološki zrelosti (peneče vino, normalna trgatev, pozna trgatev itd.).
Dolžina vegetacijskega obdobja je značilna za vsako sorto. Razlike med najzgodnejšimi in najpoznejšimi sortami znašajo tudi 2-3 mesece. Vsaka sorta zahteva določene pogoje za zorenje, od katerih je najpomembnejša temperatura zraka. Zato je zorenje ene sorte različno v različnih okoljih. Ker se okolja med seboj klimatsko razlikujejo, se razlikuje tudi zorenje in s tem kakovost grozdja. Poleg klimatskih in drugih dejavnikov vpliva na zorenje tudi obremenitev trsov z grozdjem.
Obstaja več razvrstitev (klasifikacij) sort po času dozorevanja grozdja. Omenili bomo razvrstitev, ki se uporablja največkrat in ki velja tudi za naše pogoje. Pulliat je vzel za osnovo čas dozorelosti zelo razširjene sorte žlahtnina in glede nanjo razvrstil sorte v pet skupin; 1. zelo zgodnje sorte dozorijo 10 dni pred žlahtnino,
2.	zgodnje sorte dozorijo istočasno z žlahtnino in spadajo v I, obdobje dozorevanja,
3.	srednje pozne (srednje zgodnje) sorte, ki dozorijo 15 dni po žlahtnini in spadajo v II. obdobje dozorevanja,
4.	pozne sorte dozorijo 30 dni po žlahtnini in spadajo v III. obdobje dozorevanja,
5.	zelo pozne sorte dozorijo 45 dni po žlahtnini in spadajo v IV. obdobje dozorevanja.
Sorte se lahko razvrščajo tudi glede na temperaturno vsoto, ki je potrebna do polne zrelosti grozdja. Če se izračuna potrebno število dni od brstenja do polne zrelosti, se izkaže, da rabijo zgodnje sorte 110-120 dni, srednje pozne sorte 140-150 dni in pozne sorte 180210 dni.
V kolikor pustimo zrelo grozdje (polna zrelost) na trsu, pride ob ugodnih vremenskih razmerah v fazo prezrelosti. Zunanji znaki so: jagode preidejo v rumeno-rjavo barvo, jagode se krčijo in zgubajo - grbančijo. Grozdni sok sc koncentrira. K temu lahko veliko pripomore še glivica Botrytis cinerea z žlahtno gnilobo. Tako lahko ob ugodnih vremenskih razmerah pridemo do grozdja, iz katerega pridelamo vina posebne kakovosti, kot so pozna trgatev, jagodni izbor, ledeno vino ali suhi jagodni izbor.
Mag. ANTON VODOVNIK, Kmetijski zavod Maribor
s
vestnik, 17-a»8u^‘j

sociala, šolstvo, zdravstvo
I
O podpisu pogodb v zdravstvu
Direktorp Javnih zdravstvenih zavodov so prve dni tega tedna na enote zdravstvenih zavarovalnic prinesli svoje ponudbe o obsegu storitev, kijih bodo v tem letu opravili zanjo, septembra pa naj bi bile pogodbe tudi podpisane. Seveda bo n^ova vsebina podrejena določilmn splošnega dogovora, ki ga Je po neuspeh arbitraži sprejela vlada in za katerega smo že pisali, da je za zdravstvene zavode v primerjavi s prejšitJiini leti zelo neugoden. Zdravstvene domove najbolj žuli zahteva, da bodo z zdravstvene zavarovalnice imeli priznanih, torej tudi plačanih, za odstotdr manj zaposlenih. To pa prinaša tudi manj priznanih, plačanih opravljenih storitev.
Za gomjeradgonski zdravstveni dom pomeni manj priznanih delavcev, da jim bo zavarovalnica plačala delo le za 89,15 odstotka zaposlenih, preračunano seveda iz delovnih ur, lani pa za 90,23 odstotka. Direktorica zdravstvenega doma dr. Marija Kuzma je povedala, da trenutno o tem, da pogodbe ne bo podpisala, ne razmišlja. Kajti vprašanje je, če ne odneseš slabše, če je ne podpišeš, je šc dodala.
Alojz Jerebic, direktor lendavskega zdravstvenega doma, je povedal, da če zavarovalnica ne bo pristala na popravke pri kadrovskih vprašanjih ali če se o tem ne bodo uspeli dogovoriti, pogodbe ne bo podpisal. Lendavski zdravstveni dom ima namreč po načrtu zdravstvenega varstva priznano glede na število prebivalcev minimalno število zdravstvenih delavcev, povrh pa tudi zanje velja, da jim bo zavarovalnica priznala in plačala za odstotek manj zaposlenih.
Pogodbo bo treba podpisati, pravi dr. Jože Šumak z ljutomerskega zdravstvenega doma, saj druge izbire ni. Pogodba je neugodna, saj je tudi zanje, kot za vse pomurske zdravstvene domove, priznan le minimalni kadrovski normativ, medtem ko so nekateri na ravni ciljnega. Tudi število zdravstvenih delavcev v priznanem timu je zmanjšano, tako da bo delo zelo težko organizirati.
Dr. Jože Felkar je povedal, da so se o nekaterih širitvah, predvsem za odprtje ambulante za odvisnike, z zdravstveno zavarovalnico uspeli dogovoriti, vendar pa tudi pri njih ostaja odprto vprašanje, kako organizirati delo, če morajo zmanjševati število zdravstvenih delavcev. Murskosoboški zdavstveni dom pa bo septembra kadrovski problem začutil šc drugače.
V^sebno dejavnost namreč odhaja osem zobozdravnikov,
lems
pediater in dermatolog. Zdravnike iščejo ter dajejo ponudbe.
vendar brez uspeha, čeprav so v večjih centrih zdravniki tudi
na listi čakajočih za delo.
MH
Tudi v Murski Soboti
Izredni študij
prava
Ljudska univerza M. Sobota si prizadeva, da bi razširila svojo ponudbo izrednih študijskih programov. Tako so sc glede na veliko pomanjkanje diplomiranih pravnikov v regiji odločili tudi za razpis izrednega študijaprava.
Gre za enoto Pravne fakultete Maribor, do konca avgusta pa bodo zbirali prijave vseh tistih, ki imajo končan višješolski študij prava in si želijo kot izredni študentje pridobiti visokošolsko izobrazbo. Predavanja bodo potekala v Murski Soboti, kjer bodo imeli izredni študentje tudi trikratno možnost opravljanja izpita iz posameznega predmeta.
J, G,
VESTNIK za svoje naročnike ... Ozrite se na zadnjo stran.
< Videm ob Ščavnici “---
Obnovljena zdravstvena postaja
I
I
V ponedeljek je z delom spet začela zdravstvena postaja v Vidmu ob Ščavnici, ki so jo v celoti preuredili in tudi na novo opremili. Otvoritev novih prostorov je bila julija, zaradi dopu- .
I stov pa so vrata za bolnike odprli ta teden. Zobozdravstvena ambulanta bo z delom začela septembra. Gradbena dela obnove so stala 13,17 milijona tolarjev, ki so si jih razdelili takole: 6 ministrstvo za zdravstvo, poltretji milijon je prispevala še prejšnja gomjeradgonska občina, 2,7 milijona Občina Sveti ' Jurij ter 1,9 milijona Zdravstveni dom Gornja Radgona. Za opremo so namemli 5,5 milijona tolarjev. Tri milijone je stal aparat za zobno ambulanto, za katerega je zdravstveni dom najprej najel posojilo pri zdravstveni zavarovalnici, vendar ga ' je potem prevzela in odplačala Občina Sveti Jurij. Dva in pol
■ milijona pa je stala druga oprema,
I Obnova zdravstvene postaje v Vidmu je po besedah direktorice gomjeradgonskega zdravstvenega doma dr, Marije Kuzma potekala brez večjih zastojev, čeprav jc bilo treba opraviti tudi ' nekaj nepredvidenih dopolnilnih del, zelo dobro pa so sodelovali tudi z Občino Sveti Jurij, Slednja je za nove zdravstvene prostore primaknila pomemben denarni prispevek. Redni plač-
I
I
nik del pa je bilo tudi zdravstveno ministrstvo.
MH
Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim Lendava
Za življenje v
sožitju različnosti
Oblečeno so Jo porinili v bazen, kjer so čofotali njeni otroci, pa čeprav jim je hotela dopovedati, da se jim tokrat ne bo pridružila. Da bi se jezila? Ko je videla otroške obraze, najprej zaskrbljene, ki so nato bruhnili v smeh, se ni mogla jeziti. V neizmerno veselje jim je bilo, ko SO videli, da se njUiova tovarišica oblečena kopa z njimi v bazenu.
»Zakaj bi se jim ne prepustila, ko jim je za veselje potrebno tako malo,« je o veselem trenutku I počitniških dni. ki ga je doživela s svojimi učenci, povedala Slava Donko, predsednica Sožitja, dru-' štva za pomoč duševno prizadetim, ter učiteljica na šoli s prilagojenim programom v Lendavi.
»ZaznamovaIni prizvok ima beseda posebna šola, boleče je tudi govoriti o prizadeti osebi. Prav zato se je naše društvo preimenovalo v Sožitje. Kaj torej mi delamo? Vse v dobro prizadeti osebi. Najprej sklicujemo občne zbore, kamor vabimo njihove starce, se pogovaijamo o problemih, pripravimo predavanje. Imamo tisti živi stik s starši in tako si marsikaj povemo in si skušamo pomagati, če je le mogoče. Nemalokrat se zgodi, da starši kličejo po materialni pomoči. Kolikor moremo, jim pomagamo ali svetujemo, kam, na katero inštitucijo naj se obrnejo. Mi za te naše prijatelje, po tolikih letih poznanstva smo prijatelji, organiziramo pravo veseli-
co vsako leto v Kantini na Bistri* ci, ob osmem marcu ali materinskem dnevu se jih spomnimo v voščilnico ali manjšim darilom, ob koncu leta pripravimo bo-žično-novoletni koncert s srečelovom in rajanjem. Plešemo, pojemo, se družimo, in to je za-
nje nekaj najJepšega,* Je govorila

Slava Donko. Še marsikaj zapol-
njuje društveni utrip življenja, ki ga soustvarjajo otroci, ki ostanejo to do konca svojih dni, njihovi starši in ti, ki čutijo, da so jim blizu, in številne so iskrice druženja, ki spreminjajo njihov vsakdan.
»Starši so prihajali s sivino, utesnjenostjo s strahom ter obremenjeni z občutkom krivde. Zato smo jim in jim še dopovedujemo, da so njihovi otroci res drugačni, pa vendar so naši in jih zato sprejemamo. Zmeraj rečem, da starši, ki se morajo dodatno razdajati za svojega otroka, ki ima dodatne potrebe in želje, počnejo nekaj velikega, nekaj nad, kar nima vsak človek ali ni pripravljen dati tej osebi.
Ta mati in tak oče sta hrabra. In tega strahu ter negotovosti, ki v starših še vedno je, je v zadnjih letih vendar nekoliko manj,« je pripovedovala Slava Donko.
Bremena krivde staršem skoraj gotovo ne bo mogel odvzeti nihče, saj je v njihovih sitih, tako kot njihov otrok. Mogoče pa jim je pomagati z lajšanjem tistega drugega bremena, to je s spreminjanjem odnosa in ravnanja družbe, ljudi do njih ter njihovih otrok. Samo prestopiti je treba mejo, ki je ločevala ter postavljala: to smo mi, tam so pa oni, ter zaživeti v sožitju različnosti.
»V začetku smo sami hodili v različna podjetja, nastopali, sedaj nas pa že vab|jo. Nastopamo po šolah, v vrtcih, v domovih za stare. Zato mislim, da nas začno sprejemati takšne, kot smo.
Želim si, da bi pet novih občin nekdanje lendavske občine to društvo vzelo za svoje, tako da bi bil v začetku zagotovljen delež sredstev, Tu ne gre za veliki denar, za dvajset do petdeset tisočakov. Tako bi lažje načrtovali delo v prihodnje,« je povedala Slava Donko. Društvo se zato predstavlja novim občinam in krajevnim skupnostim, da bi jih bolje spoznali in jih sprejeli. Še
Zdravniki, ki podpišejo bolniški list ——
Bolniški dopust, zatočišče
y stiski in bolezni
Poslovanje podjetij z delovno iutenziviio dejavnostjo postaja vedno bo|i odvisno od bremena bolniških izostankov in skoraj gotovo ni zmotno razmišljal^, da postaja delež bolniškib dopustov čedalje pomembnejši dejavnik uspešnosti poslovanja podjetja, V primežu bolniških izostankov zaposlenih delavcev nekatera manjša podjetja skorajda klonejo. Celo tako daleč je prišlo vse skupaj, da zaradi tega, ker nimajo delavcev, ne niOTeJo izpolniti sklenjenih pogodb, neopravljeno delo v določenem roku po pogodbi s tujcem pa pomeni izgubljeno delo. Število bolniških izostankov se povečuje in v nekaterih podjetjih Je zaradi tega doma tudi do dvajset odstotkov delavcev. S toliko praznimi delovnimi mesti pa se ne da delati, pravijo direktorji in nekateri med njimi s prstom kažejo na osebne zdravnike, ki da se prepogosto odtočijo za podpis bolniškega lista. Drugi so odločeni, da se bodo o tem vprašanju pomenili z direktorjem zdravstvenega doma ab da bodo o problemu sami pisali zdravstvenemu ministru. Toda iskanje krivde samo na strani zdraniikov je kratkovidno in enostransko, kajti vprašanje bolniškib izostankov Je tako kot z boleznijo povezano s sterilnimi dejavniki, jnavz^rav kar z vso zapletenostjo našega žtv|jeitta. Pa tudi med boleznijo samo in družbenimi razmerami Je treba videti pomembno vez. listi, ki so se problema lotili analitično, so zapisali, da Je več kot dvajset okoliščin, ki vpBvaJo na bolniške dopuste. Vzrok bolniškega izostanka je bolezen ali p^kodba - tako preprosto rečem, pa vendar za sabo skriva paleto, mrežo dejavnikov. In kaJ so o tem, da se pomemben del krivde za povečanje bolniških izostankov pripisuje prav osebnim
zdravnikom, povedali nekateri naši
zdravniki?
pred začetkom
lijo stopiti do	,'
nih skuptiosli, KP jo in kjer se še niso
»Naša želja je, a ki krajevni skupnosti »<1^ J ima posluh za mačiiubigapom^»’^^
tudi delo in sodelovanj J
Stvom mnogo
quwv’*-9
tesnejše.^ ?[
štvo
daliji
pa si tudi	M-
ietivTuniiSču.Ko^'1^^.
sprejeti v Turnišču.
tudi živijo naši prijatelji.'■ s < dahevala naša sogo’-'«!^ s ^lani društva so um JJJ družine, ki	'
be. Povprašali sojih, , ter o tem, kaj jim bo l" trišnji dan. Prav to. kal u sel jutrišnji dan pjiho zadetemu otroku, kdo n j zanje, ko bodo sami , bilo prvo in tudi najh 8 vprašanje ostarelih st^* 1,1 i zotrokomjutri,kom^i « so spraševali in otroka jim je bilo živ^‘5. sanje, Nekateri so J »pisma« ter tudi zao t ^ iskali mesto, dnigi® • potrebna dobra besed	.
ba in zagotovilo, dabo^^j ve otroke poskrbll^o njihvečnebo.daso^,,J vi in zavodi, kjot ' •' ■ 1 zaitic skrbeh, po if.
čl
lani društva so
J
1
jeli in zarve skrbem r torej lahko, da smrti Stašev ne bodei s 1
na tem svetu.
c uvu"- , ..>r So nam«?,
Id^ i
iia tvii*	. M
dje,kotjeSla..DODto^^^
nanje in s srcem živijo »Če osebno ne voljna ob tem. tega _
voljna ob tem. tega
nebi počela in b.^-drugam. Zato se od • ne bom nikoli ločila-
imam injihmzumem no brez njih ne bi m P


E
E k ii
n v
S
no brez njih ne i” t meni se zmeraj	if i
vega, kaj vse	f iii'
rediti. Potem nanje: ko senu otrok jc zadovoljen, sem tu j.
MAJDA
meni se
voljna.*
Dr. Predrag Kaurin iz ljutomerskega zdravstvenega doma se z mnenji, da na povečanje bolniških dopustov vplivajo prevsem osebni zdravniki, ne more strinjati, Strokona odločitev osebnega zdravnika je lahko samo eden od možnih dejavnikov, kajti v ljutomerski občini se povečujejo tudi bolniški izostanki, kijih odobri zdravniška komisija. Sestaja se enkrat tedensko ter obravnava od 70 do SO bolniških izostankov, ki trajajo več kot trideset dni. Pred desetimi leti je bil delež bolniških izostankov v ljutomerski občini med najnižjimi, je povedal dr. Kaurin, sedaj pa je zelo visok. Bolniški izostanki so po njegovem mnenju tudi pomemben blažilnik socialnega udara. Izgubljene zaposlitve predvsem moških, alkoholizem, na drugi strani ženska delovna sila v intenzivni normirani proizvodnji, delo, ki traja več kot osem ur, delo brez
pravega daljšega dopusta, vse te socalne in življenjske razmere je mogoče razpoznati tudi v bolniških izostankih. Država pa to potiho dopušča.
Dr. Snežana Pečanič iz lendavskega zdravstvenega doma zavrača enostransko obravnavanje bolniških izostankov ter trditve, da so predvsm zdravniki krivi za visok delež bolniških izostankov. Zdravniki ne morejo biti policisti. Bolniku, ki pride v ambulanto ter toži zaradi bolečin, morajo verjeti, stvar objcktivizacije pa je potem, da s preiskavami bolezen potrdijo ali zavrnejo. In dokler preiskave trajajo, je delavec upravičen do bolniškega izostanka in tudi nadomestila. Prav vsak dan bolniškega izostanka pa je plačan, pravi dr, Pečaničeva. Zato samo ene resnice ni, dodaja.
Dr, Branko Avsec, ki dela v gomjeradgonskem zdravstvenem domu, pravi, da po občutku so-
deč pri njih bolniških izostankov ni veliko, kar nekaj let pa lahko trajajo bolniški izostanki tistih bolnikov, ki čakajo na ocenitev invalidske komisije. Torej je visok tako imenovani administrativni bolniški dopust. Število bolniških izostankov pri njih je treba videti tudi v povezavi, odvisnosti od števila zaposlenih sploh. Brezposelnost v gomjeradgonskem koncu je najvišja, mnogi pa delajo le po pogodbi. In slednji, ko zbolijo, priporočilo zdravnika, da bi bilo dobro počivati, pogosto zavrnejo, češ da sedaj imajo delo po pogodbi, če pa ostanejo doma, ga bodo izgubili. Družina pa nekako mora preživeti. Dr, Avsec je tudi opozoril na naraščanje števila poškod pri delu, b niso na-||HJe na delovnem inesEu, ter bolniških dopustov zaradi tega.
Dr. Jože Felkar iz murskosoboškega zdravstvenega doma sc je vprašal, kaj podjetja sama naredijo za to, da bi se delež bolniških izostankov znižal. Koliko gredo na roko delavcu, mu prilagajajo delovni proces? Zdrav-mkova pnporočila o spremembi delovnega mesta delavca pogosto zavračajo, češ da nimajo primernega dela, in če nimajo zanj dela, potem porečejo, da naj bo delavce še kar naprej doma. Zdravstvo po njegovem mnenju mnogo od tega, kar se tiče bolniških izostankov, ne more reševati, ne odnosov v podjetjih, ne vprašanja tehnologije ali dela za tekočim trakom in ne norm. Res pa je tudi, da so bolniški izostanki dolgi zaradi dolgih čakalnih dob v zdravstvu, delavec pa je ves čas čakanja na preiskavo, ki lahko traja tudi po pol leta, doma na bolniškem dopustu. Opozoril jc tudi na povečano število poškod tako pri delu na domu kot v prometnih nesrečah.
Zdravniki zavračajo poenostavljanje obravnavanja bolniških izostankov. Se bolj trditve nekaterih vodilnih delavcev v podjetjih


ter zdravstvene _ _t-KrtlrtlftlCC	.
povečanje borf«;^^
na povccaiu'- .„,.(11 o>^ z dela vplivajo prč^ izbrani zdravni^- * ’ povabili k besedi, P z. vedali, da Jih niških dopustov.
t r s
<
r* s
šali, ni poklical	'
dajalec, niti z njinu jjjjpv t benih razgovorov	p, s
pa direktorji?
rektor lendavskega
doma, je večanega ^te^d® Stankov zapažajo n< J vodilnih predvsem s„vjliii V tenzivnih podjetlih-čejo in ga

u
me,
kijih imajo, na el tudi eden o
prišel tudi eden J
prisei ruui	>
Zato bo zdravnike ■>!
sijošl problema tern _ noststemv«^- MoPV Dr, Jože Šumak zdravstvenega o Ul

ga zdravstvenega dal, dasenanik^l^tni^.V
daJ» aa se n<*iu * slej ni obrnil
niških izostanko
po telefonu.	i
gospodarski
odločilno vpliva
niških
inu »K’"

dela v trenutku n it ((, utrujenosti.	!
lezni in stisk’ bolniški dopust J®*
Dr. Marija gomjeradp>.".skE^	*
doma,jepove4i^^j(faiii^^[t. niških
lezni in
leronskegaklie^’^^5^-č«une.Tak5^^|P9 gona in pa je bilo	imel* ^^i*
blh. Takrat obilico dela, be.dasozdiavni*^ov,;^i^ več bolniških
več bolniških	p,
ko pa dela n	«
želeli, da ve^
I i
9
s
M
blago v Rešekovi knjigi
prezglavjeki,
*
kulturna obzorja
innogoobrazna knjiga
■MtVjiej,,
je stari cigan tiste tri svinjske kosti sam v rt: - t hinn pod pincami zakopal. Zraven pa položil še kra-
kulturni koledar
zgodbic Strljc so strino in knjigo reminiscenc Dobro jutro, Prekntu-ije.
Po učinku zadnje, ki jc izšla pri ČZD Kmečki glas, v zbirki Glasovi, ga urednica dr. Marjja Stanonik primerja z učenjakom Janezom Antonom Scopol^m. Ta status je po njenem dosegel zato, ker se je, kot »ustvarjalen avtor« začel držati napotka, »naj čim bolj sledi pripovedovalčevi niti in je ne poskuša lepšali in gladiti s kakršnimikoli lastnirni posegle. V knjigi Brezglavjeki je 127 bolj ali manj strogo po lem pravilu zabeležnih pripovedi, ki jih je Rešek slišal in zapisal v trintridesetih letih svojega veterinarskega terenstva. Po mnenju Stanonikove so pripovedi »žanrsko sinktetične«, čistih pravljic, bajk in legend je »komaj za seme«, zato jih je. razen tistih, ki izpolnjujejo merilo za pravljice, označila kot »povedke« ter priporočila razvrstiti v razdelke z naslovi Bajčne, Legendne, Vraž-hive, Coprniške, Zgodovinske, Šaljive in Novelistične povedke. Urednica potoži, da Dušan Rešek zaradi skromnosti in intencionalne preprostosti ni hotel dati v objavo tistih povedk in pravljic, ki so znane tudi kje drugje po Sloveniji. Čemur se, mimogrede, seveda ni mogoče izogniti. Tako jc v knjigi, na primer, objavljena, pod naslovom Cesarjev naslednik, inačica znane kitajske pravljice in celo spolno obrnjena Ojdipova zgodba pod naslovom Mater je umoril.
Rešek, ki zadnjih nekaj let ne živi več v Beltincih, je ob koncu svoje spremne besede patetično in skoraj z resentimentom zapisal »Zato tebi, Prckmuije, ta knjiga!« Knjiga, posvečena Prekmurju, mora seveda biti napisana v prekmurščini. Toda kako naj jo potem razumejo Slovenci? Urednica in avtor sta se odločila, da jo bosta izdala »dvotirno«: na eni strani prekmursko besedilo, na drugi slovensko. Vendar, karje zasluga prevajalca iz prekmurščine v slovenščino Milana Zrinske-ga, ne v sterilni slovenščini, marveč z besednim »dihom pokrajine in iivljenja ob Murie (M. Zrinski). Pod vsakim prevodom v slovenščino je slovarček narečnih izrazov. Prevajalec je na koncu knjige dodal kratek jezikoslovni esej, v katerem med drugim pojasnjuje, zakaj je izbral reduciran fonetični zapis prekmurskih besed. Dvo^asniki o, 0 in a niso zapisani. Tak zapis bi lahko bil v spotiko, vendar ni. Zato nc, ker se knjiga s lo»pom an kijivostjo« zavezuje nekemu avtentičnemu branju, prekmurska besedila v knjigi lahko beremo samo skozi posredovano ustno tradicijo, ta tradicija pa, kolje znano, ni enoznačno prevedljiva v fonetični zapis. Skratka, umestno je samo »živo branje« avtentičnih govorcev.
S primernimi humornimi barvnimi risbami je Brezglavjeke ilustriral Endre Gonter, sicer avtor predlog - risb za strip France-kovo premišlavanje v Vestniku. V tem kontekstu so ilustracije morda premalo gasparijevske, premalo arhaične in preveč gosposke, toda zelo prikladne žanru.
Seznam pripovedovalcev na koncu knjige je zgleden. Navedeni so tudi dvotirno, enkrat po krajih, drugič po vrstnem redu objavljenih pripovedi, vsakokrat z letnico rojstva, kar vse jc zelo koristno za študijsko obravnavo. Največ zgodb je zapisovalcu Rešeku povedala njegova mama. Kot pravi, so ga materine zgodbe v otroštvu navedle na pozorno poslušanje in na navdušenje nad ljudskim izročilom. V knjigo je vložena zgoščenka (kompaktna plošča), na kateri so vtisnjena v narečju prebrana nekatera besedila, ki jih bereta Milan Zrinski in Cvetim Horvat.
Brezglavjeki niso brezglava knjiga. Vsaka pripoved ima kako postmoderno oziroma študijsko implikacijo. Hvala Dušanu Rešeku!
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA: V Galeriji si lahko do 18. septembra ogledate razstavo 12. mednarodni bienale male plastike.
SOBOTA SOBOTA V razstavnih prostorih galerije Triglav je na ogled razstava Svetlobni zapis o soboškem fotografu Jožetu Kološi - Kološu.
MURSKA SOBOTA: V likovnem razstavišču Ljubljanske banke si lahko do 18. septembra ogledate razstavo Sandija Cerveka, Ignaca Medena in Franca Mesariča.
MURSKA SOBOTA V predprostoru grajske dvorane razstavljajo svoja dela N. Beer, F. Bencak, D. Birsa, I. Brunec, M. Dane Roth, J. Denko, Š. Galič, Z. Gnezda, M, Gumilar, E. Gonter, Š. Hauko, Z, Huzjan, S. Kiraiy Moss, V. Potočnik, I. Premoša in M. Rajnar.
LJUTOMER: Ogledate si lahko izbor likovnih del iz stalne zbirke Galerije Anteja Trstenjaka. Razstava je na ogled do 14. avgusta.
LJUTOMER: V galeriji mestne hiše je prodajna razstava Vladimirja Potočnika ml.
MORAVSKE TOPLICE: V galeriji si lahko ogledate razstavo tekstilnih slik Terezije Bastel.
v gornjem ekskurzu smo se -potem ko smo se odrekli apriornemu ignorantskemu odnosu in vsega skupaj nismo pustili zgolj kot literarno zvrst, ki domnevne absurde in paradokse pač prenese, kot povedko pač - pozabavali z etologijo. Veliko drugih povedk se ponuja v strukturalno, psihoanalitsko, lacanovsko analizo. Hvala bogu, tovrstna metodologija danes prihaja tudi v slovensko etnologijo,
Z uporabo novih analitskih metod duhovnih znanosti se »koristnost« po Rešeku zbranih pripovedi še zd.aleč ne izčrpa. Na primer, v razdelku Zgodovinske povedke je priobčena tudi ena z naslovom Turški zaklad. »Ce greste iz Upovec proti Dokležovju, vidite na desni strani veliko polje, ki mu domačini pravijo Tabore, je Rešeku narekoval pripovedovalec iz Lipovec. Za arheologe mora biti takšno ledinsko ime prvo-
1	54 le takrat naokrog po vasi pripovedova-
^teče pri sviitjah. Zato je stari cigan stopil k smo-*“®r<Hlar|u, da mu bo karte vnjel.
iihu.	Ulna
U '^"Ul
'i 01 .
J^y>mostK]
3 IdeTov

uztnovih
W	j'
lo je bilo
J ib/L eno rpdvju I. __
. itiJ;. ‘"no nav«dk„ j_
ne
j**’ b*. .	'**> LlPaflt hT2 .
> ‘“'«llhHiir>i»	‘‘n sojih
**tetneljcno
9 I reči
1 ®^®Pf^Povedova-i ie m. P® svoje obris	vedeti,
ie n'	cigank.
niomcnt ll '“'''Nadevi	podobno
j “ Tata^^Jimitcmski
--
M	ab-
■	jc smotr-
Mokaste in / ‘‘Ste tri
posel cigank.
^*8niatikc, Absurd-
cleme-
z zname-
1 tr'’°‘*Branit svetoval ci*	svinjske
Od takrat je
Sli a b Pred ■ .i_ ‘■ttr -
i>

tri svinjske
poveriti naj-I' '■^ničnost, Taje ‘^'Istranitvijo ko-

Po
®''inje zares niso
ii
ita
. I pa so
Kuzmova dru-
'^*’n	rejena,

‘^hpOnlaZan
dftn. “•‘'I
privzeti pre-"pira našemu
M K k?’ potrebno
J "'J;’''	"‘P’'
poplačan.
izumar-
potrebno
same po
pa bomo, če
1
tl
3
* t.
f f r t
1.
i;
A
I
dhii
'Sače,
so svinje res
'■ P> Orali bomo
dopustiti subtilnost v odnosu med ljudmi in živalmi, kakršna naši sodobni pameti tudi ni domača. Zgodba nič ne pravi, da bi Kuzma svinje po tistem drugače krmil. Šlo je potemtakem samo za drugačen odnos, oziroma za spremembo tega odnosa. S tem nadalje stopa v igro vprašanje o etološki (etologija je veda o običajih in navadah ljudstev pa tudi primerjalna veda o obnašanju živali) veščosti starega cigana. In mnoge droge okoliščine.
Uganka turškega zaklada
Tako je malone z vsako povedko v najnovejši knjigi Dušana ReŠeka z naslovom Brezglavjeki.
r'
j


PRIREDITVE
LENDAVA: Grajski večeri na lendavskem gradu - Da Len-davčane ne bi dušilo kulturno mrtvilo, se letos vključuje v javno življenje Zavod za kulturo madžarske narodnosti Lendava, ki letos že drugič pripravlja grajske večere. Zvrstili pa se bodo štirikrat. V soboto, 19. avgusta, ob 19, uri bo slavnostna otvoritev, ko bo program posvečen dnevu svetega Štefana, Predstavile se bodo različne umetniške skupine iz Žalske županije. V torek, 22, avgusta, ob 19, uri bo uprizorjena opereta Narodnega gledališča iz Pečuja Czunya Lany (Grdo dekle). V soboto, 26, avgusta, ob 19, uri bo nastopil mešani pevski zbor z Dunajske Strede na Slovaškem, ki se bo predstavil z različnimi umetniškimi pesmimi svetovnih umetiiikov. Sklepni dan letošnjih grajskih večerov bo v soboto, 2. septembra, ko bo ob 19. uri koncert baročnega glasbenega orkestra iz Szombathelya z delom Capella Savara. (Jože Žerdin)
vrstna skušnjava in prvovrsten vir! Največkrat se namreč izkaže, da za zadevo nekaj je. V istem raz-
5. Okarina etno festival
Glasbena tradicija evropskih dežel
Sončna Iberua, Prostrana Panonija in Skandiiiavske bele noči - trije čudoviti večeri etno glasbe. Nemogoče bi bilo povedati, kateri večer je bil n^boljši, najbolj zanimiv, najbolj pester ... Vsak zaseje bil nekaj posebnega, nekaj novega. Tudi Prostrana Panonija, čeprav nam je madžarska glasba še n^bo^ blizu.
Razveseljivo pa je tudi, da so izvajalci mladi gasbeniki, da izvedba ni več zdolgočasena in namenejna ozkim krogom, ampak jo igrajo s srcem, kar publika tudi občuti. Mladi glasbeniki sami zbirajo note starih skladb in po zaslugi teh skupin je marsikatera skladba iztrgana pozabi, V tradicionalno glasbo vnašajo sodobne ritme, po dnigi strani pa na osnovi in pod vplivom te glasbe nastajajo njihove skladbe.


I
HI
/H' 1
1

4s
t






j|j
t'
h
,1

i
delku
Je
pod številko 111 zgodbica z naslovom Kak« so nastali Ivanci, v kateri sc omenja ledinsko ime Ijžišče. Zgodba sc je pripovedovala veliko pred tistim, ko so na tem kraju začeli arheološka izkopavanja in v resnici naleteli na sledi naselja, ki so ga uničili Tur-
I (■'	*■	'	■
itC k*EHrU>if>STi
1 i«
■■■'....V
Pi‘W
1
I
i’.'
Dustracjja iz knjige Brezglavjeki, avtor Dušan Rešek, ilustrator Endre Gonter
Vidovič Miklavčič: v’Jadina med h^pONALIZMOM i^J^TOLICIZMOM. f'' liejapnosti mladinskih orga-liberalno-anitamem in t"^***!	1929-1941 vjugoslo-
-r*'*	Študentska organizacija
l-jul^na 1994.
I Miklavčič Mladina med nacionalizmom '^zdeljcna na dva dela, ki že z naslovom do-rirt. zalo lil	v /-pinti' O/t tivff/ihe vtpvtfiin-
It.
&1,
'«lh
navedimo v celoti: uvedbe štestoja-'ta. "	P^<ica Jvetičeve dade 1935 in Od Junija
J ■ 5*.is*t
e; I
I
I
n
1941. Študija je izčrpna in pregledna, 'Uflj "^ote	tiporabno Studijsko gradivo, z nekaj
užitka se bo prebil skoznjo bralec, ki ta^' '^‘^"nja zahteva predvsem tekoče in berljivo “fiteo:	tem ^gotovo ni ciljna skupina te knjige ne te
lev.?'"'" bolj k " moram priznati, nizanje dokumentov ' s* UbadaPoplava nedavno izdanih krimičev in trile-■'^b^^.^lkatia'^TP'^'‘‘'^nimi morbidnostmi nekdanjega in se-9^- katoi	razgaljen v obravnavanem tekstu,
zvezan boju proti nenravnim nevar-'"teSko^'^ ** spoštovanje nedelj in cerkvenih praz-Ij^oštovanje ženske časti, jugoslovanarji, zbra-komunisti. Poglavitni razlog za trdi-O sedanjosti; obračun jugoslova-M =t.nl h tjveati ali interesov se je že zdavnaj pre-razkol med klerikalizmom in libera-lako stalnica zgodovine in stvar .

;ni * stalnica zgodovine in stvarnosti ple-strani Alp,	(Robert Titan - Fclix)
ki. Prav tako kakor se v zgodbi pripoveduje. Morda bi potemtakem kazalo sondirati teren tudi na Taboru. Zgodbe s koristnimi arheološkimi in zgodovinskimi namigi so posejane po vsej knjigi, ne samo v imenovanem razdelku
Jok nad pokopališčem
Preden predstavimo zasnovo knjige. Celo za lokalistično usmerjene moraliste se v njej nekaj najde. V pripovedi iz Srednje Bistrice o »brezglavjekih«, po kateri ima knjiga tudi naslov. Brezglavjeki je narečno lokalno ime za katehumene, za človeška nekrš-čena bitja, za otroke, ki so se roditi mrtvi ali pa so umrli še pred krstom. Taka deca, ki ne morejo v nebesa, pekla pa si tudi niso zaslužili, so pokopavali zunaj cin-tora, »zato vse noči jokajo, lejčejo brez glav okoli cintora in prosijo Boga, da se jih usmili in spusti v nebesae. Zares presunljiva zgodba, prava moralka za nasprotnike splava.
Tebi, Prekmurje!
Zdaj že nekaj let upokojeni veterinar iz Beltinec Dušan Rešek (rojen 1932) je znan zbiratelj tvarne in duhovne ljudske dediščine. Pred Brezglavjeki jc izdal že Verovaiua in običaje ob Muri in Rabi (knjiga je izšla tudi v drugi dopolnjeni izdaji), knjigo šegavih
ŠTEFAN SMEJ

*
J-

Španska lajna, na katero še vedno igrajo v Kastiliji.
Okarina etno festival nas tako vsako leto seznanja z etno glasbo evropskih narodov, z njihovo kulturno tradicijo. Dopušča nam možnost, da se seznanimo z glasbo, kakršne še nismo imeli priložnost slišati, in predstavi tradicionalna glasbila, ki so redka tudi v pokrajinah, od koder prihajajo. Soboška publika je zelo dobro sprejela vse večere etnoglasbe in tudi glasbeniki na tem festivalu so vedno boljši, koncerti pa vedno bolje obiskani. Poleg tega pa ti koncerti dokazuejo, da se dobri glasbeniki in koncerti »ne dogajajo« samo v velikih mestih, ampak da la„A.o pridejo tudi k nam. In letošnji Okarina etno festival je dokazal, da dobiva vedno širše razsežnosti.
Besedilo in fotografija: Aleksandra Nana Rituper
n. MIMUMMH MNUI MAU MUTME
11* MiauimuL umi « uuu Kuma
30.6.-18.9.1995
N
GALE MURSKA
P I J A SOBOTA
10
vestnik, 17. avj
lUStal^SS'

zvezde vam kažejo >
ne zgodi se vsak dan
Učen mož
OVEN
Ona: Nekdo, ki mu sicer brezmejno zaupaš, te bo razočaral in ti pokazal, da zna biti prav presenetljivo podel. Še najbolje bo, da stisneš zobe in mu ne pokažeš svoje zadrege. Predvsem pa pomisli na
maščevanje...
On: Nastopil boš s povsem novimi argumenti, kar ti bo prineslo dokajšen ^g tvojega poslovnega ugleda, Z novo prijateljico pa nikar ne delig preveč dolgoročnih načrtov, saj jo za kaj takšnega še premalo poznaš.
■f
BIK
,■ Ona: Tvoja sreča ne pozna nc konca nc kraja, ven-s- it>rpa N bila veliko lepša, če bi jo imela tudi s kom deliti. No. to pa je zadeva, ki se ti obeta v priho-” dnjih dneh, potrebno bo le malce truda in pozorno-
sti, pa bo!
On: Obeta se ti enkratna priložnost na področju tvojega hobija, zato jo nikar ne zamudi. V začetku delovnega tedna pa se raje posveti pred^em denarnim zadevam, ki jih že dalj Časa prav nesramno zanemarjaš.
DVOJČKA
Ona: Resje, da bo prišla sprememba kot strela z jasnega neba, vendar bodo posledice veliko prijetnejše, kot pa jih pričakuješ. Nekdo ti bo dobesedno zaprl usta, vendar sc bo to zgodilo na najlepši
možen način...
On: Nekdo te bo pripeljal pred golo dejstvo, da nisi ravno takšen genij, kot pa si si mislil ti sam. Je že res, da ti bo priznal določene kvalitete, a vendar ... Vsekakor pa boš od takrat naprej veliko previdnejši...
RAK
Ona: Nekdo te bo spomnil na obljubo, Id si jo že skor^ pozabila. Seveda je samo od tebe odvisno ali mu boš ustregla, vendar pa bi ne bilo pametno, če bi ga razočarala. Posledice bi lahko bile zelo bo-
leče.
On: Naredil boš konec sanjam in se konkretno lotil zadeve, ki ti
že dalj časa enostavno ne gre iz glave. Sicer bo rizik precej velik, a se bo na koncu izkazalo, da je bila odločitev povsem pravilna.


ŠJEN
, Ona: V tvoje življenje bo vstopil nekdo, ki st ga do sedaj poznala le iz pripovedovanja svojih prija-
P teljic. Kljub njegovemu sumljivemu slovesu pa te bo kaj hitro premagala radovednost. Kdo ve, mo-
gočc pa bo vendarle uspelo?
On: Nikar se ne zaletavaj z glavo v zid, ampak poskušaj najti kakšno primernejšo rešitev. Teh je sicer veliko in z malo dobre volje ti bo kaj hitro uspelo. Popazi malo na zdravje, ki ni ravno tvoja boljša stran.
DEVICA
Ona: Hitiš po poti v službo, na poti domov, na poti v trgovino, na koncu pa vendarle ne postoriš vsega. Umiri se in naredi nckjy zase in za svojega partnerja, na katerega si v zadnjem času kar neko-
liko pozabila.
On; Pazi, da se ne boš izgubil v množici ljudi in poslov, v katere si se zapletel. Poskrbel bi lahko tudi za zdravje, saj ti lahko v nasprotnem primeru tvoji veliki načrti enostavno padejo v vodo.
TEHTNICA
Ona: Nekdo iz tvoje stalne družbe si že dah časa vztrajno prizadeva, da bi našel področje, kjer bi ti lahko kar najbolj škodoval. Poglej malo okoli sebe ali pa se kar najbolje zaščiti pred neljubimi prese-
nečenji.
On: Rsmo, ki ga pričakuješ, bo sicer prišlo, a bodo novice vse drugačne, kot pa predvidevaš. Nikakor ti ne bo uspelo preboleti zadeve. Id se ti je ponesrečila, a to še ni vzrok, da bi ost^ sam in jezen na vse okoli sebe.
ŠKORPIJON
Ona: V neki zadevi se nikar ne izmikaj, ampak poskušaj vztrajati do konca. Prijatelj ti ho očital nečimrnost, vendar pa bo v tem mnenju ostal popolnoma osamljen. Kasneje ti bo predlagal pomiritev ...
On: Čakanje ti bo pripeslo veliko več, kot pa da bi se spustil v tvegano naložbo. Šele ko se bo situacija popolnoma zbistrila, se boš v posel vpletel tudi sam. Takšno ravnanje ti bo prineslo precej šiyo zvečanje ugleda.
STRELEC
Ona: V tvoji bližini sc bo spletla ljubezenska zveza, ki pa ti sploh nc bo všeč. Toda nikar ne povej tega naravnost, saj si lahko nakoplješ obilico težav. Raje malo počakaj, da sc ogepj vsaj malo ohladi.
On: Pogled v prihodnost sicer ni ravno razveseljiv, lahko pa ga v marsičem polepšaš, če boš znal v pravem trenutku pokazati pravo mero odločnosti. Glede partnerja pa si nikar ne delaj nepotrebnih skrbi, s^ jc vse v najlepšem redu, KOZOROG
Ona: Če boš hotela prisiliti partnerja, da bo živel po tvojih pravilih, ga boš kiti kmalu izgubila. Poskusi biti vsaj mao strpnejša in mu ponudi neke vrste kompromis. Zadnja beseda pa bo vseeno tvoja ...
On: Nekdo ti sicer zelo veliko pomeni, a vendar ne toliko, da bi si zaradi nje porušil vse dosedanje življenje. Poskusi z neke vrste sporazumom in njena reakcija ti bo kaj hitro pomagala odkriti njene prave namene.
VODNAR
Ona; Okoli tebe vlada nepopisna zmeda in le še vprašanje časa jc, kdaj tj bo vsega enostavno dovolj. Toda nikar se nc prenagli, saj se ti lahko napačna poteza še kako maščuje. Poskusi raje s kak-
I
I
šno ukano..,
On: Ne boš se zadovoljil s ponujenim, ampak boš zahteval Se nekaj več. Premisli, ali sc ti takšno tveganje utegne povrniti ali pa je posredi le tvoja domišljavost. Partner te bo uspel prav prefinjeno presenetiti,
^3iia: Sicer se boš upirala načrtu, s katerim te bo presenetil prijatelj, 3 nau boš na koncu vendarle morala pocediti. Se vedno pa boš nekje v sebi obdržala
skrite adute, ki bodo lahko obrnili potek »igre*.
! Od: Vse kaže, da se boš iz ene skrajnosti kaj hitro spustil v dru-
I
V našo pisarno Je vstopil pravnik Boris, ki Je bil že nekaj časa direktor splošnega sektorja. Pred dobrim tednom Je prosti naša škripa, da mu posodita neke fascikle. Afica mu je postregla s kavo. Pričel Je pripovedovati o našem poslovnem sekretarju. Fant je bil mlad kovinar, ki se je že zgodaj priključil naprednemu sindikalnemu gibanju. To pomeni z drugimi besedami povedano, da Je opustil umazano delo s kovino in se posvetil blebetanju po sestankih ter premetavanju In prenašanju kupov z nekoristnimi besedili popisanega papirja.
Ta mladi kovinar Jože S. Je z leti postal ugleden sindikalni voditelj. Na občinskem sindikatu Je presedel kakšne tri do štiri mandate. Medtem so se ga že vsi naveličali, kajti njegova izrazita topoglavost je motila celo njegove najbližje sodelavce. Sedaj se Je znašel v hamletovski poziciji, ki pa jo je uspešno prebrodil.
Z občinskega sindikata Je dobil oceno in priporočilo, da se mu najde kakšno vodilno delovno mesto. Tako smo v našiJlrmi odprli delovno mesto poslovnega sekretarja. (Za vse večne Čase pa je ostala skrivnost, kaj dela tak poslovni sekretar, ki ničesar ne zna.)
No, sedaj Je pričel pravnik Boris pripovedovati, kaj se je skrivalo v tistih fasciklih.
»Jože S. je kot kvalificiran kovinar lahko opravljal delo v sindikatu, ko pa je prišel k nam za sekretarja, ga je pričelo težiti, češ da nima dovolj šol. Kar šestkrat Je delal sprejemni izpit za Višjo Jutu-rološko šolo, a Je vselej klonil pred močnejšim nasprotnikom.^
»Misliš reči, da je pogrnilfttje vprašala Mimica
»Točno, vselej Je padel. Končno Je pričela delovati naveza Matic Strigalica in Konrad KokodaJ-
Tudi voda je lahko bogastvo
snik. Povezala sta se z vodstvom Višje Jitturološke in sklenila dogovor, da bodo umsko skromnejše razvitega Jožeta S. spravili v šolo.«
»Kako?« smo vprašali skoraj vsi v en glas.
»Preprosto! En predavatelj te šole izdela elaborat ali neko ra- . ziskavo ali kaj podobnega za naše podjetje. Ko mu mi plačamo strokovno delo, gre Jože S. na izpit k istemu profesorju in naredi izpit.«
»In tako vse po vrsti?« Je zanimalo Ceneta.
»Vse po vrsti. Od prvega do zadnjega, brez izjeme,« je potrdil Boris.
»Pa lahko to dokažeš?«Je zanimalo Ceneta.
»Lahko, vse je tu v teh dveh fasciklih, primerjajte datume z opravljenimi izpiti v Jožetovem indeksu. Vsi elaborati so končati v arhivu, nihče jih ni niti pogledal, kaj šele uporabil.«
»Pa boš kaj ukrenil?« Je vprašal Žožo.
»Čemu neki?« se je začudil Boris,
»Zakaj pa si potem celo stvar raziskoval?« Je hotel vedeti Cene.
»Nikoli se ne ve, kdaj ti bo kaj prišlo prav,« seje smehljal Boris.
»Zakaj st nam potem vse to povedal?« je vprašala Mica.
»Mogoče prav zaradi tega!« se Je smehljal Boris še naprej in odšel v svojo pisarno.
»Bog si ga vedi, koliko naših doktorjev znanosti In magistrov Ima takšne diplome?« je zazehal Cene.
Bolje za nas vse, da tega ne

KbR koli so naStorni naSi vodilni Zi
saptavlji« »“ L pa adaptaoJ^. I
pri poslanski plačaj ali pri gradnji občinski pisarn ali pri gradnji obvoznic jako Sparavni pri penzijaj, Liki tli tildi nej
Ci tu tUOl OBJ — pafizionistof
vglij. !aj se je pa ie talko paniioiu«'"- 'Ti i pri naSoj zdravoj penzionistlčnoj politikif k* letos lekaj trbolo sognoti v proračunsko *:agO' nede dobro vfi odilo. Liki je Bela s svoje perspektive opazo, ka bi se dalo ra kaj prSparati za sploSni blagor načega naroda. Ka priliko, či bi bar saki s svojos* ' li -	zaj f-
ne "
pravoga časa plevel pokouso, ga veter
nošo po ie na friSko zorani njiva j, P“ neSternottii trbolo ktipUvatl prodragnga prouti pleveli pa tS v pamet seti, ka De ,	ali preslabo, v sakSon prirnerl
ekološko za crknoti. KeSterni pisorniSki laj pri ton Stenjčj pijta, ja Sto pa ta časa ne pokosi plevela. Pa bi njenii	■ --
trbolo ktlpUvati pradragoga
premočno

te pokazo duge pa ŠtSrke Strafe
h med
dobro
obdelanimi
n j ivami,
imi, Steri
I zaraščeni s plevelon, ka se nanč z I vijdi, či aa tou jarki ali nasipi- Pokazo t* r tlidi hektarska po vr Sine plevela Steri v S C* l kre mnougi ceet. Tej ka s cestami I mislijo, ka je zadosta, ka bankine pokosil®' I ne j - Oda trbej komi posegati v cestne pravi E fčasi gor skočijo, ka je cestni svejt vse d® I njive ali travnika, se pravi do meje cestnog* P njuf. Ho, te pa do tistoc mote lastnik P®*" _ pj
njuf*
pravi njega kvar,
No, te pa do tistec moče --------- -
Bela, Steri zna ka je tou takSe dele, lastnik haska nema, sousldje pe n*]*’ Brat Diouii
či toga ne napravi.
vemo!
BorivoJ Repe
Zanimivosti doma in po svetu
Svinjina
Nekateri jeruzalemski mesarji so kupcem ponudili tudi svinjsko meso. Tako so se izraelski trgovci s svinino odločili za pravo vojno proti ultraor-todoksnim Zidom, ki bi radi dosegli zaprtje teh mesarij, mestnim oblastem pa vsilili zakon, ki bi prepovedal delu mesarij, v katerih prodajajo po židovskih zakonih »nečisto« meso, kamor sodi tudi svinina.
Dražba

r>
ci*“
u

veli"
V počastitev stote o''l^i| ma družba Christie piS dražbi več zanimivos«,
nekoč last zvezdnike''.
----den
451 predmetov, nK- H 158 plakatov slavruh^jri prodaj je tudi iihi^
ul
drtUripv in AVtOfllOPJ
dolarlev In avtomobil
.. t. mAivfi tnubP^j,
ki Je leta 1943 v filffl" - odpeljal
ca odpeljal na iews-';
ya Bogarda in I^Bfi|^tiiiii^ m^..4:x.aea iahlirifi z 'I- .
Plastične tablice 2' ig^ .	_____jvvvi -iT
žjimi zapovedmi . jtj(4 filma CecialaB. de
30.00 dolarjev, naTravoltc iz
botne noči. Supermai*^ jjii'
je cenejši, dobite ga
dolarjev.
Savdski Mali

Otroci, sirote brez staršev in spodobnega doma, se v provinci Guagxi na jugozaho- ] du Kitajske, ki je eden najrev-nejSih predelov te milijonske I dežele, lahko umivajo le z I vodo, ki priteče iz vašk^a hidranta. Tudi to priča o igem-ni revščini ljudi, katerih letni j dohodek ne preseže 24 ame- h riških dolarjev,	!



r

ljubi ekskluzivna omislil poseben „|<f Gre za prvi svetu s satelitsidm te
Avto, modri podaljšanim opremljen s Sega usnja, je	’ L
(ja Fahda izdelalo	it,
podjetje O	(J t
no opremilo z	E
telitske zveze, An plosko pritrjena	■
rila, omogoča	J
govore in zveze sl r b po vsem svetu nc	F
kje sc lovski avto
ai’'

bi!”’
baja.
h


T 91?	Ua aC UUa IX CllC andi^ltVakl	111LIU ajJUalll V UIU ■
go. Mogoče pa je to tudi prav, saj imaš dela In skrbi že čez glavo
in ti malce več zabave vsekakor ne bo škodovalo. Toda pazi, da se ne boš prehitro ujel...
I g






...—m----
i/


!	L /•
je*/ <;>< sc

rr^f v

--&
e;otjuiF
KA-
s



a.
I
avgusta 1995
11
ne zgodi se vsak dan
il
1

-
S
f?
Ih

*
yA
lil
<!
if
)
!l
l
1
I
'I
I
I
I I
J
‘I
i
I

lil'
t
r
I'
n
I
Ji
I
J
Z avtom na dopust
. odpravljamo z avtomobilom na dopust, je dobro, da pri roki tudi pripomočke, ki nam pot olajšajo. Pri tem mislimo na novo avtokarto Slovenije: Vsebuje vse potrebne i^osti, mogoče jo je kupiti tudi na bencinskih črpalkah in v kr^	Uporaben je tudi Atlas Slovenije. Obe pu-
''P‘^'‘®t’en kartografski del. v katerem sta pred-vijeni Slovenija in Evropa, vsebujeta tudi načrte mest ter slikovnih in tekstovnih informacij. Prav je, če P t se preden se nanjo odpravimo, na karti dobro preštudira-'^preberemo vse dosegljivo. Tako nam bo potovanje za-u ,. Dobro je tudi, če se seznanimo s prometnimi pravi’ “ veljajo za državo, kamor potujemo.
Zdravniški nasveti
Kuhajte z nami
teleti nas 200 letal taevno
bmpopreletimo z leta-rini?V^^desetih.pošl-Slovenii* 1	Zdaj čez
dvesto letal
Sloveni
P’ j® vilira Z® knucna ste-

thbi povečanju pro-
,J^®dnaTodnega letal-potctn prek Ha-Talni l«li na
tctfl pa bi K
Ballcan,	spopadi na
P^*tibžno 80 odsto-
^^Pmst^^ slovenskega
w nSLHdA
tehna
na
Obnovljive dojke
Neverjetno, a resnično! Skupina raziskovalcev z michiganske univerze na čelu z Davidom Moone-yem opravlja poskuse z različnimi tehnikami za obnovitev človeškega tkiva kože, želodca in hrustanca, da bi omogočili obnavljanje dojk, ki jih ženskam odstranijo pri posegu mastektomije. Raziskovalci so ustvarili vzorec biološko razkrojljivih polimerov, s pomočjo katerega spodbujajo rast določenih celic, vzetih iz telesa operirank.
d.d. MARIBOR PRODAJNI CENTER
PONUDBA
MURSKA SOBOTA
Cvetkova 2a te!.: 31 760
stiskalnice za grozdje in sadje od 30 do 1501 ™®'lične stiskalnice za grozdje in sadje od 100 do 350 I
B
' mlini za grozdje in sadje in PVOkadi.
Brezplačna dostava do 3o kmi
•IARTICO zvestobe se 5 7o POPUSTA!
Veselimo se vašega obiska!


SKLAD B-NA NSTSNMV
®ro5t3tn,tiOi!etD?
o tem sprašujejo predvsem moški po 50 letu, To pa zato, ker ta kostanju podoben organ, ki oklepa sečnico tik pod mehurjem, povzroča prav v tem obdobju največ težav. Imajo jo samo moški, da bo takoj na začetku jasno, služi pa za izdelovanje izločkov, ki so del semenske tekočine med ejakulacijo.
Do težav s prostato lahko pride tudi v mlajših letih. Vzrok je večinoma vnetje, kije lahko spolno preneseno. Bolezen, ki prizadene kar 70 % moških nad 60 let, imenujemo strokovno benigna hipertrofija prostate. Gre v bistvu za nezločesto povečanje prostate, ki nastane po nekaterih predvidevanjih zaradi hormonskih motenj v tem obdobju. Težave se razvijejo postopoma, ko povečana prostata pritiska na sečnico in s tem moti odtekanje urina iz mehurja. V začetku so to predvsem težave pri začetku mokrenja, curek je šibek, bolniki morajo pogosto na vodo, in to tako podnevi kot ponoči. Ko zapora napreduje, v mehurju zastaja urin, kar povzroča občutek nepopolnega izpraznje-nja mehurja. Včasih se pojavi tudi nehoteno uhajanje urina ali inkontinenca, mehur pa postane čezmerno dejaven, kar še poveča težave. Zgodi se, da mora bolnik urinirati tudi večkrat na uro, pri tem pa ga tišči v predelu mehurja in peče v predelu sečnice. Obstaja nevarnost popolne zapore seča, kar se zgodi zlasti po zaužitju večjih količin alkohola. Takrat pomaga edino vstavitev katetra v sečnico in čimprejšnje zdravljenje, Druga nevarnost pa je pri tistih, ki z zdravljenjem dolgo odlašajo, trajna okvara ledvic.
Bolezen prepoznamo po težavah, kijih bolnik navaja, pregledu prostate preko danke in še drugih preiskavah, za katere
se odloči urolog. To je zdravnik, ki se ukvarja med drugim tudi z boleznimi prostate,
Zdravijepje začetnih težav je možno z zdravili, ki vplivajo na zmanjšanje prostate. Kasneje pride v poštev operativni poseg. Operacija, s katero odstranimo del ali kar celo prostato, imenujemo prostatekto-mija. Bolniki ostanejo v bolnišnici približno teden dni, čez nekaj tednov so sposobni za vse dejavnosti, tudi za spolno občevanje. Operacija namreč zelo redko prizadene potenco in spolne občutke, povzroči pa sterilnost, ker se seme med orgazmom izlije nazaj v mehur in ne skozi penis. Semenska tekočina v mehurju ni škodljiva in se izloči z urinom.
Se eno bolezen je potrebno omeniti, kadar govorimo o prostati, To je rak prostate, eden od najpogostejših zločestih tumorjev pri moških. V Sloveniji odkrijemo vsako leto več kot 200 primerov, večinoma pri starejših. Povzroča lahko podobne težave kot povečanje prostate, zgodi pa se, da so prvi znaki bolečine v kosteh zaradi razširitve tumorja. Prav zaradi tega, ker se velikokrat pojavijo prve težave šele pri napredovani bolezni, se mora pri vseh moških po 50 letu opraviti pregled prostate, in to ne glede na to, ali imajo težave ali ne. Kadar odkrijemo tumor zgodaj, je izhod bolezni zelo ugoden.
Veliko bolezni prostate odkrijemo pozno. To je bodisi zato, ker bolniki o tem nočejo govoriti ali pa se zaradi dolgotrajnosti in počasnega napredovanja bolezni na svoje težave navadijo kot na nekaj, kar je sicer nevšečno, ne pa bolezensko.
Zdravljenje je veliko uspešnejše, čim bolj zgodaj začnemo, Med drugim pa tudi bolniki lažje prenašajo operativni poseg čim mlajši so.
Dr. ALENKA BENKOVIČ
RADIO MV - MURSKI VAL
UKV 94,6 MHz IdopDldne tudi SV 643 kHzl
/my
OF PARADISE-Vangelis
J.	REALLV LOVED A W0MAN - Brvan Adams
*■	ROBiNS WILL W1NG - Stevie Wondei
’ Nirvana
®	* love song ■ Bon Jovi
7TH^?r?RGET-TakeThat
PARTV DJ - Bobo
ROBINS WILL W1NG ■ Stevie WondM

■	* uuTio thiTto
^OtL	Palm«
* '"'■■■ LL BF A wailaakj c
■ U. BE A WOMAN SCW)N - trse OTerltlU
’*usiss»“' ZABAVNE GLASBE
i
3.
Misli )i2
M±i i.?*' MENE-J*i
■ J*'- PleeiAnl*!
En . 2^1 SE srečava - Lado Leskovar

2A VrKC * MI DEJ - lact Mlakar
Trojn' MOPJP-

ler
■“‘‘'toATut GLASBE ■ CtKftON PA Z MARELOF
T	- štrk
J Mami slovo - Igor in Zlati ivoki
Ans. Franca Potokarja
4 'JCKn 7.-;;™"' »iNUr 12 Oplotnice
LMoj	■ Ans. Petra Finka
"ir* rmlca Braneta Klavžarja
“OM
^upon
"hija,____
oranem iviav^Tja
IME - SlipoTi Mir« KIIbc« TRIGLAVOM . Alpski krlnlel
četrtk«, 24. »glist« IMS, n« o«s1ot: Morski t«l.
"iv veinna, X4. ■tjust* 4x1^3» ob dbswt: jth»: •** 13» 69000 Murski SobotSt z* glasbene be&tvice«
st. 33
skladbo;
?****.
*B>eui
Itl4
l
Priimek ter naslov:
Petek - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8,00 Poročila - 8,10 Dopoldne na MV - 8 30 Mali oglasi - 9.15 Zamurjenci (kabaret) - 10.00 Poročila - 10.30 Kinoventilator - ! 1,15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBCja - 12,30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13,00 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Potočila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16.30 Potočila - 17.00 Ob koncu tedna - 17,30 MV<lur - 19,00 Večerni dnevnik -19.30 Sipi) mi - 22.00 Lahko noč
Sobota - 5,40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 8.00 Poročila - 8,10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBCja- 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13,(10 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Poročila na MV - 14.30Evropa venem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16,30 Potočila - 17.00 Oh koncu tedna -18.00 Naj lep Se želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Lahko noč
Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horoskop - 8.15 Panonski odmevi- 8.50 Zamurjenci (kabaret) - 9.15 Misel in čas - 9,30 Srečanje na Murskem valu - 10,25 Obvestila - 10,30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Potočila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s pomurskih športnih igrišč) - 19.00 Lahko noč PoDcdeliek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko/Koln-sko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - S.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Tema dneva - 11.15 Vonj po bencinu -12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1, osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Potočila - 15.30 Dogodki in odmevi -16,25 Obvestila - 16.30 Potočila - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 18,15 Bilo je nekoč - 19,00 Večerni dnevnik - 19.30 Moja mala nočna glasba (jazz in klasična glasba) - 22.00 Lahko noč
Te rek - 5,40 Prebujajte se z nami - 7,(M) Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo -8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kiatki stik - 11,15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12,30 Dežurni novinar v I. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Potočila - 18,00 Na narodni farmi - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 DA in NE - 22.00 Lahko noč
Sredi - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8,10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 12 00 Poročila BBC-ja - 12,30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila • 16.30 Poročila -17.00 V stiski -17.30 Srebrne niti -18.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Večerni dnevnik - 19,30 Mursfco-motsld val - 22.00 Lahko noč Četrtek - 5.40 Prebujajte se i nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV -9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Poletna reportaža - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13,00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15,30 Dogodki inodmevi -16 25 Obvestila - 16,30 Poročila - 17,00 Mab radio(Adolescentni ringišpil - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik -19,30 Geza se zeza - 22.00 Lahko noč
Telečji zrezki na švicarski način
Potrebujemo: 4 zrezke od stegna ali 4 zarebrnice brez kosti, 2 jajci, 5 dag svežih šampinjonov ali jurčkov, 2 manjša paradižnika, 2 veliki žlici goste kisle smetane, sol, poper, 3 dag nastrganega sira, žličko Emoninega soka, manjši šopek drobnjaka, 2-3 žlice olja in žlico gladke moke.
Zrezke na obeh straneh skrbno potolčemo, robove po potrebi zarežemo, da se nam pozneje ne zvijajo, solimo, malo popopramo in povaljamo v gladki moki. Na vročem olju jih z obeh strani na hitro opečemo, da bodo svetlo rjavi. Namažemo skledo iz jenskega stekla ali drugo primemo posodo, v kateri bomo lahko pripravljeno jed servirali, Vanjo zložimo opečeno meso. Preostalemu olju prilijemo manjšo skodelico vode, zavremo in vlijemo na meso. Jajci razžvrkljamo s smetano, solimo, popramo in zmešamo z drobno narezanim drobnjakom. Očiščene, na lističe narezane gobe prevremo, odcedimo in poškropimo z limoninim sokom ter jih primešamo k jajčni smetani in vse skupaj enako porazdelimo po mesu.
Paradižnike položimo v krop, jih hitro olupimo in narežemo na rezine, kijih razvrstimo po zrezkih. Položimo v vnaprej pogreto pečico (230’ C) in pečemo 12-15 minut, da se zgoraj lepo zapeče. Preden ponudimo, po želji potresemo z naribanim sirom. Zraven ponudimo krompir v kosih, kuhano zelenjavo (stročji fižol, cvetača ipd.) in sezonsko zeleno solato.
Namesto teletine lahko uporabimo belo perutninsko meso (prsi piščancev ali puric).
CILKA SUKIČ
Referendum o čokoladi
Približno 10.000 ogorčenih Švicarjev in Švicark je podpisalo peticijo in jo izročilo vladi, V njej zahtevajo razpis referenduma za ohranitev kakovosti švicarske čokolade.
S 1,julijem je namreč začel veljati zakon, ki dovoljuje, da za čokolado za švicarski trg uporabljajo tudi druga rastlinska olja in ne le čisto kakavovo maslo kot doslej. Ogorčeni porabniki so v peticiji zapisali, da je švicarska čokolada preveč sveta, da bi se lahko kar tako spremenila.
Banane
Plešavost
Olupljene banane pokapljajte z limoninim sokom, da ne bodo porjavele. Prezrele banane niso okusne, vendar jih ni treba zavreči, zamrznite jih. Ko boste pripravljali kakšno kremno sladico, jih zmešajte v peno - izboljšale bodo okus. Zmešane banane lahko uporabite tudi za sladoled.
Dobre novice ta plešce: ameriški znanstveniki pripravljajo genetsko kuro proti plešavosti. Upanje strokovnjakov iz raziskovalnega inštituta v San Diegu je zelo veliko. V prihodnje bo dovolj, če si bomo plešo enostavno namazali z genetsko zavbo in že bodo začeb rasti lasje. Prve uspehe so dosegli pri poskusnih miših: po glavi so na kožo obritim gledalcem namazali mast z lasnimi geni in dlaka jim je začela spet poganjati.
SEsm tmo HftPASr
STtElKA
lEPORAS-UENDEL KtfE caoiE
razrn Zmjehj SKAOOBA
FOUEMBNA omopsw REM
AMON VODNIK
NASIOVM JUNAK HUME
LF. CE<WA
LJTtR
£[IA£a
SnSKI FVEOSED-NIK
ICIl SEOAKA
SREOSrvO 2t, JEDKANJE
KOPAUSit F>RIKOPftl
FESHŠKt ZaRK* BffitISA mu
oajNi ZAitOM DflZAVE
VOJiASkO POVEU-SIVO
.DELO CAW-MKOV
itt KACUOSA VORSKI MIOLOGU
PAOUEINA a^
ITOflM GlAGOLSfl Mcn
ITTAN
FWG
>1
HOUNDSK! SUKAB
VPOAUFULI
lS~MEŠfo' SANOA OEM
mnau
OVOJI«
KUC, POZIV
OAKSKA
NEWII PCiUV PFEO 0WWM
VOJKA LUKA VSEVtM FflANOl
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - vodoravno: sprimek, toaleta, Roberts, ibis, at, če, hala, Edgar, Kea, Alo, vklcsek. A, OK, OV, Na-irobi, jeseter, ar, mini.
12
vestnik, 17. avgusta1^
podlistki
Osem pogledov 15
opis sveta na pragu tretjega tisočletja
I Jerneja Kalooa
Drogo Pintarič |
^POTOVANJE
i

0
■
£
Med prvimi so morali o tem podvomiti sleherniki z obrobja - marginalci; iskali so zdravilo za svojo bolezen, ki so jo bili zdravi poimenovali kuga 20. stol., in odgovora ni bilo. Aids je medtem postal planetarna bolezen (vseh), zdravila pa še zmeraj ni, in kar je še huje, ni niti psihološkega niti sociološkega ali metafizičnega napotila, kako s to boleznijo živeti - ne za posameznika ne za družbo. Odgovore nam danes lahko dajo le okuženi, znanost pa nema zmiguje z rameni (v rokah drži kondom in ga ponuja kot skoraj edini odgovor, ki ga ima). Oboleli (in drugi sodobniki) v bolezni prepoznavamo globljo razsežnost in slišimo nekakšno njeno sporočilnost, sprašujemo sc o sebi, o ljubezni, družini, o temeljnih etičnih in drugih vrednotah, odgovarjajo pa nam le oboleli sami, kajti znanost zaenkrat ne vidi prek zunanjih simptomov. Za aidsom je prišla afriška lakota, (pred in) za njo pa vojna v Evropi in celo prava kuga. Strokovnjaki v kabinetih pa vedo »vse več o vse manj rečeh* (kot priznajo sami). Našemu osnovnemu sistemu vrednot, ogrodju, na katerem gradimo življenje, pa so ti pojavi, ki jih nobena izmed strok ni marala priznati za svoje, opodmaknili temelje.
Ob koncu tisočletja smo se znašli v stoletju (kar ni dosti več kot trenutek vesoljnega časa, utrip kazalca v vesoljni uri), ki je zastalo sredi koraka, v drži, v kateri se ne da vztrajati -šili naprej. Sami pa kot da slišimo faustovski vzdih »Trenutek, postoj!«, ki želi zaustaviti onemoglo dirko za ušitki, ki nikoli ne prodro iz površja v globino. Čigav glas je to?
Nekakšen »zeitgeist*, naš kolektivni um, glas »subjektivitete« sveta, ki govori o svetu, kakršnega ne poznamo, v jeziku, ki ga ne razumemo, o vsebinah, ki H neznane.
Še preden se skušamo kakorkoli polotiti (tega) neznanja, se zato, da se izognemo ponovljeni napaki, vprašajmo, zakaj nas znanosti puščajo nevedne. Najbolj očitno pomanjkljivost presega spoznanje, da jc svet potrebno opazovati kot povezano celoto, ki vzporedno z razvojem posamičnih strok ni razpadel na posamične sestavne dele. Takšna misel jc v zadnjem času vse pogostejša in se uveljavlja ne le kot zamisel, temveč tudi že kot teoretično izhodišče in celo kot metoda proučevanja. Prihaja do navidez radikalnih dogajanj, kakršno je npr. iskanje vzporednic med zamislimi modeme fizike in izročilom mističnih tradicij Vzhoda (F. Capra; Tao fizike ah njegovi krajši teksti, kjer ta znani fizik npr. primerja gibanje atomov in ples boga Šiva).
Vendar se zdi povezava Vzhoda in Zahoda manj problematična kot neka druga, ki pa zadeva predvsem Zahod: to je vizija povezave vseh akademekih strok. Saj se vse na tak ah drugačen način hočejo ukvarjati z »ietimz« resnico sveta. Torej se vprašaj-
mo, kakšna bi bila slika, ki bi jo izrisalo vso človeško znanje oz. vedenje? No, zatakne sc že pri vprašanju, saj ne ve, ali sprašuje po znanju ali po vedenju. Znanost namreč delimo na naravoslovne znanosti in humanistične vede. Ta razmejitev se zdi večini (tudi interdisciplinarni) raziskav nepremostljiva, zato se ji izogibajo. In v resnici je odnos med obema t. i kraljicama - filozofijo na eni ter matematiko na drugi strani - zelo zapletene narave. Med ljudmi se najde le malo umov, ki so kos obema, ko pa se z godi, da je nekogarSnji notranji svet dovolj prostoren za srečanje obeh, si prihajata naproti z velikimi koraki. Človeštvo jim upehano (in zbegano) komaj sledi, To je čudoviti spoj vedenja, znanja in lepote, globokoumnosti; ljudje se težko odločimo, kako naj tovrstna dognanja sploh imenujemo: poezija, filozofija, znanost, umetnost? Umevanje? Govorimo o Pitagoru, Brunu, Michelangelu, Božkoviču, o glasbi kot pojavu v celoti ali npr. o Mozartu, kot o redkem fenomenu nedoumljivih razsežnosti, Einsteinu, Russellu ... Meja, katere vsi ti in še nekaj nenaštetih niso hoteli priznati, ni navadna črta. Dvorezna ostrina za nekatere ali pa neobstoječa črta in umeten šiv za druge. Slednjih je bilo malo.toda spominjajoč sc francoske klasicistične polemike, nam sme prav to vlivati (za)-upanje. Saj smo tudi že spoznali, da velike in preveč vidno okrašene ladje niso prijadrale v novo tisočletje, brodolomci pa so skriti očem v prihodnost reševali najbogatejši (duhoovni) zaklad. Zatorej kar pozabimo na genetiko, mutante, kloniranje, atomske bombe, naseljevanje lune, morda tudi na ekologijo in podobne glasne ter medijsko okrašene vizije, ki so se rojevale v zadnjem stoletju in skušajmo prisluhniti tišjim mishm ...
O materi Zemlji in patriarhalnih religijah
človekov odnos do Zemlje so izoblikovale religije, Po svoje jc to seveda paradoksalno, saj jc Zemlja najbolj naša, bližnja ...Po drugi strani pa je prvi skupni vtis o religijah ta, da se dokazujejo prav v odnosu do narave (še posebaj to velja za nam najbližjo krščansko vero, katere vsemogočna božanska volja, ki se najpogosteje kaže v obliki Čudežev, si je izbrala prav naravo in njeno dogajanje za medij svojega dokazovanja: voda postane vino, molje se odpre, mrtvi oživi „.). A začnimo po vrsti: menda se je začelo z gromom in strelo, ki sta pračloveka navdajala s strahom in spoštovanjem. 0 tem se seveda ne ve veliko. Res pa je. da tudi danes kot čudež doživljamo ne le vznik življenja kot tisto davno prvo kopičenje beljakovin, ampak tudi vsakodnevno porajanje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
D
Mladi zato v želji za dobrim standardom izbirajo med dvema različnima poklicema, ki nimata ničesar skupnega, pravnikom ali zdravnikom. Po končanem »collk gu« lahko nadaljuješ Še štiri leta na kateri koli medicinski fakulteti. Ob tem imaš tri državne izpite. Prvega po dveh letih in obsega predkli-nična znanja iz kemije, biologije in anatomije. Drugi sledi ob koncu študija in zajema klinične predmete. Nato sledi iskanje službe po Severni Ameriki. Lahko se zgodi, da se zaradi službe preseliš z enega konca na drugi konec Amerike, in to za eno leto, ko delaš kot stažist. Sledi tretji državni izpit, ko dobiš dovoljenje za samostojno delo in pisanje receptov. Vendar mladi zdravniki s tem niso zadovoljni in vsi bolj ali manj opravljajo specializacijo tako kol pri nas. Dolžina le-te jc odvisna od veje medicine, ki jo izbereš, Naj-
ne moremo vsakih deset let privoščiti nakupa hiše kjer koti v državi, ki jo lahko prevozimo v enem dnevu. saj vse življenje zmoremo Ic toliko, da zgradimo ali kupimo eno, so me razumeli. Všeč mi je bilo, da so me sprejeli kot sebi enako in so mi pokazali dobre in slabe strani njihovega zdravstva in medicine. Pokazali so mi slabe strani zavarovalniškega sistema in prav tako stokali zaradi podcenjenosti njihovega dela, čeprav je ta manjša kot pri nas. Vsak delavec, ki je zaposlen, je zavarovan in delovna organizacija plačuje raz-Učno vsoto na mesec, pač glede na stopnjo zavarovanja. (To je približno 500 dolarjev za obseg našega osnovnega zavarovanja.) Ce pa nisi zaposlen in si nezavarovan in nimaš denarja, lahko tudi umreš. Zdravnik v bolnici te ni dolžan pogledati in pri tem nihče ne trka na njegovo etiko. Za nekaj minut
začetka sojenja. Vsi vpeteni »1^ ter so bili omenjani v sredstvin formiranja. Tožilka je lara tega spremenila svoj videz	|
Ob imenu SanU Monica si P kličem v spomin peščene o	।
vzdolž Pacifika in palme,	'■
vzdolž nje. Tu najdejo meŠČaM za minute rekreacije. lahko z deskanjem, saj so va vedno dovolj visoki, da te z lan*
to ponesejo na Šimo mou«'
lo ponesejo iia simv	.
Tildi plavaš lahko očesom paznikov, ki imajo obale številne opazovalne sto p-Menda opazujejo tudi mofsK P _ „ .. . . ___________"
Beli pesek je odlična
pcacF-JC wuiiwi- r- i^nA igranje odbojke in kralkof«*
x^j«aajjw 'U'wvvj^'-
sploh ti ne more biti
bolj donosneje biti kirurg, aneste- trajajoči pregled plačaš 20 do-zist ali radiolog. To stopnjo doseže larjcv, da o drugih dodatnih pre-
zdravnik med 28. in 30. letom starosti in sc konča s četrtim državnim izpitom. Potem jc na trgu delovne sile in išče službo, razen če jc imel med študijem državno posojilo in ga po končanem študiju ni mogel vrniti. V tem primeru mora opravljati službo, ki mu jo določi država, in to je največkrat v severnih deželah celine, ki so slabše naseljene in imajo slabše zdravstveno varstvo. Povprečni zaslužek zdravnika je desetkrat večji kot pri nas, težavnost Študija pa približno enaka. Ob besedah, da zaslužim približno 800 dolarjev, so sprva vsi pomislili, da tedensko. Ko so ugotovili, da gre za mesečne vsote, so takoj povprašali, kakšni so življenjski stroški, in ko so prišli do ugotovitv, da so nekateri artikli pri njih cenejši, so sklenili, da bodo ostali, kjer so. Mikal jih je naš delovni čas, ki jim jc dajal več časa za družino, in porodniški dopust. ki pri njih traja le en mesec. Kaj bi šele rekli na zdajšnje razprave o triletnem porodniškem dopustu? Težko razumejo tudi, da smo vse življenje vezani na eno delovno mesto. Ob razlagi, da nimamo takega standarda kot oni in da si
iskavah nc govorim.
V času, ko nisem bila v bolnici, sem si ogledala še Beverly Mills in okolico s peščeno obalo Sante Monice. Najbolj mondeni del mesta s hišami Številnih zvezdnikov, ki si sledijo druga za drugo, ne daje razen vtisa nedostopnosti nobenega zadovoljstva, Ce si predstavljaš, da boš na vsakih nekaj korakov srečal znano osebo iz kakega koli filma, se motiš. Da uloviš kak avtogram, se pač moraš postaviti v vrsto pred hoteli ali kini, kjer so premiere filmov. Pa tudi to ni lahko, za podpis moraš prestati marsikaj. Sama nisem kak poseben lovec na avtograme slavnih osebnosti, zato sem se zadovoljila samo z živo sliko Toma Curtisa na otvoritveni slovesnosti. Med hišami je name naredila največji vtis tista, ki ji pravijo čarovniška in ki resnično najbolj spominja na hišo iz pravljice o Janku in Metki, manjka samo Čokoladna opeka. Med najbolj obiskanimi pa je hiša, kjer se je zgodil umor, v katerega je bil vpleten J. O. Simpson, znani ameriški nogometaš. Ta je s svojim dejanjem polnil časopise. Se bolj pa je bil v središču pozornosti zaradi
SCSTDKCTLCTKOPAUSKCi
KLLTURE V MLR8KI SOBOTI
e
E
cone, v katerih so bila ob raznih športno-rekreativnih objektih obvezna tudi plavalna kopališča.
Zelene cone so bile le delček velikega programa, katerega duhovni oče je bil Le Cotbusier, podprli pa so ga napredni arhitekti vsega sveta. Nove naloge, nove arhitek-
»CJE htODBŽNC ARnntKTURC 80 PRAIAJALT PRS K0PAUSC4
n
spion tl ne more oiu ter je namreč tisti, ki ti lamto no nagaja. Ogled Malibuja kaj posebnega, razen i®P“,^j^ okolice in hiš. ki so govorile gastvu lastnikov. Pri ogledu n neobčutljiv, saj tolikšno w nima več prostora za Kaj vse jc mogoče narediti
Kaj vse JC	um v*—
nar, se lahko prepričaš v i” . Getty, ki je verna podoba
vile’
Pompejih.	-tl
Nekoč je bila lastnina ma^ . Jhona Paula Gettya. V paiaP’-
:iS«
in romanj’ !
skriva kolekcija grške m roi antične umetnosti, ki jo J® zbirati že 1930, leta, Dv® .j smrti lastnika (1974) jc po državna last na željo umrkg^,^j^^
danes muzej. Vrednost
ocenjujejo na 1,3 biUjot*^
2a<iai
50»*»
Poleg antičnih umetnin -i znanih cvrop Rafaela, Bernik
tudi akvareli slikarjev od 1
do (j*
Rembrandta, coskih impresionistov. ca muzeja jc čudovita, o--redkimi rastlinskimi sem odhajala, sem se ”5 „ ti jo mislila nad zbirko, Ogledala, in sc vprašala, kaj, X * A B J .■ V« A 1 H* A JV n A »Vt ■" I G II c	i
sijf
jc originalnega ameriškega'	.
Nič. Vse jc imelo <lon»^^ . ....  „	Evrnhl
roma izvor nekje v Evropi in
potem Amerika. Odgovor šla iskal v muzej Gene;
sem sla iskal v muzej Westem Heritagc. zi dve stoletji Amerike se pri zgodovini prvotnih pf
nsW Autri
cev.
(Nadaljevanje prihoJši’'^^
ing«"*^ '
vno mesto, prosti čas in med njimi. Vsaki od teh o g sti so odmerili poseben P 'p, > ...............  na	Štifi enol _ ,
mesto razdelili na kcionalne dele: stanovan**^ 'jp .............. /'ooa,
dustrijska in zelena cona,
funkcijo je prevzel Pf*’'’’^'osl9' !«WaI **lAt lA-TfMJtllnA ulrtflO ni®“
imel povezovalno vlogo

Letos mineva natačno 60 let, odkar je M. Sobota dobita letno kopališče, ki je zaradi svoje lege v naravnem parku dolgo veljalo za enega od najlepših v Sloveniji. Načrte zanj je naredil domači arh. Franc Novak - Feri, izvedbo pa je vodil gradbeni mojster Štefan Mesarič. Z gradnjo so pričeli konec maja 1935 in v dobrem mesecu je bilo kopališče dokončano ter izročeno svojemu namenu. Prvi kopalci so se v vodi namočili že na dan slavnostne otvoritve 5. julija 1935, vsi ostali pa so lahko od takrat naprej uživali v »soinčnih, zračnih in vodnih kopelih«, ki jih je nudil novi objekt.
Novo kopališče je bila velika pridobitev za M. Soboto, tako v športno - rekreativnem kot v socialno-higtenskem smislu, še pomembnejša pa je bila njegova vloga za nadaljni urbanistični razvoj samega mesta. Z izbrano lokacijo je bila rešena soboška Fazanerija, ki je na ta način postala dostopna vsem občanom. Dobila je status mestne zelene cone in kot laka je ohranjena še danes.
Letna plavalna kopaKšča so svoj veliki razmah doživela v obdobju med obema vojnama, v tridesetih letih pa so že postala nujen del vsakega mesta. Da so se uveljavila ravno v tem času, seveda nikakor
ni naključje, njihova gradnja pa popolnoma sovpada z duhom dobe polne socialnih sprememb, ko se je začela naglo širiti industrializacija in ko so se začela pojavljati vprašanja o življenju in životarjenju de-lavstvskih množic.
Potemtakem tudi ni naključje, da se je ravno v tem obdobju razvila avantgardna smer v arhitekturi -t. i. »modema arhitektura« ali »internacionalni stil« ali na kratko »funkcionalizem« , ki si je za nalogo zadala reševanje aktualnih problemov svojega časa, Naglaševala je svoj humani karakter ter hotela zgraditi nov, »po čl(2veku umerjen« svet. Z uporabo novih materialov (žele-zobeton) in novih tehnologij je želela omogočiti dostojno življenje ter dati sonca, zraka in zelenja tudi najbednejšim slojem,
Ker se je modema arhitektura usmerila v reševanje socialnih pro-trfenrov, so ji mnogi po nepotrebnem očitali komunistično naravnanost. Ob takih obtožbah, ki so jezile njene predstavnike, je večkrat pisal tudi soboški arhitekt Franc Novak, npr.:
Modema arhitektura naj bi bila že samo radi tega komunistična, ker so ji španska vas tepi arhitravi, timpanoni in kapitelji vseh mogočih redov, in se raje bavi s stanovanjskimi problemi
današnjega časa in bodočega človeka, z novimi konstrukcijami in novim materijalom ter z urbanistiko.« Ali pa: «.nasprotniki so ji udarili pečat boljševizma, ker računajo, da bo s tem moderni arhitekturi zadan zadnji milostni sunek. Taka obdolžilev je danes splošno priljubljena fraza kori-tarjev in reakcionarjev, ki senilno sedijo za toplim zapečkom in imajo samo skrb, ubraniti se do-raščajoče mladine. Beseda komunist ali komunistično je kakor nalašč. Če ti jo obesijo za vrat, si dobil privilegij gobavca. In komunistično je vse; celo če nevarno molčiš ali če se ne obriješ v nedeljo zjutraj... Moderni arhitekti so krivi, da živijo v času socialnih pokretov. Krivi so, da se je zganil najbednejši sloj ljudstva, ki je doslej stanovalo s podganami po temnih vlažnih kleteh, dvoriščnih hlevih in razpadajočih podstrešjih. Na duši modernih arhitektov se suši greh, da si je ta degenerirana, tuberkulozna človeška pokveka končno zaželela božjega sonca, zraka in zdravja, torej dobrin, ki so najjačje parole moderne arhitekture.« (MP tV/3-4, str. 47, 106, 107}.
Da bi uresničila tako visoke cilje, modema arhitektura ni več zgolj gradila in krasila stavb, temveč je

i .
fj'

I
Kopališče v M. Soboti - takrat
načrtovala ali regulirala kar cela mesta; še več, da bi pocenila gradnjo, je skušala kar najbolj funkcionalno urediti človekovo okolje in organizirati življenje v mestni skupnosti.
Pojavil se je urbanizen kot nepogrešljiva znanstvena panoga in kot nov enakovreden urbanistični element so začeli uporabljati zelenice. Prav zaradi tega v sodobnem mestu niso smele manjkali t. i. zelene
ture so po nekajletnih razpravah in redakcijah nazadnje strnili in jih objavili v Atenski listini (1931), najpomembnejšem dokumentu arhitekture dvajsetega stoletja.
V Atenski listini je natančno določeno, kakšna naj bodo modema mesta in kako naj se načrtujejo. Za izhodišče načrtovanja je bil življenjski proces, ki naj bi ga sestavljale naslednje dejavnosti: prebivanje (stanovanje), delo-
in trgo'
hmi tremi; upravni in ■■ bi bili n'
objekti pa naj
okrog nepozidanega
(vsk'
,ani^’"'

okrog nepoziociucu“ radnr V želji, da bi
so s pomočjo Kot začeli zidati v višino, primerne so se izKaz , vanjske stolpnice, liko prednosti. Na štoru se je dalo Stfl veliko število
-»tie
Lllll^
.&
gglnlhJ L.avgii^a 1995
13

I
'r
H
r
kronika
Spet nesreča na železniških tirih
Smrt pred sejmiščem
nezavarovani železniški prehodi in smrtne žrtve na njih?
^spomin ia opomiii; Januarja se je zgodila huda prometna ne-
--------*** V|nruiui.	»C JI? AgVIUi« uuun PAVUICUUI BoU -'*’,'’®^?’^^rovanem prehodu ceste čez žekziiške lire v ht, t----ugasnilo živDenje Jurfpi JaMoviča, starega 53
na ne» Lakoša, 24, maja pa seje pripetila podobna nesreča sij .•''^vanem železniškem prehodu na cesti R^čan-letatišče, letna	Alojz Zupančič iz okolice Cmsuplja, kijenale-
t^iak, tako hudo pošk^oval, da je kmalu zatem umrl.
sicer, da je pred preho-i^^st čez železniške tire ustrez-!e da signalizacija, a ka-zadošča, zato bo tre-zi^peti vse sile, da bi Shndk, Železnice Ljubljana tiiee vsaPostavile zapor-
Prostovoljno gasilsko društvo Strehovci je v nedeljo praznovalo 20-letnico. Slovesnost s kulturnim programom jc bila pred vaškim domom. Na prireditvi je predsednik Gasilske zveze Lendava Jože Kocon starejši izročil Francu Toplaku plamenico prve stopnje, ki jo je podelila Gasilska zveza Slovenije. Občinska priznanja pa so dobili: Anton Kološa, Ivan Zadravec in Jožef Toplak. Po uradni slovesnosti je bila zabava. Veselo je bilo tudi v Kotu, kjer je Gasilsko društvo Kot slavilo 10-letnico, Slovesnost jc bila v soboto. Prebrali so kroniko društva, prisluhnili kulturnemu programu, v katerem so se zlasti odrezale ljudske pevke iz Gornjega Lakoša, nato pa so izročili gasilska odličja. Ob dobri kapljici in bograču ter glasbi se je slo-
vesnost prevesila v nedeljske jutranje ure.
I. ž.
KI
šil Ha

Vtei’	- ' f-^i'*** Tiiv
J na tistih točkah, koder
vlaki vozijo vsak dan. Nikakor pa ne bi bile zapornice odveč tudi na mestih, kjer vlak(i) vozijo(jo) občasno, denimo na relaciji med Ljutomerom in Gornjo Radgono. Ko bi bila taka zapornica ob prehodu ceste čez železnico v bližini sejmišča v Gornji Radgo-

asjž?



hi

'ji


■f

-
■I
;'«‘k
J®	metrov, Voz-
1^’' bL nesreče, iz avta pa so ga izvlekli šele potem,
na
. _ <U4i^u flCsiCLCj 1j£ aTM pU aU gu UVivILU putcill^ vozila prerezali, To je že tretja letošaja smrt' »8 prehodih cest čez železnico. - Fotograltja: S. S,
Jgodilo seje...
_’^eniea sta iimru	linsnv Preiskoval

Sta umrla
10. avgusta, je v sobo-
^^ttizViiji- 25-letni Igor J*’ Gomile za posledica-t^sti T ''nsfcče, ki jo je imel ^licc, if ^^novci-Moravske To-poročali v prej-“'I. K-«,!™!__________;i„
Jetnik “f X vozilo prevrnilo, htldo:’? Upadel
Jt^n^^^todoval,
.» I iCf
IZ njega in se
tudi -?toinetne nesreče pa je Tibor Varga iz se je 2. avgusta lokalni cesti in '' *evo, kar pa je
' soboto, 12. avgusta.
jJo let
star Tibor Varga iz
V soboški bolni-
lingov. Preiskovalci za nezanim
storilcem poizvedujejo, da bi ga odkrili in preprečih, da bi-se podal v kak večji »podvig«.
Vlomilec tudi v Kraljercih
Med 8. in 13. avgustom je neznanec izrabil odsotnost domačih in vlomil v stanovanjsko hišo M. M. v Kraljevcih, Plen pa ni bil velik. kajti odnese! Je manjšo količino cigaret, neko hišno orodje in -spodnje perilo.
Vnj
iV
;^"»P0levi
Andreas torek peljal Lendave
Dai^'	nasprotni
seje pri-z osebnim avtom Dražen V. Vozi-
- ---------'
, Lendavo in
Andreas F.
se
H ^•0 nnsi . J^iurcas r. se
Vqj;i Gmotne Ško-‘bev ■'"'■je za 500.000 to-

V Toplicah
In Z **
avgust Je nek-poletnega Toplicah in
•^anjSo
p,
Vsoto tolarjev in Si-
Zavndeni, ilegalci, pridržani
Tudi v preteklem tednu so na pomurskih mejnih prehodih zavrnili več tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Še vedno prevladujejo Romuni in državljani Zvezne republike Jugoslavije. pojavljajo pa se tudi novi: državljani Moldavije, Belorusije... Nekateri »zavrnjeni« so pozneje mejo prestopili ilegalno.
Policisti pa so v prejšnjih dneh tudi večkrat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru. 8. avgusta so posredovali trikrat. 9. avgusta dvakrat, v četrtek trikrat, v nedeljo, 13. avgusta, pa kar šestkrat, od tega enkrat na javnem kraju in petkrat v zasebnih prostorih. En kršitelj se ni mogel pomiriti, zato so ga odpeljali v treznil-
nico.
Š. S.
Sloke
V
Suitijt 'rimi Murska SflboU ao ae ptuočali: Bciriirit 'tl]|i|' b '^ptehanlk, od Grada m Krutina KociOiUlBer, («k-n, Iz Domajinec; Primož Vugrinec, KU. tehniv	___*_________1-----
slov,
'^^hnik, iz Kobilja in Tadeja Poredoš, trgovska po-
'odkin' ■ ‘	lacieja t^ireoos, irgovsica po-
bi Beltince; Matjaž Ašenbrener, tekstilni meha-'i	in Briiuta Grcflin. tekstilna konfckcionarka.
fititine Brigita Grcflin, tekstilna konfckcionarka.
li.,.. c, Maqan Smodiš, kmetijski tehnik, iz Melince in
^.''hiir Vi frizcr__,............................J______'
'^ni. ojj ^Itonomist, iz Oostzaana in Martina Kranjce, *5kar, 12 agronomije, iz Martjanec; Jože Abraham, na" '	Rosvitka Gurman. idrivMVelta (chni-
frizerka, iz Ivanec; Alezander Tomislav
iz Oostzaana in Msrt.ma Krarucc,
'=a.
CEKlitnmo'!
'	‘t’

Nezavarovan železniški prehod na Cesti na stadion v Gontji Radgoni (pred sejmiščem), kjer je v četrtek ugasnilo živijeide 60-letne-ga zdravnika. Ker smo tik pred novo sejemsko prireditvijo, vozi zdaj vlak pogosteje, zato kličemo k doslednemu upoštevaju prometnih
znakov. - Fotografija; Š. S.
ni, potem se na tistem mestu prav gotovo ne bi zgodila tragedija, Kako je bilo?
V četrtek, 10. avgusta, okrog 9.30 je 60-letni dr. Leopold Slavko Kramarič, zdravnik v pokoju, iz Gornje Radgone zavil z osebnim avtom Ranault Clio s Partizanske uhce na Cesto na stadion, ki pelje čez železniške tire, pred katerimi pa ni zapornice, ampak le prometni znak »stop«. Kdo ve, o čem je takrat razmišljal voznik, ki je spregledal prometni znak in ni ustavil ter se prepričal.
če morda ravno tisti hip ne pelje vlak, ki sicer tako poredko vozi po tej progi. Usoda je hotela, da je po »železni cesti*: prav tisti trenutek iz ljutomerske strani pripeljal tovorni vlak, ki gaje upravljal 25-letni strojevodja Maks Klemenčič, ki kljub zaviranju ni uspel preprečiti nesreče. Ne le da je vlak zadel avto, ampak ga je potiska) po progi pred seboj še kakih llOmetrov.Nesrečni voznik jc dobil tako hude poškodbe.
daje zaradi njih na kraju nesreče
umrl.
S. S.
PredČasna priprava na zadnjo pot
Ne pustimo se presenetiti in opehariti
Podjetništvo počasi sega v vsak kotiček našega življeuja. Podjetniki poskrb^o za skoraj vse naše potrebe - tudi r tistih, najbolj težkih trenutkih. V Mariboru so ustanoviti družbo Komunio, ki se ukvaija (predčasna skrb) z urejar^em vsega, kar je potrebno storiti r primem smrti. To pa pomeni, da organizirajo pogreb s pokopom, stranke si lahko izberejo krste in vso pogrebno opremo, cvetje, naročijo objavo osmrtnic v tisku in elektronskih medijih, se dogovorijo za postavjjtev spomenika na grobu... torej uredjjo vse potrebno, ko pride to tistega najbolj tragičnega trenutka za vsakega posameznika in družino.
Pomembno pri vsem tem pa je, da lahko za vse omenjeno poskrbijo že predčasno, preden se vse skupaj tudi zgodi. Storitve pa je možno (na nek način) plačati vnaprej.
Razlogi, da se ljudje vedno bolj odločajo za to, da za svoj pogreb poskrbijo sami, so različni. V glavnem pa ne želijo obremenjevati svojcev, prijateljev ali dedičev pri teh odločitvah, saj so ljudje ter njihova gledanja na smrt in slovo različna. Predvsem pa - takšen način, ko nekoga zadolžimo za vse potrebno, pomeni, da se ne bomo pustili presenetiti, predvsem pa ne opehariti.
Družba Komunio, ki se ukvaija s temi storitvami, sodeluje z nekaterimi advokatskimi hišami, pogrebnimi podjetji in nudi tudi pravna svetovanja. Denar, ki ga vnaprej plačate za dogovorjeno, pa je s pogodbo vezan pri banki, pogodbeno ceno pa lahko odplačujete tudi obročno.
V Evropi tak način urejanja zadnje poti ni novost, saj imajo skoraj vse zahodne države to dejavnost dobro organizirano. Pred leti so nekateri Slovenci podobne storitve plačevati v sosednjih državah, sedaj pa lahko za lasten pogreb denarno in organizacijsko poskrbimo sami In vnaprej. Dmžba Komunio ima tudi podružnico v Murski Soboti.
D. L.
Veliko odkritje delavcev Policijske postaje Ljutomer
Vlomilska dvojica na gradbiščih
Osumljena M. S. iz Mekotnjaka in P. A, iz Rakovec naj bi nakradla razne predmete v vrednosti 2.567.000 tolarjev. Sta bila tudi pri vas?
Nakradeno sta zakopala
Namestnik Policijske postaje Ljutomer inšpektor Iztok Trček je na tiskovni konferenci povedal, da so imeli opravka z zelo zvitima vlomilcema, ki za seboj nista puščala sledov, »operirala« sta predvsem ponoči, zato je poteklo 15 mesecev, preden so ju odkrili. Vlamljala sta predvsem v nedograjene hiše, gradbišča, počitniške hišice in razne lope. Nakradeno robo, ki sta jo ponavadi zakopala in si jo delila, sta
istega dne opravili še pri P. A, v Rakovcih. Med preiskavo so pri obeh našli nekatere predmete, ki so izginjali na Ijutomersko-ormo-škem območju od marca 1994. do sredine junija 1995. leta, zato so jima lahko takoj dokazali nekaj kaznivih dejanj velike tatvine. Odpeljali so ju še na »razgovore« na pohcijski postaji v Ljutomer in Ormož, kjer sta osumljenca priznala še več vlomilskih tatvin. Zoper oba bodo podali kazenski ovadbi.
■ odvažala z avtomobilsko prikoli-
co. Načrte za velike vlomne tatvine sta kovala, ko sta se vozila na delo in z njega. Začasno sta zaposlena pri istem delodajalcu v Rakovcih v ormoški občini. Odnašala sta predvsem predmete, ki sta si jih pred tem nagledala, potrebovala pa sta jih zase. M. S. je namreč medtem gradil hišo, P. A. pa si namerava v bhžnji prihodnosti zgraditi prizidek k že obstoječemu stanovanjskemu poslopju.
Začelo se je v Mali Nedelji
Kod vse sta hodila in vlamljala M. S, in P. A„ za katera so nam na ljutomerski policiji povedali, da sta stara od 25 do 50 let? Utemeljeno ju sumijo, da sta v noči na 29. marec 1994 vlomila v skladišče na gradbišču osnovne šole v Mali Nedelji in odnesla varilni aparat, motorno žago, električno Žago, kotno brusilko
in še kaj. - V času med 29. aprilom in 24. majem 1994. sta iz stanovanjske hiše zdomca v La-honcih ukradla med drugim pralni stroj, akustične predmete in razno orodje. - Neugotovljenega dneva med 29, avgustom in 4. septembrom sta iz lope ob stanovanjski hiši v Godemareth vrgla s tečajev dvokrilna vrata in tako prišla v omenjeni prostor, od koder sta odpeljala betonski mešalec z enofaznim elektromotorjem, oboje pa sije prisvojil P. A., ki je stroj pozneje celo posojal, saj so ga našli pri njegovih sorodnikih. - Osumljenca sta okrog 29, avgusta lani znova obiskala gradbišče v Mah Nedelji in takrat sunila z odprtega prostora vibracijsko ploščo za teptanje zemeljskih površin, vredno 140.000 tolarjev. Od tam sta tudi ukradla 200 metrov električnega zemeljskega kabla, ki je vreden 235.000 tolarjev.
stov opozoril njegov nočni pajdaš M. S. - Pozneje, na primer 17. marca 1995., sta spet operirala stara znanca M. S, in P. A., kajti utemlejeno sta osumljena vloma v nedograjeno hišo v Cvetkovcih v ormoški občini. Tam naj bi na svojo avtombilsko prikolico naložila 4 okna, doma izdelana masivna hrastova vrata, razno orodje in Se kaj, vse pa naj bi bilo vredno več kot 500.000 tolarjev.
Na policiji sta priznala
Policisti so med zbiranjem podatkov o enem zadnjih vlomov na ljutomerskem območju prišli do informacije, da bi utegnila biti vlomilca omenjena M. S. in P. A. Potem ko so od pristojnega preiskoval negf sodnika dobili odredbo za hišni preiskavi, so se odločili: ljutomerski policisti so 1. avgusta opravili hišno preiskavo pri M. S. v Mekotnjaku, ormoški policisti pa so enako delo in
Za pomoč pri vlomu pralni stroj
M. S. in P. A. sta delovala kot složna dvojica oziroma kot sostorilca. Verjetno pa P. A. 17.marca letos ni utegnil iti na pohod, zato se je M. S. pridružil R. A. iz Rakovec. Odpeljala sta se v Ra-domerščak, kjer sta iz stanovanjske novogradnje odpeljala hladilnik in električni inštalacijski material. Novopečeni osumljeni vlomilec R. A. ob delitvi plena dobil hladilnik. V razgovoru s policisti je dejanje zanikal, tudi hladilnika niso našli pri njem, zato obstoji domneva, da ga je na skorajšnji obisk polici-
Ukradla vrata s podbojem
v noči na 13. maj letošnjega leta sta spet delovala na ljutomerskem območju. Tako sta v Borečih izrezala izolacijsko peno, s katero je bil vgrajen podboj vhodnih vrat, nato sta podboj z vrati odstranila, oboje naložila na vlomilsko prikolico, potem pa še sunila nekaj kosov kopališke keramike in električni material, vse pa jc vredno 317.000 tolarjev, -VVidanovcihpasta se 13. junija zapodila v garažo. Ker je bila zaklenjena, sta vrata vrgla s tečajev, nato pa sta ukradla motokul-tivator, motorno škropilnico, vrtno kosilnico, motorno kosilnico na vrvico pa še otroško kolo sta, požrešna kot sta bila, pograbila.
S tem pa pregled vlomnih tatvin, za katere sta M. S. in P. A. utemeljeno osumljena (večino predmetov so našli pri njima in nekatere so medtem tudi že vrnili oškodovancem). Se ni izčrpan. Utemlejen je tudi pomislek: Kaj pa, če sta vlomila Se kje drugje, a oškodovanci tega niso prijavili.
S. SOBOČAN
14
vestnik, 17. avgusta
Šport
Prva državna nogometna liga
Mura: Nova Oprema 2:0 (1:0)
Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 2500. Sodnik: Salkič

I. SNL
(Ljubljana). Mura; Ct
Strelca: 1:0 Breznik (25), 2:0 Baranja (52).
Černjavič, Kokol, Baranja, Cifer, Poljšak, Alihodžič, Bre-
zič (Štampfer), Gajser, Breznik, Bakula, ChlebaUn (Kmetec).
SCT Olimpija : Beltinci 5:0 (1:0)
Ljubljana - Igrišče SCT Olimpije, gledalcev 1000. Sodnik: Žunič (Kranj). Strelci: 1:0 Kojčič (6), 2:0 Rudonja (60), 3:0 Novak (71), 4:0 Bo^o (78), 5:0 Novak (83),
Beltinci; Mojovič, Godina, Pešič, Sirk, Šarkezi, Šabjan, Črnko (Granov), Nejman, Baranja. Herceg. Smječanin (Zver).
Druga državna nogometna liga
Rudar (T): Nafta 0:0
Trbovlje - Igrišče Rudarja, gledalcev 800. Sodnik: Kodrič (Ptuj).
Nafta; Starovasnik, Hozjan, Kelenc, Novak, Koveš, Drvarič, Hra-nilovič, Slavic, Prekazi (Gabor), Tadič, Dominko,
Pokal pokalnih zmagovalcev
Žalgiris : Mura 2:0 (0:0)
Vilni us - Igrišče Žalgirisa, gledalcev 2,500, Sodnik; Kvarackelia (Gruzija), Strelca: 1:0 Baltuškinas (53), 2:0 Tereškinas (67),
Mura: Černjavič, Kokot, Baranja, Breznik, Štampfer, Alihodžič, Kardoš. Gajser, Belec, (Rous), Bakula, Chlebalin, (Kmetec).
V prvi tekmi predkola pokala ________________________
Rezultati - 3. kolo
Mura : Nova Oprema 2:0
Olmipjja: Beltinci 5:0
Rudar (V): Gorica 1:1
Primorje : Maribor 1:0 Publikum : Izola 5:1
HIT Gorica MURA
N. Oprema Primorje Rudar (V) CHimpija Publikum Maribor BELTINCI Izola
3
3 3
3
3
3
3
3 3
3
2 2
2 2
1 1
1 0 0
1 1
0 o
2
1
1
1
1
0 0
0 7:3
0 5:2
1 5:4
1 3:2
0 3:2
1 7:3
1 10:7
2 4:7
2 1:9
3 1:8
7 7
6 6
5 4
4 1
1
0
Nogomet - V prijatelj skem mednarodnem nogometnem srečanju je Centiba Wreng premagala Redies iz Madžarske s 4:3. Gdc za Čentibo so dosegli; Nagy, Magyar, Horvat in Podgorelec, (E H.)
temu je Mura izvedla nekaj napadalnih akcij, iz katerih bi lahko dosegla zadetek. Najlepšo priložnost v prvem polčasu je
NOGOMETNI KOMENTAR
Nova zmaga Mure
9
pokalnih zmagovalcev so nogometaši Žalgirisa v glavnem mestu Vilniusa premagali soboško i Muro, pokalnega zmagovalca [ij Slovenije. Sobočani, ki so nasto- H pili oslabljeni, brez Poljska in K Cifra, kar sc jc gotovo poznalo v S obrambni vrsti, so v prvem pol- h času igrali disciplinirano ter us- M pesno odstranjevali nevarnosti, H
f 'f . *

r
I

T

• L'


ki so pretile Černjaviču zlasti v prvih desetih minutah. Gostitelji so sicer imeli pobudo in več napadali, karje tudi razumljivo, saj so Sobočani tako zastavili taktično igro in iskali svoje priložnosti v protinapadih. Pokazalo pa seje, da so igrali premalo agresivno in prepočasi povezovali obrambo z napadom. Kljub
s prve tekme za evropski pokal pokalnih zmagovalcev med Žalgirisom in Muro v Vilniusu v Litri. Fotografi|a: I. Bloudek
ŠPORTNA NAPOVED IV
V Športni napovedi št. 5, katere pokrovitelja sta prekmurska nogometna prvoligaša Beltinci in Mura, je naš gost Milan Varga iz Filovec, velik ljubitelj nogometa. Prognoziral je takole	______________________________________
Pari
Nap.
1.
2.
3.
4.
5.
6, 7, 8.
9.
MURA: Izola Gorica: BELTINCI Koper: NAFTA Bakovci: Dravograd Kungota: BELTRANS Aluminij: ODRANCI TURNIŠČE: Dravinja Serdica; Les Vesna; Goričanka
10',^Panonina: Hotiza
1 2
1
1
1 0
1
2 2
2
ŠPORTNA NAPOVED ŠT,5
1.	MURA: Izola
2.	Gorica: BELTINCI
3.	Koper: NAFTA ~
4,	Bakovci: Dravograd
5,	Kungota; BELTRANS
6.	Aluminij: ODRANCI
7.	TURNIŠČE : Dravinja
8.	Serdica: Les
9.	Vesna: Goričanka
10.	Panonina; Hotiza
Napoved
imel vsekakor Belec 2 minuti pred odmorom, vendar je žoga za las odšla mimo gola. V drugem polčasu so Sobočani igrali slabše, zlasti pa premalo pazljivo v obrambi, saj so gostitelji dosegli oba zadetka ob prekinitvi. Najprej je Baltuškinas izkoristil nepazljivost Murine obrambe v 53, minuti, ko je Stonkus s prostega strela poslal žogo v kazenski prostor. Kmalu zatem pa je Tereškinas kar s 35 metrov mimo živega zida poslal žogo v mrežo. Sicer pa so nogometaši Mure v zadnjih Štirinajstih dneh odigrali kar pet težkih tekem, karje bila gotovo velika obremenitev in kar seje tudi poznalo na igri. Nogometaši Žalgirisa tako prihajajo 24, avgusta na povratno srečanje v Mursko Soboto z dvema goloma prednosti, karje veliko, vendar pa ni vse izgubljeno. Če bodo Sobočani lahko nastopili kompletni in zaigrali tako kot zmorejo, potem se lahko nadejamo tudi zaželjenemu uspehu.
1
Izpolijjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka 25. avgusta 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih tipov.
Ime in priimek ter naslov:
V športal napevedi št. 3 je bil Izžreban Tomaž Horvat, Trimlini 53 a, 69120 Lcmiava. Nagrado lahko dvigne v uredništva Vestnika, Morska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13. Pravilna rešitev športne napovedi št. 3; Mora : N. Oprema 1, OUmpjja : Beltioci 1, PnbEbam ; Izola 1, Piiraoije : Maribor 1, Radar (V) ; Gorica 0, Radar (T) : Nafta 0, Koper . Snurtno 1, Drava : Zagorje 1, Šealjar : Vevče 1 in Žetezalčar (MB); Domžale 0,
K tretjem kolu prve državne nogometne lige je soboška Mura gostila še neporaženo Novo Opremo iz Prevalj in po pričakovanju zmagala. Sobočani so tokrat zaigrali z veliko poleta in požrtvovalno ter si ustvarili več zrelih priložnosti, od katerih so izkoristili dve, kar je bilo dovolj za zmago. Mura Je prišla v vodstvo že v 25. minuti, ko je Koko! iepo centrira! žogo v kazenskim prostor, kjer Je bil najprisebnejši Breznik in jo z glavo potisnil v mrežo. Sobočani so imeli v prvem polčasu še zrele priložnosti za gol, ki pa jih Breznik, Alihodžič in Bakula niso izkoristili, Breznik pa je tudi zadel vratnico. V drugem polčasu so Sobočani nadaljevali z napadalno igro, tako da so se gostje v glavnem braniti. Rezultat takšne igre Je bil drugi zadetek, ki ga Je v 52. minuti dosegel Baranja, ko se Je poigral z obrambo gostov. Kmalu zatem so imeli idealno priložnost za gol gostje, ko je sodnik Salkič, ki tokrat ni navdušil, dosodil enajstmetrovko, vendar je vratar Černjavič strel Dobreva ubrani! V nadaljevanju bi Sobočani lahko dosegli še kakšen zadetek, vendar so bili premalo natančni, Breznik pa Je drugič zadel vratnico. V 68. minuti Je moral zaradi dveh ru-menov kartonov z igrišča gostuioči igralec Tomaž Vršič, vendar številčne prednosti gostitelji niso izkoristili. Štiri minute pred koncem je Breznik še zgrešil enajstmetrovko. Sicer pa Je Mura skupaj z
novi poraz Beltinec
Gorico po treh kolih na vrhu lestvice, NogoineSc-ši Beltinec so gostovali v Ljubljani pri SCT Olhf' piji in nepričakovano izgubili z visokim porazom-Treba pa je povedati, da so nastopili precej oslabljeni. Zaradi rdečih kartonov nista smela našlo piti Škaper in Džajsč, zaradi poškodbe pa G-rkvenčič in Jeraj, kot četrti tujec pa ni mogel nastopiti Ilič. Beltinci v lem prvenstvu zares nimajo sreče, saj sta bila že v prvem polčasu poškodovana Smječanin, nekdanji napadalec Str rajeva, ki je prvič nastopil v beltinskem dresa, m Črnko, ki sta morala zapustiti igrišče. Tako je moštvo Beltinec zares precej oslabljeno. Zev naslednjem kolu Čakata prekmurska Ugaša tahl^ ni nalogi. Sobočani že v soboto gostujejo pri rU' blikumu v Celju, Beltinci pa gostijo Še neporaženega Rudarja iz Velenja.
V novem prvenstvu so štartall tudi drugo!igaši< kjer iz Pomurja tekmuje lendavska Nafta. metaši Nafte so gostovali pri Rudarju v Trbovljn in igrali neodločeno. V moštvu Nafte so uspešno zaigrali Koveš, Dominko in Tadič. Lf davčani so bili enakovreden tekmec gostiteljem imeli celo priložnosti za zmago. Najlepšo je im Slavic v končnici tekme, a je žal ni izkoristi. Osem minut pred koncem je bil zaradi dveh m menih kartonov izključen igralec Nafte Hozjan-
Feri Maučec
Pred startom nogometnih tretjeligašev
V novo sezono z različnimi željami
Prihodnjo soboto se bo začelo tekmovanje v tretji državni nogometni ligi, kjer ima Pomurje Štiri predstavnike: Turnišče in Beltrans Iz Veržeja, ki sta se vrnila iz druge državne nogometne lige, Bakovce, ki so že lani tekmovali v tej konkurenci, in Odrance, ki so si kot prvak 1. občinske nogometne lige Lendave pridobili status tretjeligaša po kva-liTtkacijah. Kako so se pripravili pomurski ligaši za novo tekmovalno sezono, katere kadrovske spremembe so nastale in kaj si od nove tekmovalne sezone obetajo, smo povprašali trenerje posameznih moštev.

Kobl*’' cer ' tre«*’ NK govci'
«1
■Spo'^ t
komPf^ ■

Jože Pal - trener NK Turnišče: »Po iz-p a d u moštva iz druge državne nogometne lige
Jože Karoli -trener NK Beltrans iz Veržeja: »Moštvo Beltran-sa je za-
čelo
s
'I!
pr«v n o ’
f Jt v o
tek"’®: _ IK
—■ zbIeT’ valno sezono, ki smo ju'	,
10. julija, sem zadovoljen,	.j
__________ tnkof
obiskom treningov zavzetostjo igralcev. smo že tudi nekaj
TiJinu
so nastale precejšnje kadrovske spremembe. Klub so zapustili: 10'ančič, Baranja, Žekš, Zver, VoroS in Pucko. Prišli pa so: Jaklin (Polana), Toplak in Kovač (Renkovci), Pal (Nafta), Pucko (Nedelica), Hauber (mladinec) in ponovno je začel igrati B, Lebar. Priprave smo sicer začeli pravočasno in potekajo po načrtu, vadimo štirikrat tedensko, vendar pa treningi zaradi dopustov niso najbolje obiskani. Odigrali smo že tudi nekaj prijateljskih tekem z Dobrovnikom. Polano, Lakošem in Gaberjem, načrtujemo pa še nekaj tekem. Čeprav je moštvo precej spre-memnjeno in pomlajeno, in Četudi bo liga močnejša, vseeno računam, da se bomo borili za prvo polovico lestvice,«
pripravami za novo tekmovalno sezono 13. julija. Priprave potekajo po programu, s tem da se še nekateri igralci doslej niso pojavili na treningu (Puklavec, Sreš). Moštvo je doživelo tudi nekatere igralske spremembe.
Odšli so: Brunec, Modlic, Či-sar, R Berendijaš, Karba, B. Be-rendijaš in Slana. Prišli pa so Kolarič, Mlinarič, Kohek in Kerčmar. V prvo moštvo pa smo vključili mladince; Antolina, Ve-briča, Kosija, Puharja, Petka in Osterca. Odigrali smo že tudi več prijateljskih tekem. Ker je moštvo zelo pomlajeno, so naši cilji obstanek v tretji ligi ter pripraviti moštvo za naslednjo sezono, ko so ambicije kluba precej večje. Upam, da nam bo to uspelo.«
tekem z Beltransom, Nafto in Rogašovci, |f jih bomo šc nekaj. Moi* zelo spremenjeno od tekmovalo v prejšnji ; Klub je zapustilo 6 stand igralcev: Maučec, Fosava dikovič, Titan, Sršen uj jj čcc. Prišli pa so: Šiftar, Z
Bencak ter 4 mladinci M**	1
tega trije na dvojno kar pomeni, da bomo d®*® njih, če jih bo Mura	.
ki!* ’
J
Naša želja je postati
L^aaa.	pr-«----
tretjeligaš, ki bo svojo P'? dnost pokazal Selc v sti. Zadovoljen bi bil z
v sredini lestvice.«


v
366?
J fl ** tr«^
ra"
£'•
I*''
I
“•s :
■
Poletni utrip Ljutomera =
Ljutomerski športno-rekreativni center omogoča razne aktivnosti in zdravo izrabo časa v teh poletnih dneh. Športna zveza je na olimpijskem bazenu pripravila dva plavalna tečaja, enega pa v Termalnem kopališču B^ovci, Udeležba jc bila več kot skromna, sajjc prvega obiskalo 13, drugega pa le 10 tečajnikov. Kot kaže, so krajani Banovec in okoličani zelo dobri plavalci, saj se za tečaj ni prijavil nobeden! Tudi igranje tenisa se je bilo moč naučiti, tako na igriščih v Ljutomeru kot v Veržeju. Žal je bila udeležba še skromnejša, kakor pri plavanju. Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi se mladi aktivneje, prev-sem pa v večjem številu udeleževal; športnorekrea-tivnih dejavnosti v času šolskih počitnic in dopustov?
Zamisel športne zveze o izvedbi poletne olimpijade na ljutomerskem kopališču je žal ostala te na papirju. Poljubno izbrani pari bi tekmovali v petih športnih disciplinah: odbojki na mivki, mini nogometu, košarki, badmintonu in plavanju. Najboljši bi prejeli priznanja in nagrade. Toda odlično pripravljen projekt jc že prvi dan padel v vodo. Že res. da jc informacije o tekmovanju iskalo okoli 40 interesentov. toda prijavljena sta bila le dva para in za poskus odigrala dvoNij v odbojki. Morda bi podrobnejša analiza odgovorila na vprašanje, katere so aktivnosti na področju športa in rekreacije, ki mladino v poletnih mesecih zanimajo in privlačijo.
Sicer pa sc po vročem neaktivnem poletju približuje izjemno vroča in, verjamemo, aktivna jesensko-zimska tekmovalna sezona. Ljutomerčani se lahko pohvalijo s kar nekaj športnimi panogami najvišjega tekmovalnega razreda (odbojka, strelstvo, rokoborba, športni ribolov - da kasačev in motornih zmajarjev niti ne omenjamo). Vroče teme pa se zlasti pripravljajo na področju fmanciranja, saj športna zveza in Agencija za šport nista zadovoljni s tem, kar jim je za naslednjo sezono odmeril občinski proračun (7,7 milijonov SIT). Glede na potrebe, zlasti pa dosežke ljutomerskih športnikov bo potrebno nekaj več denarja, zato strokovne službe že pripravljajo merila za sofinanciranje športa v ljutomerski občini.
V zvezi s športnimi objekti velja poudariti, da so zmogljivosti uporabe Športne dvorane v jesensko-zi-mskem obdobju v celoti izkoriščene, pojavlja pa se problem plačevanja obveznosti za najem telovadnice. Odprtih je šc veliko računov iz preteklega obdobja. Jeseni se pripravlja adaptacija Doma Partizan v Ljutomeru, ki ga bo kot najemnik izvedlo Ministrstvo za šolstvo in šport. Pomembna novost jc na p^ročju vzdrževanja objektov v Ljutomer ru m Veržeju, kjer sta iz programa javnih del republiškega zavoda za zaposlovanje zaposlena dva delavca, svoje obveznosti pa opravljata na vsesplošno zadovoljstvo vseh ljubiteljev športa in rckrcacyc v
moštvu nastale nekatere jjli spremembe. Klub sta A. Horvat in Žabota, so; Majcen in Kerčmar t ci), Meničanin marič (Dokležovje) m
T,lfn r9ZU0l™^rtd 1
(Bogojina). Tako razpol 20 igralci. S pripravam* . .	r ni D J fr
tekmovalno sezono
9. julija in vadimo
*	t«"
densko. Odigrali smo

prijateljskih tekem ž Ijem, Renkovci, Nafto-Ižakovci in GoriČanlc®-vanje v tretji državni 1’8' piP ’ precej zahtevnejše, ko L jjj s® prejšnji tekmovalni sez je v ligo vrnilo več drdE pofi
Naša Želja je, da
nec oMrzali v tretji
df?J'
gometni ligi, za kar
imamo
ljutomerski občini.
Niko Šoštarič


11 1151»	.
realne možnoS*i’ .
vestnU^
igggik J 7. avgusta 1995
75
I
I
I
I
J
I
I
I
I
I
V. slovenski kasaški derbi Derbi dobil Albatros (Marko Slavič)
ka-
J® pripravil Konje-^^1^1 velike kasaške di-b točka sporeda je Pričah^'	P®
.	■ inriith ,T	______ _
“ Ključarovec doli!	2.600 metrov
z
i
derbiju
Šport
Državno prvenstvo v šahu za ženske
Kajakaštvo
Štirje Pomurci na SP
Štumbergeijeva peta
Števanečeva osma
5
Od 20. do 30. tega meseca bo v angleškem Ballu svetovno člansko prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah. Tekmovanja se bodo udeležiti kar štirje Pomurci: Borut Horvat, član BD Mura iz Kroga, ki bo tekmoval s kanujem enosedom v spustu, Miran VereS, član PRS Diana Veržej, ki bo tekmoval s kajakom enosedom v spustu, Štefan Varga, trener BD Mura iz Kroga in pomočnik trenerja za spust, ter Leonard Zajmi, fizioterapevt. Pred odhodom na svetovno prvenstvo je bila pri kroškem brodu tiskovna konferenca, na kateri so razkrili svoje načrte in želje na tem pomembnem tekmovanju. Velik uspeh jc že, da sc svetovnega prvenstva v spustu v Angliji udežujejo štirje Pomurci. Po mnenju trenerja Štefana Varge pričakujejo, da bodo na svetovnem prvenstvu osvojili vsaj eno medijo, in to v moštveni vožnji. Pričakovanje 174etncga kanuista Boruta Horvata, ki se bo kot mladinec kosal s člani, je uvrstitev okrog 15., 27-letncga kajakaša Mirana Vereša pa okrog 20. mesta. Za sodelovanje na svetovnem prvenstvu sta sc pomurska tekmovalca zavzeto pripravljala, in ker sta oba zelo vztrajna tekmovalca, lahko pričakujemo, da ne bosta razočarala. Treba pa je tudi povedati, da je konkurenca na svetovnem prvenstvu zelo močna. (F. M.)
Slavič, ki jc letos zmagal tudi na državnem prvenstvu triletnikov z Dori Lobellom, jc tokrat poleg derbija zmagat Šc med dveletniki z Iro MS 1:23,0 in v peti dirki z Dori Lobellom 1:17,4, drugi pa jc bil v šesti dirki med tujimi in uvoženimi kasači s Charliem Somolijem 1:18,2. Sicer pa je tokrat med najhitrejšimi tujimi in uvoženimi kasači zmagal So-ulman (J, Makoter) 1:18,2. Tretji pa jc bil Call a Truce {D. Ora-žem) 1:186. Od ljutomerskih kasačev velja omeniti še drugo mesto Lilly Lobell (F. Zorko) v drugi dirki.
jo!« katflčL uvrstili ta-
, J® bila Anihila (J, diskvalificirana. Marko Športni obrazi -*--
Hašaj državni reprezentant
-

OS-
devcti.


Šestnajstletni Goran Hašaj, učenec tretjega letnika trgovske šole, član Judo kluba Murska Sobota, sodi med najboljše slovenske judoiste. Pred nedavnim je sodeloval kot član slovenske reprezentance na tretji Olimpijadi mladih do 17 let v angleškem Bathu in za las zgrešil medaljo, saj je bil v točkovni prednosti in zaradi napake igubil tik pred koncem borbe,
Goran Hašaj se je z judom začel ukvarjati pred osmimi leti ter tako nadaljeval uspešno športno kariero
očeta. Bil je šestkratni pionirski in
Ji	pa JC tudi na mednarodnih tekmovanjih v
"sju	B® Madžarskem, v Leobnu, Wolfsbcrgu in Du-
Pijsdaii * Pordenonu v Italiji, Sodeloval jc na dveh Olim-S^oji	1*ta 1993 je v Valkenswaardu na Nizozemskem v
'	šestnajsto mesto, letos pa v Bathu v Angliji
"uiiatiiB'^ uspehe jc hvaležen trenerju Danijelu Kisilaku, belila snodk “ *****®*’ slovenske reprezentance. Zadnji uspehi so mu

In
■''mi	"Vlivi	icprc£ci
nadaljnje delo, zato tudi zelo vestno trenira Sc-
P®'*(rugo uro, S4j ga čakajo nekatera zahtevna Ickmo-jeseni s slovensko reprezentanco sodeloval na h	pa načrtuje več nastopov na mednarodnih
P jih bo n < Ptih®dnjc leto, kjer si bo pridobival potrebne izkušnje, '	1997 na mladinskem evropskem prvenstvu,
^®jj ttiedalje. Vsa ta tekmovanja zahtevajo '***^'^'	^®jj’ dobil pokrovitelja. Ker gre za
zavzetega judoista, upamo, da se mu bodo želje v Uresničili,	Feri Maučec

tu in tam
y ^®likovcu v Av-it‘'tivtski mil'' starejše dečke in tiidi t t®btioavlci so so-
'u s® 1®P® deklicami jc f%iSiT'"^hunl).medst. v (-K J® hila prva Polonca 2:28,31. 31C'Jin Ak Pt''® mesto zase-VidV;;;‘®^tin^‘ 800 t" S*1'*'8* 8^Bxi^^0tve so dosegli v ua 800 m, Denis in 200 m. inn' ^»trT? * na 60 in 200
®®“'' j** * Prt-BdtrtJU -^1 h NeJman, Ba-
na
je bila prva Polonca
46.


z
-J Uff
ir,
1(1 E K, časten
J^^isje dosegel Mii-
Kon-tekmovanje mo sSfeiSssiss letalskega m Mesarič in se
a5lt
Msedel četrto,
wtno mesto. Za-
prt* hiHvo
*ChJ'*Pman,,	'5-Jubilejnem
Jc sodelovalo -^5 Lek«^t Te
jubilejnem
til h^tnujT^- Pcit*kiu: ___
ktr^ '-k M<criiAh,^k
□uid-
'llrv I h ■"	UUIH-
hčerki," u (o^e
Ut AiHile	7 km inl-
b.l4 g.,

mesto.
. . Kumek na 10 km in
(nad so
let) v ma-
lem maratonu. Peti so bili: Danijel Perme (ml. dečki) na 3 km. Branko Perme (nad 36 let) na 10 km in Lučka Zadravec (do 35 let) v malem maratonu. Od preostalih velja omeniti šesto mesto Geze Grabarja (do 35 let) v malem maratonu in Renate Frumen (do 35 let) v teku na 10 km, sedmo mesto Rudija BaboSka (nad 50 let) in Branka Švajgerja (do 35 let) v teku na 10 km in Karmen Rauter (st. deklice) na 3 km. Roman Klančar (nad 36) jc bil v teku na 10 km osmi. Deseti v svoji kategoriji je bil Ivan Muršec. enajsti pa Branko Kolmanič, Damir Živko in Marjan Jako-pec. (G. Grabar)
Nogonet - V prijateljski nogometni tekmi je lendavska Nafta v Odrancih premagala novega tret-jeligaša z visokim rezultatom 7:0. Gole so dosegli: Dominko 3, Tadič 2, Gabor in Novak po enega. Na tekmi se je poškodoval domači vratar Marič.
Košarka - Košarkarici Pomurja iz Murske Sobote Alenka Dri in Anita Horvat sta kot članici slovenske reprezentance kadetinj sodelovali na evropskem prvenstvu na Poljskem, kjer jc zasedla dvanajsto mesto. Na evropskem prvenstvu je sodeloval tudi mednarodni košarkarski sodnik Stojan Fišer iz Murske Sobote in vodil pet tekem. (Z. T.)
Košarka - Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote bodo od 1 S. do 20. avgusta sodelovale na močnem mednarodnem košarkarskem turnirju v Zalaegerszegu na Madžarskem, kjer bodo tekmovale ekipe iz Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Ukrajine in Slovenije, Zatem pa bodo Sobočanke odpotovale na bazične priprave na Roglo. Starejše deklice Pomurja pa bodo od 31. avgusta do 2. septembra sodelovale na mednarodnem turnirju v Peesu na Madžarskem. (Z.T.)
Nogomet - Nogometna zveza Slovenije, ONZ Lendava in MNZ
V Ljubljani jc bilo 8, državno žensko prvenstvo v šahu. Med desetimi tekmovalkami sta sodelovali kar dve šahistki iz Pomurja: Tanja Štumberger (SD Ro kad a Lendava) in Lea Števancc (ŠD Pomgrad Pomurje Murska Sobota), kar jc gotovo lep uspeh. Prijetno jc presenetila Štumbergerjeva, saj jc kot mladinka zasedla izvrstno peto mesto, kar je njen daleč največji uspeh. Števanečeva je zasedla osmo mesto.
Rezultati -1. koto: Števancc: Krmelj 1:0, Mihevc : Štumberger 1:0; 2. kolo: Števancc : Vospernik remi. Štumberger : Krmelj 1:0; 3. kolo; Štumberger: Vošpemik remi, Žugalj: Stevančec 1:0; 4. kolo: Štumberger: Žugaj 1:0, Ipavec : Šte-vanec 1:0; 5. kolo: Štumberger: Ipavec 1:0, Grosar: Števa-nec 1:0; 6, kolo: Kosec : Števancc 1:0, Grosar: Štumberger 1:0; 7. kolo: Števancc : Štumberger 1:0; 8, kolo: Kosec : Štumberger 1:0, Rižnar : Števancc remi; 9. kolo: Mihevc : Števancc remi in Štumberger: Rižnar 1:0. Končni vrstni red; 1. Mihevc 7, 2. Grosar 7, 3. Ipavec 5,5, 4 Kosec 5, 5, Štumberger in Vospernik 4,5 7, Krmelj 4, 8, Števancc 3,5, 9, Rižnar 2,5 in 10. Žugelj 1,5 točke. (FM)
Pogovor z Andrejem Škergetom
Pomurski športni ribiči v slovenskem vrhu
■ ■	i • •• •
V Turinu v Italiji je bitu 9. mladinsko svetovno prvenstvo in 6. neuradno evropsko kadetsko prvenstvo v športnem ribolovu. V slovenskih reprezentancah sta nastopila tudi člana RD Murska Sobota Bojan Ovsenjak (mladinci) in Jure Kovačik (kadeti). Slovensko kadetsko reprezentanco v športnem ribolovu v Torinu je vodil An^j Škerget, predsednik tekmovalne komi-sjje pri Pomurski zvezi ribiških družin Ljutomer, ki je hkrati tudi Član tekmovalne komisije in strokovnega sveta pri Ribiški zvezi Slovenije, Z npm smo se
pogovaijali o tekmovanju ter problematiki športnega ribolova.
- S kakšnimi vtisi ste se vrnili z evropskega in svetovnega prvenstva?
»Zaradi nenehnih finančnih težav smo se zelo pozno odločili za udeležbo kadetov na neuradnem evropskem prvenstvu v športnem ribolovu v Torinu. Tako smo večji del časa porabili za organizacijske zadeve in zbiranje potrebnih sredstev, za priprave pa je ostalo bore malo časa. Nekatere druge reprezentance so se začele pripravljati že veliko prej. Tudi razpisni podatki pogosto ne ustrezajo dejanskemu stanju na tekmovalni trasi, kar gre vse v korist organizatorjem, da dosežejo boljše rezultate. Letošnja državna kadetska reprezentanca, ki je sestavljena iz petih tekmovalcev in rezervo, jc bila izbrana na štirih tekmah. Reprezentanco vodita dva trenerja in vodja.
Ker pa je eden odpovedal sode-lovanjc, sem bil na tekmovanju le z enim trenerjem. To jc gotovo vplivalo tudi na rezultat, saj vsak tekmovalec potrebuje ob sebi nekoga, ki mu daje potrebna navodila. Poleg tega pa je pri tekmovanju zelo pomembna draga oprema, ki je mi nismo imeli. Za Jureta Kovačika je bil to prvi nastop na neuradnem evropskem prvenstvu, zato od njega nismo mogli pričakovati vidnejšega rezultata. Boštjan Ovsenjak pa jc tekmoval le prvi dan.«
- Pomurski športni ribiei se torej soočate z nekaterimi problemi, vendar sodite prav v slovenski vrh?
»Pomursko ribiško zvezo sestavljajo štiri ribiške družine: Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava. S tako organiziranostjo smo zado-


Prva ekipa paraplegikov pomurske regije, ki je na državnem prvenstvu v športnem ribolovu v Podgradju pri Ljutomeru osvojUa naslov državnega prvaka. Na foto^afjii od l^e: Franc St^iko, Evgen Baranja in Slavko Dunaj.
voljni. Poleg finančnih sredstev so naj večji problem vode, saj se z regulacijami in onesnaževanjem zmanjšuje ribji fond. Tako so naravne drstnc poti prekinjene in neprimerne. Kar se tiče tekmovanja, je točna ugotovitev, da pomurski športni ribiči že vrsto let sodijo med najboljše v Sloveniji. Pomurski ribiči so tudi stalni člani slovenskih reprezentanc v pionirskih, mladinskih in članskih vrstah. Letos smo tudi uvedli nekatere novosti, s katerimi se želimo približati evropskim in svetovnim tokovom. Tu mislim na predpisano uporabo natičnih (»stek«) palic in angleškega načina ribolova, ki se večinoma uporablja na svetovnih prven-
stvih, V Sloveniji smo tudi uvedli ligo posameznikov, ki jo sestavljajo najboljši slovenski ribiči. V tej ligi je tudi 6 pomurskih ribičev: Mirko Božič in Štefan Gjergek (RD Murska Sobota), Željko Marič in Miro Matjašec (RD Gornja Radgona) ter Dejan Škerget in Andrej Škerget (RD Ljutomer).
- Kaj pa si pomurski športni ribiči predvsem želite r prihodnje?
»Mislim, da je nujno potrebno, da sc pomurski športni ribiči udeležujejo vseh evropskih in svetovnih tekmovanj, saj le na ta način obdržimo stik s svetovno elito. Zato pa je potrebno tudi več razumevanja pri zagotavljanju potrebnih sredstev.«
Feri Maučec
Razpored tekem
'VI. kolo-1.10.'95 Črenšovci: Dobrovnik
1. ONL Lendava Nedelica: Hotiza
Murska Sobota razpisujejo Šolanje strokovnih kadrov za naziv TRENER MLADIH. Šolanje bo v CrenSovcih do 21. do 14. septembra 1995. Prijave zbirajo do konca abvgusta omenjene nogometne organ zaci je. (F.H.)
Strelstvo - Strelska družina Gančani prireja v soboto, 19. avgusta 1995. ob 20. uri na strelišču v Gančanih tradicionalno nočno streljanje z MK puško. Na tekmovanje vabijo čim več strelcev.
Kolesarjenje - Organizacijski odbor MTS Radenci in Kolesarski klub Tropovci organizirata v nedeljo, 27, avgusta 1995, ob 9. uri 15. tradicionalni kolesarski maraton TREH SRC. Na sporedu bodo veliki maraton na 70 km, mali maraton na 30 km in družinsko kolesarjenje na 10 km. Prijave bodo zbirali na dan prireditve od 8, ure pred hotelom ^din v Radencih.
Nogomet - Kadetska in mladinska nogometna reprezentanca Slovenije bosta odigrali prijateljski
mednarodni tekmi z ustreznima reprezentancama Madžarske. Prvi srečanji sta bili včeraj v Peesu, povratni pa bosta danes, v četrtek, ob 15.39 in 17.30 v Murski Soboti. (F. H.)
Nogomet - V prvem kolu pokalnega tekmovanja na območju ONZ Lendava so bili doseženi naslednji izidi: Polana : Hotiza 1:2, Čentiba Wreng : Bistrica 5:3, Mostje : Kapca 7:0, Črenšovci: Nafta veterani 8:0, Dobrovnik : Renkovci 1:6, Žitkovci: Dolina 0:2, Graničar : Opel Horst Lakoš 0:3, Kobilje : Panonija 1:2 in Nedelica : Olimpija 11:10.
RokoborlM - V Noršincih jc bil prijateljski mednarodni rokoborski dvoboj med reprezentanco Pomurja in ekipo TSV Trostberg iz Nemčije. Zmagalo je Pomurje z visokim rezultatom 31:13. Zmage za Pomurje so dosegli: Žnidarič, Per-nik (48 kg), Godvajs (52), Bačič (68), Kuzma /74), Zec (82), Vukan (90) in Horvat (130). (R. B.)
1995/96
Srečaiue pri krošketn brodu
Vlečenje vrvi čez reko Muro
Brodarsko društvo Mura iz Kroga in gasilsko društvo iz Vučje vasi organizirata v nedeljo, 20. avgusta 1995. ob 14. uri pri kroškem brodu srečanje med Prleki in Prekmurci. Pripravili so zanimiv program šaljivih iger, najzanimivejše pa bo gotovo vlečenje vrvi Čez reko Muro. Pripravili bodo tudi mini lombolo ter zabavo z domačimi specialitetami. Prva tovrstna prireditev naj bi postala tradicionalna.
I. kolo - 27. e. '95 Olimpija: Črenšovci Renkovci: Bistrica Opel H. Lakoš : Nedelica Čentiha: Dobrovnik Panonija: Hotiza Kobilje: Mostje II. kolo-3. 9^95 črenšovci; Mostje Hotiza: Kobilje Dobrovnik: Panonija Nedelica: čentiba Bistrica: Opel H. Lakoš Olimpija: Renkovci III. kolo-10. 9. ‘95 Renkovci: Črenšovci Opel H. Lakoš : Olimpija Čentiba: Bistrica Panonija; Nedelica Kobilje: Dobrovnik Mostje: Hotiza IV. kolo-17. 9, '95 Črenšovci: Hotiza Dobrovnik: Mostje Nedelica; Kobilje Bistrica : Panonija Olimpija: Čentiba Renkovci: Ogel H. Lakoš V, koto -24: 9. '95 Opel H. Lakoš : Črenšovci Čentiba: Renkovci Panonija; Olimpija Kobilje: Bistrica Mos^e: Nedelica Hotiza; Dobrovnik
Bistrica: Mostje Olimpfla: Kobilje Renkovci: Panoraja Opel H. Lakoš: Čentiba VII. kolo-8.10. '95 Čentiba: Črenšovci Panonija; Opel H. Lakoš Kobilje: Renkovci Mostje : Olimpija Hotiza: Bistrica Dobrovnik: Nedelica Vtll. kolo-15. 10. ‘95 Črenšovci: Nedelica Bistrica: Dobrovnik Olimpija: Hotiza Renkovci: Mostje Opel H. Lakoš : Koblje Čentiba: Panonija IX.kolo-22.10. '95 Panonija; Črenšovci Kobilje : čentiba Mostje; Opel H. Lakoš Hotiza: Renkovci Dobrovnik: Olimpija Nedelica: Bistrica X. kolo-29. 10. '95 črenšovci: Bistrica Olimpija: Nedelica Renkovci: Dobrovnik Opel H. Lakoš : Hotiza čentiba: Mostje Panonija: Kobilje XI,kolo-5.11.'95 KobHie: Črenšovci Mostje: Panonija Hotiza: čentiba Dobrovnik: Opel H. Lakoš Nedelica: Renkovci Bistrica: Otimpija
16
vestnik, 17. avgustaJ9^
reportaža
•p OJ S
■a 22 I m
O konoplji in lanu - Mura hiti skozi Slovenijo hitreje kot nekoč
mislijo, da so sc zavestni miti Šnji ljudje že sami vkjučili
z velikim ognjemetom so se končali letošnji četrti Biiraški dnevi. Čeprav so v začetku dvignili precej prahu. Je prišlo na Otok ljubezni, kjer so bile letos vse prireditve, veliko ljudi. Nekateri so se udeležili okroglih miz, drugi ekoloških taborov, nekateri člani ekološkega zbora so si ogledali nekdanji način obdelovanja lanu in konoplje, se poveselili in poskusili »bOraške« dobrote.
Okrogla miza: Lan, konoplja
v okviru letošnje teme so na Otoku ljubezni pripravili okrogo mizo na temo Lan in konoplja, kjer so govorili o vsestranski iy)orabnosti teh dveh rastlin. Čeprav smo novinarji pričakovali soočenje različnih strani in pogledov o konoplji, ki je trenutno popularnejša od lanu, smo lahko prisluhnili le predavanju o koristnosti teh dveh rastlin. Uvodoma so učenci Osnovne šole Odranci predstavili rezultate svojega raziskovalnega dela o lanu. Drugi govorniki pa so se osredotočili predvsem na konopljo.
Študent agronomije in gojitelj uničene konoplje Dejan Rengeo je za ta ižakovski praznik, čeprav z zapleti, le uspel izdati brošuro z naslovom Konoplja in lan. Predstavil je mnogostransko uporabnost konoplje, ki se lahko uporabi v zdravstvu, za šampone, mila, parfume in podobno.
Ccne teh izdelkov so na tuijih tržiščih visoke, na primer 50 listov papirja stane 12 nemških mark, 15 ml parfuma 35, jopa iz
vem poslovnem načrtu bi bilo tisoč hektarjev ekonomsko upravičen posevek. Cena te surovine, za katero se zanimajo tudi An-
se je potrebno vračati k naravi, kajti narava nam daje odgovo-
re
na
vsa
vprašanja, V rastlinah je vse od zdravil do obleke. Dodala

r

i|

ra.





je.
da so
pred tremi leti prišli s tekstilnega inštituta, da bi zasejali lan. Ko so ga poželi, pa ni bilo inte-
Iz koDO|^ lahko dobimo tudi mila, šampone, balzame, parfume in drugo.
konoplje 260 in podobno. Govoril je tudi prizadevanju, da bi konopljo in lan ponovno vpeljali v proizvodnjo, saj se dobro obnese tudi pri kolobarjenju. Po njego-
gleži. je zelo visoka, saj je ponudba majhna, povpraševanje pa vdiko.
Sodelovala je tudi Žita Novak, kije že uvodoma poudarila, da
Obisk pri košarkarjih Smelta Olimpije
V Radencih idealni pogoji za priprave športnikov
V Sadencih so bili od 31. Julija d« 12. avgusta na bazičaii pripravah košarkarji Smelta Olimpije iz Ljubljane pod novim strokovnim vodstvom, prvim trenerjem Petrom Vdfanom in drugim trencijem Janezom Drvaričem. Z njfana smo se pogovarjali o pripravah in načrtih r novi tekmovalni sezoni, k pogovoru pa smo tudi poval^ še Marka Miliča, ki Je bil eden od ključnih igrekev na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo do 22 let na Madeiri, kjer Je reprezentanca Slovenije osvojila pno mesto. Košarkarji državnega in pokalnega prvaka Smelta Olimpije so prišli prvič na petdnevne pripave v Radence kot za nagrado za osvojitev naslova pokalnega prvaka Slovenije. Ker pa so po besedah naših sogovornikov v Radencih idealni pogoji za pri-muve vrhunskih športnikov (treniranie zunaj "> v dvorani, vrhimske hotelske storitve, bazen, savna, fitnes in drugo), so si priprave v Radencih podaljšali še za sedem dni. Ob našem obisku v Radencih smo kot za nalašč najprej srečali starega znanca, domačina in priznanega košarkarskega strokovnjaka Janeza Drvariča, drugega trenerja Smelta Olimpije. »Malo boste morali počakati na Petra Vilfana, ki je odpeljal Dušana Hauptmana v rakičansko bolnišnico na slikar^, ker ima neke težave s hrbtenico,« nas Je potolažil Janez, ki Je bil naš prijeten prvi sogovornik.
- Kako ste se znašli pri Smeltu Olimpiji in kaj je biti boljše: prvi ali drugi trener?


delovanje.
Svojo nezadovoljstvo z snaženostjo okolja in D« ščenostjo ljudi so izrarili' lovci, ribiči in gozdaiji-Janc, predstavnik tib*^\’^ vedal, dajenckočvMuit fl^ 43 vrst rib iz trinajstih _____________ do danes pri’ izumrlo 1 J** Tudi
lovci, ribiči in
I

nekatere živali v I
Dasit
ž&
gozdovili precej ' mnogih P"®'
za narave: MJ sc ko* “I’’,’* raka sre^
se

Na Buraske dneve s« prišli tudi Milan Kučan z žen«, župani sosednjih potrebna, občin, predstavniki turističnih zvez in drugi.	projekti i'*
resa, da bi iz bilk naredili prejo Tine Mlinarič pa jc na okrogli	bolj prilagodijo naravni®
in nato platno, naša tekstilna in-	mizi še enkrat poudaril o neko-	meram. V Pomurju gl*
dustrija pa lan uvaža. Opozorila je tudi na primerno podnebje za gojenje te rastline pri nas, kajti bolj proti severu gremo, bolj je rastlina visoka in daljša vlakna ima. bolj proti soncu pa ima več olja. Mi pa smo nekje na sredini. Ugotovila je, da pri nas dajejejo prevelik poudarek pšenici in koruzi in da bomo v prihodnje, Če bomo želeli preživeti, morali gojiti tudi oljnice.
mizi še enkrat poudaril o neko-
rektnem poročanju medijev o dogodku in očital, da sodelujejo s kriminalističnim uradom v pregonu proti konoplji. Dodal je, da so preveč enostransko poročali! o tej rastlini.
Razvoj prostora ob Mori
I
meram. V Pomunu
večjo površino obvodneg« ta. ki Je omejena z nasipi- m® jc v zadnjih letih dožtvtU'^ l^c spremembe, ki so vidne, bistveno pa vpKvMt^ okolje. Prišlo jc do sprani^.
• J-mudite
II*
»Ko je Vilfan sprejel ponudbo, da postane prvi trener Smelta Olimpije, je iskal sodelavca in se odtočil zame. Ponudbo sem sprejel in tako sem se znašel pri Smeltu Olimpiji. Vsak od naju ima svoj obseg dela in zanj tudi odgovaija. Prav gotovo pa je odgovornost prvega trenerja večja od moje.«
- Pri Smeltu Olimpiji je prišlo do nekaterih igralskih sprememb. Katerih?
»Odšla sta centra Djurišič (Litija) in Nosov (Dinamo Moskva), namestu njiju sta na pripravah mladi, 213 cm risok. Raso Nesterovič (Litostroj) in 211 cm visok Kolumbijec Alvara Teheran.«
a

Janez Drvarič - drugi trener
sem jo sprejel,«
- Kako potekajo priprave v Raden-cib, ste z dosedanjim delom zadovoljni?
»S pripravami v Radencih sem zelo zadovoljeni, saj imamo zares idealne pogoje, zato smo (udi podaljšali priprave za en teden. Težave ima Hauptman s hrbtenico, kar je stara poškodba in je bil da-
- y Radeacik je zopet zaživel košarkarski klub, Kaj mislite o njegovi perspektivi?
»To ocenjujem zelo pozitivno, saj imajo Radenci zares idealne pogoje za delo. Imajo na razpolago dvorano, ki omogoča tudi najkakovostnejša tekmovanja, kar je pokazala tudi mednarodna tekma SIoevnija in Madžarska, ki je bila pred nedavnim odigrana v Radencih. Želim jim, da bi v svojih prizadevanjih uspeli in da bi imeli Radenci v perspektivi svojega predstavnika na nttjvjšjein nivoju državnega prvenstva.«
Peter Vilfan - prvi trener
Naposled se je v hotelu Radin prikazal tudi prvi človek Smelta Olimpije Peter Vilfan. »Takoj sem vam na razpolago, samo da se zmenimo, kako bomo izvedli današnji trening, saj nam je slabo vreme onemogočilo dopoldansko vadbo zunaj.« so bile njegove prve besede. Mi pa smo pohiteli s prvim vprašanjem.
- Za mnoge je bila presenetljiva novica, da sle postali trener Smelta Olimpije. AH je bila odločitev težka?
»V košarki sem mislil ostati, zato nisem ničesar razmišljal o ponudbi Smelta Olimpije, temveč
»»v
»J
ft
Marko Milič • državni reprezentant nes na slikanju v rakičanski bolnišnici. Mislim, da bo moral še na Klinični center v Ljubljano. Vsi ostali so zdravi in kljub napornim
treningom vestno opravljajo svoje delo, V petek se nam je priključil tudi Anthony Reed.«
- JEoto ste zadovoljni z novimi okrepitvami?
»Priprave so pokazale, daje Kašo Nesterovič za nas okrepitev in da je bila odločitev pravilna. Kolumbijce Alvara Teheran jc končal štirinajstdnevne priprave in zanj se bom odločil konec tedna. Mislim pa, da so velike možnosti, da ga zadržimo.«
- Kakšni pa so cilji Smelta Olimpije v novi tekmovalni sezoni?
»Cilji Smelta Olimpije so znani. Osvojiti naslov državnega in pokalnega prvaka ter priti v evropsko ligo. To ne bo lahka naloga, saj so se tudi ostale ekipe okrepile, kar jc pozitivno za slovensko košarko. Realno gledano, Smelt Olimpija je še vedno naš najmočnejši košarkarski klub - tako organizacijsko kot tekmovalno.«
»V Radencih je super'.«, so bile prve besede mladega in zelo talentiranega igralca Smelta Olimpije in državne repieicntancc Marka Miliča. Najbolj mu je všeč parket v dvorani, ki je zelo mehak, pohvalil pa je tudi terene okrog hotela, bazen in fitnes center. Ocenjuje, da so treningi v Radencih zelo naporni in ima doslej najboljši občutek. Meni, da jim Peter Vilfan odkriva tudi male skrivnosti iz svoje bogate košarkarske kariere. Upa tudi, da napor, ki so ga vložili v priprave, ne bo zaman. Najpomembnejša bo vsekakor tekma za uvrstitev v evropsko ligo, kar bi pomeni za Smelt Olimpijo uspeh, hkrati pa priložnost za nabiranje izkušenj mladih igralcev. Te izkušnje bodo potrebovali tudi na evropskem prvenstvu mladih prihodnje leto. Po besedah Marka Miliča osvojitev prvega mesta v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo ni bilo naključno, temveč rezultat dobrih prirpav. »Ce bo trener mlade košarkarske reprezenatnce Andrej Urlep tudi naslednje leto tako dobro popravil moštvo, potem lahko zopet presenetimo,« je I zadovoljstvom povedal Marko ter nadaljeval:« Trenutno sem skoncentriran na igro Smelta Olimpije, saj bo letošnje prvenstvo bolj izenačeno, kajti tudi drugi klubi so se okrepili s tujci, nekateri pa so se vrnili iz tujine, kot denimo Slavko Kotnik. Nekaj časa bom še igral pri Smeltu Olimpiji, potem pa je moj cilj NBA-liga«. je sklenil naš pogovor Marko Milič.
Aleš Skalič, Feri Maučec
V petek so na ekološkem zboru Mura - faktor ranljivosti o ureditvi našega prostora razpravljali gozdarji, lovci, ribiči in drugi, ki delajo v različnih službah, ki sc ukvarjajo z okoljem. Z različnih vidikov so predstavili predprojekt o planiranju in varstvu okolja ob Muri, ki ga izdelujejo v sodelovanju z različnimi ministrstvi. Zavodom za urabni-zem v Mariboru, Inštitutom za krajinsko arhitekturo. Vodnogospodarskim birojem in drugimi. Obenem so se vsi strinjali, da tako celostnega in interdisciplinarnega pogleda v Sloveniji Se ni bilo.
Do septembra bodo narejeni vsi predprojekti, katere bodo takrat dali na skupni imenovalec. Miran Gajšek, višji svetova-
Okove, msiojc UV . ■■ vodnega toka, valovi w za dvajset odstotkov vtšp-di posegov v Avstriji se je poglobila, bregovi se v njeno strugo, kar pa roža prometne povezave i*”®* stovc, Mura hiti skozi Sloviti
hitreje kot nekoč, Mura je ena od naš'« membncjiibinrjd«,^
rek, zato bi morala biti v	,
su celotne javnosti. T8kŠ#®_ podobne izjave so se na škem zboru večkrat zvfs*^ Ljudje, ki tukaj živimo. upamo, da to ni mo v smislu energijske ist Saj ima Mura po besedah o-sa Soviča, ministra za tiko, zmožnost 1.5, pn pa celo dva megavata na **
meter.
»Biiraška«
Tudi letos so
so se
i»bdraši< OEko^
io
ekoif



rrik*^'
Ekoi! sP^
S-

b
r
k


I
I
Nekateri so se udeležili ekoloških zborov* predavanjt
na Otok ljubezni obujat spomine.
lec Urada za prostorsko planiranje, je poudaril, da je planiranje gospodarjenje s prihodnostjo. Sloveniji pa se je v zadnjem Času geopolitični položaj bistveno spremenil, kar je potrebno upoštevati, saj smo postali tranzitna država. Do jeseni bo narejenih devet predprojek-tov, katerih glavni namen je, da se vse spravi na skuponi imenovalec in se naredi interdisciplinarni projekt. Svoj govor pa sklenil z mislijo, da je v Prekmurju kakovost okolja največja v Sloveniji.
Pavel Gantar, minister za okolje in prostor, je povedal, da je Mura faktor ranljivosti in da je že ranjena ter da jo je potrebno vrednotiti v njenih naravnih, krajinskih in drugih vidikih. Povedal je, da je pri urejanju in varstvu okolja potrebno vključiti v planiranje lokalne dejavnike. Svoj govor pa je sklenil z

, i’ z Muro, kako so jo, ti. da jim ni odtiaSa*’।
I ni	Pf
vodo so Zavij**" tff- j lahko »holerj*
SfTlO loiiehV - auDL*^ orodja, ki so jih 1*'
svojem delu.

razstavo
elu. m p,-nvo domače n> (Osredotočili . in
in sc c«.---- pridelovanje lanu । Predstavili so celote"
siorc" r j7.
V nedeljo se
snega brega
simbolično želeji
kako iz rastline
države z župani
čin simbolično
Mura ne ločuje
in desnega brega-

n*'«*
strani pa je ob f" proti nebu pole**
bov.
Tekst;
ALE’STt$
A MA	-r<Sr-...
I
NANA^i I
JURE ZA’-'

7 .avgusta 1 &95
17
I',
nasveti
Dogajanje na ljubljanski borzi
v 5’®5‘«vane bralke In bralci, to-I (liku* '*®b)čanje o dogajanjih na trguvredno-^ejenialo obdobje S«	II.
s.

prednostna dclni-
ttiajem lO.OOO tad^if P^^^^nbje tečaja glede na ^obvestilo za Javnost (22, 6.
1.437^ Abotni tečaj znašal *’^b začasno usta-ivmsb ^®°''nbje s to delnico, 11. vila Ljubljanska borza obja-
ca
d.d., z enotnim
presegla 30- od-
lajrev prometa.
Tudi enotni tečaj delnice SKBR Je v torek poskočil, in sicer 2 28.658 na 30,565. ko je bilo za 80 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 33.119 & 48,36 odstotka) ob kar 135,3 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 32.804, ko Je bilo za 99,4 mio tolarjev prometa, v petek pa porasel na 32.471 ob 79,8 mio tolarjev prometa.
I
I I l
l
I
)
H
t
il
t p f I
t
t
1*1 r ’
I
)
i
I

|l
I
vila
.	obja-
sporočilo za javnost v zvezi z
dtinico

dasei, .“bka, d.d., obvešča, no pove?,?® bilančna vsota rea!-odstotka in
Pa ie “bjardc tolarjev, rast povprečne se je n' . bank, zaradi česar lamstve^'^^”*	povečal.
)D 5 , nn^P*^i banke po stanju tolarjev	milijarde
odjfi'ustreznost pa Bost del ■ ■ ^Dkovodska vred-iJ.96itJ**!® ''n	znašala
PbllttjaJ. ^^-/tolovanje prvega Jšbaiia,”l:°^bbičkonosno. saj bi 14 d ^nbzirala dobiček v viši-Posiovani • ^bi^rjev. Več o rtlhnosi razvidno iz pov-vasjuSn*poročila o poslo-rfeo 3] ,?ki Je bilo obja-«.av«
3Dodstotno povi-nica	presegla del-
‘*125 (10, 7.
5 lob Abotni tečaj znašal to deinicn"^^^ ’ bi bilo tudi s kovanje n ^?^nsno ustavljeno tr-
il še istp?““»ka družba Nika ne
znaša 2,6 milijarde
je na isti dan znašala
o
■n še istg, ,oruzba Nika ne javno5,	objavila sporočila
■naino	i* oor-
b, dj	Javnost je obvesti-
•“išlo do	* dnilbi ni
(it,	v poslovanju
dogodkov, ki bi
^cintinb v poslovanju
-”<-»1 J spremembo te-* dpužbs Vzroki za rast
k* ■ “tnie. vzroKi za rast
“1’vtstiia borza Je javnost boi J j« Uprava Ljubljan-i'“®!ovniifa.s 50. Členom
, tržnega nerav-“*’”*il* 10-odstotno “šilil; Stil*!”** gibanja tečajev V zaftj- “®bke in Dadasa.
n^ro^jli b tega tedna so strmo večine delnic ■ rast so dosegali že tega ie L^^njst dni), prav zara-Pbtrebno sprostiti V 'j 'T® SKB-banke in Da-
^®Pre"^°bko
v 'šijni if h!f n® enotni tečaji ‘bt Predli,^*"'' 'Oblikovali višie
večine delni
so tečaji večine padli, v petek pa med samim tigo-
— izoblikovali višje ^bega dne.
kotacij:
<•

—ja delnice
tolarjev je enotni tečaj redne ib sicer s
34
Da prometa
v
p® na' naslednjega 3*,-! mio tole^®’	*^btrtek je njen
'bilo za na 24,336, ko ši^^Peiel rJj tolarjev promc-b® 15223 ob 1*.	Pfbmeu.
^hlRovt dcLniste 19.409 na bilo za 23,2 mio to-Pr,"* 20,^ “'naslednjega dne V 'bio tolarjev Pide]	Jc njen enotni
ko Je bilo ba 1 o	prometa, v pe-
—^'« 570 ob 2,7 mio to-
Borzna kotacija A - obveznice
z obveznico Banke Celje (BCEl) je bilo v torek za 881 tisoč tolarjev prometa, njen enotni tečaj je porasel s 100.2 na 100.3. naslednjega dne pa so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 388 tisoč tolarjev po tečaju 99.9.
Za 0.1 -odstotno točko na 100.3 Je padel v sredo enotni tečaj obveznice RSLl. ko je bilo za 5 mio tolarev prometa ter se zadržal na tem istem nivoju tudi naslednja dva dni ob skupnem prometu 30,6 mio tolarjev.
Enotni tečaj obveznice RSL 2 je zdrlsnil s 108,2 na 107,5 ko je bilo za 10.3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 108,0 ob 29,6 mio tolarjev prometa.
Porasel Je njen enotni tečaj tudi v četrtek, in sicer na 108,2, ko je bilo za 4,3 mio tolarjev prometa, v petek pa padel na 107,9 ob 8,8 mio tolarjev prometa.
S tremi loti obveznice RSL 8 Je bil prijavljen aplikacijski posel v četrtek po tečaju 88, kar predstavlja porast tečaja za 0,9-odstotne točke.
V sredo je padel enotni tečaj obveznice RSL 11 za 0,5-odstoine točke na 95 prometa pa Je bilo le za 133 tisoč tolarjev.
Z 99,7 na 99,5 je v sredo padel enotni tečaj obveznice RSOl z izkoriščeno davčno olajšavo, ko Je bilo za 88 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 99,4 ob prometu 103 tisoč toiajrev,
V četrtek je padel enotni tečaj obveznice RS02 z izkoriščeno davčno olajšavo na 105,1, prometa pa je bilo za 89 tisoč tolarjev.
Na petkovem nivoju 100,2 se je zadržal v torek enotni tečaj obveznice SKB 1, ko Je bilo za 2,2 mio tolarjev prometa, nalsled-njega dne pa rahlo padel na 100,1 ob prometu 339 tisoč tolarjev. V četrtek se je njen enotni tečaj vrnil na 100,2, ko Je bilo za 1,8 mio tolarjev prometa.
Obveznica Sklada za razvoj (SKRl) Je v petek zadržala nespremenjen tečaj 70,5, prometa pa jc bilo za 522 tisoč tolarjev.
Borzna kotacija B - redne delnice
Enotni tečaj delnice BTBR je porasel v torek z 11.370 na 11.650, ko je bilo za 175 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 12.000 ob kar 62,8 mio tolarjev prometa. Njen enotni tečaj je v nasprotju z večino delnice
banke, vendar Je bil promet skromen. saj ga je bilo le za 47 tisoč tolarjev.
Enotni tečaj delnice MK Založbe je porasel v torek z. 9.698 na 10.138, ko je bilo za 9,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 10.204 ob 146 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 10.079, ko Je bilo za 4.0 mio tolarjev prometa, v petek pa na 9970 ob prometu 429 tisoč tolarjev.
V torek je poskočil enotni tečaj delnice Nike s 3.551 na 3.849. ko Je bilo za 12,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 4.125 ob 19,3 mio tolarjev prometa. V četrtek jc njen enotni tečaj padel na 3.955, ko je bilo za 15 mio tolarjev prometa, v petek pa porasel na 3.985 ob 7,2 mio tolarjev prometa.
Tudi enotni tečaj delnice Term Čatež je v torek porasel in sicer s 762,7 na 780,3, ko je bilo za 3,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 788,2 ob 44,4 mio tolarjev prometa. V četrtek Je njen enotni tečaj zdrsnil na 757,8, ko je bilo za 1,9 mio tolaijev prometa, v petek pa neznatno porasel na 758.2 ob 2.3 mio tolarjev prometa.
Borzna kotacija B -prednostne delnice
Enotni tečaj delnice KBTP je porasel v torek s 26.002 na 27.998, ko je bilo za 6,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 29.987 ob 9,4 mio tolarjev prometa. V četrtek Je njen enotni tečaj padel na 28.748, ko Je bilo za 2,8 mio tolarje vprometa, v petek pa porasel na 29.407 ob 3.2 mio tolarjev prometa.
8. avgusta Je poskočil enotni tečaj Priitiofinove delnice s 25.429 na 27.907, ko Je bilo za 642 tisoč toiajrev prometa, naslednjega dne pa na 29.987 ob 66,8 mio tolarjev prometa. V četrtek Je njen enotni tečaj zdrsnil na 27,815, ko Je bilo za 3,9 mio tolarjev prometa, v petek pa porasel na 28.858 ob 1,7 mio tolarjev prometa.
Ob le enem lotu prometa Je poskočil enotni tečaj delnice UBK z 9.182 na 10.000, kar predstavlja porast tečaja za 8,91 odstotka, s tem porastom pa Je presegel tudi 30-odstotno dovoljeno spremembo tečaja, zato Je bilo trgovanje s to delnico začasno ustavljeno.
Z delnico VIPP so bili prijavljeni v torek aplikacijski posli v vrednosti 12,1 mio toiajrev. njen enotni teč^ pa se je izoblikoval na 41.700 (4, avgusta Je znašal 41.442).
Borzna kotacija B - obveznice
z 99,s na 100 je v četrtek porasel enotni tečaj obveznice PTT N, Gorica, ko je bilo za 305 tisoč tolarjev prometa.
Trgovanje na trgu
tudi v četrtek porasel, in sicer na . OTC 12.074, vendar je bilo le za 326 *
J* bilo za 23,2 mio to-

O

'-T*-***«



tisoč tolarjev prometa, v petek pa padel na 12.000 (180 tisoč tolarjev prometa).
8. avgusta je poskočil enotni tečaj delnice Dadasa, in sicer z 88.792 na 96.584, ko je bilo za 31.6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 106.737 ob 57,1 mio tolarjev prometa. V četrtek J c njen enotni tečaj padci na 102,787, ko Je bilo za 85,2 mio tolarjev prometa, v petek pa porasel na 204.534 ob 59.6 mio tolarjev prometa.
Za 1.066 tolarjev na 15.375 je poskočil v torek enotni tečaj delnice Finmedie, ko je bilo za 3,2 mio tolarjev prometa, nalscdnjega dne pa na 25.947 ob 5 mio tolarjev prometa. V četrtek jc njen enotni tečaj padel na 15,052, ko Je bilo za 3.7 mio tolarjev prometa, v petek pa poskočil najmočneje od vseh delnic (4.76 odstotka) na 15.768. vendar ob skromnem prometu 346 tisoč tolarjev.
S 15.100 na 15.700 je porasel v torek enotni tečaj delnice Hmezad
OTC - redne delnice
8. avgusta Je padel enotni tečaj delnice GEA Collegc z 2.890 na 2.600, ko je bilo le za 52 tisoč tolarjev prometa ter sc na tem nivoju zadržal tudi v petek ob še skromnejšem prometu (26 tisoč tolarjev prometa).
Z 18.50 na 1963 je porasel v torek enotni tečaj Interine delnice, ko je bilo za 216 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 2.199 ob prometu 165 tisoč tolarjev. V četrtek Je njen enotni tečaj padel na 2.121, ko je bilo za skromnih 28 tisoč toiajrev prometa, v petek pa poskočil na 2.223. vendar prav tako ob skromnem prometu (67 tisoč tolarjev).
Enotni tečaj delnice Rogaške je poskočil v torek s 381,3 na 430,4, ko Je bilo za 958 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 449,0 ob prometu 269 tisoč tolarjev. V četrtek je njen enotni tečaj zdrsnil na 355,6, ko je bilo za 1.9 mio tolarjev prometa.
Tončka Božinovič
Gospodarska
rast se umiija
Sredi leta so se začeli spreminjati nekateri pokazatelji gospodarjenja v Sloveniji. Le-ti bodo po podatkih Zavoda za makroekonomske analize določali značilnost konjunktomih gibanj do konca leta in razmere za prehod v naslednje leto.
Nahajamo se v obdobju umirjanja inflacije. K umirjanju rasti cen je največ prispevalo gospodarstvo, ki je cene svojih izdelkov oblikovalo prosto - konkurenčno neodvisno od državne regulative. Do konca julija je dvanajstmesečna inflacija znašala 12,7 %, kar je za 7,8 odstotnih točk manj kot lani. Inflacija je obvladljiva tudi zaradi državnega uravnavanja cen v nadzorovanem sektorju. Dokler ne bodo odpravljena osnovna cenovna razmerja, lahko računamo na inflacijo nad 4 % letno. Kljub uspehom pa so prisotni inflacijski pritiski. Ti so stroškovne narave. Predvsem rastejo cene proizvajalcev v primarnih dejavnostih ter stroški dela in drugi prejemki, produktivnost pa je v upadanju, Z izplačevanjem drugih prejemkov se izplačevalci izogibajo višjim dajatvam, ki bi jih sicer morali plačevati iz naslova obračunanih plač. Rast cen v primarnih dejavnostih je v največji meri posledica nadpovprečne rasti cen kmetijskih izdelkov. Zaradi povišanja odkupnih cen bodo cene hrane tudi v prihodnje eden od pomembnejših virov nastanka inflacije.
Na inflacijske pritiske bodo vplivale podražitve* v predelovalni industriji, telekoma, nekaterih osnovnih živil, prevoza potnikov po železnici ter cestnina. Pomemben strošek so tudi obrestne mere, ki so se v letošnjem letu znižale. Davčne obremenitve in carinske dajatve za uvoženo blago za naložbe pa za podjetja ne predstavljajo odločilne postavke stroškov.
Ponudba blaga domače proizvodnje za široko porabo je stabilna. Povečuje se presežek uvoza blaga za široko porabo nad izvozom. Izvoz blaga za široko porabo je v prvih petih mesecih tega leta glede na isto obdobje preteklega leta poraste! le za 8,6 %, izvoz vseh vrst blaga pa za 17,5 %. Na drugi strani pa je uvoz potroSnih dobrin v istem primerjalnem obdobju večji za 20 %. Celotni uvoz pa je Se v
[
Izplačila za naložbe so letos za približno polovico višja kot v enakem obdobju lani. Realne naložbe postajajo vse resnejša alternativa finančnim naložbam, katerih rast je prevladovala v za-dnjih letih. Donosi finančnih naložb so začeli upadati. K temu Jc prispevalo zniževanje cen delnic podjetij iz finančnega, ne pa tudi realnega sektorja.
S povečanjem davka za naftne derivate sije vlada pridobila vir sredstev za subvencioniranje Izvoznikov. S tem je izvoznikom olajšala prilagajanje tečaja tolarja valutnim razmeijem in apre-ciaciji tolarja. Sprejeti ukrep vlade na račun nizkega tečaja tolarja naj bi zagotovil večjo aktivnost izvoznikov, zlasti delovno intenzivnih panog tekstilne in
Stniktvra javnofiDanžnib prihodkov I - VI. 1995
Davek od 0 stalo 4o6ieka
Prisp. za soc. varnost 42.6%
]V~ir ZMAR Julij H>ys
4.1%
1.3%
Dohodnina 15%
1
'..annske dajabe 7,6%
Prometni davek
29.3%
večjem porastu ( 26,1 % ) kot uvoz potroSnih dobrin.
Zunanjetrgovinske tokove v največji meri določata izvoz re-promateriala in uvoz investicijskih dobrin. To skupaj z rastjo proizvodnje investicijskega blaga, kakor tudi industrijska proizvodnja opreme in dinamika gradbeništva, kaže na krepitev naložbenega ciklusa.
Delež gospodarskih naložb v vseh naložbah Je dosegel 82 % in se še vedno povečuje. Največja rast je zabeležena v gradbeništvu (tudi gradnja cest) ter v finanč-'tiih, tehničnih in poslovnih storitvah, Padanje naložb v petih mesecih beležijo kmetijstvo, vodno gospodarstvo, komunalna dejavnost in urejanje naselij.
Obseg tujih neposrednih naložb jc že v petih mesecih presegel lanski celoletni znesek. Neto terjatve do tujine so se povečale predvsem zaradi predplačil za uvoz in neplačanega izvoza. Dolgoročna zadolženost podjetij v tujini seje povečala za 24,7 % glede na enako obdobje lani. Zadolževanje v tujini spodbuja nižja obrestna mera v tujini, ki je za dvakrat nižja na zahodnoevropskih monetarnih trgih od obrestne mere v naših bankah. Tako Je povprečna obrestna mera bank za dolgoročna posojila v maju znašala 15,4 %, kar je sicer za 1,6 odstotnih točk manj kot pred enim letom.
BANKA CREDITANSTALT, d.d., Ljubljana BO POVEČALA KAPITAL
V začetku septembra 1995 bo banka Creditan-stalt-Bankverein Dunaj povečala kapital svoje hčere Banke Creditanstalt, d.d., Ljubljana. Jamstveni kapital banke se bo tako povečal z 2,56 milijarde tolarjev na 4,2 milijardi tolarjev. To povečanje je posledica predpisov o potrebnem kapitalu bank v Sloveniji, kar pomeni, da bo Banka Creditanstalt. d.d,, tudi v prihodnje poslovala s potno bančno licenco.
Bilančna vsota Banke Creditanstalt, d.d., je konec leta 1994 znašala nekaj več kot 9 milijard tolarjev. Poleg poslovne enote v Ljubljani ponuja banka svoje storitve še v poslovnih enotah v Mariboru, Murski Soboti in Novi Gorici, jeseni pa bo odprla Še poslovno enoto v Kopru,
Matični banki Creditansalt-Bankverein Dunaj pripada 99,4 % delnic Banke Creditanstalt, d,d., Ljubljana, preostale delnice so v lasti okrog 200 malih delničarjev.
Čevljarske industrije.
Javnofinančni prihodki SO bili v šestih mesecih realno pod lansko decembersko ravnijo in za 1,4 % nad lanskim povprečjem. Struktura teh prihodkov je razvidna iz grafa v nadaljevaryu. V1.1995 se cenjuje realna porast javnofinančnih prihodkov za 2,6 %.
Po podatkih ZMAR so realne bruto plače na zaposlenega v gospodarstvu porastle v primerjavi z lanskim povprečjem za 5 %. Kljub temu pa občani občutimo, da s plačo lahko vsak dan kupimo vedno manj.
Število nezaposlenih še Je iz meseca Januarja tega leta znižalo od 122,9 na 116 tisoč, kar predstavlja 13,5 % aktivnega prebivalstva, Prvi rezultati ankete o delovni sili po kriterijih Mednarodne organizacije dela iz meseca maja kažejo, da Je dejanska brezposlcnost Šc nižja, t.J. 7,4 % aktivnega prebivalstva. Anketa potrjuje to tezo, ker Je v Sloveniji okoli 60,000 oseb, kijih mesečna statistična evidenca nc zajema.
Junija se Je poslabšala likvidnost gospodarstva, o čemer govori porast knjižnega denarja in blokacija žiroračunov. V industriji pa sc likvidnost nekoliko izboljšuje glede na stanje plačanih računov in kreditov za obratna sredstva, toda glede na število zaposlenih v teh podjetjih in znesek blokad je Sc vedno nezadovoljiva.
Realni krediti gospodarstvu so se v prvih šestih mesecih tega leta povečali za 26 %, Povečanje dvigov prihrankov za dopustovanje. tako tolarskih kot odprodaja deviz za dopustovanje v tujini, pa zmanjšuje bartčni potencial. Podobno kot krediti so realno po ras tla sredstva hranilnih vlog v bankah skoraj za 26 % in devizne hranilne vloge za 13 %. Začela se je spreminjati struktura varčevanja prebivalstva, kjer devizno varčevanje pridobiva na pomembnosti. Za tolarske kratkoročne hranilne vloge morajo banke vzdrževati 1- 6 % rezerv, za devizne hranilne vloge pa Je centralna banka uvedla 100 % deviznih rezerv ( prej 90 Si). Že drugi mesec zapored naraščajo hitreje devizne hranilne vloge kot tolarske, kar govori o manjšem zaupanju prebivalstva v domačo valuto. Razen zaupanja v stabilne valute Jc vzrok porasta deviz pri prebivalstvu v zniževanju obrestnih mer v bankah in pričakovanje zaustavitve precenjenosti tolarja v odnosu do tujih
valut.
BOGDAN VUNJAK
I
18
vestnik, 17. avgustajj^
iz naših krajev
Prleški fiičkec
Med Bodonci in Vidonci so Kovačevci
I
I
Prleki, našpičite viiha, pozor! Lotmerška športna zveza je v najvekšoj bičiJkuper zbobjala plavalni tecoj iz čiste fošije. Zodnič Je pisalo v Vestniki, ka de Panonsko morje viin bsknilo s tiste vrtine nad Lotmerkon, pa de Prekmurje grotalo morje. Zaj pa te čejo Prleki meti morje samo okoli Lotmerka, pa do naredili Živi Jez, ka ga nede kaj na drago stron steklo.
Še vekši pozor - pozor! Po prleških vesnicah se je ponovila huda vura z Dolge vasi, ge so štrajkali »kamijondžije«, pa so že tak naphani voski gui na granici še bole zabasali kak negda mati f kajer kruha no klabos Frančeki, gda je ša štinderat v Marprog. Ja, Prleki sp se zdignili, fse ceste so zaprli s traktori no kamioni, bogsefsmili! Zaj bi že radi f fsokoj prleškoj vesnici meli avtocesto - iz čiste stoprocentno originalne fošije.
Honga paj, te morii rekli, kak se toti kuri! Prie sen se resen malo spezdja. Resen pa Je, ko so kmetje s traktori zaprli ceste, ka sen kume skos bujkna od vesi do vesi. Pa samo na otkupnih mestah za pšenico.
Hvolabogi, si Je oddehnila prleška vloda z vsemi ministri, samo ka je ne štrajk! He, počokate malo, toti še že bo! Kmetje do skoro štrajkali, ka so pridelali več pšenice, kak je lehko držova odkupi. Pa štrajkali bojo, ka Jin toto pšenico tak slabo plačujejo kak da bi živeli pred MatiJon Gubeon, gda so mogli kmetje dova-ta grofon desetino. He, zaj pre dovlejo šlirdeseiino. Za kilo pšenice do dobili pre petnodvajsti tolarov - to še Je za ene špica ne, ka bi Jo skurili.
Pa ka te! Jas mo van rajši en bec poveda ot tote pšenice, kera ste zaj že za gvišno zmloiiii, zaj pa do te tudi prišli na vrsto stori mlinari. Negda na sveti, gda se Je tista lapasta prleška Milena ženila doj to v Mele, f tisto s lovno oljarno - pa negda tudi mlinarstvo - te so joj tan povedali toki bec, ka Je skoro na rit opala. So jo pitali, kokša razlika Je med običnin mlinaron, pa mlinaron na Muri. Te blo Je še dosta mlinof na Mari. Una pa Je te ne vedla nič nazaj zrajtati, pa zabrusiti. Te pa so joj ali rekli razliko: rČe gledaš običnega mlinara med dvermi, vidiš celega tata; če pa gledaš morskega mlinara, pa vidiš samo pol tota - ka ma loti dvodelne dveri, pa jih te samo pol otpre.e
No, se sen van prie reka, ka so bili marski mlinari že ot pan-tiveka pošteni. To je jše jasno pa čisto.
Cisto pa Je pre ne po Holozah pa Slovenskih goricah, tan, ge so zaj olastninili dražbeno lastnino, kero Je držova vzela negda privotnikon. Haršofl, poglednite vi ot prilike Kmetijski kombinot Ptuj, keri je da r najem gorice pa pungrade! Ka so te privotniki naredili z goric? Na sprotltje so eni pre najnč ne trsja zrezali, drigi pa so ga obrezi H kak hromoki, ka de v dveh letah crknilo. Nad Ftujon so podrli višje, tan na Mestnen Vrhi, k a zaj lan rose ščavje. Zaj pa te eni pravijo, ka bi mogli jkuper spackali pre privatno zadružništvo. Ja, to že, samo te nucamo med prleškimi vladnimi ministri Kreka, pa Korošca, pa še koga. Kruci najncik! V Dražencih pa sp pje bole boh. Tan mojo pje tako veko gujdekovo formo, ka Jo lajnsko lelo tan zredili peinosedendesei tožnt gujdekof, keri so bili žmelni več kak seden miljonov kil mesa. Zotoma, ka je en tutek napravja )>ekološkiii no spolitičnie načrt, ka morejo v Dražencih do leta dvotožnt pujčekovo formo ukiniti, do pač mogli to nareti Trinodvajseti plemenskih merjascof, kere so uvozili iz Kanade zavoio oživitve krvi, pa do te pre otpelali za milodoar v Lublano na kmetijsko ministrstvo, ka do te tan malo krf zmešali. Pozor, Prleki, ka van nede kmetijstvo otplavalo po
gujdekovoj gnojinci!
MIROS
Kraj v povirju
potoka Bezjaka



1:

V’

»Strah«, da v Kovačevcih nimajo kovača, je bil odveč; kovaško kladivo vihti Janez Sukič
Tistega lepega dne, ko sem se ustavil pred kovačnico, moža ni bilo doma, zato sem klepet z njim preložil za kdaj drugič. Ostajam pa prepričan, da je bilo v tem naselju, čigar domačije so v glavnem ob občinski cesti Bodonci-Vidonci, svoje dni več mojstrov kladiva, sicer vasi ne bi kar tako poimenovali v Kovačevce. Je pa tudi res, da mi tega eden izmed starejših vaščanov ni mogel potrditi.
Pet domačij je praznih
Malo sem pobrskal po statističnih podatkih in ugotovil, da se je število prebivalcev v Kovačevcih od leta 1900 pa vse do štetja v 1991. letu zmanjševalo. Tako so pred 95 leti v kraju našteli 227 prebivalcev, ob zadnjem popisu pa 157, Nisem mogel razumeti, zakaj manj ljudi, ko pa se kraj nahaja na lepem območju, koder se vije široka asfaltirana cesta. Vaški predsednik Franc Drvarič mi je brž pojasnil, da seveda do pred nekaj Jeti nazaj ni bilo tako, kajti prej je bila težko prevozna makadamska pot. Zdaj Je v Kovačevcih sicer 40 hišnih števUk, a naseljenih hiš je le 35.
1
I

i ■
E. A


bo z vodo, četudi nimajo vaškega vodovoda, pač pa individualna črpališča. Vode je na njihovem obinočju dovolj in na njihovem območju je tudi črpališče velikega porabnika vode: begunskega
V vsakem kraju Je nekde, W posebej zavzema za zato ga izvolijo (da bi i*®' dela) za predsednika, v b vcih Je že nekaj Franc Drvarič. No,
vcih je že nekaj časa
v .h a!
-T
7^







priimki v tem kraju pa s®' Roudi in Gjergjek.
na minuto. Gasilski do™ Kančevcih zgradili ' njem je seveda tudi j sem slišal, daje ta čas v , manjša »kriza«, čajen pojav tudi . poJ ato mine, potem zalet. Bodi tako tudi v 6^ vem, rrvo m aazaiu okolico gasilskega tam še vedno ostanki iw® J
vcih. Prvo bi kazalo malo
(S
laredilisffjj
I

To pa je kovačevska pokopališka vežica. Zgradili so jo na mestu, kjer je stala prejšnja, pa je tako tudi ta nekoliko preblizu ceste. Tja do dne-
lesa, s katerimi so	J
za veselico, ki je bila že
Pivci so, vinogradnikov pa

rl
v Kovačevcih imajo s«
v Kovačevem imojy - j zbiralnico mleka, saj j® P daja mleka pomemben
UW,J(4	JILt-
dkov za marsikatero 1^.
Akcija: pokopališka vežica
Ja, napredek je čutiti tudi v Kovačevcih, čeprav imajo še kakih 9 kilometrov makadamskih cest, ki čakajo na asfaltno prevleko. Modernizirali jih bodo v prihodnjih letih, kajti zdaj večino denaija. ki so ga vaščani zmožni dati za skupne potrebe, namenjajo gradnji pokopališke vežice. Pravzaprav že stoji, velika je 12 x
Ustavili smo se na Kukeču
Naselje 300 metrov nad morjem
Ko bi ne bilo gasilcev...
»Razloženo naselje na vzhodu Goričkega leži zahodno pod Bede-nikom (365 m), v povirju Sebeborskega potoka. Majhne skupine hiš so raztresene po dveh sled^enih in vmesni dolini. Ker je zemlja slabo rodovitna in vas odročna, je več hiš opuščenih. Skupine hiš so Berdeno-vi, Gorčanovi, Grotov Breg, Kerčmarje vi, Nemecke Grabe, Sreševi in Sinkečevi,«
metrov. Sogovornik Viktor, mimo katerega domačije seveda pelje prašnata makadamska cesta, ne more verjeti, le zakaj družba pozablja na ta kraj, zlasti pa na infrastrukturo. Le kako naj to pojasni »moravskim« turistom, ki pešačijo tam naokrog, da bi
va mrtvih jo bodo povsem uredili.
8 metrov: do dneva mrtih bodo skušali Še urediti njeno pročelje in okolico ter jo opremiti. Posamezna gospodinjstva so doslej primaknila po 15.000 tolarjev, v kratkem pa bodo povabljena k dodatnim prispevkov, saj je doslej zbran denar že pošel. Veliko več bi ga pa seveda bilo treba, ko sc v vasi ne bi našli vsestranski mojstri in delavci, zato je vaški oziroma gradbeni odbor vežico gradil v tako imenovani lastni režiji. Hvaležni so tudi Krajevni skupnosti Grad, ki je nekaj malega primaknila za kovačevsko mrliško vežico. Pokopališče, ki je tik ob glavni cesti, je drugače že doslej dobro vzdrževano. Vaški zvonik. ki so ga zgradili 1969. leta, pa je na nekoliko višji točki.
centra v sosednjih Vidoncih. In če že omenjam to zatočišče nesrečnih ljudi, moram vsekakor zapisati to, na kar so me v Kanče-vcih še posebej opozorili: stiki med begunci {v glavnem so iz BiH) in domačini so nadvse humani, pa tudi koristni, saj nekateri begunci radi pridejo na kmetije kaj pomagat in domačini njihovo delo ustrezno nagradijo.
UK Vir 4.A H KILO LB.« tv*'' - ,. gjjjijlv pa so zastoji pri Pt® , La^i,
Slišal, dn^j
Tak je opis Knkeča v novem Krajevnem leksikonu Slovenije in avtor B. S. je prav gotovo »zadel« s to kratko informacijo. Je pač tako, da se tam, kjer ni ravno dobrih pogojev za življenje in delo, ljudje ne naseljujejo, nasprotno: odseljujejo se ali pa naselje ne napreduje, ker ni pomladka. Tako je torej tudi na Kukeču, ki je še najbhžji Banovcem (1 kilometer), do Križevec je 5, do Murske Sobote pa 10 kilometrov.
Ob štetju prebivalstva 1900. leta je bilo na Kukeču kar 332 ljudi, ob naslednjih preštevanjih pa vse manj: 1931. leta 269, 1961. leta 205, 1971. leta 157, 1981. leta 125, ob zadnjem uradnem štetju leta 1991 pa so jih našteli le še 91. Zdaj, nekaj let pozneje, je na Kukeču Se manj prebivalcev. Podobno »sliko« bi prineslo »anahziranje« še kakega drugega goričkega kraja.
Prav je, da so volivci »razbili« veliko Občino Murska Sobota, ki je včasih na oddaljene kraje pozabljala: hkrati pa je treba vendarle priznati, da tudi tam, okrog Kukeča, diši po asfaltu, ne pa tudi v kraju samem, ki sicer
Zbližali so se z begunci
Velika pridobitev za prebivalstvo Kovačevec Je telefonija, saj skorajda ni hiše, ki ne bi imela telefonskega priključka. Vaščani so zazdaj tudi zadovoljni z oskr-
Avstrijci podarili cisterno
Iz Kovačevec je nekaj ljudi zaposlenih v slovenskih podjetjih, nekaj pa jih dela tudi na tujem, denimo v kraju Ferring v Avstriji, kjer so »naši dečki« (tako je dejal predsednik) navezah stike s tamkajšnjim gasilskim društvom, ki Je potem kovačevskim gasilcem podarilo sicer rabljeno, a še uporabno vozilo s cisterno in črpalko, ki omogoča gašenje ne le z vodo, ampak tudi s peno. Gasilci imajo povrh še terensko vozilo (džip) in motorno črpalko Zie-gler, zmogljivosti 400 litrov vode
živine. Tako sem s.— ■ ni težko prodati, ne 8^® »jji ce. Gredo tudi bikci, prodati teličko. Fa ujrf ko pa se s temi tezavanu u še drugod. Kdo jih bo I mivo pa je, da je na kov pobočjih le nekaj vinos*^. to »pripombo« mi je v^" dnik odvrnil, da ljudje vpr i trte najbrž zato, J® j, težko prodati. Pa še j pritrdili tisti vinogradnik .jj U ma kletarji z drugih še imajo polne sode, »e ।
kletarji z drugih
4
r
J

t /■ .

lii’

cev.	1
Morda pa se vinogr® na kovačevskem ob™® ne bo bistveno širilo, ko ; uspevajo tudi povrtnin®
Zazdaj se s tem uspešno
en vaščan.
't;
-5l•^

(I
X


z
(
i

Ni res, da bi orodje, ki ga na kmetih ne uporabljajo več, povsem zavrgli, saj ga marsikje še hranijo, drugod pa take predmete celo očistijo, prebarvajo in jih uporabljajo kot okras. Tudi Franc Krancebinder iz Grab v Apaški dolini se je »zapisal« med zbiralce, o čemer nazorno »govori« posnetek. Del tega je torej pritrdil na stene hlevčka, več kmečkega orodja pa je še ob stanovanjski hiši. Zbiralčeva žena Cilka je povedala, da nisem edini, ki se mi je pogled ustavil na zbiralčevih predmetih, kajti pozornost vzbujajo tudi pri drugih popotnikih. Morda pa se utegne zdramiti še kdo, ki trna starine in dopušča, da propadajo! -Fotografija: Š. S.
Nikar ne mislite, da s®*® ...4	11 _A4riC4 (Lfl ’
I

-.as
-

t
frJo naredili zaradi na bankini, kajti, e* to, da bi dokazovali, d*' ■
r kameni
spada v Občino Petrovci, dejansko pa je na stičišču treh občin: domače ter Občin Puconci in Moravske Toplice. Kdaj torej asfaltirana cesta med Bokrači, Kukečem in Ivanovci?
To je vprašanje, ki žuli tudi dolgoletnega poveljnika gasilskega društva na Kukeču Viktorja Sreša, ki pa drugače eden izmed redkih kmetov, ki kljubujejo na goričkih vrhovih in pobočjih. Tistih par hiš, ki še stoje, so na povprečni nadmorski višini 300
prišli na hrib Bedenik v Kanče-vcih? Morda pa cesta vendarle enkrat bo, za kar pa se mora bolj zavzeti petrovski župan.
Sodobne povezave si žele tudi gasilci na Kukeču, saj, četudi je v naselju le 25 hiš, jih je (po-žamikov) za več kot eno desetino. Gasilski dom, ki ga imajo že vrsto let, so letos obnovili. Tudi gasilsko brizgalno Ziegler premorejo; nov poveljnik pa je Jože Cifer. Na pomoč!
š. S.


r

)
-----------
zemlji, 'fvur ,1 iti V kraj	j
bilo treba iti v kraj •••

nairje naletiš kjerkoli »Škljocnill« smo zastavili vprašanje^ [jpji takim imenom, ko* j*.
fiji? Takega naseli® VIDONCI. Zdaj«f*’*upi5|
sta prva zloga neka«®I da zaradi slabega	lO
djetje, ki bo postavdu j pa primaknilo
I, bo imelo .spet neka!
ne, da bi prigaaJaBi kot je, Ja ne more nost. - Fotografija:
f t
n
1
5 i
jk, 17. avgusta 1995

iz naših krajev

M APAČE - Priljubljeni župnik Janez Oš] odhaja v pokoj, V tej župniji L« kaplan, potem pa Pnit, tako da je tam kot du-no™ pastir služboval < Slovesnost ob odhodu je '^{.“^kim v župnijski s'! Marijinega Vnebovzetja.
J^spoda Ošlaja je nasledil mlad Kv Ferencek, ro-(F	vse lepo!
KJ.)
celih 35
v župnijski
I
ki
M
ril

i
9 pl
It
S
k Melinci - zgraditev primarnega vodovodne-Beltinci, Iža-
4 rjo Melinci v dolžini 46 j® ocenjena na J.JOO.000 tolarjev 7 vem hodtiii*^*'* začeli že pri-do J dokončali pa že “^oncatega leta.
tolarjev. Z zemelj-
Cankova - v Krajevni
T jviajpviii . . tupnost Cankova pa se računajo, da hodni« do marca pri-niii J na Cankovi skle-gradnje kanali-33(K;2?<lnost
Mus
Oodr •


znaša .•^•OOO tolarjev. {G. G.) I ^RNJA RADGONA
v

zadrugi Gornja pi ^^^^kupili 5.993 ton
V -	-------------
kar je za dobrih 1.000
ton manj, kot so načrtovali. Inženir Janko Rihtarič je prepričan, da je temu tako zato, ker so bili letošnji hektarski donosi pri pšenici precej nižji kot v nekaterih prejšnjih letih. Pa tudi kakovost ni ravno dobra, zato bodo pridelovalci dobili za kilogram oddane pšenice le nekaj nad 18 tolarjev. Bojijo se, da bodo kmetje zaradi slabih letošnjih izkušenj na jesen posejal manj hektarov pšenice kot lani, (F. KI,)
■ MURSKA SOBOTA -
Na območju štirih upravnih enot v severovzhodni Sloveniji (Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava in Ljutomer) deluje kar 258 podjetij, ki se ukvarjajo s trgovino; 256 je podjetij, ki ima kot predmet poslovanja registrirano opravljanje finančnih in drugih poslovnih storitev; 150 se jih ukvarja z industrijo in 63 z gradbeništvom. (G. G.)
■ BELTINCI - Na seji občinskega sveta Občine Beltinci so sprejeli proračun, ki znaša 278.337.000 tolarjev. V nadaljevanju seje so imenovali razna delovna telesa in predsednike odborov in komisij.
Sprejeli so tudi začasni sklep o plačah in nagradah funkcionarjev občine. Odločali so tudi, kdo naj bo ravnatelj Osnovne šole Beltinci. Največ glasov je med štirimi kandidati dobil Ivan Hirci, ki bo to nalogo prevzel z začetkom novega šolskega leta. Občinski svetniki so izvolili še sodnike porotnike za sodelovanje v sodnih zadevah na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, Pa še njihova imena: Ema Strniša in Martin Glavač iz Beltince, Milan Kerman iz Bratonec, Renata Zver in Simon Horvat iz Dokležovja, Ana Bugar in Martin Grlec iz Gan-čan, Martin Poredoš in Martin Mlinarič iz Ižakovec, Ludvik Bojnec iz Lipe, Janko Bezjak in Jože Tivadar iz Lipovec ter Branko Majcen iz Melinec. (J. Ž.)
#1
1
I
J*i li ir k 1^
(0


H'
f*-' 1 sjo
I
I I
' I

I ■!
1*
?l
i/
tUP

ll**
f



S'
i
,5
5
?SR.’J?5
Cerkev sv. Treh krajev nad Benediktom so
^'eiisn 1521-1588 iz znanega oseškega kamenca. terltey Lpostala romarska, a jo je zasenčila romarska
_j Fvauurt I
Trojici.
(Ofc.?'^t*TilJrillM!
Za dohod k cerkvi so pred več kot
siz™ stopnice, ki pa so, potem ko je pošel “Sinile.V zadnjem času so Trije Kr^i spet At	zato so zgradili nove stponice, tokrat beton-
Ptlvlač,
sv «^4*U1U llvTv jAjfuinvvj ivivini-so se nekateri zgražali, češ da bi morali upo-.^8 material. Bodi tako ali drugače, stopnice ta	tudi počivališče, ki ga marsikdo izrabi ne le
VTnAnkAntAm amnoV ca	fthm ftTM tli Hi
so
ll
I vzpeitianjem, ampak se od tam ozre tudi po alfhVAta^l. .	*T«*	1	1 Tr..	1
I----■	maiairon. jv vu mu« vcrav	|ew
^venskogoriiki pokr^itii. - Fotografija: L. J
■ MURSKA SOBOTA -Pomurski namakalni konzorcij iz Murske Sobote je objavil javni razpis, s katerim želi izbrati izvaj^ca za izdelavo tehnične dokumentacije za določitev vodnih virov za namakanje kmetijskih površin v okviru prve faze Nacionalnega programa namakanja v Pomurju, in sicer za Namakalni sistem Ljutomer-Noršinči, Na-njakslni sistem Lendava-La-koš-Petišovci in Namakalni sistem Melinci. Vsa razpisana dela so ovcenjena na 15,5 milijona tolaijev, (G. G.)
■ NEGOVA - Ker je na območju negovske krajevne skupnosti te malo gospodinjstev, ki bi imela vodo iz skupnega vodovoda, je toliko pomembnejša pridobitev, ki sc obeta v Lokavcih, na Radven-skem Vrhu, Pišošaku in v Rad vencih. Tam namreč prav zdaj nepeljujejo vodovodne cevi. Vodo iz mariborskega vodovoda, ki bo v omenjene kraje »prišek od Benedikta, bo dobilo 60 gospodinjstev. Posamezna gospodinjstva bodo za vodovod prispevala 3.000 mark v tolarski protivrednosti. Poslej je torej več upanja, da bodo imeli zdravo vodo in da je ne bo zmanjkovalo. Dosedanji lastni vidi (vodnjaki) so v sušnih obdobjih često presahnili in vodo so jim potem vozili gasilci. (L. Kr.)
■ GORNJA RADGONA -
Območna organizacija Rdečega križa iz Gornje Radgone je dobila novo pošiljko humanitarne pomoči. Te dni sta 44-tetni GeofTrey-in 49-letni
Antony Richard Baker, oba iz okolice Londona, pripeljala poln kombi sanitetnega materiala, oblačil in hrane. Darilo sta namenila beguncem iz BiH in socialno ogroženim v občinah Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij. Denar za nakup sta dobila od francoskega podjetja Sout East, ki sicer skrbi za pitno vodo in ljudi v Južni Angliji. Od iste firme sta dobila tudi kombinirano vozilo zaradi prevoza. Gosta sta v naših krajih preživela tudi 5-dnevni dopust. Obljubila sta novo pošiljko, (F. KI.)
■ TIŠINA - Krajevna skupnost Tišina je spet organizirala izlet za občane. Tokrat se gaje udeležilo 50, obiskali pa so Primorsko, kjer so si Gledali grofijo goriških grofov, kiparjenje Janeza Bolke, Julijce, panoramo Brd in pokusili briška vina. Z izletom, ki ga je izpeljala turistična agencija Klas, so bili nadvse zadovoljni. - Na izletu, in sicer na Madžarskem, so bili tudi člani tišinske-ga upokojenskega društva. Ogledali so si zlasti območje okrog Pečuha,
Iz Tišine še tale novica: Ivanka Benkovič je na Tišinski ulici odprla slaščičarno, ki jo je poimenovala Butterfly, in s tem zelo uStregls občanom. (F. Ku.)
■ VUČJA GOMILA - Ob-
čina Moravske Toplice bo za sanacijo plazu na krajevni na novozgrajeni cesti v Vu-čjt Gomili namenila okrog 12.000.000 tolarjev. Te dni je potekel razpis za oddajo del. (G. G.)
■ HOTIZA - V tem kraju so pred kratkim zgradili zvonik nad popopališko vežico, ob njej pa so dogradili večjo nadstrešnico. V sklepni fazi so tudi dela na nogometnem igrišču, kjer so postavili tudi ograjo, Na Hotizi so še obnovili vodovodno črpališče, na poljske poti pa so dali navoziti 350 kubičnih metrov gramoza. Ne počivajo tudi v ostalih dveh krajih, ki spadata v KS Hotiza! Poročali smo že, da so na Kapci zgradili mrliško vežico, novica pa je, da so posodobili tudi gasiisU dom, V Kotu pa se pripravljajo na napeljavo ulične razsvetljave, ki bo imela 11 luči, kar pa ni malo, saj je ta vas v občini Lendava najmanjša. Naložba bo stala 1,200,000 tolarjev, (J. Z.)
Gasilski jubileji
Dvajsetletnica v Skakovcih
Začetek gasilstva v Skakovcih sega sicer več desetletij nazai> a za uradno ustanovitev imajo leto 1975, zato so predzadnjo nedeljo praznovali 20-ietnico,
Jubilej so začeli praznovati že v petek, ko so se gasilci sešli na svečani seji, kjer so najbolj zaslužnim podelili priznanja, program pa so nadaljevali v nedeljo: najprej je bila v kapelici Svete trojice maša za pokojne gasilce, nadtar so jim položili še venec. Na osrednjo slovesnost, ki je bita pri gasilskovaškem domu, je prišla množica ljudi, zlasti pa gasilcev, saj so le-ti prišli iz 12 sosednjih društev. Potem je bil običajni program: branje gasilske kronike, nagovori, podelitev
V marsikaterem pomurskem kraju so stavbo, ki so jo skupaj gradili gasilci in ostali občani, poimenovali v vaško gasilski dom, v Skakovcih pa imajo gasilsko vaški dom. - Fotografija: Š. S.
priznanj, kulturni program ... Zvedeli s(in)o, da je bila v vasi najprej ročna brizgalna, ki so jo prevažali s konjsko vprego; motorno brizgalno pa so kupili 1976. leta. Kmalu zatem - leta 1982 - so začeli gra-(ihli gasilsko-vaški dom in ga že naslednje leto dogradili. Leta 1984 so kupili gasilsko vozilo...
Na nedeljski slovesnosti so gasilska odličja dobili: Nikolaj DuP,-dek, Ernest Drvarič, Jože Pintarič, Branko Kuzma, Janko Horvat, Franc Barbarič, Jože Kočar, Štefan Barbarič in Viktor Šinko. Na proslavi 20-letnice je cankovski župnik Anton Fakin blagoslovil kipec sv. Florijana, ki bo poslej varoval skakovske gasilce.
F. KUHAR
rV Spomin Feriju Šerugi =-	-
Kiparsko dleto se je ustavilo
F K'

Na radgonskem pokopališču smo se poslovili od ljubiteljskega kiparja, mlinarja in posestnika Ferija Šeruge iz Melov pri Gornji J
I

Radgoni.
Njegovo življenje, ki se Je začelo 1917. leta na Madžarskem, je bilo bogato. Izučil se je za mlinarja in dolga teta delat v svojem ■ mlinu na Meleh, kjer si Je tudi
J®« kiti
,“o
lop iz Janhove ustvarja naprej
ceratozavru še mogočni lev
Mno že, daje Rudi Ritlop iz Janhove v Apaški dolini izdelal iz kip izumrlega ceratozavra. Kipar samouk ustvarja naprej!
4|	ceratozavra smo v našem listu že objavili,
posnetek 1.200 kilogramov težkega leva in seve-tl*** ■	izmed bralcev rad fotografiral pri
’ 'I' Pfelje o j ® * Stogovce in pri kmefijski trgovini zavijte na ce-•'»nhovo. - Fotogtranja; Š. S.
Po horoskopu Je lev, In ko seje odločal za naslednjo žival iz betona, sije rekel, zakaj torej ne bi naredil leva. In ga tudi je! Težak je 1.200 kilogramov, dolg 3,8 metra in visok 1,2 metra. Rad ima živali in ob tistih, ki jih ima doma, sedaj domačijo krasijo Še slike dinozavrov na stenah garaže in kipa cera-tozavra in zdaj še leva, Id sta pred Rudijevo hišo.
Čeprav ima malo časa ob delu na kmetiji in priložnostnem zaposlovanju (je izučen mizar in dober keraniičar), se rad umakne v tišino in ustavrja tisto, kar je samo njegovo. Unikatna izdelka iz betona in železa sta potrebovala svoj čas in tudi denar. Oba izdelka sta stala okoli en milijon tolarjev. Seveda živali pritegneta veliko obiskovalcev. zlasti pa mladine in otrok, ki se ob ceratozavru in zdaj tudi ob levi radi fotografirajo.
BOJAN MACUH
■ RADENCI - Ker postaja
Srednja šola za gostinstvo in turizem iz Radence za kakovostno izvajanje pedagoškega procesa prostorsko vse bolj utesnjena, načrtujejo nadzidavo. V novih prostorih bosta dve uličnici. Gradbena, obrtniška dela in instalacijska dela bodo predvidoma stala 11.500.000 tolarjev. (G. G.)
ustvarit družino. Za ženo si je izbrat družico, ki je bila - prav tako kot on - predana kulturnemu ustvarjanju- On kipar, ona pesnica!
Feriju je bilo slikanje in kiparjenje ob rednem delu v mlinu v veliko zadovoljstvo. Najprej se je uveljavil s stikanjem, pozneje pa se je ves predal kiparstvu. Kipi, ustvarjeni v lesu, krasijo njegov dom, vas Mele in mnoga dvorišča domačij in delovnih okolij. Sodeloval je na več kiparskih kolonijah ter na več krajih razstavljal slike in kipe.
Najbogatejša zapuščina pa je vendarle ostala ne njegovem domu. Kamorkoli seže oko, povsod kiparski izdelki. Liki izražajo njegov slog, ki ga je zajemat iz preprostega kmečkega življenja. Kuhinjo pa krasijo rezbarije, ki ponazarjajo celoletna opravila na kmetih - od setve do žetve oziroma trgatve. Eno zadnjih njegovih delJe kip Križanega, ki ga Je bil izdelal za na križ v svojem vinogradu v Orehovcih.
Feri Šeruga je bil priljubljen med krajani in znan daleč naokoli, zato se je od njega poslovila množica ljudi. »Feri, hvala vam za vse, kar ste naredili za slovensko kulturo,« je med drugim povedal govornik ob odprtem grobu. !n storil Je zares veliko.
L. KRAJUBERGER
J
JS-letni Jakob Fujs in njegova j 73-letiia žena Marija iz Spodnje Ščavnice sta z zlato poroko obeležila 50 let zakonskega življenja. Tokrat sta se »poročila« pred slovenskim matičarjem in slovenskim duhovnikom v Gornji Radgoni, pred petdesetimi leti pa sta bila civilni in cerkveni obred zaradi vojnih razmer v avstrijski Radgoni. Vse življenje Sta živela in delala na 7,5-hektar-ski kmetiji, Jakob pa je bil povrh še zaposlen kot cestar. V zakonu se jima je rodilo 7 otrok, od katerih pa še živijo le štirje. Imata 9 vnukov in 2 pravnuka. Zdaj jubilanta živita pri sinu Janezu in snahi Liziki. Ob jubileju tudi čestitke v imenu Vestnika. - Fotografija: L. Kr.
L
20 _
vestnik, 17, av
usta 19^ i
odsevi mladosti
Ali veste?

Naša družina
(Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M, Sobota)
Eni ste napisali, da je avtor misli »Narod si bo pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo in ne talar« Ivan Cankar, drugi pa, da je te besede napisal France Prešeren. Prav imate tisti, ki ste »stavili« na Cankarja. Današnji izžrebanec pa je Izidor Čolnik iz Radenec. Čestitamo!
Z nagradnimi vprašanji bomo nadaljevali v septembru.
Sonce
Pesem
Sonce je veliko, prijazno in bojazno. Za oblaki se skriva skoraj ves dan, le včasih pokuka na plan. Ko pomlad pride v deželo, Sonce pošlje žarkov stotero. Opoldne močno pripeka, zvečer pa odneha.
Kam, le kam. Sonce, vsak dan? Kam potuješ? Ali Zemljo raziskuješ?
MATEJA PODLESEK OŠ Puconci
fesetn je kot sonce, ki te zjutraj zbudi, ko posije na tvoj zaspani obraz ati pa te požgečka po toplih podplatih.
Pesem je kot sreča, ki te razveseli in te razvedri, kadar si žalosten. Pesem ti razbistri dušo in srce.
MARJANA RADUHA OŠ Bakovci
Moja babica
Moji babici je ime Marija. Stara je sedemdeset let. Živi na kmetiji v majhni hiši v Zasadih,
Najraje ima oblečeno modro obleko in predpasnik.Trna psa, ki mu ie ime AriJ, čiiačka šnufija in veliko krav. Je zelo vesela, ko pridemo k njej na obisk. Rada dela na vrtu, hodi v gozd, pospravlja po hiši in plete puloverje. Ko ne ve. kaj bi počela, se gre potepat po Zasadih. Vedno, ko smo pri njej, dobimo dobre kvasenice. Babica ima tudi veliko knjig, saj rada bere.
Imam jo rada, ker mi zna povedati veliko zanimivega.
SIMONA BALEK
OŠ Ivana Cankarja Ljutomer
Novice od tu...
Vedno bolj so sc razširjale govorice, da želijo Vili Resnik in ostali člani skupine Pop de sign spremeniti svojo frizuro, namreč da se želijo postriči. Fantje so povedali, da so o tem res razmišljali, vendar so si premislili. Saj tako dolgo dokler še imajo lase, bi bilo škoda, da bi jih postrigli.
Le plavaj, plavaj, barčica ... (Avtor posnetka je F. Matko, nastal pa je na državnem prvenstvu mladih tehnikov v M. Soboti.)
Naša družina je velika, V njej živimo mama, oče, brat, babica in jaz, Radi se pogovarjamo in smo srečni. Ne kregamo se. Drug drugemu si pomagamo pri delu. Zjutraj, ko vstanem, mi mama
skuha čaj. Ona mi tudivetoP maga pri domači nalogi b brat že hodi v šolo.
zidarjih, mama pa gosp*
Imamo tudi psa in mačlis
To je srečna družina.
TATJANA Z™' OS OŠ®*'
Ribica v šoli
(Moja pravljica)
Mi živimo drugače
Pred dnevi smo dobili obisk. Prišla sta očetova in mana® prijatelja. Sedla sta v jedilnico in začeli so se Medtem sta si prižgala cigareto. Meni se ni zdelo lep«, da , dita v naši jedilnici, saj pri naši hiši nobeden na kadi. 0 sem v svojo sobo, oni pa so se kartali in pogovarjali. se vrnila, je bilo v pepelniku polno cigaretnih ogorkov, nekaj časa sta kadilca odšla. Takoj sem odprla okno, Z«l®, namreč smrdelo po dimu. Ko sem se zjutraj zbudila in s« pravljala v šolo, je še zmeraj smrdelo po cigaretah. sem v pepelnik in ugotovila, da sta pokadila v dveh urah
osem cigaret
Tine Je lovil ribe v reki. Naenkrat je zagledal prelepo ribo. Povabila gaje v svoje kraljevstvo. Pokazala mu je knjigo z naslovom Ribica v šoli, Tine jo je prebral in vprašal kraljično: »Kako ti je ime?«
»Nikita,«( je rekla kraljična.
Tine in Nikita sta se poročila. Dobila sta hčerko Nušo, Ko je zrasla, je hodila v šolo. Končala je osmi razred in postala zdravnica. In
tako je pravljice konec.
TADEJA DERVARIC, OS Grad
Tudi moj boter je zelo rad kadil, dokler ni zbolel. Od J
1 UUI JJJAJJ UUlVl JV Z.V1.V lAU	UUMVi LIJ LUUlvi. -- -
ne kadi več. Zato naj velja opozorilo vsem ljudem, naj n« dijo, kajti vsaka cigareta skrajša človeku življenje za eno aiu to. S kajenjem pa kadilci ne škodujewjo le sebi, ampak zas
pijajo tudi druge okrog sebe.
TADEJA POČIC, OŠ Križe’'"
Trepetal sem kot šiba na vodi
Počitniški dogodek? Počitnice so en sam velik dogodek! To je najiepši del leta, čas, ko se sploh ni treba učiti in delati nalog, Lah-
ko na vSi

'SCCiiu lT'
'Spctas kot Šiba na
Sedaj potrebujem le še pamet za zmerno in srečno vožnjo!
DEJAN SRŠA GS Mala Nedelja
Zakaj Živali
umirajo
uji) na
I
I
Pišem o miru in svobodi
vodi.
Dan se je začel z lepim sončnim jutrom. Postajal je čedalje bolj vroč. In bolj se je ura bližala štirinajsti, večja vročina je bila. Mene pa je še posebej grela misel na vozniški izpit, ki me je čakal tega dne. Ko je napočil čas preizkušnje, sem ves trepetal. Ampak izpit sem vseeno opravil. Mama in ata sta me že nestrpno pričakovala. Ko sta opazila moj nasmeh, sta se tudi onadva olajšano nasmehnila.

cesti?

in tam
Skupina The Cult je tudi uradno potrdila, da ne obstaja več. Po koncertu v Riu de Janeiro so odšli vsak na svojo pot. Pevec lan Astbury in kitarist Billy Duf-fy sta se že zaprla v studio, pa ne v istega, vsak delata svojo kariero. Ne poročajo pa, kaj delajo ostali člani skupine.
Murskomorska lestvica
1,	SANDI - Ni na sjever ni na jug
2.	PRLJAVO KAZALIŠTE- Kise jesenje
3.	TONI CETINSKI-Plamen ljubavi
4.	BORIS NOVKOVIČ- Odkad nišam tvoj
5.	SEVERINA-Vatra i led
PREDLOG:M1NEA-Good boy GLASUJEM ZA:-----------------
ti
Depro
1
i
■
t
I


.
1)1
fr
ja
j
t
'Vrt

11
tsl
W:...
Skupina, ki jo sestavljajo bobnar Gregor Pucko - Degič (17). basist Sebastjan Voroš - Sajt (14) ter kitarist in vokalist Ivan Aladič (15), je nastala pred enim letom. Za svojo glasbo pravijo, da je še najbolj izrazit punk in rock. Pri delanju glasbe sodelujejo vsi. bese-
dila pa piše Šajt. Zanimivo je, da pišejo besedila tudi v slovenščini, poleg angleščine seveda. S slovenskimi besedUi sc skušajo približali svoji potencialni, najprej slovenski publiki. Temu primerna pa je tudi vsebina besedil, kjer pridejo Še posebno do zraza psihološke in
Zdrmje
če zdravo jemo, na sprehod vsak dan gremo, za bolezen mi ne vemo. Kako zdravo živeti?
Sadja čimveč Jesti, sladice opustiti in tako zdrav biti.
ZORAN HORVAT OŠ Puconci

I
Jaz imam zelo rad živali. Večkrat sem videl na cesti povoženega ježka. Bilo mi je težko. Le kdo ga je povozil? Ježki so koristne živali in tudi zaščitene. Tudi veliko drugih živali pogine na cestah. Če bodo ljudje tako brezskrbno ravnali, bodo te živali resnično izumrle,
MIHA PODLESEK, OŠ Cankova
A
Srečen sem. da živim v deželi, kjer nas nihče ne terorizira. V miru lahko obiskujemo šolo, se ie.ramo s TrdjICui...
Ko gledam poročila na televiziji ali poslušam radio, vidim in slišim, kako krute so vojne. Ljudje trpinčijo drug drugega in se ubijajo. Mnogi so lačni. Še najbolj se mi smilijo otroci.
Bil sem še majhen, ko je bila tudi pri nas vojna. Začela sc je kmalu po razglasitvi neodvisnosti Republike Slovenije. Iz vojašnic so drveli tanki in vojska je hotela zasesti vse naše mejne prehode. Vendar niso mislili, da se jim bo narod postavil v bran. Rušili so hiše, mostove in padale so žrtve. Tudi pri nas so sirene objavljale zračne napade. Ljudje
strahoma strmeli v ne .	■ .1 Jn ftj*'
SO Strahoma stnnen v vali smo se po kleteh in poročila, Vaj dogaja
Sloveniji. Po trdih litikov se je vojna p^
I
dneh končala.	jjji.
Le streljaj od nas spet vojne grozote. Lj^w, rajo ali bežijo s svojih "	sem
in miru.
Zato sem res
vim v svobodi in miru.
D?*
Tllll T OfUUUUi ***	|l
morali odvreči orozje * govoriti o probelmih, *
rejo.
Želim si. da bi se svetu čimprej končale, d dje povsod živeli v in sožitju ter si ustvari
dje povsod živeli v svol
boljši jutri.
Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER
li
li
liiioifj







Si
'tj
jJiH?
OŠ III M' ■ f

f
Glasbena uganka
I

Jure Košir poleg tega, da poje, tudi smuča, ste vsi napisali. Med njimi je bila tudi Alenka Bencak, Lei»a'^; a, 69000 Murska Sobota. Čestitamo! Potrdilo o nagradP poklanja trgopvina M-Shop, bomo poslali po pošti. Vse P**
I
•C
.I’.

vabimo k reševanju nove glasbene uganke:
Katera pevka na slovenski glasbeni sceni ima ntyveč kM^^^
Odgovor:
Kupon št. 16
,š
Odgovore s kupončkom pošljite na dopisnici na Podjetje za informiranje. Ulica arhitekta 13. 69000 t”
Sobota, s pripisom: Pop Rock Noviceee.
The Chieftains
«
socialne teme. Pojejo o drogah, izkušnjah z njimi in o svetu mladih, ki zna biti odraslim tako nerazumljiv, tuj in nepomemben. Želijo si nastopati, ker pa organizatorjev ni. si morajo sami organizirati koncerte. Svoj prvi koncert so imeli v Konjušnici, v kratkem pa jih bodo pripravili še več. Predvsem pa si želijo samostojnih koncertov, kajti tako pridejo njihova glasba in njihova besedila najbolj do izraza.
AUDIO-VIDEO-CO
Ena od najvplivnejših in najstarejših irskih skupin, ki ohranja irsko tradicionalno glasbo. In čeprav je skupina The Dubliners, ki igra podobno glasbo, bolj popularna pri nas, so Chieftains na Irskem veliko bolj priznani. Skupina je nastala pred petindvajsetimi leti, danes pa jo sestavljajo: Martin Fay, Se-
an Keane, Kevin Conneff, Matt Moloy, Paddy Moloney in De-rek Bell, V svoji karieri so posneli veliko plošč, poleg tega pa so sodelovali z različnimi skupinami in pevci. Leta 1983 so izdali ploščo Irish Heartbeat, ki so jo posneli z Vanom Mori-ssonom, ki je bila ena izmed njihovih najboljših plošč.
Žive legende irskega foUdi
(ta ladb Tennessee Walt2 svetili Franku ZapP*'^^ uvajajo z besedtlotn
tradicionalnih
in komu so bile

-------- —
cene. Eni pravijo* “ ,. ^l*^
najboljših, drugi
najDoijsin, r p boljši in da je	c
Zamerijo jim tudi
zvoke in da glasba
avtentična.

/VISHOP
69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465
Pred kratkim je skupina izdala svojo kompaktno ploščo z naslovom The Long Black Vali, na kateri sodelujejo znani glasbeniki, Naslovno skladbo izvaja Mick Jagger, skladbe pa izvajajo Se Sting, Sined O’Co-nnor. Van Morisson, Mark Kn-opfler, Ry Cooder. Tom Jones in nekateri drugi. Ena izmed sk-
sočnih in dodelanih starih irskih sklad, * vodja skupine Uporabljajo tradicij
.	. , trauiv-
sbila; razne harfo, dude in drug^' si so skupina, ki dhf glasbo in pod vplivi’"' -delajo svoje skladb®- jiU
So na tudi ena
J liin
So pa tudi ena skupin, da poslušaš sbo, ko si želiš izh®!
položenjc.
l

J avgusta 1 995
2?
reportaža
lil
P"
El si
^estnikova akcija: Kaj bi prodali s podstrešja ali odloženo kje drugje?
Naša dediščina že precej
majhna, izdatkov pa ima kar precej za elektriko, televizijo, kurjavo in hrano.
No, s kupčijo vseeno ni bilo nič, ampak smo tudi njej na koncu povedali, da bomo o tem pisali v našem tedniku.
1
»razprodana«



I
I
I
1

t
SD"
Sl
J'
)(^l
(fff
tl’ .pfL P
liljf (lil*
Rp
Z
a
1 a
} I
(
‘J
/
»I

ij^


(iSf
rf*' i>'
J'



bV
d
Bt L f ^ate morda kakšne stare stvari, posodo, orodja, opre-ttio iK j* ^anindvo za etnološki muzej? L^ko vam takoj plača-Ike,	stvari le ogledamo, fotografiramo in zapišemo poda-
moto" ' dogovorimo ob ponovnem obisku.« To je bil nekak-®^akc|je, H katero smo nameravali zvedeti, ali so Ijud^ pri-Itp	M starega in kaj so sploh šc ohranili. Obredli smo
v |(jj '"“'i* “1 dobili smo občutek, da je naša etnološka dediščina Da propada. Da je čez čas morda ne bo več.
.....................
'v in dobili smo občutek, da je naša etnološka dediščina
■ L. ^^'^ačini odnesli ^In vredno,« so nam
marsiitjpJT ielSk’	________
tujnein dediščine, za-in obetov, mam, ba-siromašenju
- ZAr''-	uvjno'
^Jsunoraje »domačini«.
I- In najhuje
Začetek torej ni bil ravno obe-
laven, toda to nam ni vzelo volje.

PWin,
pri siromašenju JPne pomagali doma-
bi klepal koso?
začeli na
da hi	se,
net» speljali na dvo-
da bi
ute-


“I’ le
5^^Pre;
ji'’ orodje, aitizei „*^'diti ''Ofil.aa ^dgo nič S "j’*’
dal, i* ’^«Priy

ni
'^dgo-
''ii
Jcne-
I



aJli I'
.-ff
1

('i
ll

st"
U li«.
dali

J"; -
tr-
»Kai
be.
Na Meleh smo »kupili« kmečki voz in mitraljez
Ko smo se nekoliko »vozič-kali« po Meleh in si ogledovali domačije, kjer bi bilo morda kaj za našo akcijo, sta našo pozornost pritegnili dokaj velika in obnovljena kmečka hiša ter staro poslopje.
Najprej smo srečali na dvorišču mladeniča, ki nam je dejal, da jc oče nekje zadaj in nas odve-
i
1 ►
J


f




r|
Morda je ta omara, ki smo jo »odkrili« na Rožič kem Vrhu, stara čez 200 let.
t	pogasi muzejska
. 'N* -	■
,^i
iak	""
p.*2r’"
■ ne
n:

prodati. Kdo mi bo
- nkmočt pro-- ogovoril. Medtem
hčerka in
^ijo - proti, da bi sklenili
se najbrž lah-
še ni-
muzeju.* To
t: i«Za |ij[o
ir
4*
> +‘
A
T


J
i
r-

s
l A
K
I -rvl

4
'i t, -i
Vi
JI
smo nekoliko dalje in se ustavili ob zgornjem delu odvrženega kotla za žganjekuho.
»To bi lahko prodali ali pa dali kar zastonj,* je dejala, Mi pa smo »vrgli oko* na bint, to jc leseno napravo za čiščenje zrnja, kakršne so imeli nekoč skoraj pri vsaki hiši. Gospodinja ni vedela, ali bi to lahko prodala ali ne, daje ne bi mož morda skregal. Tako sc nam je vsaj zdelo. In ko je že kazalo, da bomo odšli praznih rok, seje spomnila starega lesenega mlinčka za kavo, s katerim so včasih drobili tudi zrnje.
»Ce želite, vam ga prodam.« Ker ni vedela, koliko naj bi računala, smo ji ponudili 1.500 tolarjev in kupčija je bila sklenjena.
Mlinček smo tudi odpeljali, hranimo pa ga v redakciji in ga lahko vrnemo, če smo jo morda zavedli in premalo plačali.
Pri Zelkovih v Pečarovcih se da najti še marsikaj zanimivega. Tudi tiiša je »starinska«.
»Pa dajte ali prodajte tega/or-janeka,* smo pokazali nanj s prstom,
»Ne, ta pa nam lahko šc prav pride. Še predlani smo kurili v njem in grel je kot le kaj. Ce ne bi bil zanimiv in koristen za nas, bi ga že zavrgli, tako pa ga ne nam e revam o prodati za noben denar.«
»Tam pa imate star čebelnjak, ki ga ne uporabljate več. Mogoče pa bi prodali njega?«
»Ja, morda bi se lahko dogovorili, ampak to po mojem ni
se nam je pridružil še sosed Tonček Kozar, ki nam je ponudil letalski mitraljez iz 2, svetovne vojne. Našli so ga v Lomanoših, kjer jc leta 1944 strmoglavilo angleško vojaško letalo. Menda so ga Nemci zadeli že nekje nad Gradcem. Dolgo časa so imeli ta »spomin* na vojna leta zabetoniran v stopnicah, ki so vodile v hišo, pred leti pa so nekaj obnavljali in mitraljez je spet prišel na svetlo. Za primerno ceno bi ga končno odstopi! muzeju ali pa prodal komu drugemu.
V Pečarovcih smo se pogodili za leseni kavni mlinček
Pri Zelkovih v Pečarovcih je bila doma le gospodinja Irma. Tudi ona je najprej dejala, da nimajo pri hiši nič več takega, kar
V Lončarovcih le še malo loncev
Nazadnje smo se napotili šc v Lončarovce, kraj, ki naj bi dobil ime po dokaj številnih lončarjih, ki so bili nekoč tamkaj doma. Sklepali smo, da bomo našli kaj zelo starih lončenih izdelkov. Pa smo se ušteli. Tudi tam je bil »na delu* že nekdo pred nami. Pri Verenovih {iz Murske Sobote), ki so kupili staro cimpračo, sta od starih predmetov ostala le dva »navadna* lonca. Nekoliko več pa jih hrani na podstrešju 8 7-letna Terezija Pocak. Enega nam je prinesla pokazat in bila
'H ■>
^5

a"*";!

del tja. Kot nalašč! Ravno tam smo zagledali nekaj zanimivih stvari. Tako kot že prej, smo najprej začeli razlagati, da se zanimamo za stare stvari, ki bi jih razstavili v muzeju na prostem v Murski Soboti ali Gornji Radgoni. Nekaj denarja smo si vzeli s sabo, da bi lahko plačali, sicer pa da smo se podali naokrog predvsem z namenom, da bi videli, če je kje kaj vrednega, si zapisali in fotografirali. Gospodar Jože Kozar nas je najprej nekoliko nezaupljivo premeril gor in dol in
11
n'
I

J.’

S ‘S;

rij
"fi :



J	■* * Lončarovcih? Tega jc Terezija Pocak prinesla
k ®^Veri
•'»(2''' 'lam ^p***'. Gospodar
,	S-K ti-
ne da
res
verjel, daje ti-
niti preveč
imam stvari. Ne
* rC n A... _	• ■
J® odgovoril
se obotavljal, ali bi nam sploh kaj povedal. Vsaj zdelo se nam je tako. Previdnost res ni nikoli odveč. Ko pa smo mu omenili nekatera znana imena iz Gornje Radgone, se je razgovoril.
»Kar je bilo stare lončarije in drugih dragocenosti, so se že zdavnaj zanimali Avstrijci in veliko pokupili. Sedaj nič ne bi bilo.*
Mitraljez iz druge svetovne vojne nam je ponujal Tonček Kozar.
nima kakšne posebne vrednosti, ker še ni tako star,*
»Potem pa prodajte tisti voz,* smo vztrajali dalje.
Končno se je naš sovornik omehčal in pristal, da bi voz lahko odpeljali, če bi mu dali zanj primemo kupnino,
»Ta kola stojijo tu že skoraj 20 let. Poglejte, vse to je ročno delo. Tudi okovje ni nič varjeno. Nanj smo lahko naložili tudi po 2 toni materiala. Vlekli pa so ga konji,*
Ko smo spraševali po ceni, pa se naš »prodajalec« ni želel izjasniti. Zato smo mu dejali, da se bo oglasil pri njih še nekdo »višji* od nas in se pogovoril o kupčiji, če je stvar zares vredna za muzej.
»
Preden smo se poslovili, smo razkrili* svojo identiteto in po-
vedali tudi, da bomo o naši akciji pisali v Vestniku. Medtem pa
Potrebujete lonec za kvašenje repe?
Mi smo ga odkrili pri Emiljii Horvat, ki živi sama v cimprani hiši v Krajni. Najprej nam je sicer povedala, daje tudi ona nekaj starih predmetov pred leti že prodala, tako sedaj nima za nas nič več. Na prigovarjanje, ali res nima na podstrešju kakšnega starega lonca ali kaj drugega, za kar bi lahko iztržila kaj denarja, pa je le odšla na podstrešje in prinesla lončeno posodo.
»To je že precejc staro. Mi smo tu nekoč kvasili repo. Ce res želite kupiti, pa vam prodam.« Cene ni rekla, mi pa smo ji ponudili okrog 3.000 tolarjev in oči so se ji od zadovoljstva kar zasvetile. Ko pa je pokojnina


ii J ji

le,




Ročno izdelana ko/a pri Kozarjevih na Meleh so naprodaj.
bi nas utegnilo zanimati, saj je nekatere stare predmete (kolovrat, likalnik) hčerka že odpeljala v Nemčijo, Poročena je z Nemcem. No, na dvorišču smo zagledali vse polno raznega orodja in »se delali«, da nas zelo zanima. Prijeli smo za nekaj, kar naj bi bilo podobno starim lesenim samokolnicam.
»Ne, tega pa ne moremo pogrešati. S tem šarabalnivamo (ročno podrezujejo, op. av.) na njivah. To je naredil mož Geza, kije pravi ezermešter pri hiši. Škoda, da ga sedaj ni doma.* Sli
gaje tudi pripravljena prodati za manj kot 1000 tolarjev.
»Le kaj mi bo, saj ni toliko vreden,« je dejala. Star leseni plug s kolicami pa bi odstopila za muzej celo zastonj.
Naša akcija je pokazala, da bi zastonj ali za majhen denar dobili marsikaj, kar je še ostalo vrednega na podstrešjih ali odloženo kje dru^e. Vprašanje pa je, ali bo kdaj res poskrbljeno za etnološki muzej na prostem.
JOŽE GRAJ
ALEŠ SKALlC
v
n

l

II
II
Lonec za kvašerije repe še vedno hrani Emilja Horvat s Krajne.
i
22
vestnik, 17. avj
usta

I I
televizijski spored od 18. do 24. avgusta
|SsS„22SS-a »ESSSsS-'*^
X H- lU Si?>“ □ X 01->LU 5-0
V)< z>o OlU >cc <« («)
□ LU le (Z)
lU
HW
0)0
oiy
oz
>p
<0.
I
I
(?]
L^J
S3
□ LU 00 >UJ <2:
(?)
V>
^9 o [11
<(/)
i5>
I
[^uj glE <x o
3
-z.
LU
g
cn
<
z LU > O
tn
ž LU > O
«
<
z u > o
in
Z UJ
o
in
<
Z LU > O
in
<
Z LIJ > Q
in
gSU o22 t c ' N t y
■-m' rt o — 'fr G 'e 2 J* o2'»S^" E «k> ^44 b fr2 co:zx o fr4>O>-G ^frO — O «5s	£t5^
*= ■'	■	" X
■s
a
tu
<^8 Ž
“3
3 g **■
v o *
3:
O Mn it
520 g s ^s = 7 EgA8;-2to-5-s 'i vgll^J AI“ rs I ? s 7 "S ri
s3 '
*
oa
rt
dg7B>t " 3 n ,
' X
rt
rt
23li.asg,^?^S.S "o »■'^^'fS—rt g ra
I fr 2*nJ eo{^ D. fr

v
3
a
v E^o oSž ra ,2 O ' ”
V
(A ,:
•<>3 "
a
, s 2
O
s «'5-^ 9^ a I o « 5l rt ' <n rt B
X

»	<*> rt	53	'J
ti	S	■'■'N	-K	i
a	C	~	r;
■ o - ■ gg ■ ■'■ ' a 3 o
, ”5 rt ^-M-J	_
BS	Gfr?« rt
1	= s
ga B
JšSšUlli^Sa^
■ih^h iihhii-piis
?Ottii^!iF«"  
>N
ca
.S O w »N 5
h-I^P.S
o
i-s
X J— in
3 D =
c "O rt s &
*J	M
* 7-
o. s 3 -J
rt
?£-^rz3=5š4 "7^šs=|.?4.l „'=«»' o ■''e 5 ? 60.5755 ar ■=
K.—	c 0-61,.;
-r»ii’±g237“
c 2 -i ,2.3 5 fp F e
-I^7o1 i^J3 ' ?""A^ — S®q5 s
C vn :□■ p J rt	. .X
M ra; W fr . I I
g s',,£ g S'g oo.,;,o K 2 '|S32^'M5i?|t8ES| i^.-Etnc-S^iOo. “■'« H ' o ° h7 S£ = s3;^šS5575'|»2 o'^11 |a2S .|.g 7
rt M}
in
O
s i
s 2 n
c > c „ o
“ JI	«
SS:
V
lA
■3 W ..
rt.

Mn
o
2 rt «
’ g H S 5
4^ C
rt
I
rt
■m rt IJ fr '
« s -2» -2-* rt S Si
•• 7 :K e
1 '
e Jn^-' trt n* 3 <3 e
C
■17.p.
J1.E = ga 1=3”
i ’c G rt TZ 2i ® c - 2 S 6 SOfli Kd .

c IJS fecM
B
CN
O
rt I (Zt
O SP
X
”Z
O O
v — fr n»
2 2?2q'.’
Si
□*
|h^jSls||JSg| ha bi h':M ,77n’hsini Stiisisilh'?’ ?5l s7 S =
as”B
<0
I I
"K
«
I
t rt
aS-fe,
c « M* n “ I rt
S t
B 5i" "a »-W rt rt "'■ I ■“ *' fcF. _
-3 ■ c	'
- M rt is ra G Q " O	f3
rt w
rt -rajJ t
eitj 2.
12
V
I aO
N-’3 3
ti3>N
•h'?’!
"2 JC-l Si A o S
3 I !5',-d»>a m
m ra ■ _
o ,. J-* '■ o
•	?3
B*1 c
■ža:.2,S“^3i^ £ 5 f E 32J-SS 5 2 S s a , -a
J C
-5 flj
u
rt
^2 ' ■S> ž:^ Žm2osj- 5 ;;o:g ^-o	- ='■---
071^7’7;
fr t-k ' n
«"2 5 s s .
o I
- o rn — g w :rt,
-_!-—“®M li'
7|r77-|^„jl
4»g^5 I ral-M^R^S----- o 12 o t F*iic**n <,»rtt3
o o
I
’2^.:2O^2-^d?
= = :5 ^0^-7 s
9
’ Q

o o r o
rt 3^5»c G s s o ” 2 fi fr 5 ®	' s § ‘
41	,	® ■?? rt s !!> XJ ,.
F > O ■• C F . fr«*’ rt •S oS-c O C-^S —■ "G 22 I F c rt .Cž>N 5 ,3 « I ” 5 4> o .Si.
3 "S F o ? G. IA
3
H i1
S rt "9
N
rt
rt
v
t»
- o a1 '■ o
rt O 2 -R 5
rt fn :fr O E 1
“* ” • L -5
i S-1
"S 3— 5 7 n =*“72.S12 a
s 7 =. _- s i B m ‘p Ji 7 » "
6-3
C m ■£
rt
O rt m
jfl

g* 15 S -3 I
o!xrg
”š, 7.SSN '
w
rs rt
C
_
CL> 2
«'c i » 8 == i k/l fr <M M v fr ■-!
“> s 2 e ,y > «
5«!^ S 2 S »
‘ m
> o 2
‘ ' Ji SP 7 rt frkS
« 'F g
a [& u
5 5a «
O
rt

V. JI ra pr — Sut S ■
£•le^ij i5
“ I b "
I
■£ 7 (S


c
»;= = Ji .»as-s ' s.' š Si S5S.^ ^c,v;.'§BAj:2"S« = 5S AS--^S2-’Og1l^|A^^
2 T* § 5
■§” - o ? l".? = “£ -Jo s
flbph8!^?i7^u
’H P '«un . _ <1 f*. O
•so v y t
S'a2*
€

T - _	'S
2" T g o «,ir «=■ h « ' s ™ Km > * ■ , Mi . ii E 9 2 ^1 -g .iliil S i S jSi ■J c 3 .z, S d -
Tea?
T rM
99
<5 •« M
O
CM
"lll-S ‘SPiri
5' G tn 3 jj ra *7	1 rt L.]
5“ 571'ff22. A,^M Sei^^-s^A A'" , "i .t s JJ „n .2 o s 7(=:^5-^ o' I '£<§ iS7^
£E®;?'?-
(O cr ■a Q < S
Zi , « 2 Š " e c , m 5 a 5 ,,-1oN^ i»
- o
6i^|»FtASoN=:.š»8SJ? “5'.2_ .2'Sst-tuHci<ii.= — AM visi ^="777®'i®8.5f 'gI “Ihr^'=i3 ' 7® § ° Ep t> S 5 o -1 tS
rto fr:^ oxZ ra,, tM o o. c w 4k “fr m4 rt fr 41 .Si, o 7 2 = 'S "-i =3 ■« »'S s o v g N 'tl 2 e
S
o
(O >u

= — "S ■> SP' E ' £ w
iS «9
»90
e-t*>,oM-i a > M5 " fr-
M)

o
--in

e«
3 “a o S
4) C I
■—• .2- v
•- > >^
(X
c
-|,5g s j|iSgo 5rz5;2u-“.2’f3'nN ,	5
w:S;5’^_^oSrj ' od ,5 t £ o :3
se	o2ao5..g-
S^i
Si	i 5
- - ° 1 A"
°i
, 2 e 3 ~ o , '■' a" &,s
fr 1 I - ' slaslš
75=^1
"rt Mn S -5 či
' Dd
O
1
rt
’tf j

Š.3?2.| S'”"
fr O
W (A
cc
co
< p
(A
OX I U
3011 r ,c
tnUJ^e)
_ N X > HJ ® I NI . rt S u, JU G.._, rti
£rtAQ^<j,fsj:S TZa,!
P_.'2’Cortra'._^
rt
*Q -rt
A A8S 34
3 2S
ol- s 0,3 3 -^iri” o ra r9 Si^ 2 3 o E
S'!i.^ni2'X-3rt..,E^
t5\ ■ !i rt (S i
7 .a S » - > t^^S7^
13
wa
rt» 4>
v
■• CN
i — rt _ I
8 2	-
'flrt_fr^ 4>,.* “	« Irt
.SiS^ .
c £ “. .3 & ' -S ■ s X , Ss *i
J, = 2 *'
K =2-5 ? g i" 2 - ■
rt qq
' oa

of g
ra O
lis
4) *- ,E,f^
■? I 5:^
1^3
o ?
Sil'”
rt d
rt 9 "S — — o kS ' "S rt* ^'7 672
■<5
47 u
K'C
'^<*i
d
O
<2*3- , g '
J .S E o H -3x^4? Jo
ES, ItO m « .fi
O »
**i I > is]
4)
4)
8-S c^a 5 iS
Ih h«
rt
o <j o e3m -rt o,-^Dm
u
r^^iS
SJ
75-5
s;
AJ .p '8 117“ Bsa " 8 ° A j^t 2^čhli72.£2.£^

I c:

■jt S.2 Sž aa* e-;|!5“i3|
7
2 H o,?^ ra . ► c ■g O O S
. = *a :g|s77lsfg?'|,7 g ril = !o2&:g7«'^.£7| ' ^«922'=« — <dMe fcdjeg«.§“i£ 'iS3Q sS3Sres--gaa2 A|2^e:^7.2s1 A s 5 6,-"'"'
S V -3 £■§ !
V JI

•ŠS s^- m'
:- s
> ■= (M c '--gi'-
V tS" . 4r
t
2 « X ■S o <
O I
£■*
rt O
rt
g 5
C I
T3'*H « M /-i P
Is
B3
1
JU
u^ m
'fl I
a.;
-7=.d--2W{ f=^8š^jeUi^s^t’yi siišMI®'’-'fr£^oos S.3. 5* <S0>dni'S^ I tS^
?sa7f^s
« ’W-	oi
o
- «**
u
E
tr
■
S""S,o ■ t^c- ' « -g ;3 S = .2. ^;S d £ B -6 2 2 2 ,;
"-5- = = P- £3.5 a
Mq3:čs.5,'s>o tl, = .S2,o S^SA—. !^
-
a T3 "I ;3> n:-s *	'5'g
■ SS394: ,5a o2£,.;ga o!
o,0®0 O'SSvn®e-o{>*^ra 5 Jj S* SŽ Ok M-js fr ra. > — (DC-oiil
—n rt s?
4) -
e > — ® -S .28 g.g g« r
0^5"

=?;;
rt
= *j *■' X' s^SSf sl-*® “
>rt
o
s6
■g o ■
fr O
o ® S i o £ F
® ‘5
■'gml:fr'nfr’No'5?
F 2 5-
QQ
SSSiS-ga
o
.	A<?S4
š7 . (£32<3 § a I
I m
- e g
R X2

c
52 ,	,
■p _ -u =.A rrB
3
plhi^

i2
<-M
rt o

VI (5 «£
ž 1^ Ši g sIhdlBi=il! jntS;"'SS'^;2-gi^7 !^7s2^^-šg- “•" 'Sa5-.a„ J	_-
|t|.g|5 ■55A7?r^'3:
'O O Z o. 2 '3 ,g c O^S « Al
-i3®co2’*'^“u.'SS‘? , šc
■■*l";O j — —aJnn — ■*	._
St
fr
iS i
4J
rt 0.0
s'? ■
gc i?o

7 “ 7 < 3 s -	3 " ° 7
Asi^il ' S8^'9^
7 S £ o Ji 2 "Š ”' Č
s-So”. ^Sid I Q 5- 1^
4J
-1
K ?
1,^ u
c
’ ' 8^>28 6-2 8-s8 . jirš^hs^iHi
ttt
' 3
2 in X ■S Q š p
rt t
O Cl,
•' I o. s '
' £■« '■«=
A ^5:3
« £
«9
C
o
• 8
23 X i


‘ & 2JRIo3 — .n--.— r^7 s|55§i-"'2Ž « ^8 n.a,®-A5.“- • 5r Bg«£^ ,	J= '
00
cA
■22:^
' ji t)
-r * .fc ■.■

I— cc
^siHšn
s?
® ■a 4> ra « o -rt o — ro •— [£1
rt o

4J trt
n' o\ 'S *“ ..
- s e EI t g ** X m ,ra^t/)
Q z
o 7
c
I Os
41
z o .2,
o SJa fiJ _
rt J ® 3 <5	'* S S *
88
.41
fr I I — T-
na S 5
-6'9.">s&g3«a ' sSl
-I
■S| :8 ,-r,^	. ....,
a s£22o-,^7i,-s I .^7 ,j
-OlllHlIilM
hb : □
rt

4» rt
s-M«OMt22f®M s ■
A G 5'
Oj
s 3 SI'
Sq ' n s o 3	1.0
■ S sl “K g"" . 3g.9 39t^.“Ao A®.“’gl v*EO 2'n®'^— 5 SS,MnQ g ’si>J.BB5Hirt	*o2jo2®
fr—JSu>(*Mt.oc	NtncQCrMCDO.|

O O
w

Q
2 *=
rt


rt
o 5 Mrt 2 SS o o
> n
ss ««
632c35.fl/j3i " s Ta. c c 7^ .
kJ ¥' o ♦- t? 4J w a t3 tSS el -S7- = Q^ = '|;a::..5|
2 3.£^r~:o g E -
■S==	»	D =
-'■s' '-a«S-£<3E
® I -18. S'?;^z o ATI rt O.'ra « -» _ O
A«SS; A
C
N ■—
¥?rt
Š Ž8 'E S> MM. c
I 4»
c
>^8	-
■ rt ® ' fr 4n
£ S E -J -ff ithl
—■ Ln
Q
<9
3 2
3 § SA O C »1 t.f ra”’
rt
rt
N «a jj »i2 ef
ca I
o3 e =g := « p >2 Sl e '??
HA vn
-i. =: ffi J 4) IM
8
s iSSo
01
’S
I
O
^■dT^ra* ,_^iAOrt^Mn nse A° &|-7S^iS*7 ■"Sv Ji ■ ■ . »“'i g
1-0 K . S ?-3
rn 2
rt >
2
Sz-,Em-3Ec.^^ 7<5 "i/i č
S.S Ers?8 i F^s ■ i 2 tii£; Q S c s
SkŽ
7 <5
rt
e
1 o
Ll,* " C
-2.S'Si
S.
H Ss^zi
ra
12^8 š2
O :,
.2 ■!
'P
rt
-^£■8

^3^ s'^iO
išiI=OS;hi
■S I g2- 3^-“ . SSSflgst ■|lilaŠ^-^e.aS7A?lq
S ' ■'
•a I
?s I
8 s'g Ižg S-s' A el? 7?^igll«£s^5S
. .. g? s;r§ 5:gsp SSPO caOum,.
b ? ' J ' °
£	3
o,'Oc'*Ec>“^ ''
N	X 7 - o
' -I
^!F-Et§ is o iM fr _	^CC>1
k lA Q X ’
>«1
□ c
rt
O
fri
5* ‘"■sa,
(A
O

O
0»
* ,M:?
£
S 8 A
'i?
O
ra <S kM .	vnnJ
S®- S’« S-'^g-iS — o —e o .u» "6 t;
.n lO ii:>-----> iS t, jj O°'ŽŽ2?. C.t.' '"'ui.e.H-S
n p.'-' "o«^B tijjo „->;.
' a Ji 1JI27 r .£ c >S E c '3-S2.£g.= -o3m '°c3šo.l*^'^!E»2§g 13“«°« » S£S'c5g
,i<fr2ine'^ I H K frcv*"S3 ’o«! ^rj tt 3^ &i5 f $ fri oo> cS &S = Š^?|
®^O4) .^'nPSrt^o^
es
KJ
2 in CL < -N Q < £
lEl
2 '28’^0 . «7sB
-iJi^20® Mg a -S-^fri I-*?-*’ - - It h. JJ “	” š
8^ «z^S“-S9 A®
'“ f Ril«
7gS“-
s ° 7 o I 2
1111^4 ra 3 ‘■^ X M v frC?^ “ ir-jt^
č»; Ji ►O
rt
rt
0 iEJ 'C c N v
sj »8.^,^qi
Ul
F * rt
J« f £
^ £ '3 * e "t.® 2 S - -
H <S. c -
1 O O
5853=^ g " " o o l? H O Mn jJ
CU O -= a
4J

«
X
rt
p I
tx
2^ "'..^ eS^.rt^oi I ii
= 23g,O§®"
44 k	Q 06
fie: I
lA

a
ir. T .
u4 I ■ F ra
—	g?««"».a^ c*^. sN ' (2
S|;iS2,«g^«p5|d|:2 'oTe?! x5*‘’n- .n . - 5'cSrafrtj5^g^rt^
S,^ , c
2S-§ S '
■* ’ ea IS jj
^.a S
O S d. a dl lil
(»
SSu- a '«—§§,■ r hOJ^s^r-b lIlOlItAllI
v
:? v P c
ti *9 2 3
E Š p 22
' rt
c

a -
rt
Sj*-«:? s E
UJ 7 S.? § '= ' - .5 s s O O n
4> 5 —, -^ - fr E 's k «5'5 M A = ” ■“ n ? S

' t> o ~ ,,_ <1 n JT
” s-Ss 2 fi,s
£ b8o
> o
rt
H .>
-S
- rt o Mn I
•o G -	f
rt
:2 ^2


<n (V
rt .i c
Z g J? i > K- g o ® rt
e -
O!2
o
AsS
.“u.
3;2
ra-gSss:--■3 c 5 N tl ran___} n v.
* i-	•=, rt
14 8 ® 8 2 6 k R	■	Irte
cc
w ž
U J5
Sn2 i2 on
Cl g -	" ~
“3-lSi ^5
S i S 5 ’
S 2 S c "e J »s.
c
^M£g3.2 B3,';£
hSlg-£2A^0 g._ 1=' '
__coirao^^GOZpir. uira--^
Elj &q’č'‘5"’^ ‘ ra sp ■£ •£* 2 ' -
. □ I-S7 4t 5vD rtit^k^k-M^^rO) O
U k O " S T-M Jfr-.-O <N N S rM. H J^»«J1 .ja^Vl

P
ra C
-^g.g >š :5:£2
' las-SJJj! S JS <
-v Im
2 5 i’'?
>^5^3 >
fN *-
41
-a
m
C
&>
> fr S
■•IJ 5 “ “ ' cd.;o J2 '
N i 12 2
rt
C_P v	''1 ^ >, H> W a VM
'gS"-
>.i.<i.2l-:2Q6'"57Brd I
wnQMn’^^S '“2 • rarsrtl v|£ ' R iJd-..3Jei5-
o := .= .s S ' 3 « £ 7
<£ e aa: s 1 i
■s
L®
2» •q M a
■iHihšillslhH
o
s o

fn ip
m
:SŠ S tsŠ p’l 1 s*lg| 2 M — C aoO
I m 4. o I fj m iS i-J^C: Frir2 C'^ o u m in . t
ra
a
lA ’ ' ra •-
■ iA M . I s -

B A 5°	: s A
§'5 3 = |AS-
s-iS« e 7>s|^A3»
■g s22»r:
&:3~ ,
1 šSsšMSliir
5h? E P*^ i	jS i t
m in
i £
ET« j£e.-'!S E ? ozg^^^-l g’^ H ra- rfr	rtfsi

o ra
- -. -.2
rt
'S E
S o » «2-s«5
m

s
4)
a
i
fr
2 co X
o iš If
S.
* fr ® ni fcl*" ' ' S^8gJ
Jf< 5fr-33^-y
— "•go
■C "
.s !
5 <N 5 sofi) fi< ?
3! pa ' ' I
rtrtSkS^frii' 1® — curt)a,|.= "_ ■ u) u-krt^rtj
^'''■g,_’S2*3i^uS4>
B —	* u =
5,*-. nSS!?"''’^ 1 g;j c E'
1 sT^So a I u.> gj s=2S“q;h;^-|^ g A' 7"'s5;7 a
-57sll°S;ii£^
§:^s l?BaS I
fš' “ ,5,9 «5 ®J J ert 5 > I (A M Hi
g a = ■ b a *	,'H ??
fr'-5 *-c oA X ;S
■5 O C I j2 « E ’’ 117*' '
. "S *
<
- 9

:H7st“3=5Tsl5 '®
-«-8=17 " Si
I
SS-fr ?SS?Ib •*^*n-:i£2*2<3 t

'■'^ {U-ra* 11^ raojjj^
■š7 3>,-'^3.s
<!>£“£ C '"'.F
ra5ik$2i :^5 Cfc
£ ^.§.2^^» £ £.s| 56^ 5 -Smsa

ihh
>	'G
O fr — --
£.
u
X
CD
i
"S
rt C
N
. o
' S-AJJ-Pgg , p l^S g r“ •'

G I ^5 *
^xf o S

»g ........
r S« Š7 ^iS r C 5 S ' »
^2 -O
co
tft ra
SP " Mn s
Irt
11 A 3 S b'yq
'£5®O2'«TSg.2'c.'^ ^A-SSl 8C t2k O .Mrt^^GfrOo^^frKrsil s . ■=! Ao -.Sons
7i57.3sBj5l 75o^5|
y ‘C* ><J
u "Vt i4 OO 44	“ >
• !• = _________. -
ftOlN 4i
.> Jt. f-Qa7 5 «l-5
l Agiši 'g'Cj<ggflS_a.^7s-r4 ra.A G» s e S7S7
G t-M .fil
o

A
03
^5 's “ «■5?.
8s
<j 3 ne
s A
& o
” = .H, p o G -
rt
rt
2 c m
S
m
M
VI
C
o
G fr *-> o 6(32
4)
I

rt
c
rt
lu^
iS j
4> s <s

p‘?'l

47:; .„ I a2
o rt m e ■rt is , N - 5 o>
crN.« '^i	.4LO2 ‘kMCJ
-3“ e 3 2 - 9® , J,« 2 ^Mn« — J.gf'. 6^c,*> GMn fcra m M— 4J P^g' jti_'^“<5— 'S,’Ue »M ’ J •' .a, . O ' iSErtrt ^AlSiasS^sšS
'^'8“« , «-,07 “ -1 » > _ f6i o A 0=^1 gig^lno Ka“7t2

— (N
O
AS ‘ e
»O,	. _ _ .^
,5 M c 3 OC C fr -- ra — fr
r o -3 i
'S s «-=.E Ad
Z X g-^S :§ .1
O & fr ■■ I *i
u
II
□

rt fr
Č2
O
Ji«'
tl
rt

cu.

c
■ ■■ 15-^ X ' t Sp^.E 51 i' 'xtxogQ5S'rav.-.cS-
Š.S'’’SjSE§dE?''^'cl gs Sg^Sz SSiŠ = 2i2SS
£ “5 i-S
E a , ’
rt 6C
Ji. P;!
oCi -
« fr c
S:
2 rr]
' c —
"C
■ fil “O ^C'
rt
rt
o rt X * y o "S <M
“ o Ž z^uj^r
.s .z
rt
□ S 5
^47X aa22
Sl
<N
nj
?
Ja
. t
I: |2?’0l [7 , c» “
:.^8Siar:i3e gU^rtr-A^gfC Sc -;777|Etl 4.§>< i!® - *
85 A
M S 3
a č ' ' a t ‘ 2 2	2 J5-
oS^sI-5.37 , a- .51»
^"1^1 t jS o rt fr fr 44 B 5 5 « 6 * šl!
-S □ ^2 g E gl.!.o^ bi
o o S A
b - 5 -c 'E
S'C>n i 1 « ifl k- s s J? c .
;iouS Sb g f o
J”: .S-^T-u 5 ^"1	“
4 J, " .^1 pl« -o «.x g.2.i*-iJj JS 'd o £ P
sii'. d
•= -ft
s I ? IŠ 2 .| £
M o !> r
I 5 2-=^ o »a -* ort 7 ^tsSggS	„
7.^-, e;.s “,e?'2S^;
.■ G P! c o J M
C
.5 ,i:

“»"aS a " “
9 § s #
U-'|1 '* 5 .S-ii [13
7
A feS
1 E
1 ra
o
I
3 2 I ra >« sp M .ca ij rt
O J
M .d Ij 1^ «M
lA
O
IA
' es 5 t
Jd I •« c
2 ra IA g
ra C ra IA

•s ' 9

06
"S S -a
had^
rt
o *'
S CM
_ -- -) Kj q| . G ‘3 ra g 5 rt :fr -
'•Z	'M (_] 'M'
a-1 §8^
§5 '5
P I
■P I W ,fr ,Si ra O O

6

I' “	?k c
.,fr	3^ £ u
,ii c 3 ix>
OJ •;: o ± "1 rt J
M
S'E-:^- = :2^
■§.S ASiSl °2 2^7 ! I
’ 2-^ Ji I '5 « fi s .id F 8
iHfiŽ 88e^3 ., S 2 ■» .n -g-b 77'g§l^
<
rt
S SHiH_ -	1 -r
r" 3 ul 5^
C
sS^®"3el = .a I?? 5«=--lial
=''0 *k - X ra - - Č iSZ-a—^aa^a • c S 2 N c-Me^—ai

O
I o i
=5 -* C= -G •’ a . 3 - •
si ii s ® « s
B
š5-'s ž i “ .s g I (SS I g
Hi""
■ °° “ ^ s ■«.»
, OO 2
u
>0
7 S č
Š'
4J W
> i" o
S 5 2.2
' o^ o 22 44 •n)
o - - —
(N r4 o rt .H 5 ' -<^12 ( I ni _
v
- i
< § ® s S 1
* dl "O o o £ .Ol as7®oa J 2 ,6 h ® » “Hi
rt
v
goS i-E č ‘^J?z7g2§5 5s
rt
u
A S ” Bi ■“■
a7 trt ' o
' o
S
o o 44 <j . g
2 J? co
i •'C' 2 5 7,ži" . ?i- 4a g° a s 8 ■ršH.ilJ.Ž".’-''
w u 8 a .5 B .a

L> ,	0) .M.
P 5
de:

M-fi'
= g JS':^ 33
C
rt N
® S
rt f G I i
— Sl
C u
■=.-1
5
fr rt
vt

■ tl "
t-^si 5S?“.z a AoSa
E«4— I » ,5 .N <*i « §g A2N = |2t875 -2-3 '78? , £ ' 7-0 s “2--g =2 h'Č.“

rt
=:S<Jr=ES!«-n ’ s EkS
o Arf. C 3 O “ “ 51 *' n s
iiO
" - “ 2
v ra
y5 M “* d*<
o 8737: iti« A .t^ ,
5 S SS g '5'r
rt f-J m

s (n CL .s Q < 5
P
ra
rt ‘
— in

u u
»■ri 6^ K-
5 V t n fs 6
O 'I
a rt Ifr
■=- ol?
£ c .B -
J3
3 S3

.£0 , 'S 3 2 'si A
O«2£^7J Ji
*■ n
X
to
3
.£ A
..J
‘»S r^"’o'q_fl);fro . ■!.£ G-sl «2
.-riSM - ., k 5- s 7s^7iS5si--5id, »7-9-^'2S'®A»'=3‘=‘-A 'l*Š^;“a2g4^A-e! _ ..Ou^>2u^Eri^E.a>„
-.ti G iž-
M
< ni
w4
2n
4J
cc

AJ^
» t 5 M L n A
JS a 4i
_ rt
p
44
«0
«5 rt
fc ' £ ® 0.7 S S S ti 'm
8 «« s o «.-, ■» L>.2 a;,dO c
8. S 2 ' £ S; S = '
I
N
2 2
I«
= S=^ "■§ O i S «>D “

fr C
rt
o
Oz
rt
tO
O
<N
K
ra
l?8riSi8,nh
£ A	d* £,	8 fl, = ^5»
!_= ž S :s S c ’ S-s S = S €,«
n 4: ra o
g
rt <»
9-
s^ S..
kJj ' -M
«	.H
J*	fHJ n
(d
— SJ > ■" s • IJ
-SŽ^e-iSf-gg-Ss
IL/I .QmD.jtJO>
■p: .- ^ -s "5 c 3 "• ±!
, EJ^ !2 I ><: & S Ri u: E? ' 2 ' £ 2 5 G ' 5
ra_-rtk±'^Q H x5
—I «= 7 = -s <
e ra
o
2 ti
IIA
E

-8
X &J "*-o 5 52 ■n -""I
‘ -o Č " 'Sa
- £7.2 Bf ti Ji 2Szč
a e
S2-S
rt
a n.
a « 3:2 z . <<J .s
57
J I -=■ -■ O 2 a ’ -o ==Sd=msi I
J
_ I t ii 5 I
r-o .
Hi
s
c
dl «c4 O S =7
5 A
« S .'. c .3
4)
KA
8
o
□ =

MO &c os - g S tn '"’O'fr.>‘PT	a:44
rtranncB&S'«' J ? « ^35« rt*;'fro,*^^ rt a«
-C rt 7? fr ‘ «n tJ 5^ 'C ® t-s ni * ””3,27^" — 7^
"■ rt
r-‘ -2^ * 2. ral \ M S 'C O ’“ d ' £
op° ' S5’ 7;
" s s " Gp.-"® £d|r ^="rh'—§7 'lo^5oi^r''Sca g Eu^^^icTkOjJ ' S rt g \
- Ji '	?
IL rt 6j o; Tj r s: G >
= cQ “
w
1' .«= ,5 's 5
m oc
V o
A J
<
S T? 2
5 « n — a"
-M z le rt c m J3 S *
„^««232 !»B "roSass;!
O

■o S
<*1
ir
n H	JSh (S	.^'	rt	p-M Mn	C	'^3 O kf	'
yi	60'^.« O	pjcj	m	fr	4J a(]’y	o
2 ’Q	- ,2 S	-2	rt-=	->	o	Jfi 5Q	c
fr *
8 e-u ,
«Oo .A
X <9 Xi " 2
“in N »e
a."-S
- 3-§ -
frS-Jus-^;
E_S S k F- > e > o ° fi ■■ -F- Ji ci_i.^aj.5 to ^^1 tnf^it.. io « _; - S O —Z oi! , cDESr-uitsC
rt rt M
in
p
= > - E »... El b
£ m ^3 P
.5 “n ■■ C A S
SkooOrtO^g-^ ' r-: o
7 15=3 »52 3	■ »
Ip 3-1 =?£ ' e-A-gS" a<
s 'lSr4-“““I“a 07“o
.,^-j;S"2?..-:Oj3.0
P*!	.—	5,	“	1^
'2 5 'Gl p
rt
E® A J
CO.SSora^g^ C - 5^-c-g
“ ® ' J rt 2 SC2 ° ,5
. — -ž«s. .a
ra ,M •6'

‘*s SSs^l 16 O <A c Sm I
O 14
u
n
H
o

2 co X < ‘N Cl <
p
!t=8-hsy|||
2.a8 s7 g - g ■ - s O	mI rtT c*^a

4J
A
o —
,0
Ž37^i3^t:22
.— «,>■ 5 IS e „ <=s=-£o^^ -VSiA^ojj^^S- —I .' o .*-c— 5^20 e ' Z SJS ' “ , ..-'■a G3 ':.z,^a:2 ? A As ! iSSd.-iisKggS.sai >7lsž’:^lA.uS 2^71“.! .I|=i ' ~ rl-a 8 s A
^CU

u
rt o
S
X
sd|}
0^-000 a«..J s gd-fflrj - ^d-rd “-CS “= f
ohHs,«hžsn
= I1 ■
sagSSžSSlg
o
B '
:■ ri
•d
i
8-| e2$7 8^.&53o| d . 2 A = 'aa '.§ S A i£.§ja ,2[3a5Ž-aal
rt
a'an S'Sui As šsaaž^j? srf I «e"is.2siid=i5<^ £S|»s
s • go= g32S.e A^siF ^^is.AAli;rai5ih
s s i « s a S f j/
?3 I
td i rt
G
>u
ti 12 'tf
(A p3 i9 čl
'3= '
I
i
J
s
avg usta 1995
23
vestnik
(
5 i
)
i
J J
1

!!

I i i i
i i ) )


H
I' 11 h
I
>!
i
i
1
3
3

Mednarodni tabor študentov v krajinskem parku Raba - Orszeg
Zakaj brez Slovencev?
So odpovedali slovensko ministrstvo in univerza ali Avstrijci?
petek, n. »»fcleiUi
»vfusta, so itudentie iz desetih evropskih držav, ki so
u^dnarodnega tabora z imenom European Environmental > ob koncu tritedenskega bivanja na območju predvidenega ' Orszeg obiskali tudi Bukovnico 'm grad v Lendava) na Goričkem - »odnik jim je bil koordi-
Eori^Lik ina Moncuem - »ooiHa jun jc on aoovai-Janko Halb. So se s tem oddolžili tukajšnjim A se tudi na njihov račun pridobili sredstva Evropske v mednarodni tabor tudi Goričko ali slovenske bnmsL P'9granui, ki smo ga dobili na predstavitvi od nadzornika MioIbuorganizacije G.E.C.E/C.M.E, s sedežem v uumreč zapisano, da je tabor organiziran na vštrije. Madžarske in Slovenije od 24. Julija do 13, avgusta.
verzi pa tudi na Ministrstvo za okolje in prostor. Tu pa se je vse ustavilo. Po drugi strani pa smo slišali s slovenske strani, da se kolegi iz Avstrije niti niso preveč trudili, da bi vključili v raziskovanje tudi slovenski del krajinskega parka (Goričko), saj jc tako več denarja ostalo njim. Župani, ki naj bi podali pobudo Avignonu, o tej možnosti niso imeli pojma in so bili
kovanje študentov tudi Goričko, saj bi lahko pri Gradu organizirali zanimivi tabor na temo ohranjanja kulturne dediščine (podoben tabor je bil na enem od avstrijskih dvorcev). Graški župan Kočar je gostom tudi uradno predal pobudo, da bi že sedaj začeli obravnavati Grad kot informacijsko središče novega krajinskega parka Raba - Orszeg -Goričko, menda pa je njegova zasluga tudi, da so se udeleženci tabora ustavili tudi pri Gradu.
L


I
■ siioat vsa zadeva ni tako PitpTosta. Res jc, da so bili na trilaterarnega sodelovanja Avstrijci vključeni v pro-
Phare Evropske unije, ki mlskovalnc tabore
J® Jt tudi, da so poslali po-tako Slovenski kot mad-»tnmi. Madžarska stran organizirala, ^tljučill sta se naravovarstvena ^'^oizaclja in Univerza za ag-Wlturo ■
11 v pro-






BERNARDA B, PECEK
(tes
le


»trMii.

-'Uro rt?' ““‘»erza za ag-P® j®
vnvitl lojsef GyutaCi ” k'V' W tabora s 13 študenti 'Jriszentpettu, ukvarjali pu t;-'t I okolju prijaznim gozdar-tboiti. Tudi v iovala 1
inštitut, orga pievvel loachlm Tajin®}’. tabora s Ih študenti, ki
* st ukvar jati z možnostjo pt^ ^^jamatib kmetov v novih htaiHah u-
1 •-
'ac2 - tako

v
so
sta sode-
, univerza in
organizacijo
Tajmci
»metov v novih m''' Mart- unije, pa je njegovem kit ni ,,5*® "i sodelovala Pjla zainteresirana
• Žibrik
v petek so se srečali v gradu pri Gradu na Goričkem gorički in avstrijski župani iz obmejnih občin ter udeleženci mednarodnega naravo-varstvenega tabora. Večina gostov je prvič videla največji grad v Sloveniji, tudi organizator dr. Joachun Tajmel iz Ženavec (Jennesdorfa) doslej niti ni vedel za ta mogočni grad.
nobena univerza, pa tudi župani niso dali nobene pobude. Njihovi so podali pisno pobudo in prispevali 70 tisoč šilingov. Menda so pravočasno poslali obvestilo na obe slovenski uni-
s tabori seznanjeni šele na predstavitvi minuli petek.
Kakorkoli, od županov in zainteresiranosti tukajšnjega okolja jc odvisno, če bo prihodnje leto vključeno v mednarodno razis-
——- UZMIUL-
Mobno zdravljenje
i ''evmatske bolečine
s,*'
(I
3



r*




Mario Jurašič in Ana Gregurič sta absolventa ekonomije in turizma na zagrebški univerzi. Videla sta razpis na fakulteti in se prijavila. »Da se naučiva nekaj novega, kar nama bo koristilo, Ja se spoznava z dragimi in z njimi druživa pa tudi da se izpopolniva v angleškem jezika,« sta odgovorila na vprašanje, zakaj sta se udeležila tabora v St. Martinu r Avstriji. Ana Je predstavila rezultate proučevanja možnosti razvoja kmetije Korpitsch iz Mogersdorfa - seveda v angleškem jeziku.
11. prleški sejen po čelen Lotmerki
Plastika po vsem Ljutomeru
‘ 'iJvTr’ - '
.»eaiam«« g fflXii}!!aBP«'J
■h;
Dokaz, da gredo domače dobrote v promet kot med, so prleške kva-senice, ki jih je na lepem zmanjkalo. Prodali bi Jih še več, ko hi Jih (vsaj nekaj) spekli v provizorični peči pred obiskovalci. Tudi kovinska mreža, v kateri so kva-senice čakale kupce, ni bila vabljiva, je pa res, da je bila praktična. - Fotogralija: Š. S.

1*’
.k


vtl
S-

ščenjih. Čeprav so na sejem (kot so zapisali v povabilu) še posebej vabili »izdelovalce domače in stare (pa ne da tudi najstarejše!) obrti«, ki so se povabilu tudi odzvab, so vendarle prevladovali ponudniki, ki ne sodjjo na ugledni ljutomerski Glavni, Stari in Miklošičev trg ter Prešernovo cesto. Če bodo še kdaj pripravili »sejen po čelen Lotmerki« in če se jim ne bo šlo za to, da bi kar največ »skasirali«, potem bo potrebna selekcija. Seveda pa ne bodo smele izpasti pripravljalke prleških specialitet, kajti po krapcih, kavsenicah in tako dalje je bilo veliko povpraševanje, četudi so dobrote čakate na kupce v jeklenih mrežah, do prodajne-
Reklama, lepo vreme, čas dopustov, sobota ... so »krivi«, da sc jc v soboto že okrog 9. ure zgrinjala v središčne mestne ulice Ljutomera množica ljudi. Nekdo je ocenil, da jih je bilo celo pet tisoč. Sem so šteti tudi tisti, ki niso prišli zaradi nakupovanja, ampak da bi prodali kar največ svojega blaga. Prireditelj - Turistično društvo Ljutomer -bi lahko postregel z natančnimi podatki, komu vse so (pro)dali prodajne točke na ulicah in kakšno blago so ponujali prodajalci, a je tudi tako jasno kot beli dan, da je bilo največ tistih (pre) prodajalcev, ki so ponujali plastične otroške igrače in bižuterijo, torej predvsem to, kar nudijo na pro-
ga mesta pa so jih vozili v prtljažniku (na podu) osebnega avta. Dobro je. da so se na sejmu pojavili s svojo ponudbo lovci in ribiči, dobro je tudi, da smo videli stare žetvene običaje, prisluhnili domači godbi, kupili sode, lončarske izdelke, leseno kmetijsko orodje in klopotce, ni pa v redu, ker so na sejmu pro-dajalijsakovrstno blago, ki ga sicer ponujajo trgovine, tudi avtomobile. Ko bi bili prleški, ne bi bilo tako hudo, ampak tisti so bili iz Novega mesta.
Naj živi prihodnji - 12. sejem, ampak če hoče biti prleški, potem naj prevladujejo prleške značilnosti. Sem bil preveč kri-
,	"^^tske^**^ statistik je revmatizem najmnožičnejše obolenje, ki prizadeva človeški rod. Zdra-
kh*****dh znkteva r^romna finančna sredstva. Revmatizem se pojavlja v mnoiph oblikah v '	, u^hjlh. b vsakdanje prakse vemo, da se tudi pri nas sreča s kronično obliko obolenja po
bo-
"'^‘'»ealnegazdra-
T
!i

I
US-

'no
—vno tira viituje poteka ’*^*dajih smeretf. Lašpiavljanje bolečine* ‘^‘titavijeBjevne^nin smudjaječih oteklin* ' skrbimo za prizadeto
in veziv je sklep®’* ’ ''hrznjuno čim boljšo kWvast obolekb sklejuv.
!l
I I
I
I
IB
y®eina
revmatskih
WzaS* M.
lesDe^' Psihično, lilij?	odprav-
nekaj ’Ea|(jo
Tako Lnf^^kov« (»crux
I
1	Protibo-

l'
«
m ga tele-
Ptcd nekaj
unc in tr-h«mi protibo-
po doka-
hkvarjajo -v 70
% primerov sluznice prebavil, jetra, ledvice ali celo kostni mozek, izbiramo v poteku zdravljenja (čc je le mogoče) najmanj škodljiva med njimi, V štiridesetletni praksi smo menjali pri zdravljenju revmatizma in spremljajočih bolečin več kot sto zdravil.
Na bolečino lahko vplivamo na različne načine, žal le redko s trajnejšim uspehom. Navedel bom le najobičajnejše in preverjene terapevtske postopke za lajšanje bolečin.
Zdravila: protibolečinske tablete, injekcije, kapsule in svečke odpravijo ali omilijo bolečino le za nekaj ur, nekaj uspeha dosežemo tudi z vtiranjem protibolečinskih mazil v kožo. Osnovna terapija (bazalna) le malo lajša bolečine - več uspeha imamo s hormonalnim zdravljenjem.
Z lokalnim omrtvičenjem z anestetiki (zdravila, ki povzročajo neobčutljivost) ter blokado prizadetih živcev dosežemo učinek za nekaj ur do nekaj dni.
Fizikalna terapija blaži bolečine z različnimi kopelmi, ročno in podvodno masažo, gretjem kronično prizadetih predelov telesa, z obsevanjem in razgibalnimi vajami (aktivno in pasivno telovadbo).
Elektrostimulacija draži s pomočjo določenih aparatov prizadete predele in s poživitvijo krvnega obtoka lajša lokalno bolečino.
Magnetna terapija s pomočjo aparatur, ki spremipjajo magnetne silnice v telesu, deluje protibolečinsko.
Kirurški posegi osvobodijo pritisnjene živce oziroma živčne splete, da popusti draženje le-teh, ali pa s prerezom prizadetih živčnih niti onemogočijo prevajanje bolečinskega dražljaja.
Psihoterapija je metoda odpravljanja bolečine s pomočjo sugestije, hipnoze in mediata-efle; jc čedalje pogostejša, posebej Sc, kadar so okvarjeni notranji organi (jetra ali ledvice) in druge terapije z zdravili niso mogoče.
Akupunktura (klasična kitajska, akupresura, elcktropunktu-ra in laserska punktura) se je uveljavila v zadnjih desetletjih tudi pri nas; z njo dosežemo zelo hiter učinek pri večini duševnih in telesnih bolečin (v 80 %), omilimo bolečine za več tednov, tudi za nekaj mesecev.
Trajnejše uspehe pri odpravljanju revmatske bolečine dosežemo torej z operativno metodo in klasično kitajsko akupunkturo pri večini obolelih. Prednost akupunkture pred protibolečinskimi zdravili smo imeli priliko opazovati pri več tisoč bolnikih; manjši del zdravljenih z akupunkturo (pribl. 20 %), ki so slabše reagirali na zdravljenje - zelo stari ljudje, bolniki v rekonvalescenci, zdravljeni s hormonalnimi preparati
ter otroci pod tremi leti starosti je bil deležen vsaj olajšanja bolečin do znosnosti.
Ker bolečina zelo prizadene bolnika, ga ovira pri gibanju in onemogoča vsakršno aktivnejše zdravljenje, zlasti fizikalno terapijo, smo jo zdravniki dolžni pregapjati, kjer se ic da in kjer je le mogoče. Stari Latine! so se že zavedali, kako težavno je delo zdravitelja pri spopadanju z bolečino. To dovolj zgovorno potrjuje njihov rek: »Božansko opravilo je omiliti bolečino« (Divinum opus est sedare dolo-rem).
Sodobnemu zdravniku pomagajo pri odpravljanju bolečine strokovna razgledanost in lastne dolgoletne izkušnje, pomnožene z zmotami predhodnih generacij, ki so imele velikokrat manjše možnosti, kot jih imamo danes.
tičcn?
Š. S.
Ni ovir za mobitel!
Mobilnih telefonov ali mobitelov, kakor jih popularno imenujemo, je tudi pri nas vedno več. V svetu uporabljajo mobitel že skoraj 15 let, podjetje Mobitel, ki ima sedež v Ljubljani, pa jc svoje prve aparate priklopilo v začetku leta 1992. Zdaj je teh priključkov že precej, vendar nam natančnega števila ni uspelo izvedeti. Naraščajoče število uporabnikov pa je gotovo tudi posledica nižje cene. Sam aparat stane od 1840 do 3940 mark, pri čemer je vključena tudi cena priključka, ni pa upoštevan prometni davek, ki znaša za pravne osebe 5 odstotkov, za fizične osebe pa 20 odstotkov.
Vedeti je treba, da je mobitel koristen predvsem tistim, ki so veliko na poti. Za primer vzemimo trgovske potnike, poslovneže in tudi zdravnike, ki so na ta način lažje dosegljivi. Mobitel naj bi omogočil ljudem, katerim primanjkuje čas, da nekatere nujne pogovore opravijo kar na poti ali med kratkim odmorom. Drugo vprašanje pa je, ali smo res sposobni voziti avtomobil in se hkrati pogovarjali. In to navzlic temu, da zagotavljajo, kako ima večina mobilnih telefonskih aparatov vgrajen zvočnik in mikrofon, tako da se vozniki lahko pogovarjajo tudi brez slušalke v roki.
Sicer pa je mobitel namenjen v prvi vrsti za telefonske klice na najteže dosegljiva mesta, denimo visoko v hribih ali na igrišču za golf. Po zagotovilih podjetja Mobitel pa naj bi v nekaj letih z njihovimi prikijučki možno klicati po vsej Sloveniji in tudi v tujino, saj bodo mrežo priredili evropskim standardom. Takrat bo gotovo veljalo že vsem poznano geslo-ni ovir za
mobitel!
MJERSE
vestnik, 17. avgustajjs
24____________________
Za poletno razvedrilo tudi ugankarski listi
Ena vodoravno
5
tri navpično
Ko je 21. decembra 1913 novinar Arthur Wy)uie v časopisu New York World objavil prvo križanko, si niti v sanjah ni mogel zamisliti, na kakšen odmev bo naletela ta njegova pogruntavščina. To je bil brez dvoma nov, velik korak v svet ugankarstva, ki se je do danes tako razmahnilo, ko si kakega boljšega časopisa ali revije preprosto ne moremo več predstavljati brez križanke ali drugega tršega miselnega oreha. Pa čeprav so sprva ugledni zdravniki svarili, češ da križanke povzročajo nespečnost, živčno razrvanost in okvare oči. Še več! Križanka se je dobesedno usidrala za večne Čase In bo najbrž živa toliko, kolikor bodo na svetu živela razmišljujoča bitja.
Ugankarski domenek je začet izhajati junija 1991, ki se je kasneje preimenoval r Ugankarjevega. V njem so objavljene križanke vseh vrst, kakor tudi veliko propagandno-reklamnih križank z nagradami pokroviteljev, Poleg tega skrbi za seznanjanje z ugankarsko teorijo in zgodovino. Iz teg obdobja izhaja tudi Salomonov oglasnik, ki je ravno tako sredi junija 1991 izdal prvo številko Salomonovega ugankarja. V 14-dnevni »zabavno-enigmatski re-
Katera je dobra križanka?
To vprašanje ste si gotovo že večkrat zastavljali. Odgovora, ki bi ustrezal vsem merilom, pa verjetno ni. Križanka naj bo po možnosti aktualna in poučna, z domačimi in svetovnimi pojmi, ima naj čimveč dolgih, po možnosti novejših besed. Samostalniki, takšna alt drugačna imena, da, ne pa tudi glagoli, pridevniki, dvojine itd. Splošnih pravil za dobro križanko sicer ni, katera pa je to, vedo dobro tako sestavljalci kot reševalci.
stov. Po njihovem Številu!* prav gotovo v samem svetov nem vrhu. Predvsem zato.^ imajo vsaj eno križanko navali teden domala vsi slaven časniki,	„,
70 let slovenskega ugankarstva
Kot začetek križankarstva na slovenskih tleh štejejo let« 1925, ko je vsestranski kulturni ustvarjalec in duhovnik Peter Butkovič Domen v Mladiki ponudil v premislek in rešitev prvo križanko. Domna, ki je živel vletih 1888-1953, imamo upravičeno za »očeta« slovenskega ugankarstva, V slovenske revije je namreč uvedel zgledne ugankarske rubrike, napisal prve tehtne teoretične članke o posamičnih ugankah in dobrih deset let po izidu prve križanke v ZDA sestavil tudi slovensko »križanico«, kot so takrat imenovali križanko. Pogled v zgodovino ugankarstva pri nas nas privede v leto 1937, ko jc izšlo nekaj številk Križ kraža, prvega samostojnega ugankarskega lista.
Slovenska enigmatika pa se je kot posebna oblika množičnega tiska razcvetela po prvi svetovni vojni, za kar so dale nedvomno veliko spodbud dežele nekdanje Avstro-Ogrske, zlasti Avstrija in Češka, Jugoslavije in sosednje Italije, Tudi kmalu po drugi svetovni vojni so se pri nas začeli pojavljati različni ugankarski listi, med njimi je bil popularen Kajfež (Kaj veš, kaj znaš) leta 1953.
Kdo se pozneje nc spomni ugankarskih prilog Tovariša in KlH-a pri Časopisnem in založniškem podjetju Delo, pa PIP-a in Super PIP-a pri Pavlihi, VEŠ-a pri Večeru, če omenimo samo nekatere pomembnejše. Hkrati ne moremo prezreti številnih slovenskih ugankarskih zanesenjakov, ki so se sami lotili izdajanja ugankarskih listov. Tako je v letih 1968-1973 na Ptuju izhajal Ugankar Edija Klasinca, v letih 1985-1986) pa v Trebnjem Križemkražem^.list ugankarskega društva Domen. Oba lista sta uspela združiti najboljše sestavljalcc, s čimer sta po strokovni plati naredila nov korak v razvoju slovenskega ugankarstva. Vsa ta dejavnost pa seveda ne bi bila možna, če je ne bi podpirala desettisočglava množica reševalcev, ki
pritegnejo reševalce, saj se nadejajo ene izmed nagrad. Maja 1992 pa jc isto podjetje začelo izdajati 14-dnevno »revijo za turizem in enigmatiko« z naslovom Salamonov vandrovec. Šlo je v prvi vrsti za križanke, male uganke in kvize, kakor tudi za šale in anekdote. Aprila 1993 pa je isto podjetje izdalo še en ugankarski listi, in sicer Ugankarski izziv. Na majhnem formatu so objavljali standardne uganke, pa tudi novosti, teoretske drobce ter celo kvize in šahovske probleme.
Z Malega
JI
■ fi
KAJ IZBRATI - Tako vpraašnje se upravičeno zastavlja ob pogledu na kup najrazličnepih križank in drugih misel^ ugank, ki privabljajo reševalce. Foto; JURE ZAUNEKER
je to časopisje dobesedno pokupila.
Prednjačita Kih in Razvedrilo
Za zlato dobo ugankarskega Časopisja pa štejemo konec 80. in začetek 90. let. Prav v obdobju ločevanja od mačehe Jugoslavije in vzpostavljanja lastne države beležimo pravcati ugankarski bum. Tako je bilo v začetku poletja 1993 v Sloveniji že devet ugankarskih listov, ki še danes redno izhajajo. Med njimi zavzema posebno mesto KIH (kratica za križanke, informacije, humor), ki je začel sicer izhajati leta 1971, Gre za klasično slovensko ugankarsko revijo, ki izhaja 14-dnevno in objavlja predvsem križanke vseh vrst (od slikovnih do skandinavskih), ne manjka pa tudi drugih ugank v likih in slikah, kakor tudi branja za razvedrilo. Reševalce pa razumljivo najbolj pritegnejo vabljive nagrade, čeprav ne bi smeli prezreti raznih anekdot, humoresk, kriminalnih zgodb, nenavadnih zanimivosti in drugih besedil, ki očitno pritegujejo tudi neugankaije. Pod okriljem Kiha pa od julija 1987 izhaja tudi Slikovna križanka, kjer so vsaka dva tedna na voljo le najlahkotnejše oblike kraljice ugank.

J
s;


ir
i'
Vrha
pri
Šmarju - Sap pa prihaja ugankarski časopis Razvedrilo, kate-
rega
prva
številka se je na policah pojavila avgusta 1991. V tem 14-dnevniku so zlasti nagradne križan-
valci dok^j priljubljena. V zadnjem času so dodali več humorja, družabnih iger, praktičnih nasvetov, dopisovanja in reklamnih oglasov. Ob Razvedrilu so pri istem podjetju začeli izdajati še Tematske slikovne križanke. V Ljubljani pa je Grma BB 8 začela izdajati ugankarski štirinajstdnevnik Vedež. V njem so objavljene zlasti slikovne in kombinacijske križanke, ne manjka pa tudi osmero-smerk, zdravstvenih nasvetov, humorja in različnih pisem, kakor tudi reklam. Tudi Vedež je, podobno kot drugi zasebni ugankarski tisti, ki smo jih prej omenili, delan z računalnikom, vendar je grafično-tipografsko premalo pregleden in tu in tam celo kičast.
Nepremagljiva vabljivost nagrad
že po teh primerih lahko ugotovimo, da se je pri nas ugankarstvo izredno razmahnilo, Zdaj izhaja v Sloveniji že več kot deset ugankarskih li-
Po drugi strani pa se mo upravičeno vprašati,» pomeni komercializacija)'« karskega fenomena kovosti te žlahtne discip™ ■ Če namreč sklepamo po ««;■ karskem tisku, ki gaj^',, mogoče kupiti v naših bo* . in trgovinah vseh vrst, se je pri nas končno odprla ma za ugankarsko Ne moremo se znebiti ob£^ da je vedno nove in nove s
nikc ugankarskega tiska P ■ budila zgolj spodarstvu: obet koristi na področju, kije
Pp
prinašalo denar, Tudi nagradne Kn^a'' dijo v isto kategorijo. srečke ali tombole. ljudje neizmerno materialne dobrine, pa dobijo za nagrado 1® h majico, parfum ali p®“ jji založniki prav kako bodo pritegnili Seveda pa navdušeneje« . to najmanj zanima. vendarle pravi čas za t^ « razvedrilo, ki lahko kako nagrado. In na to
smeli ptiiLbiii, ko
so
listi.
razgrabljeni razni
MILAN
J Ji
(0»
viji-zgibanki«, kot pravijo zase,
ke za odrasle in mladino (med
je precej slikovnih, predvsem - njimi veliko številčnih). Zaradi
pa reklamnih križank, ki očitno
'M



.■,K


s- ■.


ilialssarstii užimi ja






S\



-.', ■.jf/i-.tirZ 40{iO>am>
:»S'*r***!W

10
Otroška-/;,


lil
5^
I
Fnost plačila na^l igek®, na ^isi č£^s
ntirak zepaše
Razpored tekem
II. MNL MS 1995/96
praktičnih nagrad je med reše-
.A
I. koto-27. 8. ‘95 Prosenjakovci: Gančani Tešanovci: Remet M. Sloga Hodoš: Dokležovje Cankova: Šalovci Križevci; Rotunda Minicom: Grad
Dokležovje: Rotunda Remet: Grad Prosenjak.; Minicom Tešanovci: Križevci Hodoš: Cankova
ž’4

ife' >^54?

ibJ

II. koto - 3.9. ‘95
Gančani: Grad Rotunda: Minicom Šalovci: Križevci Dokležovje: Cankova Remet: Hodoš Prosenjak.: Tešanovci
III. koto-10.9. ‘95 Tešanovci; Gančani Hodoš: Prosenjakovci Cankova: Remet Križevci: Dokležovje Minicom; Šalovci Grad: Rotunda
VII. kolo -8.10. ‘95 Cankova: Gančani Križevci: Hodoš Minicom: TešanovcI Grad: Prosenjak, Rotunda: Remet Šalovci: Doklezovje
Vlil, koto-15. 10. ‘95
Gančani: Dokležovje Remet; Šalovci Prosenjak.: Rotunda Tešanovci: Grad Hodoš: Minicom Cankova: Križevci
Klub malega nogometa Interier MF iz Ključarovec v ljutomerski občini bo kot edini predstavnik Pomutja tekmoval v novoustanovljeni I, slovenski ligi malega nogometa. Moštvo, ki ga vodita brata Igor in Bojan Filipič, njihova mizarska firma pa jc tudi generalni pokrovitelj kluba, sije pridobilo pravico sodelovanja v L državni ligi z osvojitvijo prvega mesta v I. območni ligi klubov malega nogometa Murska Sobota. Ključarovčani so zlasti izvrstno igrali v spomladanskem delu prvenstva, saj so osvojili vse možne točke (14) in kljub zaostanku petih točk za vodilnim po prvem delu prvenstva, postali prvaki. Letos pa so se tudi izkazali na prvem pokalnem tek-movaivju MNZ Murska Sobota, ko so zasedli drugo mesto. Na fotografiji stojijo od leve: Petovar, Farkaš, Gregorinčič, L Filipič, B, FUipič, Ciglarič in Ivančič; čepijo: Korošak, Krištofič, SreS, Kovačec, Filipič in Čuk, (N. Š.)

kE



1^'
»aisoilRaOiPFK«!®
_________f::

V!''

tf pilite Se^6i na)
01^

IV. kolo-17. 9. '95 Gančani: Rotunda Šalovci: Grad Dokležovje: Minicom Remet: Križevci Prosenjak.; Cankova Tešanovci: Hodoš
V. kolo-24. 9. '95 Hodoš; Gančani Cankova: Tešanovci Križevci: Prosenjak. Minicom: Remet Grad; Dokležovje Rotunda: Šalovci
VI. koto-1.10. ‘95
Gančani; Šalovci
iri
FRO^ke ali žensko-gorsko l^lo z ispiBirso.
^Mauntain, 26", ?IS

■ ■■>■=?
IX, koto-22.10, ‘95 Križevci: Gančani Minicom; Cankova Grad: Hodoš . Rotunda: Tešanovci Šalovci: Prosenjakovci Dokležovje: Remet
X. koto-29.10. '95 Gančani; Remet , Prosenjak.: Dokležo^fl® Tešanovci: Šalovci Hodoš: Rotunda Cankova: Grad Križevci: Minicom
XI, koto-5,11.‘95
Minicom: Gančani
Grad: Križevci
Rotunda; Cankova
Šalovci: Hodoš ' , j
Dokležovie: Tešanovci Remet: Prosenj^ovci ’

'e,!,;




f
I
.
centi
B*
prej
"5^


B'
S popustpni

S;
29.775,80
j;«:-:-:-!-:-:-:-:	—	j
14.468,70j

^oliBŠlb Kolo, Kekec,	17.022,00
■ Pop vetja pri' takc^šr.jem pia^ilti, p iači fu g potrošniškim posojTan' alL	,
'	■	■ pioStitt s plačti no kartico,


II



F'
Kolo 2 Merku Kem kartica zaupanja najraanj 4


I	,1
I
r - M*!'
j
MERKUR

l»'
I
d
25
vestnik
1 ) 1
H t i 1 1. t ll h it 1 i t !| >.
SPOŠTOVANI NAROČNIKI, ZVESTI BRALCI VESTNIKA, OZRITE SE NA ZADNJO STRAN!

in^s
■tENAflJI Slovenija

li
i( !l
^murska ZALOŽBA, p.o. ^^IGARNA IN PAPIRNICA ^RA knjiga, Murska Sobota
PANONKA
Kmetijska zadruga, z.o.o.
Kocljeva 16,69000 Murska Sobota
Upravni odbor Kmetijske zadruge Panonka razpisuje prosto delovno mesto
p.o.
NAŠA IZVEDBA - VA£4 TOPLINA DOMA, BADOSTŽIVUENJA
telefon; 1062) 723 010
723 215
telefaks; (062) 723 010
IZDELAVA - MONTAŽA - PRODAJA
s'-'

|S^
-
(
II
!■
I'-
L »
)i
I-
ti
J
ll
v
(
I
!l
!l
i
1
11'
!,
/
U6t>	DELITVE ŠOLSKIH
''^bbenikov in delovnih zvezkov
ZA ŠOLSKO LETO 1995 / 96
Bakovci
***n6e*
«sis:ci
21.8. 1995
22. 8. 1995

889»


‘^'■'»CONCl
'‘‘»(uzma
04 SV,
JURIJ
23, 8. 1995
24. 8. 1995
25. 8. 1995
25. e. 1995

I i
8.00-10.00 11.00- 12.00 13.00- 14.00 16.00-19.00
8.00-9.00
9.00-11.00
12.00-14.00
15.00-18.00
8.00-9.00
10.00-11.00
12.00-13.00
14.00-16.00
8.00-10.00
10.00-11.00
12.00-16.00
10.00-11.00
13.00-17.00,
9.00-12.00, SEJEM
13.30-16.30, SEJEM
*^****‘**	**** I*' obveščamo,
ti,|L *> dvignejo šolske učbenike In delovne Mllcl A * knligaml DOBRA KNJIGA v Slovenski " * M. Soboti,
53,
r
I I
direktorja zadruge.
v skladu z zadružnimi pravili je za direktorja lahko izvoljen kandidat, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjuje še zahteve:
- visokošolska izobrazba agronomske, ekonomske ali druge ustrezne smeri,
- najmanj 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih,
- za direktorja zadruge ne more biti izvoljen kandidat, ki Je ustanovitelj ali solastnik druge zadruge z enako ali podobno poslovno dejavnostjo.
Od izbranega kandidata pričakujemo, da bo po oddani prijavi podal svojo oceno stanja in razvoja zadruge, kar bo tudi kriterij odločitve za imenovanje.
Prijave (s pripisom na kuverti; Za upravni odbor) sprejemamo na gornji naslov 15 dni po objavi.
PANONKA, Z.O.O., vabi k sodelovanju in takoj zaposli tudi
1.	komercialnega direktorja ter
2.	finančnega direktorja Zadruge.
K točki 1:
Od komercialnega direktorja pričakujemo, da
- ima visoko izobrazbo komercialne usmeritve,
- komuniciranje v nemškem in angleškem jeziku ( v enem aktivno),
- vsaj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj na vodilnih mestih v komerciali.
- po prijavi predloži okvirno tržno strategijo zadruge.
K točki 2;
Od finančnega direktorja pričakujemo, da
- ima visoko izobrazbo finančno-računovodske usmeritve.
- ima vsaj 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih mestih v financah,
- obvlada računalniška orodja za ekonomske analize,
- po prijavi predloži okorno finančno strategijo zadruge. Kandidate vljudno vabimo, da pošljejo vloge na sedež zadruge v 15 dneh po objavi, kjer lahko pridobijo tudi dodatne potrebne informacije.
Kmetijsko-živiiBKi sejem
■Mednarodni kmetijsko - živilski sejem
26. 8 - 3. 9 1995, Gornja Radgona
28. 8. - 2. 9., sejemski vlak Celje - G. Radgona
Ll
POMURSKI SEJEM
Oglašujte
v
Vestniku!
PANONKA SADJARSTVO PUCONCI tudi letos potrebuje
OBIRALCE JABOLK
Prijavite se po telefonu 45 050 ^1 45 052 vsakdan od 7. do 10. ure.
Ob prijavi boste dobili vse potrebne informacije. Rok prijave 25. avgust 1995. Izkoristite možnost dodatnega zaslužka!
TRAKTORUI
v VELIKI ROLETNI PRODAJNI AKCIJI
* 3% popusta * praktično darilo * ugodni krediti, 10,8% fiksna obrestna mera do 3 let * ugoden leassing * staro za novo
i
Vsi kupci sodelujejo v VeUlKEM NAGRADNEM ZREBANUU,
ki bo 3. septembra 1 995 na sejmu v Gornji Radgoni
GLAVNA NAGRADA JE
TRAKTOR
VESNA, SATURNUS, AGIS-ZAVORE, TESNILA, TABAKUM, d. O. O., ISKRA, AGIS-PLUS, KOVINAR, OMV MAPETROL, PETROL, AMBRAVITAL, d. o. o. ter
TRGOi
'PREVOZ
d. OeO.
Ptujska c. 16, 62230 LENART, telefon: 062/724 604, 724 616, faks: 062/724 617 $ tujima poslovnima partnerjema BRIEDO iz Italije in BARUMOM iz Češke.
LADA CENTER . aVTOTRGOVINA
62231 Pernica, Vosek 6d {ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062/640 540
ODPRTA
ponede||ek-petek od 8. do 15. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
PRODAJA AVTOMOBILOV LADA
- posojila brez pologa do 5 let - obrestna mera že od 8% - sistem; STARO ZA NOVO - najugodnejši lising za kmetovalce in obrtnike
J
AVTOMOBILI NA ZALOGU
SMO NAJVEČJI SALON VOZIL LADA V SLOVENIJI
. razami deli . Avtomehanika . aivtoMaparatvo . wulkanlz*rstvo

OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled.
POOBLAŠČENI PRODAJAUC IN SERVISER
H-LETKA TRADICIJA
Borut JagocGc
GARANCIJA (FSpero,	3 leta alb IM.OAfr ptevoienth km
IPoaEvvoo

od 16.990 DEM ...
darilni bon za
PRI POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH In njihovih zaatopnikih ; ATHENS 062 /25 860 • avto peruš 0602 /83 328 ■ emono merkor po volan 062 ! ITi 385 • moblv 0609 ! 70 550 • AVTO HIT 068 / 26 077 ■ ovlo-dom 0608 /70 150-avtoklop.-irotvo krmelj 068 / 44 373 ■ hevreka 0608 / 62 644 • h.o.r.d. 061/851 384 . AVTOTEHNIKA CELJE 063 / 38 511 • avtoaervlo maurer 063 ! 657 730 • KOMPAS HERTZ 061 ! 15 92 007 • armio 061 t 653 746 • Izvir 061 t 777 652 ■ mobll Impaz 061 /722 879 ■ MEGA AVTO 061 /264 087 • eurotrade 066/23 392 ■ POLtET 0601 / 64 687 * a tlnle OSI / 447 663 • VAREK, G.M.C. 064 /331 013 ^STOPNIK in DISTRIBUTER, LJUBLJANA, CELOVŠKA 206, TEL,: 061 t 15 91 332
NEXIA
od 19.267 OEM ...
►J
500 DEM
RO
od 24.990 OEM ...
v SIT
za kupce v avgustu
26
vestnik, 17. avgusta
motorna vozila
MERCEDES 300 D. brezhiben, letnik 1988, z usnjenimi prevlekami, prodam. Tel.: 32 373. m3175
GOLF JX D, letnik 90, prodam. Tel : 45 173.m3206
SIMCO CHRAISLER 1307, letnik 1979, prodam Tel,; 55 607. m3287
OPEL ASCONO 1,3 N prodam za 3.000 DEM ali menjam za traktor Belorus. Peškovci 39. m3294
OPEL REKORD, starejši letnik, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 45 546. m3299
GOLF 1600, letnik 1991, prevoženih 25.000 km, prodam. Tel.: 62 678. m3315
PEUGEOT 405 I LUX, dodatno opremljen, letnik 1991, garažiran, ugodno prodam. Tel,; 22 868, m3336
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem z vgrajenim vodovodom, elektriko, takoj vseljivo, na večji parceli, na Hotizi, prodam. Marija Kotnjek, Hotiza 179 (Ložič). m3332
DVOSOBNO KONFORTNO STANOVANJE v Lendavi, Partizanska 76, primerno za obrtno dejavnost, prodam. Tel.: 76 671. m3335
MANJŠI VINOGRAD z brunarico v Pincah po ugodni ceni prodam. Tel.: 75 577, ra3345
kmetijska mehanizacija
Živali
MESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex - novi in goiden komet super braun (rjave), stare 3,5 meseca in tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko po-<Xfetje Farma pri Mostu, d.o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih lOjarčic 10-odstotni popust ali eno jarčico zastonj. Jarčice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, GostUna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Gostilna Železen, Beznovci, tel: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in Bistro Huber, Grad, tel.: 53 168.
MLADE NESNICE, pasme hisex, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m2827
PUJSKE, do 20 kg, prodam. Leme-rje 28, tel.: 45 317, m3274
KRAVO, staro osem let in brejo devet mesecev, prodam. Trnje 20 ali tel.: 70 555.m3282
PUJSKE, 25 do 30 kg. prodam, Prešernova 18, Rakičan. m3286
KOZE, pasme sanske in alpina, velike m majhne, tudi z mladiči, prodam. Tel.: 48 448. m3289
KRAVO s tretjim teletom in prve-snico s teletom prodam. Ivanci 33. m3297
VISOKO BREJO TELICO, kontrola A, ugodno prodam. Tel: 87 116. m3306
KUNCE za nadaljnjo rejo, prodam Tel.: 77 407. m3312
ROTTWEILERJA z mladiči, z rodovnikom, ugodno prodam. Kroška 79. M. Sobota. m3324
NEMŠKE ČISTOKRVNE OVČARJE, odličnih staršev, oče nil, obmostni, mati kaša obmestna, prodamo. Tel.: 82 242. m333O
DVE MLADI BREJI KRAVI in brejo telico prodam. Kovač, Kukec 25. tel.: 54 089, m3337
PUJSKE, približno 25 kg, prodam. Krog, Murska 10. m333S
ŽITNI KOMBAJN KLAS DO-MINATOR 85, z dvema adapte-rjema in mlatilnico, večjo nemško, ter obiralec koruze Tornado 35 prodamo. Tel.: 062 812 206, m3278
SEJALNIK IMT, petnajstredni, malo rabljen, prodam. Tel.: 22 053 ali VeSCica 57a. m3292
TRAKTOR FERGOSON 54 prodam za 500,000 SIT in FERGOSON 33 za 160.000 SIT ter BCS-kosilnico za 160.000 SIT, Tel.: 48 386, m3293
S.AMONAKLADALKO in puhal-nik prodam. Tel.: 57 285. m3329
SILOKOMBANJ ugodno prodam. Tel.: 55 076. m3343
TRAKTOR IMT 549, malo rabljen, in traktor 540, prodam. Krajna 40a. m3346
razno
posesti
BALKONSKA OKNA, 220/80, z roleto, nova, prodam. Tel.: 57 110. m3275
HIDRO PAK SLN - 9, malo rabljen in komplet z ijektorjem naprodaj.Tel.: 48 448. m3288
SOSTANOVALKO, staro do 25 let, zaposleno, z enoletnim predplačilom, iščemo v dvosobno komfortno opremljeno stanovanje. Tel.: 23 915 aU 65 474. m3305
Preklici
Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu, izdanega na SET-UAŠ M. Sobota !. 1992/93, Robert Ciglar, Petanjci 45, Tišina, m3313
KOMBANJ za krompir in traktorsko kosilnico, novo, prodam. Noršinci 5, p. Martjanci, m 3314
BUKOVA DRVA, do 10 m3, kupim. Tel,: 22 531, m3317
SEDEŽNO GARNITURO, raztegljivo, primerno tudi kot ležiče, ter dva sedeža prodam. Tel.: 61 743. m3322
ŠIVALNI STROJ, zelo dobro ohranjen, industrijski, prodam. Tel.; 70 281, vsak dan. ra3327
BELO VINO, 300 litrov, rizling -šipon, prodamo. Cena 130 SIT.
Tel.: 77 095. m3333
VINO, šmarnico, prodam. Tel,: 72 147. m3334
MANJŠO PRIKOLICO, opremljeno s signalnimi lučmi, poceni prodam. Tel.: 32 967, od 16. do 20. ure. m3342
NOVO DVOKRILNO OKNO 120x140 cm, s termo zasteklitvijo prodam. Tel.: 23 553, po 20 uri. mtu
ZDEg^
d.o.o.
EXPOST . IMPORT
FInanini Inganiring
ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU.
Oplnmantaia avoj danarpo zsfo ugodni obrastni mori Irt kratkoročna pramoatttvana pošalila, P, E, MURSKA SOBOTA Arhttekta Novaka 4 Tat,-talafakB:(«t9)32S4S
man oglasi
NABERGOJ - nlerinirthl
Inženiring ,1, g, g„
Moranhe Topilce
RAZPISUJE
prosto delovno mesto SVETO-VALCA-PROOAJALCA v trgovini ZA moje ŽIVALI v Beltincih, ulica Št,. Kovača. Zaradi specifičnosti svetovanja In prodaje je zaželjena naslednja izobrazba:
1,	dr. vet. medicine (možnost opravljanja veterinarske prakse na terenu)
2,	vet. tehnik s poznavanjem računalništva in opravljenim trgovskim izpitom.
Prijave pošljite na naslov: MU KO NABERGOJ, Dolgi ulica 30, MORAVSKE TOPUCE, 89221 MARTJANCI do vključno ZS, B, '95 oz. za vse Informacije pokličite tel. Št. 48730 po 20.00 url.
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe, Feri, več med nami ni. Zakaj si moral tako rano nam umreti, dragi Feri, gje tvoj nasmejani je obraz, bit si sam in nemočen, odšel st od nas brez slovesa, usoda je botela, da to, kar smo še Imeti na domu in ljubili, za vedno smo izgubiti. Zato je zdaj hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bita je zmeraj prijazna, a zdaj Žalostna In tuja se nam zdi. Iščemo tvoj glas, pa ga ni. Ostane te lep spomin na lepe dni in velika žalost, ki z nami živi.
p
ŽNHNNIA
V 44. letu nas je nenadoma brez slovesa zavedno zapustil naš dragi brat in stric
Franc Gjergjek
iz Otovcc 50
Ob boleči izgubi se iskreno in posebej zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, b so mu bili zmeraj ob strani, v dobrem in slabem.
Enako se zahvaljujemo tudi vsem dobrim prijateljem in vaščanom, ki so ga pogosto obiskovali in mu pomagali ter krajšali čas njegove usode. Prisrčna hvala tudi vsem sorodnikom in vsem za darovano cvetje in sveče ter za darove v druge namene in vsem tistim, ki ste dragega pokojnika pospremili v tako velikem številu do njegovega tako preranega groba in počitka. Zahvaljujemo se tudi duhovnikoma g. Balažiču in g. Bežnecu za vse lepe poslovilne besede in pevcem za ganljive odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: brata Elemir in Karel z družinama, sestre Sonja, Ida in Silva z družinami
Stric Feri, imet si nas vse rad - zato te bomo močno pogrešali. Nečaki; Bojan z ženo Anico, Jobi, Silvija, Stejka, Brigita, Klavdija, Valter, Elemir, Danijel in Aieš
Nebo se trudno nad grobove niža in gleda se v razbitem steklu mlak. Prečuden mir je v senci vrb žalujk in križa.
Tvoj grob. Samota v moji duši. Mrak,
v j
GARAŽNA, DELAVNIŠKA IN DVORIŠČNA VRATA z avtomatiko in daljinskim upravljanjem FERINA MARIBOR, Umbužka c. 38a, tel. <062) 101 611

»TOPfRffli
« v
ZANESLJIVO hujšanje OB normalni
PREHRAN)
r*ricon*<«’* । tel.OS1 B71
Kako prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin,
ZAHVALA
V 7 5, letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, tašča, babica, sestra in botra
Marija Deutsch roj. Žilavec s Petanjec 57
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodiukoni, sosedom, znancem m sodelavcem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, darovali vence, sveče lO za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala S-kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke* domačim gasilcem in govorniku g. Mlinariču za poslovilne besede, sodelavcem Radenske iz Radence ter sodelavkam
Pomurske banke - ekspoziture Radenci.
Vsem še enkrat - iskrena hvala. Petanjci, 10, 8. 1995 Žalujoči: mož Jožef, sin Jože z družino, hčerka Hilda ter _______sestri Pepita in Hilda z družinami iz Amerike

Z žalostjo v srcu se ob izgubi našega
Janeza Zelka
iz Kroga, ki nas je zapustil v 48. letu, iskreno zahvaljujemo vsem, ki s*® sočustvovali z nami, darovali cvetje in za svete maše ter p pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo duhovniku za pogrebni obi^ govornici za čudovito izrečene poslovilne besede, pevsk mu zboru za odpete žalostinke, delavcem kolektiva skupnih služb obrata Mure, kolektivu hotela Diana, društvu upokojencev iz Kroga, pogrebništvu Banfi in ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih.
Njegovi najdražji
I
KUPIM TRISOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti. Tel.: 24 130, zvečer.
STAREJŠO kmečko hišo, s 6 ha posesti, v Vučji vasi, skupno ali posamezno, prodam. Stanislav Muhič, ul. Bratstva in enotnosti 19, Veržej, m3245
NOVO HIŠO s centralnim ogrevanjem, elektriko, vodovodom, vinogradom, sadovnjakom in vrtom prodam, Naslov v upravi lista, m 3276 STAREJŠO KMEČKO HIŠO v Filovcih, s približno 1 ha veliko parcelo, možna gradnja večjih objektov, prodajo. Tel.; 32 377, po 19. uri. m3285 VINOGRAD na Sv. Trojici pri Lendavi, počitniška hišica, elektrika, vodovod, 17 arov vinograda, prodam. Tel.: 00385 042 868 228 ali Kapca 99, Lendava. m3291
HIŠO z delavnico in garažo na približno 8-arski parceli v Murski Soboti prodam. Tel.: 23 122 ali 21 651, od 8. do 12, ure, m3303
7 HRASTOVIH PODBOJEV, 50-odstotkov ceneje, prodam. Šinko, RogaSovci 25d, tel.; 57 089, m3311
GARSONJERO v Murski Soboti, 3. nadstropje, prodam. Tel.: 31 150 ali 31 962. m3326
TRISOBNO STANOVANJE v Lendavski ulici v Murski Soboti naprodaj. Tel. 24 130, zvečer.
delo
MLADEMU DEKLETU ponujamo v Mariboru honorarno zaposlitev in dober zaslužek. Stanovanje preskrbljeno. Vse informacije na poštni predal 36, 62204 Miklavž. m3300
STAREJŠA ZAKONCA sprejmeta za pomoč v gospodinjstvu in kmetiji starejšega fanta ali samsko žensko. Možnost dedovanja. Naslov v upravi lista. m33O2
V REDNO DELOVNO RAZMERJE sprejmemo dva dimnikarja z vozniškim dovoljenjem kategorije B. Osebni prejemki mesečno okrog 70.000 SIT,
Ponudbe pošljite na naslov: Dimnikarstvo Lavrič, Tesarska 4a, 61330 Kočevje, tel,: 061 855 440. m3325
Dekleta različnih oblin, tudi začetnice, za delo fotomodela, iščemo. Ponudbe na TV-produkcija, p.p. 2, 62103 Maribor. m3331
storitve
STREHE IZDELUJEMO, POPRAVLJAMO, POKRIVAMO ... Tesarstvo Drago Flisar, Vidonci, tel.: 51 489. m334t
TJhiTvNLN
V 74, letu nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in tašča
Marija Nemec
roj. Kuzmič iz Puconcev
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in vence ali pa namesto cvetja denar namenili v dobrodelne namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala osebju infekcijskega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g, duhovniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Štefanu Harkaiju.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Odi ta si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
V 81, letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica in sestra
Marija Celec iz Gornjih Slaveč 47
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na zadnji dom, darovali vence, cvetje, sveče in izrekli sožalje. Zahvaljujemo sc družini Kous in Dragu Lovenjaku, ki so nam priskočili na pomoč.
Posebna hvala g, duhovniku Jošarju in pevcem žalostink.
žalujoči vsi tvoji najdražji
Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli sl v tople dlutti, ne morem, med nami je krsto lesena in grom je med nami, tišina te lučka ljubezni naj vedno gon in moj naj nasmeh med vami itfi-
V SPOMIN na Vero Režonju z Melinec
Minilo jc leto dni, odkar so tvoja usta zastala, tvoj dobrosrčen pogled onemel. Pogrešamo te!
Vsi tvoji

V 55. letu nas je brez slovesa vedno zapustil naš dragi mo^ oče, tast in dedek
Ivan Vohar
i Melinec
Iskreno se zahvaljujemo vsei” sorodnikom, dobrim sosedo^’ prijateljem in znancem, ki st |. nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, vence, šopke, sveče ter v dot*^
namene.
Posebej sc zahvaljujemo g. župniku za pogrebni pevcem za odpete žalostinke, govornici Gizeli H*
posebej družini Forjan. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi

i;
^s^ik,_17. avgusta 1995
___27
I.
Zaman Je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Vse bolečine in težave si prestala, daj Bog, da boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas je v 90. leto starosti zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, teta, strina in botra
Alojzijil Farič
roj. Senčar iz Cankarjeve ulice 35 v Murski Soboti
I


I
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni, pa vendar tako nepričakovano nas je zapustil dragi oče, brat in dedek Štefan Bagar iz Boreče 15
zah	izgubi se z žalostjo v srcu iskreno
'^^ujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in pnjate^em, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob ^ani, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje, hvnli g, duhovniku Balažiču, pevcem za Me žalostinke in zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Rakičan za trud in lajšanje bolečin v , zadnjih trenutkih.
Vsem še enkrat - iskrena hvala-
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali prekrasne vence, cvetje, sveče in za sv, maše, izrazili sožalje in jo pospremili do njenega groba, Hvala g, kaplanu za prelep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo njenemu osebnemu zdravniku dr, Alvijanu Šiški, ki ji je vedno stal ob strani, dr, Antonu Lopertu in vsemu osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice v Rakičanu za trud in lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Globoki žalujoči vsi, ki smo Jo imeli radi
J	Šlejan, hčerke Dragica, Zlatica in Lidija
Koloman z družino, sestra Irma z družino, ^ina ProsiČ s Plitvičkega vrha, sestra Tinka iz __ Trancije z družino in drugo sorodstvo
Vg.	ZAHVALA
• letu nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat in stric
Franc Kadila
2	. iz Murske Sobote
w v ifcih at zahvaljujemo vsem sorodnikom, in znancem, ki ste ga v tako
Vf*rt-	ijBbukjviJi Ul x>j.iauvQUt> u oIV fia t uia-v
Uval	pospremili na njegovi zadnji poti.
ki stg jjgj^ izrekli pisno ali ustno sožalje,
'®kren h darovali vence in cvetje.
"8 hvala g, kaplanu za pogrebni obred, pevcem žalostinke in govorniku g, Merklinu za
za
p,. ,	poslovilne besede,
bna hvala dr. Nadi Savel - Švagelj in dr, Alojzu
Zahvat' ■	za lajšanje bolečin,
"Uujemo se dobrim sosedom, ki so nam v težkih •^^riutkih stali ob strani in nam pomagali, 2 . Vsem Se enkrat - iskrena hvala!
^}oči; žena Olga, hčerka Nada, zet Andrej, Jjjjkinja Andreja z Dejanom in vnuk Peter
F
4
« letu
i;
It
Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena, vzame ti, kar si imel najraje, tudi ti sl imela 'rada ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Delo, ljubezen in trpljenje bilo tvoje je življenje, draga mama, nam ostaja zdaj praznina in v srcih velika bolečina.
ZAHVAIA
je tiho in brez slovesa zapustila draga mama, _^tašča, stara mama, prababica in sestra ^corgina Kolmanič

9
I
NENADOMA IN MNOGO PREZGODAJ JE UMRL NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC
Ivan Lubšina
OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU,
KOLEKTIV AVTOBUSNEGA PROMETA MURSKA SOBOTA
Odšla si Uho brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja svetla.
20. avgusta mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustila draga sestra in teta
V SPOMIN
Ema Ciglar
s Petanjec (stanujoča v Dobu pri Domžalah)
18, novembra pa mineva sedem dolgih, žalostnih let, odkar nas je zapustila draga sestra in teta
iz Razlagove 12 v Murski Soboti se iskreno zahvaljujemo vsem sorod-ven^prijateljem in znancem, ki so darovali fisitietie’ sveče, za svete maše ter v dobrodelne Počiti,: I"'” izrekli sožalje in jo pospremili k večnemu PtVcetn '	hvala g, župniku za pogrebni obred,
slovo žalostinke in g. Eriki Hertl za ganljivo '''lekatTi t . kolektivu Muralista in Pomurskih “stareiij,	Razlagove 12. Hvala osebju Doma
dr. Lopertovi in bolničarju • Lepa hvala pogrebništvu Banfi za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
žalujoči vsi, ki so jo imeli radi
Utrnila se drobna zvezda je svetleča, r spomin pustila trajna nam srca Je boleča.
V SPOMIN

Tiha bolečina in žalost spremljata spomin na 21, avgust, ko nas je pred dvema letoma zapustil naš dragi in nepozabni
Ernest Fujs
iz Puconec
‘sltrui
pozabiti nekoga, ki ti je bil najdražji, a
lUU,
®®6a
fi^tcžje je živeti brez njega.
ysem, ki postojite ob njegovem grobu in Pt>mnite s cvetjem, svečo ali dobro mislijo.
Tto/V najdražji
Hvala vsem, ki se ju spominjate.
Vilma Ciglar
s Petanjec
Žalujoči vsi njuni najdradji
Čeprav čas gre svojo pot, nam nihče ne more odvzeti bolečine, v naših srcih še živita, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spita.
V SPOMIN
16, avgusta mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš nenadomestljivi dragi sin, brat in vnuk Franček
Kikec
23. avgusta bosta minili 2 leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, sin in brat
Karel
Kikec
od Sv. Jurija 52
Hvala vsem, ki ju ohranjate v svojih srcih, jima prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vajini najdražji
Zapustila sta me samo kot ptico brez peruti zaprto v kletko. Kako srečen je bil naš dom, ko smo še skupaj bili. Toda usoda je naredila svoje in Jaz moram zdaj samevati in Čakati, Če se me kdo usmili z kakšno dobro besedo tolažbe.
V SPOMIN
22. avgusta minevata dve leti, ko jc umrl moj edini sin
Vlado Fartek
in 10. decembra osem let, ko je umrl dragi mož
Vladimir Fartek iz Murske Sobote
Prisrčna hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njunem preranem grobu in v spomin prinašate cvetje.
Žalujoči: neutolažljiva mama oziroma žena
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja,
j bolezen je bila močnejša

od življenja.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 53. letu zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
Leopold Šinko
iz Gederovec
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadrgi poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje: Posebno zahvalo izrekamo kaplanu Marjanu in župniku Martinu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilskim društvom, še posebno domačim gasilcem, govorniku in pogrebništvu Banii. Hvala tudi kirurškemu oddelku bolnišnice v Rakičanu.
Vsem Se enkrat - iskrena hvala!
Globoki žalujoči vsi njegovi najdra^i

S svojim pridnim delom osrečiti si znal.
Pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal.
Nič več nasvetov tvojih ni in stiska tvojih rok - ostali so sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V 52, letu nas je za večno zapustil dragi in dobri sin, mož, oče in brat
Jožef Denša
iz Gomilice
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu počitku. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali cvetje in za svete maše ter nam stali ob strani v tem težkem trenutku. Posebna zahvala osebju internega oddelka v Rakičanu in g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornih za izrečene besede slovesa.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči; žena Marija, sinova Milan in Bojan, starši, brat Ivan in vse drugo sorodstvoy
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
5, 8, 1995 nas je v 57. letu zapustila draga žena in mama Marija Prelog iz Ljutomera
Ob prerani in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam pomagali in v najtežjih trenutkih stali ob strani, ter vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu k njenemu mnogo preranemu počitku, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče, svete maše in v druge namene.
Hvala g. dekanu iz Ljutomera in g. župniku iz Kostrivnice za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Kovačiču za odigrano Tišino in govornici Olgi za ganljive poslovilne besede, posebej pa zdravstvenemu osebju, ki ji jc v najtežjih trenutkih njenega življenja lajšalo bolečine.
Žalujoči: mož Janez in Marjan z ženo Anico 

i
II
KRI
Ki

Kujski val
Prlekija - dežela kot je ni nikjer
Lendavski pereči
i

1'
1,
I
»Popularnejši sem od device Marije.* je na Biijr^ih dnevih izjavil Milan Kučan-Sezonec, ko mu je godba zaigrala pozdravno himno »Le
pojd Marija z mano...«
Pre-
zitlij. ki v tem vidi parafrazo znane izjave Beatlesa Johna Lennona, da je njegova skupina popularnejša od Jezusa, in poizkus, da bi se Kučan
pred ustanovitvijo
svoje
stranke prikupil vokeTjem, bo njegovo izjavo potrdil ali zanikal. ko bo imel podatke o udeležbi na dveh največjih avgustovskih veselicah, na Bujrašluh dnevih in turniški veliki maši.
Ko se je Karel Franko-Sva-md, starosta »prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta«, neko avgustovsko jutro dvignil z ležišča. je ugotovil, da njegove mladenke in mladcev ni na paši, zato je za Delo napisal pismo z naslovom »Prekmur-
I
I
slu poslanci,
kje ste?«.
V njem je tudi spomin, da je on kandidiral’že takrat, ko so se sedanji poslanci še bali rdečih volkov, in da je bila njegova mesečna pašntna 10.000 SIT. »Pa je imela Po-murkina Mesna indtisirija kljub temu polne klavnice!*
Liberalni demokrat, gor-njeradgonski župan in pomožni farni kaplan Milu Voden ik-PuMrugi Miha, bo dal na Janževem Vrhu zgraditi cerkev, posvečeno prvemu slovenskemu svetniku Slomšku. Vino z omenjenega vrha, ki bo odcepljen od Toplakove županije in priključen Vodenikovi, se bo poslej imenovalo slomškovec.
Odkar oddajamo, nas je poklicalo veliko poslušalcev v zvezi z najrazličnejšimi temami in idejami. Nabralo se je precej zanimivih utrinkov in nekaj jih danes objavljamo.
Ljutomerski občinski svet je v resnici klub zdravljenih alkoholikov, ki ga vodi izkušena psihologinja. Zaradi lažjega dela so ji dodelili funkcijo predsednice. Program rehabilitacije obsega ustvarjanje navidezne resničnosti in zato vse sklepe, nc glede na njihovo vrednost, uresničijo. Terapija je lahko uspešna le, čc pri seansah sodelujejo vsi občani. Ti prt^ram zdravljenja denarno in moralno podpirajo.
Preventivno zdravstveno varstvo skrbi za zdrave, da bi čimprej zboleli, ker bodo potem zaslužili dohtarji in grobarji. '
Kurativa skrbi za optimalno izkoriščanje kapacitet in zdravstvenega osebja.
Prleške narodne nošnje
Globoko sklonjen nese delavec vrečo cementa. Po vseh štirih navkreber pleza viničar s košem gnoja na ramah.
Kmet jo nosi... težko vrečo zrnja na ramah. Košara krompirja se mu ziba pred pasom. Krsta potuje na štirih črnih možeh.
Tihi ljudje nesejo križ v procesiji. Nese žegenj deklica na rami. Razočaran oče nese deklico krstit. Vleče torba šolarja po tleh. -Težka škropilnica se mu je zazrla v rame. Naravne lepote izpod grma ob stezi od male postaje proti Cvenu
Sedim tu ob pol šestih zjutraj, pijan in prijetno utrujen. Diham sveži jutranji zrak. Če ga bolj korajžno potegneš v pljuča, deluje kot mentol. Drugi gredo v službo, s kolesi se peljejo mimo mene in me čudno gledajo. Ne vidijo lepote, ki jo gledam jaz.
Skozi veje gledam travnik prekrit z biserčki rose. Prvi sončni žarki izvabljajo vso lepoto, kar je premore vesolje, ponjo ni treba nikamor, nc na morje ne v planine ne na Antarktiko. Prileti štorklja, pristane čisto zraven mene. Naredi dva


o
Ste morda v prejšnji številki pogrešali Pereče? Videli ste viss da sem prostor odstopil Madžarom iz Monoštra, ki t>i li »šefte bratom v Lentiju, zato vabijo tja (torej v Monošiet).>^
v »kulturnih razmerah vsak dan od S. do J 7. ure dobite Mf-želite, veliko ceneje kot v trgovinah. Grosistična prodaja te vce.e Še sam se se odločil iti, sajtamsomojipoib7aije'l^>t^' '\ Slovenci, pa sem zdnf ^-5 ,-y pisem (in to Je dan pred -
Lucifer Lendavski, upravnik peklenskega podzemlja pod Lendavo, je policijskemu in vojaškemu padlemu angelu čuvarju na površju. Zmaga Ciganu in Janezu Bošnaku, poslal zahvalni telegram z naslednjo vsebino: »Bog plačaj za dodatno gorivni« Vsebina prevrnjene cisterne je očitno uspešno reciklirana.
■k
Po zadnjih neuspehih-nogometašev Beltinec so psi na območju beltinske fare pri društvu za zaščito živali zaprosili za povečano budnost nad varovanjem njihovih pravic. Škaper - Galoper je za boljšo fizično pripravljenost moštva predlagal uvedbo konjske kuhinje in predložil nekaj receptov: »pasje tace v ioki« (za krilne igralce), »nadevana pasja prša« (za obrambo). »mariitiTan pasji drek« (za napadalce) ,,.
KtSIMifi KOfU
Turnišče: cene pujskov
Na sejem pujskov v Turnišče so rejci minuli četrtek pripeljali 60 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Tudi tokrat zanje ni bilo pretiranega povpraševanja, saj je lastnike zamenjalo le 26 živali. Za par so morali odšteti od 10.000 do 15.000 tolarjev.
koraka in ulovi žabo. Pogleda me, preprime plen in odleti. Prizor je pravljičen in človek bi si želel, da bi takšni trenutek še lahko doživel. Prav, zakaj pa ne. To sem ponovil še desetkrat. Delavci na poti v službo so me že spoznali in mi prijazno pomahali. Štorklja mi je deseti dan ponudila žabo.
Poglejte ga tam, ki sloni na mostu čez Ščav- ; nico in globoko sklonjene glave zre v motno, umazano vodo. Ga mar muči vest da je sodeloval pri nečednem početju mazaitja lepe reke? Je mar poslednji prleški romantik, ki otožen hrepeni ob neuslišani ljubezni in ga obhajajo črne misli? Ne, to je mladenič, železnega zdravja, mirnih in jasnih misli. Slabo mu je. Nažrl se ga je in bruha čez ograjo v motno vodo.
Vremenska napoved; Jutri bo na kopni strani Pomurja sonce vzšlo zjutraj, čez dan bo svetlo. Če ne bo dežja, bo vreme lepo. Proti večeru se bo stemnilo, ponoči bo temno.
Trdo sprešana reč je compact disk. Lahko jih najdete tudi na na naših cestah. CD-mačke, , CD-ježi, CD-kokoSi, CD-žabe, CD-miši in razne CD-žuželke. Imamo jih vseh vrst in oblik in jih lahko poceni dobite za svojo zbirko.
Novi incident firme Aviominicom, Eskadrilja PC-jev je v nizkem preletu kršila prleški zračni prostor in do smrti prestrašila starko, ki je s solzami v očeh zakopavala povoženo muco. Pes seje strgal z verige, karje izraz najhujše groze na kmetih.
Kujski val - mali oglas
Prodam domače kompote: 9 steklenic kutinovega, 11 steklenic češnjevega, 4 steklenice hruškovega, 8 steklenic breskvovega in 14 steklenic slivove marmelade Šifra: rahlo plesnivo. |

TT
(.1
ur;


E1 tudi po Prlekiji in
Prekmurju
Vključenost Pomnija v evropsko pešpot bo pripekala v našo pokrap-no številne nore turiste, takšne, ki imajo radi neokrnjeno naravo, ki uživajo v miru in lepi pokrajini. Hkrati z ureditvijo pešpoti E 7 bi morali poskrbeti za boljšo gostinsko in turistično ponudbo na podeželju ter za primemo označitev kultumo-zgodovinskih in naravnih
znamenitosti. Le tako bo imela vključenost Prlekije in Prekmurja v evropski zemljevid pešpoti tudi svoj smisel.
Pomurska turistična zveza nas je obvestila, da so se pred kratkim dogovorili o podaljšanju slovenskega dela evropske pešpoti E 7 od Bistrice ob Sotli ob slovensko-hrvaški meji do Gornjih Petrovec na Goričkem v Prekmuiju, Evropska pešpot po Pomurju bo urejena v oktobru, tako da bo že to jesen pokraji-
SPOŠTOVANI NAROČNIKI
»
ZVESTI BRALCI VESTNIKA!
Vaš
S?-
1
ll^ tudi tokrat ni pozabil r na vas!
" Vsi, ki boste
pravočasno poravnali naročnino, boste lahko srečni
i ■ izbranci in
i teden dni
gostje
V enem od slovenskih naravnih zdravilišč.
O potnikih (izžrebanec bo lahko s seboj popeljal Še enega dopustnika) bo žreb odločal konec avgusta, zaslužene počitnice z VESTNIKOM
pa boste lahko uživali septembra ali oktobra.
na ob Muri navezana na pot, ki poteka od Portugalske prek Španije, Francije in Italije do Slovenije ter naprej prek Madžarske in Romunije do Črnega morja. To hkrati pomeni, da bosta tudi Prlekija in Prekmurje označeni v vseh turističnih zemljevidih. Evropska pešpot po Pomurju bo dolga približno 60 kilometrov In bo potekala od Jeruzalema do Hodoša v glavnem po obstoječi pomurski planinski poti. Približno 20 kilometrov poti bo speljane lu novo, in sicer v smeri Sepov breg-Gomji Petrovci-Hodoš. Prenočišča bodo zagotovljena v petih krajih: Ljutomeru, Banovcih, Moravskih Toplicah, Kančevcih in Gornjih Petro-vcih. Markacijo novega dela poti sta prevzela PD Mura in PD Matica Iz Murske Sobote, poleg osnovnih markacij pa j* evrospka pešpot označena tudi s trikotnimi puščicami z napisom E 7.
Vključenost pokrajine ob Muri v evropske in svetovne zemljevide pešpoti je velikega pomena za nadaljnji razvoj turizma, saj se sodobni turisti vse pogosteje odločajo za počitnikovanje s kolesom ali kar samo z nahrbtnikom in dobrimi čevlji za hojo. To pomeni, da zgolj turistična središča, zdravilišča in mesta niso dovolj, poskrbeti bo potrebno tudi za urejeno podeželje, primemo ponudbo ob kolesarskih stezah in pešpoteh, predvsem pa primemo označiti obstoječo gostinsko ponudbo z oznakami in kažipoti ter čim prej poskrbeti za označitev naravnih in kultumo-zgodovinskih značilnosti. Tega pa prav gotovo ne bodo počeli planinci, saj bodo veliko prispevali že z označitvijo pešpoti. Verjetno pa bi moralo v Pomurju obveljati pravilo, kakršno velja za Slovenijo: vsak pravi Slovenec sc vsaj enkrat povzpne na Triglav; za Pomurce mora veljati: vsak pravi Prlek in Prekmurec vsaj enkrat prehodi pokrajino ob Muri peŠ po pešpoti E 7.
BERNARDA B.PEČEK
■*WI41M
■J
I
r

■
■ufj
b D <
‘j"'?
ku


'reiTiUlML Hiiin« w,.*„ FiTidif r-,!
HIU itiiHeie.iiib
*■.	. tiLEi
A
/n
^VttACHA^sItJ 2rrv6 z-svE” .......-
Ut' va:W
^lUUI
■
LESUIBO TOBESUa'
AŠATaA
rAH»
^rar^ a
L.lPPJtVIL,
HarcA a riTMi*n m >v|La iijIJiijh liti,


t
graf<}^ kijoi^ Veti’' tiikttli
čanld^
V«.

na IV
nara^'
__________ ___________________________ .	_ le
li naj dobro pogledam. Res sem gledat. Pa ne z
dvojimi, a ničesar, kar bi bilo v nebo vpijoče, nisem , 1 prosim za pomoč moje ljube bralce. Torej poglejte, merjajte ...in če boste kaj zaznali, sporočite uredniku Lepo pa prosim: ničesar ne krivite teh, katerih imena	'
ščah; naj počivajo v miru, žive pa seveda lahko potegne*

ušesa.
Sejem rabljenih avtomobil^
Na sejmu rabljenih avtomoMlov pri soboškem	■
nulo nedeljo prodajaH 37 vozil, lastnike pa so zamenjal«
Znamka
Letnik
Prev, km

Renault 18 TU Citroen AX Renault 4 GTL Zastava 101 Zastava 128 GoUGL Mercedes 190 D
Ford Sierra 1,3 L Lada Samara Mercedes 200 D Alfa 75 1,6 Škoda Favorit 135 L Renault 4 GTL BMW 316
1987 1988
1988 1980 1988
1982 1985 1987
1987 1981 198«
1992 1987 1985
93.000
71.000
82.000
101.000
99.000
126.000
130.000
86.000
43.000
204.000 92,000
28.000 64.000
94.000
55« ^3
3.500
3.10*
sSS j-nil ni*
4.20» ”3
«2SS
V.I
10.500 p'
Moja domača banka r	_ -—
/O Pomurska banka
L
J Murska

1995,
Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 14. avgusta .. - . od 15.08. 1995 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije reli«
1995 od 00.00 dalje.
Država
Enota
Banka Slovenije
Nakup
Avstrija Francija Nemčija
Italija Švica
ZDA
100 IH 100 100 100
1
1.158,8629
2.368,6604
8.149,5284
7,3403
9.805,1866
116,8398
1,140,00
2,345,00
8,150,00
7,14
9.708,00
116,30
7®^
,1*2'

ZAVRTITE SVET V SVOJO SI
/Masft

ACTIVA - EUROCARD/MASTER^?^^^ ' nuj po9tan9 na vaiih turlattčnih avatu vai atalni apramt/avalP^
Ta, prva slovenska plačilna kartica »č kot 7 mlllionov vrat po vsem svetu*
več kot 7 milijonov vrat po vsem svetu, lahko v hotelih, restavracijah, letališčih,

V v nOlvBinf rWlaVsavljvllf IVIMIISv"***	_
in na vseh drugih prodajnih mestih, " lačena z nalepko EUROCARD/MASTaT*^
označena z nalepko EUROCARD/MAS' ter kjer za plačilo zadostujeta
podpis. V zadregi vam kartica omogoče * gotovine na bankomatih In bankah, ki so z nalepko Eurocard/Mastercard*
k