Velenje„ 31. marca 1978 Številka 13 (423) Cena 4 din Delovni pozdrav Vlll-kongresu ZKS V ponedeljek, 3. aprila bo začel v Ljubljani z delom 8. kongres zveze komunistov Slovenije — V občinah Velenje in irje smo se na slovenski kongres zveze komunistov skrbno pripravili — V zadnjih mesecih smo bili pravzaprav v vseh sredinah priče izredno razgibanim in skrbnim pripravam na delovni dogovor slovenskih komunistov. r Značilnost predkongresnih priprav v Šaleški in Gornjesa-vinjski dolini je tudi izredno skrbna in poglobljena obravnava dokumentov, katerih vsebino so v vseh sredinah povezovali z obravnavo konkretnih razmer in prakse. Ob tem je mogoče ugotavljati izredno ragibano dejavnost organizacij zveze komunistov, ki se vse bolj odraža tudi v še uspešnejšem delu drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov itd. Delovni ljudje in občani Šaleške in Gornjesavinjske doline pričakujemo 8. kongres zveze komunistov Slovenije z novimi dosežki in pridobitvami na skorajda vseh področjih življenja in dela. Ti se odražajo tako v nadaljnji krepitvi družbenega standarda kot v zaključku neka-nadaljevanje na 6. strani Kurirčkova torbica v naši občini E IClirtr^lrnva rw-»£ta lUfiir rtnromKr\ Cli ca tliIriI crn^ina Ustanovili sekcijo društva novinarjev Kurirčkova pošta je aktivnost slovenskih pionirjev v kateri se pioniiji spoznavajo z življenjem med narodno osvobodilno vojno in ohranjajo tradicije revolucije. Poleg tega je ta akcija izrednega pomena za pripravo pionirjev na splošno ljudsko Posvet za pedsednike OOS 5 Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje bo v mesecu aprilu organiziral celodnevni posvet za vse predsednike OOS in konferenc OOS. Osred-aja tema posveta bo prav goto-K> ,,Ocena stanja na področju razporejanja čistega dohodka in leKtev sredstev za osebne do-todke". s n Sekcijo so ustanovili z I namenom, da bi prispe-jvala k nadaljnjemu or-'ganiziranju razvijanju, | spodbujanju in uresni-j čevanju celovitega ob-I veščanja v organizacijah združenega dela s ~ | V prostorih Tovarne go-Jspodinjske opreme Gorenje I Velenje je bil v petek, 24. I marca ustanovni občini * zbor Društva novinarjev | Slovenije — sekcije uredni-' kov, novinarjev in organiza-|toijev obveščanja v združe-snem delu celjskega območ-Ija. Ustanovnega občnega I zbora se je udeležilo kar 33 J delegatov iz organizacij | združenega dela občin celj-\ skega območja, med gosti | pa so bili tudi predstavniki * republiškega sekretariata za | informacije, komisije za J informiranje in politično I propagando pri republi-I škem svetu Zveze sindika-J tov Slovenije in predsednik | medobčinskega sveta ZSS ' Celje Ivan Kramer. | Novoustanovljena sekcija s bo delovala v tesni povezavi \ z društvom novinarjev Slo-| venije, alktivom za celjsko I območje pa tudi z občin-[ skimi sveti in medobčin-| skim svettom ZSS ter z dru-| gimi družbenopolitičnimi ' organizacijami. V 11-(članski izvršni od-t bor so iizvolili tudi Hinka j Jerčiča tz TGO Gorenje in » Rafka Baitiča REK Velenje. [ Sprejeli ppa so tudi program-I sko usmeiritev. obrambo, saj se pioniiji srečujejo z osvobojenim in okupiranim ozemljem, zasedami, sodelujejo na obrambnih dnevih, spoznavajo se z okolico ter sodelujejo v mnogih akcijah s tematiko priprav na SLO in družbeno samozaščito. Pioniiji velenjske občine so prejeli kurirčkovo pošto včeraj ob 11. uri v Šmartnem ob Paki in jo bodo prenašali po skrivnih poteh naše občine do partizanskega groba v Paki, kjer jo bodo 4. aprila ob 11. uri predali pionirjem iz slovenjgraške občine. Priprave na sprejem starešin Gostitelj letošnjega srečanja rezervnih vojaških starešin bo naša republika. Svoj delež bo k temu prispevala tudi občina Mozirje in občinska konferenca ZRVS je že pripravila okvirni program bivanja rezervnih vojaških starešin iz bratskih republik. Po skupnem sprejemu v Celju, ki bo dne 2. julija 1978, jim bodo najprej pokazali Velenje in jih nato popeljali na Ljubno, kjer jim bo predsednik skupščine občine Mozirje priredil slavnostno večerjo. Naslednji dan bodo gostje in gostitelji obiskali Čreto in si ob obujanju spominov ogledali kraje, kjer je 1. Štajerski bataljon izbojeval prvo frontalno bitko v okupirani Jugosla-v iji. Kasneje bodo obiskali še Savinjski gaj v Mozirju in se seznanili z zgodovinskim izročilom Gornje Savinjske doline. Od tu bodo odšli v GLIN, kjer jim bodo gostitelji prikazali razvoj gozdarstva in lesarstva in jih zadržali na kosilu. Popoldne bodo obiskali še Logarsko dolino in Robanov kot in si tam ogledali obnovljeno partizansko bolnišnico. Zvečer se bodo zbrali na prijateljskem srečanju na eni izmed kmetij, ki se ukvarja s kmečkim turizmom. Po izmenjavi izkušenj bodo goste naslednji dan pospremili do Celja, kjer se bodo poslovili. Priprave na prvomajsko slavje v občini Velenje Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov Velenje je imenovalo odbor za pripravo praz-iiiHiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiniHiHiiH 30. SEJA ZBOROV SOB MOZIRJE Na današnji skupni seji so vsi trije zbori skupščine občine Mozirje med drugim obravnavah analizo uresničevanja srednjeročnega družbenega načrta občine Mozirje v letih 1976 in 1977, delegati so razpravljali in sprejemali družbeni dogovor o organizirani proizvodnji in preskrbi prebivalstva občin Celje, Šmarje, Velenje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur in Žalec s kmetijsko prehrambenimi proizvodi, razpravljali in sprejemali poročilo o delu delegatov iz SRS v zveznem zboru skupščine SFRJ v obdobju od septembra 1976 do julija 1977, razpravljali in sprejemali odlok o proračunu občine Mozirje za leto 1978 in razpravljali in sprejemali še vrsto drugih odlokov ter na koncu opravili še volitve in imenovanja in obravnavali delegatska vprašanja in odgovore. novanja delavskega praznika — 1. maja 1978 v občini Velenje. Odbor, ki ga vodi Marcel Medved, predsednik občinskega sveta ZSS, je na prvi seji zadnji ponedeljek izoblikoval okvirni program letošnjih prvomajskih prireditev v Šaleški dolini, ki se bodo začele 21. aprila z odprtjem razstave del Božidarja Jak-ca. Mimo že tradicionalnih športnih tekmovanj in pohoda delovnih ljudi in občanov v naravo bo zadnje dni aprila še petkov kulturni večer, pa več filmskih predstav, promenadni koncerti godb na pihala itd. 28. aprila bo svečana seja občinskega sveta ZSS Velenje, na kateri bodo podelili srebrne znake sindikatov Slovenije ter priznanja najuspešnejšim racio-nalizatoijem. Na večer pred praznikom pa bo po ulicah Velenja baklada, v Rdeči dvorani pa že tradicionalno srečanje delovnih ljudi Šaleške doline. Prvomajsko jutro pa bodo, kot je že v navadi, naznanile budnice godb na pihala in kano-nada. JUTRI PREMIERA KOMEDIJE ZAKAJ PA NE - Dramska skupina iz Šmartnega ob Paki se bo predstavila jutri zvečer v Kulturnem domu v Šmartnem ob Paki z novim delom - expresstragiko-medijo ZAKAJ PA NE, ki jo je po romanu Petra Božiča „Na njeni travi",dramatiziral in režiral znan gledališki igralec iz Celja Bogomir Veras. To bo že tretje delo, s katerim se Bogomir Veras in fcralci amaterji iz Šmartnega ob Paki v zadnjem času pojavljajo na odrih po vsej Sloveniji. Predstava se bo začela ob 19.30. Ponovili pa jo bodo v nedeljo, 9. aprila prav tako ob 19.30, Demokratičen dogovor o politiki ZK Priprave za kongrese Zveze komunistov so bile tudi v naši občinski organizaciji v polnem razmahu in se v teh dneh že bližajo zaključku. Tudi tokrat smo ocenili aktivnosti in prizadevanja občinske organizacije zveze komunistov v zadnjih letih in jih na novo opredelili z akcijskim programom konference. O akcijskem programu kakor seveda o kongresnih dokumentih je tekla javna razprava v vseh okoljih, kjer organizirano deluje zveza komunistov ter v krajevnih skupnostih. Ravno z javnostjo razprave o teh dokumentih, v katero je bil pritegnjen najširši krog delovnih ljudi in občanov, tudi nekomunistov, je bil zagotovljen demokratičen dogovor o politiki zveze komunistov. Zato menimo, da so tako oblikovani programi dela osnovnih organizacij resničen odraz interesov, potreb in nerešenih vprašanj v občinski organizaciji Z K in občini sami. Še najbolj pa zadovoljuje spoznanje, da so naše osnovne organizacije Z K skozi lastne ugotovitve potrdile politiko zveze komunistov in dokumente za kongresa zveze komunistov. JANEZ MIKLAVČIČ, sekretar Komiteja OKZK Velenje Šlandrovci bodo slavili Pred dnevi so se v Mozirju na skupni seji sestali predstavniki domicilnega odbora udarne brigade Slavka Šlandra in predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Mozirje. Predsednik odbora Šlandro-ve brigade in njen bivši komandant Mirko Jerman je v imenu članov odbora izrazil željo, da bi letošnjo 35. obletnico ustanovitve Šlandrove brigade praznovali na Ljubnem ob Savinji S proslavo in zborom brigade bi se vključili v sklop prireditev ob občinskem prazniku in hkrati daK svoj prispevek k proslavljanju 34-letnice osvoboditve Gornje Savinjske doline, h kateri je brigada prispevala velik delež. Ljubno so si za kraj svojega slavja izbrali zato, ker je bik to ključna postojanka na poti k osvoboditvi tega področja. Na sestanku so se domenili, da bo proslava 9. septembra na Ljubnem. Svoj delež k slavju bodo prispevali mladinci nohodniki iz domicilnih občin Šlandrove brigade. To bodo mladi iz Domžal, Žalca in Mozirja, ki so vsi svoje pohodne enote poimenovali po Slandrovi brigadi in bodo ob tej priliki prehodili dobršen del poti, ki so jo v vojni vihri opravili Šlandrovci. Mladi se bodo slavju pridružili na Ljubnem. Obenem bodo enote teritorialne obrambe natančno ponazorile napad na Ljubno in njegovo osvoboditev, v kraju pa bodo pripravili tudi razstavo o borbeni poti Šlandrove brigade. J. P. Vse več novih krajevnih cest Glede na načrt modernizacije regionalnih cest bi morali v mozirski občini v tem srednjeročnem obdobju dograditi cesto v Logarsko dolino, posodobiti cesto Gornji grad -Črnivec, zgraditi nov most v Radmirju in ojačati asfaltno prevleko na cesti Letuš — Radmirje Dela potekajo po predvidevanjih, seveda pa problemov ne manjka. Dotrajani most v Radmirju še vnaprej čaka novega soseda, saj z gradnjo — ob zagotovljenih sredstvih — ne morejo pričeti, ker še vedno niso uspeli urediti tehnične dokumentacije. Vsa zgoraj našteta dela bi dosegla ceno 30,400.000 dinarjev, zaradi stalnega naraščanja cen gradbenemu materialu in storitvam pa je vprašljivo, če bodo dela na cesti do Črnivca do leta 1980 zares opravljena. V letošnjem letu bodo pričeli urejevati tudi povsem dotrajano cesto med Gornjim gradom in Radmiijem in sicer od Gornjega grada do Križa. Za ta dela bodo porabili višek sredstev cestnega posojila. Ob tem velja poudariti, da se veliko hitreje modernizirajo lokalne ceste. Temu je „kriva" izjemna zagnanost nekaterih krajevnih skupnosti, predvsem pa seveda njihovih krajanov, ki to omogočajo z izdatnimi samoprispevki in z obilico prostovoljnega dela. V zelo kratkem obdobju so v krajevni skupnosti Ljubno na ta način modernizirali 8 kilometrov krajevnih cest, na Rečici 6, v Lučah 4, v Nazaijih 1,5 in v Mozirju približno 1 kilometer. Ostaja seveda dejstvo, da sredstev za ceste še naprej primajku-je. To se odraža zlasti v dokaj slabem stanju nekaterih lokalnih in gozdnih cest, motnje v prometu pa povzroča tudi slabo organizirana zimska vzdrževalna služba na lokalnih cestah. Korak k boljšim zdravstvenim uslugam Usmeritve, ki jih je sprejelo predsedstvo občinskega sveta ZSS naj bi prispevale k izboljšanju nekaterih perečih vprašanj s področja zdravstvenega varstva v naši občini. februarju, v začetku marca pa je občinski svet zveze sindikatov Slovenije Velenje v svojem listu Obveščevalec seznanil tudi osnovne organizacije sindikata v občini z zaključki posveta in predlaganimi ukrepi. Na razgovoru so obravnavali številna odprta vprašanja iz področja zdravstva, ker pa namen razgovora ni bil konkretizacija posameznih vprašanj, je komisija za zaključke poleg ugotovitev problema nakazala tudi rešitve. Udeleženci razgovora so tako ugotavljali, da odsotnost z dela zaradi bolniških izostankov postopno raste (1972 - 4,48 odstotkov; 1976 - 4,90 odstotkov). Kljub mnenju predstavnikov zdravstva, da je odstotek v primerjavi z nekaterimi podobnimi industrijskimi centri IIlIIIIIH(lllMCIIIIIHIlllltlHflUlll(llilllllIllllllllllIlllllt||||lll|(lltllf||iaillllllllllllliailllllll||l||IIItlllIlll|||||||||| Pred dobrim mesecem dni, je občinski odbor sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva Velenje na pobudo predsedstva občinskega sveta ZSS Velenje organiziral razgovor o problematiki zdravstvenega varstva v naši občini. Razgovora, o katerem smo takrat že pisali, so se udeležili predstavniki večjih OZ D, Savinjsko Šaleškega zdravstvenega doma, občinske zdravstvene skupnosti, občinskih družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb socialnega in invalidsko pokojninskega zavarovanja. Ob zaključku razgovora je bila takrat imenovana tudi posebna komisija, katere naloga je bila pripraviti poleg ugotovitev in zaključkov še predloge in nosilce ukrepov ter roke za njihovo izvedbo. Komisija je naloženo delo končala že v NOVA CENA STAVBNIH ZEMLJIŠČ Delegati mozirske občinske skupščine bodo na današnji seji razpravljali in sprejemali tudi odtok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Mozirje. Po tem odloku bo poprečna gradbena cena za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine na območju občine 4.000 dinarjev, poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča pa znašajo 25 odstotkov gradbene vrednosti zgradbe. Zaradi porasta cen gradbenemu materialu je cena porasla od 3.800 na 4.000 dinarjev. S sprejemom tega odloka bodo zadostili določilom zakona, vsebino odloka pa bo mogoče uporabiti tudi v primeru odkupa zemljišča, če lastnik ne bi soglašal s ponujeno ceno. ZAOSTAJA GRADNJA GOZDNIH CEST Gozdarji v Gornji Savinjski dolini so načrtovani fizični obseg proizvodnje v prvih dveh letih uresničevanja srednjeročnega družbenega plana razvoja občine Mozirje presegli za 3,6 odstotka. Tudi zaposlenost je za dva odstotka nad načrtovano, uresničili pa niso vseh predvidenih naložb, zlasti ne pri gradnji gozdnih cest. Ocenjujejo, da bodo postavljene cilje do leta 1980 v celoti uresničili, saj se proizvodnja gozdnih sorti-mentov giblje v predvidenih mejah. Uspešno opravljajo tudi načrtovano skrajševanje povprečnega delovnega časa od poseka do oddaje lesa. Tudi vlaganja potekajo v okviru predvidenih, le izgradnja predvidenih 46,5 kilometrov gozdnih cest bo zaključena šele v letih 1982 - 1983. KONČNO PLOČNIK OB CESTI V. VLAHOVICA V prostorih skupščine občine Velenje je bil pretekli teden sesta- nek, sklical ga je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun, na katerem so se med drugim dogovorili za gradnjo pešpoti iz novega naselja Gorica v središče Velenje ter za izgradnjo pločnika ob cesti Veljka Vlahoviča. Na sestanku, katerega so se udeležili med drugim tudi predstavniki Zavoda za urbanizem, samoupravne interesne komunalne skupnosti, krajevne skupnosti Šalek-Gorica in oddelka za gospodarstvo skupščine občine so sprejeli sklep, da je treba gradnjo pločnika in pešpoti čimprej začeti. Nosilci akcije naj bi bili krajevni skupnosti Šalek Gorica in Vetenje-center levi breg. Rečeno je bilo tudi, da je samoupravna komunalna interesna skupnost za izgradnjo pločnika že zagotovila 200 tisoč dinarjev. POTUJOČI VRTCI Aprila bosta pričela vzgojno varstvena zavoda Velenje in Šoštanj z 80-urnim programom za štiri in petletne otroke, ki redno ne obiskujejo vrtca. Program bo zavzemal vsa vzgojna področja, posebno pozornost pa bodo posvetili letos vzgoji otrok za varnost v prometu, pripravili pa bodo tudi posebno predavanje za starše, da bi ti na otroke enotno vplivali. Za mestne krajevne skupnosti Velenja bo potujoči vrtec vsako soboto dopoldne in sicer v enotah Najdi-hojca, Tinkara, Vrtiljak, če bo potrebno tudi v enoti Ciciban, otroke pa vpisujejo v ponedeljek 3. aprila od 7. do 12. ure v enoti Najdihojca. Potujoči vrtec bodo organizirali tudi v krajevni skupnosti Paka in Šentilj, če pa bodo priskrbeli prevoz za vzgojiteljico pa tudi v Plešivcu. Šoštanjsici vzgojno varstveni zavod pa bo organiziral potujoči vrtec letos v Ravnah, Zavodnjah, Lokovici in Skornem. Potujoči vrtec financira tudi letos samoupravna interesna skupnost otroškega varstva in je za starše brezplačen. M T. Preizkus znanja Na velenjskem komunalno obrtnem centru dvakrat na leto preverjajo znanje svojih voznikov — Koristna akcija, kateri bi morali slediti tudi v drugih kolektivih Ena izmed akcij, s katero naj bi prispevali k izboljšanju prometne varnosti na naših cestah oziroma zmanjšali število prometnih prekrškov pa tudi nesreč, je tudi akcija ponovnega preverjanja znanja iz cestno prometnih predpisov. Avto šole se tega ukrepa lotevajo že nekaj časa, redkeje pa po njem segajo v delovnih kolektivih, pa čeprav bi lahko v zvezi s tem naredili zelo veliko. Komunalno obrtni center Velenje je ena redkih delovnih organizacij v velenjski občini, ki je že začela ajati znanje svojih voznikov. r ped tremi leti so delavci skupaj obve bveznim preizkusom iz varnosti prevajati znanje svojih voznikov. Ze pred tr< "'....... :nim pre pri delu prvič opravili tudi preizkus znanja iz cestno prometnih predpisov. Sedaj pa to obliko preveijanja znanja izvajajo dvakrat na leto. Zanimivo je, da so delavci to sprejeli z velikim razumevanjem, ker se zavedajo njene koristnosti in pomembnosti. Povedati pa je treba, da jih tudi ne moti, če preizkus znanja ni čisto anonimen. Preverjanje znanja so na KOC opravili tudi ta ponedeljek. Testna vprašanja je reševalo kar 34 delavcev. Seveda pa se na KOC ne bodo zadovoljili samo z ugotovitvijo, ali delavci-vozniki še poznajo predmetne predpise tako dobro kot takrat, ko so opravljali šoferski izpit, ampak bodo ob pomoči Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov občine Velenje organizirali zanje še predavanja o tej tematiki. Prav bi bilo, da bi zgledu KOC sledili še drugi kolektivi. nižji, komisija ugotavlja, da ne moremo biti zadovoljni, saj prav gotovo nismo dovolj izkoristili notranjih rezerv, kot je ugotavljanje simulan-tov, obratne ambulante, boljša organizacija dela v zdravstvenih ustanovah, kontrolni listi in drugo. Komisija je za to točko predlagala tesnejše sodelovanje zdravstvene službe z ustreznimi službami v OZ D, raziskavo možnosti ustanavljanja obratnih ambulant, proučitev učinkovitosti organizacije dela v zdravstvenem domu, dosledno uveljavljanje bolniških kontrolnih listov ter osveščanje delavcev v smislu večje zdravstvene kulture ter vzgoje varstva pri delu. Nosilca teh nalog naj bi bile ustrezne službe v OZD in zdravstveni domovi. Čakalna doba v splošnih ambulantah, še posebno v specialističnih in zobozdravstvenih, je bila večkrat kritično izpostavljena. Po mnenju udeležencev razgovora je potrebno narediti temeljito analizo čakalne dobe z namenom, da ugotovijo osnovne vzroke, ki pogojujejo takšno čakanje pri zdravnikih. Komisija predlaga, da se zagotovi ustrezna kadrovska zasedba splošnih ambulant, dosledno spoštovanje delovnega časa, ugotovi pa naj se tudi smotrnost pošiljanja pacientov na zdravniško komisijo po sedmih dneh bolovanja. To nalogo naj bi opravile ustrezne službe v zdravstvenem domu in organizacijah združenega dela in občinska zdravstvena skupnost Velenje. Na razgovoru je bila ponovno ugotovljena nezadostna povezava med zdravniško komisijo pri Savinjsko šaleškem zdravstvenem domu Velenje in ustreznimi strokovnimi službami v OZD Klj'ub temu, da je to strokovna komisija bi bilo, tako so menili razpravljalci, potrebno proučiti možnost sodelovanja zunanjih članov, ki bi lahko komisiji nudili ustrezne informacije o pacientu, tako da bi bila odločitev komisije celovitejša. Za Uvedbo te naloge bi bilo potrebno preveriti zahteve zakona o sestavi komisije ter ugotoviti možnost sodelovanja zunanjih članov ter sodelovanje med komisijo in ustreznimi službami v OZD. Vedno več problemov nastaja ob pošiljanju delavcev na ustrezna delovna mesta v času delovne rehabilitacije. Ker ta oblika zdravljenja postaja vedno bolj ekonomski faktor in zato dostikrat pogojuje nepopolno ozdravljenje, bi moral dispanzer za medicino dela skupno z ustreznimi službami v OZD predhodno proučiti delovna mesta na katerih naj bi delali delavci v času delovne rehabilitacije. Potrebno je zagotoviti večjo povezanost med dispanzerjem za medicino dela, ostalimi ambulantami in službami v OZD. Zaradi posebnosti gospodarstva je v naši občini zelo prisotno vprašanje invalidnosti in zaposlovanje invalidov na ustreznih delovnih mestih. Več pozornosti bi morali posvetiti invalidom druge in tretje kategorije ter jim nuditi ustrezno delo in zagotoviti nadaljnje zdravljenje. V razpravi je bilo izpostavljeno, da k porastu invalidnosti prispeva svoj delež nepopolno ozdravljenje. Za izboljšanje tega stanja bi bilo potrebno težiti k odpravljanju delovnih mest, ki povzročajo invalidnost, zagotoviti večjo varnost pri delu, skrbeti za stalno odpiranje delovnih mest za potrebe invalidov, preveriti realizacijo srednjeročnega plana občine, ki vključuje to problematiko ter oceniti v kolikšni meri vpliva nepopolno ozdravljenje določenih bolezni na kasnejšo invalidnost. Soudeleženci razgovora so tudi opozorili, da je potrebno dispanzer za medicino dela prostorsko povečati in kadrovsko okrepiti. Pregledi pred zaposlitvijo morajo postati te-meljitejši, posebno še za bodoče rudarje ter učence poklicne šole pred sprejemom v šoto. Sistematični pregledi ne smejo biti kampanjski, ampak stalna oblika preventivnega varstva. Na osnovi teh pregledov morajo biti potencialni bolniki usmerjeni na ustrezne oblike zdravljenja ali rekreativne aktivnosti, ki bodo koristile zdravju in delovnim sposobnostim. Razjasniti je potrebno vprašanje zdraviliškega zdravljenja. Zavarovanci morajo vedeti, v katerih primerih je njihovo zdraviliško zdravljenje plačano iz sredstev socialnega zavarovanja in v katerih primerih je to domena njih samih in delovne organizacije v kateri delajo. Na razgovoru so spregovorili tudi o perečem vprašanju alkoholizma. Ugotovljeno je bilo, da delovne sredine temu akutnemu problemu ne posvečajo dovolj pozornosti Zato bi bilo potrebno izdelati analizo o problemih alkoholizma v OZD, razjasniti vprašanje bolniških izostankov zaradi alkoholizma, dosledno pa bi bilo potrebno spoštovati tudi odlok o točenju alkoholnih pijač in navezati tesnejše stike s klubom zdravljenih alkoholikov. V razpravah po OZD so velikokrat izpostavljeni odnosi med pacienti in zdravstvenimi delavci. Mnogo kritik je izrečenih na delo zdravniške komisije, češ da le formalno ugotavlja zdravje bolnika. Predlagano je bilo, da bi v bodoče vse pripombe na račun zdravstvenega varstva evidentirali, argumentirali in tekoče razreševali. Vsak zavarovanec mora vedeti na kateri organ se lahko pritoži, če meni, da so mu kratene pravice iz zdravstvenega varstva. Zato je treba določiti pri katerem organu v OZD, ali občinski zdravstveni skupnosti lahko delavci iščejo varstvo svojih pravic iz zdravstvenega varstva. Roki za rešitev dostavljenih nalog so najkasneje do maja letošnjega leta. V bodoče naj bi se problematika s področja zdravstvenega varstva obravnavala v občinski zdravstveni skupnosti Velenje, kjer prihaja do svobodne menjave dela in neposrednega dogovarjanja med uporabniki in izvajalci. Delavci v OZD morajo problematiko iz zdravstvenega varstva prenašati preko svojih delegatov v občinsko zdravstveno skupnost in s svojimi konkretnimi stališči odločilno vplivati na razrešitev vseh pro biemov. Gorenje -.Udarniško na visoki ravn Mladinci začeli s prostovoljnimi delovnimi akcijami 25-letnici Gorenja Sobota, 25. marca 1978, je bil za delavce velenjskega Gorenja dela prosti dan. Toda med številnimi tovarniškimi objekti je bito tega dne prav živahno. Na prostovoljno delo so prišli mladinci treh osnovnih organizacij ZSMS. Skupina mladincev osnovne organizacije ZSMS štedilniki je opravila delovno akcijo „na visoki ravni". Na strehi velike tovarniške hale so očistili steklene kupole. Čez zimo se je nabral prah in mladinci so se odločili, da bodo to delo opravili prostovoljno. S tem so si sami pomagali do več naravne svetlobe. Čeprav delo ni bilo nič lahko in je bril oster veter, je bila skupina na strehi dobre volje. Pomagali so si z gasilsko cevjo, s pralnimi praški in kupole so eno za drugo dodobra očistili. Danes je v vseh oddelkih tozda štedilniki delo lažje, vse je svetlejše, mladina se je izkazala. Večkrat so že priredili takšne akcije pri čiščenju delovnih naprav in okolice. Toda letos bodo podobne akcije prirejali stalno. Ob 25-letnici Gorenja so se odločili, da bc mladinci sami skrbeli za šiic delovne akcije pri urejanju okoli delovnih mest in podobno. Skupina mladincev na strehi pi bila v soboto edina v Gorenju, k je odzvala prostovoljnemu di Tudi osnovna organizacija ZS Hladilna tehnika je priredila akc Mladinke in mladinci so najprej i dili notranje prostore, nato pa okolico. Tretja večja skupina pa čistila okolico TOZD Galvana. so bili mladinci osnovne organizai ZSMS Galvana. Čeprav po štei udeležencev akcija ni bila rekord so pa v vseh treh skupinah ml delavci opravili veliko delo. Naslednjo prosto soboto že ] pravljajo novo akcijo. Tako bo} skozi v jubilejnem letu Gorenja, 25-letnici. Tovarniška konferei ZSMS bo organizirala tudi ve< udarniško brigado, prav tako pa že izbrali mladinke in mladince zvezne delovne akcije. h jerc Priznanje Tonetu Turnherju Na skupščini Zveze združenj borcev NOV Velenje je dosedanji predsednik Filip Lesnjak izročil sekretarju republiškega združenja zveze bor- Tone Turnher cev Tonetu Turnherju v imenu m ležencev narodno osvobodilne b be, ki živijo v občini Velenje te; imenu skupščine občine Velenje vseh družbeno političnih organiza kipec maršala Tita. Kipec so mu ročili zato, ker je delo tovariša T nherja tesno povezano z našim p< ročjem. Že kot mladenič se je s 1 mšičevo brigado, v kateri je opn ljal pomembno politično funkti; bojeval na našem področju. Kasni pa je večkrat prihajal v Velenje drugimi dolžnostmi. Leta 1969 prizadevno in izkušeno pripravi slovensko proslavo ..Štajerska in t roška v revoluciji", ki je bila na d osvobodilne fronte v Velenju. La je pomagal, ko so obnovili sporne« padlim borcem narodno-osvobod ne vojne na Titovem trgu v Velenj Kot funkcionar Zveze združenj bo cev NOV Slovenije pa je skupaj občinskim združenjem reševal pi bleme in naloge borčevske organ zacije. ::::::::::::: ras FINANČNO POROČILO O ZBRANEM SAMOPRISPEVKU PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH ZA ČAS ODI/1 DO 28/2-78 Krajevna skupnost Zaposl. obr.upok kmet. SKUPAJ JANUAR 77 - FEBRUAR 78 JANUAR - FEBRUAR °100 % 70 % 30 % 100 % 70 % 30 % Velenje center l.breg % 2563 4,086.668,70 2,860.668,10 1,226.000,60 558.385,90 390.870,10 167.515,1 Velenje center d.breg 3040 4,847.238,75 3,393.067,10 1 ,454.171,65 662,307,15 463.615,00 198.692,] Šmartno - Velenje 793 1,264.427,75 885,099,45 379.328,30 172,766,30 120.936,40 51.829,1 Šalek - Gorica 402 640.983,55 448.688,50 192.295,05 87.581,40 61,307,00 26.274,1 Stara vas 380 605.904,85 424.133,40 181.771,45 82.788,40 57.951,90 24.836, Staro Velenje 471 751.003,10 525.702,15 225.300,95 102.614,05 71.829,85 30.784, Pesje 543 865.806,15 606.064,30 259.741,85 118.300,25 82.810,20 35.490, Konovo 395 629.822,15 629.822,15 86.056,35 86.056 J Cirkovce 65 103.641,60 103.641,60 14.161,15 K. 161, Plešivec 96 153.070,70 153.070,70 20.914,95 20.914, Paka -200 318.897,30 318.897,30 43.572,85 43.572, Šentilj 352 561.259,20 561.259,20 76.688,20 76 . 688, Skale 406 647.361,50 647.361,50 88.452,85 88.452; Bevče 81 129.153,40 129.153,40 17.647,00 17 . 647,1 Kavče - Podkraj 281 448.050,70 448 - 050,70 61.219,85 61.219, Šoštanj 1569 2,501.749,20 2 ,501,749,20 341.828,90 341.828, Bele vode 109 173.799,00 173.79Q,00 23.747,20 23 . 747, Skorno - Florjan 323 515.019,10 515.019,10 70.370,15 70.370, Zavodnje 124 197.716,30 197.716,30 27.015,15 27.015, Ravne 445 709.546,45 709.54b.45 96.949,55 96.949,! Družmirje - Gaberke 389 620.255,20 620.255,20 84.749,15 34.749, Lokovica 210 334.842,15 334.842,15 45.751,50 45.751,5 Topolšica 502 800.432,20 800.432,20 109.367,80 109.367,! Šmartno ob Paki 573 913.640,70 913.640,70 124.836,20 124.836,! Gorenje 326 519.802,60 519.802,60 71.023,70 71,023,1 SKUPAJ 14638 23,340.092,30 9,143.423,00 14 196,669,30 3,189.095,95 1,249.320,45 1 ,939.775,S Delavci med izpolnjevanjem testnih pol SKUPŠČINA OBČINE VE LEN ODDELEK ZA FINANCE NAS CAS Št. 13 (423) - 31. marca 197? OOZK morajo oceniti lanskoletno gospodarjenje ^—^____ ______________ Občinska konferenca zveze komunistov Velenje je na svoji 3. seji, kot smo že poročali, obravnavala in prvikrat 1 politično ocenila rezultate gospodarskih in družbenoekonomskih gibanj v občini v letu 1977 Na seji so bili posredovani I prvi, sicer nepopolni, podatki o ' gospodarjenju v temeljnih orga-inizacijah združenega dela Šale-f ške doline. Razvojna predvide-Ivanja za lansko leto so bila v pretežni meri uresničena, saj zaostaja za planom le izvoz. Sicer je mogoče ugotavljati, da stopnja rasti družbenega proizvoda ni takšna, kot je predvidena s srednjeročnim razvojnim načrtom, ekonomičnost pa je ostala na ravni iz leta 1976. Prezreti pa prav gotovo ne gre dejstva, da so v letu 1977 kosmati osebni dohodki naraščali počasneje kot družbeni proizvod in produktivnost dela. S Takšno stanje je za gospodarstvo Šaleške doline spodbudno. Manj spodbuden pa je prav gotovo položaj na področju za->slovanja nove delovne sile, idi kot posledica mnenja, da za Velenje ni sprejemljivo določilo iz družbenega plana SR ivenije, da letna stopnja za-lenosti v visoko razvitih idustrijskih občinah v naši republiki ne bi smela preseči 3 %. To določilo v Velenju tudi ne upoštevajo, saj se je gibala stopnja zaposlovanja v zadnjih letih od 5 do 12 %. Zaskrbljujoče ob tem pa je dejstvo, da je zaposlovanje ekstenzivno in da zaposlujemo v glavnem nekvalificirano in polk vali flcirano delovno silo, ki je v strukturi zaposlenih v [Šaleški dolini že udeležena z [okrog 46 %. Razumljivo je, da so spričo tako visoke stopnje zaposlovanja potrebe na področju družbenega standarda izredno velike. Prezreti pa tudi ne gre dejstva, da se okrog 30% zaposlenih vozi na delo v Velenje vsak dan . Lanskolettne izgube gospostva Šaleiške doline so v glav-_iem posledlica neurejenih dohodkovnih odnosov znotraj slovenskega elektrogospodarstva. V drugih delovnih organizacijah, ki izkazujejo izgubo, so sicer pripravili sanacijske programe, vendar pa bo treba čimprej odpraviti vzroke izgub, denimo tudi s preusmeritvami proizvodnje. Kar zadeva zunanjetrgovinsko menjavo v letu 1977 je mogoče ugotoviti, da je bil načrtovani izvoz (80 milijonov dolarjev) dosežen le s 53 %, v primerjavi z letom 1976 pa je bil večji le za 5 %. Še zmeraj pa je uvoz večji od izvoza. Seveda pa bodo tudi v občini Velenje potrebna prizadevanja, da se v mednarodno> blagovno menjavo Vključi kar največ temeljnih Organizacij združenega dela. V razpravi na 3. seji občinske konference ZKS Velenje je Srečko Meh opozoril na nezavidljiv ekonomski položaj temeljnih organizacij združenega dela rudnika lignita REK Velenje, ki je posledica neurejenih dohodkovnih odnosov znotraj REK Velenje in elektrogospodarstva Slovenije Franc Avberšek je govoril o prizadevanjih rudarjev v jami Preloge. Peter Habjan je razpravljal o izvoznih dosežkih in prizadevanjih gospodarstva Šaleške doline, posebej še TGO Gorenje. Harold Karner je predstavil rezultate gospodarjenja in trenutni položaj TGO Gorenje Velenje, pri čemer je opozoril, da zaposlenosti nad dogovorjeno ravnijo ne beležijo v neposredni proizvodnji, pač pa v drugih službah. Posebno pozornost bodo morah v prihodnje nameniti izboljšanju kvalitete ter boljšemu delu. Franc Orešnik se je zavzel za oživitev proizvodnega dela in družbenopolitčne aktivnosti, spregovoril pa je o nalogah in načrtih tozda Orodjarna v TGO Gorenje. Alojz Kikec je opozoril na pogoje gospodarjenja in poslovanja temeljnih organizacij združenega dela rudnika lignita, poudaril pa je tudi na nujnost še večjega dogovarjanja in tesnejšega sodelovanja med kolektivoma TGO Gorenje in rudnika lignita Velenje. Mirko Bizjak je orisal položaj energetike v občini in težave, v katerih se je znašel v zadnjem obdobju zaradi neurejenih dohodkovnih odnosov REK Velenje. O problemih PTT dejavnosti je spregovoril Janez Krašovec, Franjo Korun pa je opozoril, da mora razpravi na seji občinske konference ZK slediti akcija. Treba je intenzivirati proizvodnjo, da bo mogoče uspešno razreševati razvojne naloge na področju družbenega standarda. Tone Šeliga je predlagal, da bi o neurejenih dohodkovnih odnosih v slovenskem elektrogospodarstvu spregovoril na 8. kongresu zveze komunistov Slovenije eden od velenjskih delegatov. Marcel Medved je soglašal s predlogi iz razprave, da je treba nemudoma začeti z akcijo za uveljavitev novih dohodkovnih odnosov znotraj sozda elektrogospodarstva Slovenije. Podobnega mnenja je bil tudi Franjo Kljun. Sekretar komiteja občinske konference ZKS Janez Miklavčič pa je menil, da so neposredne naloge komunistov znane. Produktivnost še zmeraj ni na željeni ravni, novi dohodkovni odnosi še niso uveljavljeni, premajhna pa je tudi zavzetost v posameznih sredinah za uresni- čevanje vsebine zakona o združenem delu Akcijo za spreminjanje obstoječih razmer pa je treba začeti v osnovnih organizacijah ZK, ki morajo ugotoviti žarišča slabosti in storiti vse, da bodo čimprej odpravljena. Med stališči, ki so jih sprejeli na 3. seji občinske konference ZKS Velenje, velja še posebej opozoriti na nalogo osnovnih organizacij ZK, da kar najbolj poglobljeno ocenijo lanskoletno gospodarjenje. S položajem, v katerem se je znašel REK Velenje zaradi še neuveljavljenih novih dohodkovnih odnosov znotraj slovenskega elektrogospodarstva in s predlogi Velenj-čanov za odpravo težav pa naj bi REK Velenje seznanil širšo javnost. v središču pozornosti Prostorski elementi -nova razvojna možnost Skupnost, v kateri se razvija program proizvodnje prostorskih elementov, mora le-tega sprejeti za svojega - Do leta 1980 bodo potrojili zmogljivosti tovarne na Selu -Proizvodnjo nosilnih delov bodo približali tržišču, prav tako tudi sestavljalnice elementov — Letos bo prišlo na tržišče najmanj 600 prostorskih elementov — celic Decembra lani so predstavniki tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje in gradbenega industrijskega podjetja Vegrad Velenje podpisali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za uvajanje sodobnih metod in tehnologije gradnje stanovanjskih in drugih objektov družbenega standarda, točneje za uvajanje proizvodnje prostorskih elementov. TGO Gorenje in GIP Vegrad sta združila nekaj nad 50 milijonov dinarjev za poskusno proizvodnjo prostorskih elementov, to je za program DOM 101. Sicer so v samoupravni sporazum zapisali skupna hotenja za uvajanje industrijskih metod in tehnologije gradnje stanovanj ter drugih objektov ter za osvajanje industrijske proizvodnje finalnih instalacijskih vgradnih elementov. Delo in sredstva so bila združena še posebej za razvoj sistema in tehnologije, za uvajanje proizvodnje prostorskih elementov v okviru prve, eksperi- mentalne tovarne v Velenju ter za organiziranje tovarn tudi drugod. Iz tovarne na Selu pri Velenju so že pred časom, v okviru poskusne proizvodnje, prišli prvi prostorski elementi, sicer pa je v Velenju, na Konovem, zgrajen iz prostorskih elementov tudi že prvi objekt — vrtec. Zato smo se odločili za pogovor s predstavniki TGO Gorenje in GIP Vegrad o uresničevanju programa prostorskih elementov. Iniciativa za odločitev za proizvodnjo celic je, kot je povedal Slavko Geratič, direktor TGO Gorenje, prišla iz Gorenja in sicer iz enostavne potrebe po razširitvi programov in plasmaja izdelkov. Prav v celični gradnji so videli dodatno razvojno možnost. Ker pa program, kakršen je, zagotovo ne sodi povsem v tehnološke in organizacijske tokove TGO Gorenje je bilo dogovorjeno, da nadaljuje akci- Gorenju v prihodnje še boljša kvaliteta in boljše delo jo GIP Vegrad, ki je imel v istem času enake načrte za osvajanje in razvoj sodobnih oblik gradbeništva, to je industrijske gradnje. Tako so bih združeni interesi za skupni nastop pri industrijski gradnji stanovanj in drugih objektov družbenega standarda. Gorenje je, kot dodaja Slavko Geratič, videlo svoj interes v proizvodnji prostorskih elementov v embalaži za njihove izdelke", saj bodo v celice vgrajevali tako keramične ploščice kot izdelke iz umetnega marmorja, pa montažne kuhinje, prav tako pa tudi izdelke drugih tovarn Gorenja. Lansko in letošnje leto je za GIP Vegrad jubilejno. 20-let-nico obstoja in dela obeležujejo z geslom „Od obrtniške do industrijske gradnje. Zaključek prvega obdobja izredno hitrega razvoja je prav gotovo tovarna za proizvodnjo prostorskih elementov na Selu. Kot je pripovedoval direktor GIP Vegrad, Janez Basle segajo prizadevanja za uvajanje sodobne tehnologije v leto 1969, dve leti pozneje pa so med prvimi pri nas vpeljali polindustrijsko gradnjo stanovanj z uporabo tunelskih opa-žev. Leta 1974 so zgradili tovarno betonskih konstrukcij VE-MONT. Z začetkom obratovanja nove tovarne za proizvodnjo prostorskih elementov pa se uresničuje velika želja vseh delavcev GIP Vegrad - industrijska gradnja stanovanj in drugih objektov družbenega standarda ter industrijska proizvodnja vseh vgradnih elementov za potrebe gradbeništva. Program proizvodnje prostorskih elementov je eden od prvih programov, ki - kot so poudarili predstavniki TGO Gorenje in GIP Vegrad - ustreza razvojni politiki občine, in sicer kot tretja dejavnost v občini, za energetiko in kovinsko predelovalno industrijo. Ta nova panoga zagotavlja resnično nove možnosti razvoja. Predsednik poslovnega odbora, Harold Kar- .................................................................um.............................. PRIZNANJA I OSVOBODILNE FRONTE 1 | V LETU 1978 j | Žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski | | konferenci SZDL Velenje poziva temeljne in druge | | organizacije združenega dela, samoupravne intere- | | sne skupnosti, krajevne organizacije SZDL in dru- § | štva na področju občine Velenje, da podajo predlo- f | ge za podelitev PRIZNANJA 0F I V LETU 1978 [ Priznanja OF se podeljujejo posameznikom, orga- 1 | nizacijam in društvom za posebne dosežke organiza- § | cijskega in družbeno-političnega značaja, ki so 1 | prispevali k razvijanju in krepitvi socialističnih | | samoupravnih družbenih odnosov in krajevne samo- | | uprave. Priznanja OF se podeljujejo vsako leto 27. aprila f | ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda I | tistim posameznikom in organizacijam, ki so s E 1 svojim delom prispevali k dosežkom trajnejšega 1 | pomena ter uveljavljanja socialističnih samouprav- I 1 nih odnosov med ljudmi na vseh področjih družbe- ! I nega življenja. Predloge za srebrna priznanja O F z utemeljitvijo | | pošljite do 15. aprila 1978 žiriji za podeljevanje 1 | priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Velenje. | | Predloge za bronasta priznanja O F, kijih pode I ju- 1 | jejo krajevne konference SZDL pošljite izvršnim § | odborom krajevnih konferenc SZDL tiste krajevne | | skupnosti, kjer ste kandidata za priznanje izbrali | | prav tako do 15aprila 1978. | i Žirija za podeljevanje 1 priznanj O F pri O K SZDL 1 VELENJE iHHiiiiiiiiiniiHiiiiitHiiiiinuiHiiHiiiiiiiiinniiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ner ob tem dodaja, da predstavlja program poizvodnje prostorskih elementov tak, kot je zdaj postavljen, resnično novo kvaliteto, tudi kar zadeva tehnologijo, omogoča pa ustvarjanje dohodka na nov način — s specializirano in visoko produktivno proizvodnjo. Zato je razumljivo in nujno, da skupnost, v kateri se razvija program, le-tega prizna za svojega. S podporo in sodelovanjem vseh bo mogoče laže in hitreje uresničiti razvojne cilje. Pomembno je, kot so ugotovili sogovornilti, da gradbinci ne nasprotujejo več programu DOM 101, nerazumljiv pa je odpor nekaterih drugih, čeprav naj bi bil posledica neinformira-nosti. Tako v TGO Gorenju Velenje kot v GIP Vegrad Velenje so zadovoljni, da je na Selu pri Velenju že stekla poskusna proizvodnja prostorskih elementov, ki jo sproti še dopolnjujejo oziroma izpopolnjujejo. Pogjavitna naloga sedanjega trenutka pa je uveljaviti industrijski način dela pri vseh, ki sodelujejo oziroma bodo sodelovali v programu DOM 101, tako druge gradbene operative kot lesne industrije itd. Gre za uveljavitev načela delitve dela, saj Velenjčani sami ne mislijo organizirati vseh dejavnosti, pač pa v program DOM 101 organizirano vključiti obstoječe kooperante in razum ljivo, tudi nove. Številni programi oziroma proizvodnja so že vključeni oziroma delajo za gradbeništvo, žal pa so vsi ti programi, ki se vključujejo v gradbeništvo, večinoma neorganizirani Ob proizvodnji prostorskih elementov želijo povezati vse te programe, ki morajo svojo proizvodnjo organizirati tako, da se bodo lahko uspešno vključili v program. Razumljivo je, kot so poudarili naši sogovorniki, da zahteva program proizvodnje prostorskih elementov kvalitetne predpriprave, saj je lahko le na ta način uspešen in v vsej celovitosti odraža prednosti, saj mora biti tudi industrijska proizvodnja stanovanj in objektov druž- benega standarda, kot vsaka industrijska proizvodnja, cenejša in zagotavljati hitrejši prihodnji razvoj. Treba pa je tudi pri tej proizvodnji uskladiti interese proizvodnje z interesi ljudi Seveda pa ne bo mogoče samo v eni tovarni, v tovarni na Selu, organizirati proizvodnjo za potrebe Slovenije oziroma vse Jugoslavije. Proizvodnjo nosilnih elementov bodo približali tržišču, prav tako tudi sestavljalnice elementov; proizvodnjo sestavnih delov pa bodo organizirali za ves program DOM 101 tam, kjer so oziroma bodo najugodnejši pogoji. V tovarni prostorskih elementov na Selu pri Velenju izdelajo trenutno po 2 cehci na dan, zmogljivost prve faze pa je enkrat večja. Računajo, da bodo letos izdelali okrog 600 prostorskih elementov in ustvarili celotni prihodek 60 milijonov dinarjev. Prvi objekt, zgrajen iz prostorskih elementov, je vrtec na Konovem, sledili pa mu bodo, kot so povedali predstavniki GIP Vegrad, poslovni objekt Gorenja, stanovanjski blok Bevče, ekspozitura LB -Temeljne banke Velenje, vrtec Bevče itd., seveda pa računajo še na gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš. Zanimanje pa je tudi drugod, saj Velenjčani načrtujejo, da bodo s prostorskimi elementi gradili zdravstveni dom na Ravnah na Koroškem, pa vzgojnovarstveno ustanovo in zasebne stanovanjske hiše v Ljubljani itd. Zmogljivosti tovarne za proizvodnjo prostorskih elementov na Selu pri Velenju želijo do leta 1980 potrojiti tako da bodo izdelali letno po 3.000 celic. Ko bodo v tovarni na Selu vgrajevali tudi sklope in ko bosta začeli z delom obe montažni skupini, pa bodo zaposlovali okrog 150 delavcev. Proizvodnja prostorskih elementov v Velenju je torej stekla. Novi proizvodnji oziroma novemu programu, ki obeta novo kvaliteto, tako v gospodarjenju in ustvarjanju dohodka, na poti vso srečo! nadaljevanje s 1. strani terih pomembnih investicij in, ne nazadnje, tudi v proizvodnih dosežkih številnih delovnih kolektivov. Še posebej velja omeniti uspehe delavcev dveh največjih delovnih kolektivov v velenjski občini, rudnika lignita Velenje in tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Velenjski rudarji so z izkopom 21.100 ton lignita dosegli 23. marca nov rekordni dnevni izkop premoga. Tudi marčevska proizvodnja naj bi bila rekordna — napovedujejo izkop 450.000 ton lignita. Rekordna dosežka bosta, kot* zatijujejo velenjski rudarji, njihovo darilo 8. kongresu zveze komunistov Slovenije. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje pa računa ta mesec z rekordno vrednostjo proizvodnje in izvoza. Medtem ko so v februarju prodali na tuje za nad 100 milijonov dinarjev izdelkov, želijo marca povečati izvoz na okrog 150 milijonov dinarjev. V nekaterih delovnih kolektivih Šaleške doline pa so pripravili mladinci v dneh pred 8. kongresom zveze komunistov Slovenije udarniške akcije. predkongresne aktivnosti v občini mozirje V obdobju med 7. in 8. kongresom zveze komunistov Slovenije so v občini Mozirje namenili posebno pozornost družbenoekonomskim vprašanjem. Kljub temu zdaj ugotavljajo, da z doseženim ne morejo biti zadovoljni. Sicer beležijo viden napredek v razvoju nekaterih novih dejavnosti, tradicionalne gospodarske veje pa se ubadajo z velikimi težavami, zlasti še lesna industrija zaradi stanja v proizvodnji ivernih plošč. Razumljivo je zato, da so na zadnji seji občinske konference zveze komunistov opozorili na prepočasno prestrukturiranje gospodarstva, kar je prav gotovo pogoj za uresničitev nalog, zapisanih v srednjeročni razvojni načrt občine. Ob tem pa bo treba usmeriti prizadevanja še za zagotovitev kar najbolj celovitega razvoja gospodarstva. Pomemben napredek so dosegli v zadnjem obdobju v Gornjesavinjski dolini pri krepitvi samoupravnih odnosov in uveljavljanju nove samoupravne organiziranosti. V občini Mozirje je zdaj 28 temeljnih organizacij združenega dela, z izjemo zgornjesavinjske kmetijske zadruge pa so druge temeljne organizacije združenega dela trenutno zadovoljivo samoupravno organizirane. V pripravah na 8. kongres ZKS so spregovorili tudi o samoupravni organiziranosti zgornjesavinjske kmetijske zadruge, vendar dlje od razprave ta akcija še ni prišla. Osrednja naloga občinske organizacije ZK v obdobju med dvema kongresoma je bila prav gotovo tudi razvoj in utrjevanje zveze komunistov in njene vloge v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Zveza komunistov v občini Moziije se je, kot je mogoče ugotavljati, številčno in organizacijsko utrdila, saj se je število članov ZK povečalo na 370 (od 250), število osnovnih organizacij pa od 11 na 27. Priprave na 8. kongres zveze komunistov Slovenije pa so tudi v Gornjesavinjski dolini spremljale številne akcije. Tako so razpravljali o nadaljnjem razvoju krajevne samouprave, pa o šolstvu ter o pripravah na drugo glasovanje za samoprispevek itd. Na seji komiteja občinske konference ZK Mozirje, ki je bila 29. marca, so ocenili razpravo o kongresnih dokumentih, včeraj, v četrtek, 30. marca, pa je bila v sestavljeni organizaciji združenega dela STIK Mozirje okrogla miza o dohod- 6 EEZ3ZK3BH kovnih odnosih ,,Dohodek, nastajanje, delitev, svobodna menjava". velenjski akcijski programi za spreminjanje obstoječih odnosov in stanja V občini Velenje so predstavljale razprave o kongresnih dokumentih kontinuiteto lastnega idejnega in akcijskega usposabljanja, ki se mora v prihodnje zagotovo odraziti v nenehnem dvigovanju uspešnosti delovanja slehernega komunista, sleherne osnovne organizacije ZK ter občinske organizacije ZK ter vseh vodstev. Kongresne naloge so obravnavah še na volilnih konferencah osnovnih organizacij ZK, ko so kritično, a objektivno, ocenjevali doseženi družbeni razvoj, pojave, odnose in akcijsko usmerjanje pri razreševanju aktualnih vprašanj družbene preobrazbe. Kongresi zveze komunistov pa bodo tudi v Šaleški dolini, kot je bilo poudarjeno v javni razpravi, nova spodbuda za še odločnejši spopad z družbenimi in ekonomskimi problemi ter idejnopoliričnimi pojavi, ki so tudi v naši samoupravni socialistični družbi V pripravah na 8. kongres zveze komunistov Slovenije so v Šaleški dolini ugotavljali ključna vprašanja sedanjih družbenih odnosov in glavne smeri nadaljnjega vsestranskega samoupravnega, družbenoekonomskega, političnega in kulturnega razvoja občine na podlagi interesov večine delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti Cilj teh prizadevanj je bil dogovor za enotno akcijo delovnih ljudi in občanov za spreminjanje obstoječih odnosov in stanja, in to na vseh področjih, ki so v neposrednem življenjskem interesu vseh delovnih ljudi in občanov Šaleške doline. V vseh temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v občini Velenje so obravnavo kongresnih dokumentov in akcijskih nalog zveze komunistov občinske organizacije ZK združili z obravnavo akcijskih programov organizacij ZK. Tako so imeli delovni ljudje in občani priložnost in možnost, da obravnavajo in sooblikujejo programe aktivnosti osnovnih organizacij ZK, v katere so zapisane najpomembnejše naloge sredin, v katerih delujejo organizacije ZK. Komite občinske konference ZK Velenje pa je na zadnji seji, 30. marca, ocenil predkongresno aktivnost v Šaleški dolini. V VELENJU 50 NOVIH ČLANOV ZK Že dan pred .8. kongresom zveze komunistov Slovenije si bosta Šaleška in Gornjesavinj-ska dolina nadeli praznično podobo. Mladinci iz Šaleške doline bodo v nedeljo zvečer zakurili po vrhovih več kresov, sicer pa že naznanjajo v Velenju in Mozirju slovenski kongres ZK številne partijske slovenske in državne zastave, lepaki, parole in transparenti. V občini Velenje so zadnji teden povabili na šole najstarejše komuniste, da bi mladim predstavili zgodovinsko pot ZK. Solaiji in dijaki so pisali naloge na tematiko o zvezi komunistov. Glasila delovnih kolektivov pa so predstavila delegate za 8. kongres ZK ter pisala o predkongresnih aktivnostih. Omeniti velja še več kulturnih in drugih manifestacij, ki se vrstijo te dni. Danes, v petek 31. marca pa bodo v sejni dvorani skupščine občine Velenje sprejeli v ZK okrog 50 novih članov. Iz vseh okolij v občini Velenje, kjer organizirano deluje ZK, pa bodo poslali 8. kongresu zveze komunistov Slovenije pozdravne brzojavke z željami za kar najbolj učinkovito delo. Naši delegati za VIII. kongres Zveze komunistov Slovenije FRANC BRINOVEC Rojen leta 1934, član Zveze komunistov od leta 1956. Po poklicu je strojni tehnik, zaposlen v TGO Gorenje Velenje. Je sekretar osnovne organizacije ZK, član tovarniškega komiteja ZK, predsednik komisije za organiziranost in razvoj ZK pri tovarniškem komiteju. „V Gorenju smo v vseh sedemnajstih osnovnih organizacijah temeljito predelali predkongresna gradiva. V zvezi s tem smo sprejeli nekaj zaključkov, kot na primer, da moramo v Gorenju povečati storilnost, za kar bo seveda potrebna nova tehnologija. Dalje smo menili, da moramo izboljšati delo naših delegacij in zaključili, da se moramo komunisti čimprej prilagoditi novim statutarnim spremembam, ki bodo sprejete na 8. kongresu ZKS. Razprava o statutarnih spremembah je pri nas V Gorenju zelo razgibala politično delo. Pri nas bomo morali čimprej rešiti vprašanje o tem, kako najti ustrezen prehod od osnovnih organizacij do občinske konference, kajti tovarniške konference kot vmesnega člena sedaj ne bo več. Pričakujem, da bo kongres, na katerem bom delal v komisiji za statutarna vprašanja in razvoj, prinesel odgovore na ta vprašanja." HiiHiiHHnniiHiHiiiiHUHnninnituiiiiiniiuiiiiiii FRANC AVBERŠEK Rojen leta 1947, član ZK od leta 1971, po poklicu diplomirani inženir rudarstva, zaposlen na REK Velenje. Je predsednik skupščine samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, član komisije za usmerjeno izobraževanje pri IS SRS, član kadrovske komisije pri komiteju ZK REK. Prvič sodeluje na takšnem kongresu. Na kongres pa se pripravlja s ponosom, zaveda pa se tudi odgovornosti, ki so mu jo hkrati z zaupanjem naložili. Naloga ni majhna, vendar upa, da bo uspeL Ker tudi sicer dela največ na področju izobraževanja, bo tudi na kongresu sodeloval v komisiji za izobraževanje. Razpravljal bo o povezovanju združenega dela s šolami usmerjenega izobraževanja, ker meni, da je povezovanje med šolami in organizacijami združenega dela še vedno premajhno, saj dijaki in študentje premalo poznajo poklic, za katerega se izobražujejo. Prepričan je da bo 8. kongres obdelal slabosti v našem sistemu in da bo sprejel konkretne naloge in usmeritve, da se naš sistem še izboljša, predvsem na področju družbeno ekonomskih odnosov, samoupravnih delegatskih odnosov ter da bosta dobili SIS in KS večjo vlogo. iHW«tmiuiniiiiiiHHumiiH!ijiinitiiinHHitiiiuts JOŽE CELINŠEK Komandant občinskega štaba teritorialne obrambe. Bil je aktivni udeleženec NOB, član zveze komunistov je od leta 1945. Vsa leta doslej aktivno sodeluje v komisijah občinske konference ZK Moziije. Kot predsednik krajevne konference SZDL je gonilna sila in pobudnik večine akcij v svoji krajevni skupnosti. Vseskozi je bil velik prijatelj mladih. Njegovo interesno področje so mednarodni odnosi. )iiiifmi;!iiiinifiiiiiuiiHHiiiiiiuniiii»iiiHiiiiiiifii FRANC DRUKS Rojen leta 1950, član ZK od leta 1973. Po poklicu je strojni ključavničar, zaposlen na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje. Je namestnik sekretarja tovarniškega komiteja, član komiteja občinske konference ZKS Velenje, predsednik komisije za samoupravne odnose pri komiteju občinske konference ZKS Velenje. ..Predkongresne priprave smo začeli z volilno aktivnostjo in jih nadaljevali s proučevanjem kongresnih dokumentov in oblikovanjem akcijskih nalog za naše bodoče delo. Mislim, da smo se na kongres dobro pripravili in da bomo uspešno nosili odgovornost, ki smo jo sprejeli s tem, ko so nas izvolili za delegate na 8. kongresu slovenskih komunistov. Po mojem mnenju bi bilo treba na kongresu posebej razpravljati o še neurejenih dohodkovnih odnosih. Od kongresa pričakujem veliko novih izkušenj, ki mi bodo v veliko pomoč pri bodočem delu. Vsem slovenskim komunistom pa bo prav gotovo prinesel jasno usmeritev za nadaljnje delo in organiziranost. S spremembami, ki jih bo prinesel dopolnjen oziroma spremenjen statut pa tudi nov način dela, ki pomeni še večjo odgovornost pri izvrševanju nalog in pri delovanju v sredinah kjer delamo in živimo." BOGDAN GROHAR Strojni ključavničar v temeljni organizaciji združenega dela Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji. Kot zelo prizadevnemu delavcu so mu v njegovi delovni sredini zaupali nalogo učitelja praktičnega pouka. Rojen je bil 18. 6. 1951 in je član ZK od leta 1974. Doslej je aktivno sodeloval v mladinski organizaciji in v osnovni organizaciji ZK v svoji temeljni organizaciji. Kot komunist se zavzeto bori za uveljavljanje politike ZK in uspešno deluje v svoji delovni sredini, ki dosega dobre rezultate pri dvigovanju produktivnosti. Bogdan Grohar je vesten pri opravljanju delovnih nalog in tvoren utrjevalec delegatskih odnosov. Na kongresu se bo s svojim prispevkom vključil v razpravo o samoupravnih odnosih v združenem delu. IIIIIIIIIIIIU»llllllilliill!i:llli!llinill!illll!lllllllllllll VOJKO HREN Kmetijski tehnik iz Mozirja, sicer sekretar občinske konference ZSMS Mozirje. Član zveze komunistov je od leta 1970, rojen pa je bil 28. 3, 1951. V zadnjih letih aktivno deluje v mladinski organizaciji in si na dolžnosti sekretarja občinske konference izredno prizadeva za čimvečjo aktivnost mladinske organizacije, za krepitev njene vloge in za vključevanje mladih v zvezo komunistov. Tudi v osnovni organizaciji ZK je zelo uspešen pri uresničevanju konkretnih nalog. Njegovo interesno področje sta organiziranost in razvoj zveze komunistov. MI!MiimtllimiMliWI!jMWllllilHiMlltHH!!mm ski telrnik, zaposlena v Tovarn usnja Šoštanj. Je članica sekie tariata osnovne organizaciji ZK, predsednica mladinski organizacije, namestnica sekie tarja osnovne organizacije ZK Olga Jovičič je aktivna ' tovarni usnja v Šoštanju vse c nas čas „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Velenje, Titov trg 2, p.o. ,,NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR"; kot tednik pa izhaja „NAŠ ČAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (za inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava ČZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ ČAS se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. ninstva so pri nas ustanavljali svoja društva, gradili planinske postojanke in bili Slovencem v celoti nenaklonjeni. Zasluga zavednih slovenskih narodnjakov je, da tujci v svojih težnjah niso uspeh, tudi v planinstvu ne. Kot šolnik in planinec ima pri krepitvi narodne zavesti pri tem največ zaslug nadučitelj iz Gornjega grada Fran Kocbek. Ob vsem svojem delu je leta 1983 navezal tesne stike z gra-škim univerzitetnim profesorjem dr. Johannesom Frisch-aufom, ki je bil velik poznavalec naših gora in je obenem v celoti razumel narodnostni boj naših planincev. Skupaj in v sodelovanju z drugimi sta pričela načrtno odpirati in označevati planinske poti in se lotila gradnje slovenskih planinskih postojank v Savinjskih planinah. Že leta 1894 je Savinjska podružnica na Molički planini pod Ojstrico postavila prvo planinsko zavetišče, ki so ga kasneje na predlog Antona Aškerca poimenovali po Franu Kocbeku, dve leti kasneje pa je zrasla koča tudi na Golteh. To so bih prvi temelji razvoja planinstva v Gornji Savinjski dolini in na teh temeljih je zrasla današnja organizacija, ki bo ob vseh razsežnostih svojega delovanja letos upravičeno in ponosno slavila. J. P. OPRAVIČILO! V prejšnji • številki Našega časa smo v članku z naslovom „Uspešna pot razvoja", objavljenem na 4. strani, pomotoma zamenjali podnapise pod fotografijama Romana Terglava in Janeza Kosa. Prizadetima se opravičujemo za neljubo napako. Nov čas za obiskovalce muzejskih zbirk Programski svet za muzejsko dejavnost in zbor delavcev Kulturnega centra Velenje sta sprejela nov odpiralni čas v muzejskih zbirkah na velenjskem gradu. Od 1. 4. 1978 bodo muzejske zbirke odprte takole: — muzejske zbirke bodo odprte vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure; — ob ponedeljkih bodo zbirke zaprte; razen če je na ponedeljek državni praznik; v tem primera bodo zbirke tudi ob ponedeljkih odprte; — na Dan mrtvih — 1. november - bodo zbirke zaprte; — za napovedane skupine bodo muzejske zbirke odprte tudi izven rednega delovnega časa; tak obisk je potreben najaviti vsaj dva dni poprej in sicer pismeno na Kulturni center Velenje, muzejske zbirke, Ljubljanska 54 ali pa telefonično na telefon 850-314 (muzejske zbirke), oz. 850-265 (tajništvo Kulturnega centra Velenje). Vstopnina ostane nespremenjena: odrasli 6,00 din, otroci, mladina in vojaki 2,00 din. Planinci v Gornji Savinjski dolini bodo letos slavili pomembne jubileje - Slavje bodo obogatili s številnimi delovnimi zmagami — 10. septembra Dan slovenskih planincev pod Raduho sodi v spkt priprav na republiško prireditev „Hortikultura 78", ki bo avgusta v Mozirju. V akcijo urejevanja Gornjesavinjskega gaja so se vključili tudi člani velenjskega turistično olepševalnega društva. V soboto dopoldne so na enem izmed kotičkov tega prelepega parka sadili okrasno drevje. Sicer pa turistični društvi Velenje in Mozirje že nekaj let zelo tesno sodelujeta, zato ni shičaj, da so Velenjčani prejšnjo soboto kot prvi od zunanjih društev uredili del parka, ki bo kot trajen spomin oziroma simbol dobrega sodelovala med društvoma. (Izvirna kašča s prešo ob zadnji steni Člani velenjskega turističnega društva med sobotnim delom v Gaju. Sliki od leve proti desni) Miha Male Pred tednom dni so v galerijskem kotičku Kulturnega centra Velenje odprli pregledno razstavo slik in grafik, akademskega slikarja MIHE MALEŠA, ki so jo v okviru predstavitve starejših slovenskih umetnikov, pripravili delavci Kulturnega centra Velenje. Miha Maleš se je rodil leta 1903 v okolici Kamnika. Sedaj živi in dela v Ljubljani. Študiral je na umetnostni akademiji v Zagrebu in na Dunaju. Grafično specialko je končal v Pragi leta 1927. Maleš je izredno plodovit in pesniško nadaijen umetnik, ki se je veliko posvečal grafiki in ilustrativni risbi. Poskusil se je tudi v zidnem slikarstvu in v slikanju oken. Pod vplivom pariškega slikarstva je našel svoj način oljnega izražanja v slikanju š v Velenj krajin, tihožilja, aktov in si realističnih zasnutkov. Kot grafik, ki zavzema m Slovenci poleg Božidarja Jal nedvomno prvo mesto, je p rabljal vse možne tehnike. 1 razstavi v Velenju se nam pre stavlja z izborom 37 olj in grafičnih listov, med kateri bodo njegovi sitotiski razstl ljeni prvič prav v Velenju. Ob otvoritvi razstave, na i teri je bil navzoč tudi avtor,' spregovoril umetnostni kril dr. Mirko Juteršek. Krajši ko cert pa je izvedel Moški pen zbor „Kajuh" pod vodstvo Zmaga Frankoviča. Ob tej pri ki je izšel tudi barvni katalo katerega izdajo je omogoči pokroviteljica razstave SOZ GORENJE. Razstava bo odpr do 18. aprila. koča v Savinjskem gaju in obnovljena koča na Loki pod Raduho sodijo med najlepše dosežke volje, zagnanosti in delovne vneme planincev na tem področju. Občinsko proslavo dneva planincev bodo konec avgusta združili z otvoritvijo bivaka na Travniku, osrednja in zaključna proslava pa bo ob otvoritvi koče na Loki, združena z dnevom slovenskih planincev 10. septembra. Morda ob tej priliki ne bo odveč pogled nazaj, v čas, ko so slovenski planinci z velikimi na- V sklop številnih prireditev, ki se bodo v letošnjem letu zvrstile v mozirski občini, se bodo s svojim slavjem vključili tudi gornjesavinjski planinci. Letos namreč mineva 85 let odkar je bila v Mozirju ustanovljena Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva in obenem 125-letnica rojstva ustanovitelja podružnice Frana Kocbeka. Planinci v mozirski občini se bodo v slavje vključili s številnimi in lepimi delovnimi zmagami. Obnovljen dom na Menini, nov bivak na Travniku, pori ustanavljali svojo organizacijo. Savinjska podružnica SPD je bila v Mozirju ustanovljena še isto leto, ko so v Ljubljani ustanovili Slovensko planinsko društvo. Več je bilo vzrokov za to. Prvi je nedvomno ta, da so v gorati Gornji Savinjski dolini živeli ljudje, ki so ljubezen do planin povezovali z ljubeznijo do slovenstva in svojega materinega jezika. Drugi vzrok izhaja iz prvega in se nanaša na vse večjo nevarnost ponemčevanja naših gora. Nemško govoreči in prav tako misleči organizatoiji pla- Člani mozirske ribiške družine so se pred kratkim zbrali na svojem zboru in svoje delo v preteklem obdobju ocenili za zelo uspešno. Poleg rednega vlaganja in nakupa rib za potrebe voda s katerimi upravljajo, so ob Savinji zgradili obsežen ribnik in ob njem postavili prijeten ribiški dom. Ribnik so gradili skupno s podjetjem NIVO in so si tudi razdelili vložena sredstva. Danes je ribnik vreden 150.000 dinarjev, ribiči pa so vanj že vložili za 100.000 dinarjev potočnih postrvi, šarenk, krapov, belih amurjev in drugih belili rib. Dom ob ribniku so zgradili z lastnimi sredstvi in so zanj porabili 520.000 dinarjev. V vode, s katerimi upravljajo, so v preteklem letu vložili 30.000 potočnih postrvi, 25.000 lipanov in 3500 krmlje-nega zaroda sulcev. Z odlovi strug in potokov so pridobili še 7000 merskih potočnic, 230 šarenk, 1700 lipanov in nekaj malega belih rib. Vse to so vložili v Savinjo in Dreto za potrebe sa- nacijskega vlaganja in v korist športnega ribolova. Pri svojem delu se torej obnašajo nadvse gospodarno. Ob vsem navedenem to dokazuje tudi podatek, da imajo že vrsto let samo 15 lovnih dni in da vsak ribič lahko upleni le tri primerke postrvi ah drugih salmonidov. Prav tako so do konca prihodnjega leta prepovedali ribolov na odseku, ki so ga v letu 1976 priza-dele odplake iz lesne industrije. Omeniti velja še podatek, da so v zadnjih letih pri svojem delu, poleg obilnih denarnih sredstev, »porabili" 6500 prostovoljnih ur. Uspešni so bih tudi na drugih področjih. V lanskem letu so pripravili državno in republiško prvenstvo v suhih disciplinah in za organizacijo prejeli številna priznanja. Med drugim so najbolj ponosni na Red za ribiške zasluge L stopnje z zastavico, ki jim ga je kot prvim v Sloveniji podarila Ribiška zveza Slovenije. Uspehi so torej več kot očit- ni in ribiči so nanje upravičeno ponosni. Na zboru pa so ugotovili še eno manj razveseljivo dejstvo. Kljub temu namreč, da družina šteje 160 članov, je zares aktivnih le dobra tretjina. Vsi ostali so svojo „aktivnost" dokazali ob vseh doslej opravljenih akcijah in delih. Zato bo ena osnovnih nalog mozirskih ribičev v prihodnje pritegniti k delu čimveč članov, ki so doslej stali več ali manj ob strani. Odveč je pripomba, da bodo v tem primeru njihovi uspehi znatno večji. J. P. Miha Maleš: Deklica na stolu, olje, 19 Lovec - gojitelj in čuva BOGATA VSEBINA GAJA — Z lepim in toplejšim vremenom so se razmahnila tudi dela pri urejevanju Savinjskega gaja v Mozirju. Do otvoritve je še manj kot mesec dni, zato je zagnanost tudi razumljiva. Poleg vrtnarskih del v Mozirju z vso vnemo urejujejo vse etnografske objekte, s katerimi želijo predstaviti izročilo Gornje Savinjske doline. Nekaj objektov so v gaj prenesli, druge so ali pa jih še gradijo, ostale pa bodo v sliki in besedi tako ali drugače predstavili. Poleg razstave cvetja v naravi bodo tako na prijetnem prostoru ob Savinji predstavili tudi preteklost doline v celoti. Otvoritev gaja bodo združili s praznovanjem Dneva OF in s praznovanjem mednarodnega praznika dela 1. maja. Obenem bodo v neposredni bližini gaja odprli štiristezno avtomatsko kegljišče, vse skupaj pa seveda narave Lovska družina Velunja iz Šoštanja je letošnjo zimo razpisala javni natečaj na temo »Lovec—gojitelj in čuvar narave" za vse osnovne šole velenjske občine. Svoje spise in likovna dela so poslali učenci nižjih in višjih razredov v glavnem iz vseh centralnih ter podružničnih šol. Komisija, katero je imenovala občinska Zveza prijateljev mladine Velenje, je imela tako kar precej dela, preden je izbrala najboljše spise oziroma likovna dela. Izid natečaja: Kot najbolj domiselne sta komisiji ocenili likovna dela naslednjih učencev: Matjaža Vrtačnika, osnovna šola Veljko Vlahovič Velenje, Mirana Ledineka, 8. r., Karel De-stovnik Kajuh Šoštanj, in Dani- la Ribizela, 7. razred OŠ 2... Letonje Šmartno ob Paki. M( udeleženci natečaja iz niž stopenj pa so prejeli nagia Lovske družine Šoštanj Tora Svetina, 3. razred podružniži šole Zavodnje, Miran ~ razred Škale in Damian čič, 3. r. Topolšica. Najboljše spise so Milena Movh, 6. r. Miha Pil Toledo Velenje, Doma Tanjšek, 8. r. Bratov Leto Šmartno ob Paki, Nežka Pm 6. r. 14. Sešel, 4. r. V lenje, Matjaž Destovnik Kajuh Berložnik, 3. r. Betka Avberšek, 4. Pintar Toledo Velenje. Krajani Pake in Trebeliškega skupaj z inštruktorji, člani izvršilnega in nadzornega odbora, funkcionarji in drugimi člani AMD urejajo brežine ob cesti na Trebeliško. Do maja, ko bo na škem velika mednarodna dirka, nameravajo položiti tudi asfalt.