SEKCIJSKA RAZPRAVA O RAZVOJU KULTURE
Prihodnost kulture je v človekovi potrebi po njej
»Osnovni namen današnje razprave o razvoju slovenske kul-lure ni govoriti le o nacionalni kulturi in nacionalni kultumi po-litiki, temveč analizirati osnovne smeri ustvarjanja in poustvar-janja v neposrednem okolju, analizirati možnosti za njegovo kvalitetno spreminjanje in za oblikovanje trdnih o$nov za na-datjnjo kulturao rast v najširšem pomenu.«
Takojepredsedniknašeobčin-      javnosti mladih, bodisi kot po-ske   konference   SZDL   Janez
Lah, ki je 18.marca vodilsekcijo te družbenopolitične organiza-cije o razvoju slovenske kulture, pozval navzoče k besedi. Sekcija, ki so se je poleg krajanov Sela, Most jn Kodeljevega ter pred-stavnikov kulturnih ustanov in organizacij v občini udeležili tudi gostje iz mesta in republike, naj bi se dotaknila predvsem stanja in razvojnih možnosti kulture v naši občini. Osnova za to sekcij-sko razpravo je bil osnutek Ljub-Ijane 2000, gradivo CK o kulturi, analiza o delovanju kulturnih društev v naši občini, poročilo o dosedanjem delu kultumega doma Španski borci in usmeritve za delo knjižnice Jožeta Mazov-ca.
V razpravi je bilo bolj malo govora o samem osnutku dolgo-ročnega plana razvoja mesta in občin; nekaj več kot tri ure traja-joča seja sekcije je bila konkret-na, odprla je vrsto vprašanj (če-prav na vse ni in ni moglo biti od-govorjeno), pokazala različnost pogledov in zato zadeve osvetlila z več strani. Prav to pa je tisto, kar bi lahko pripomoglo k ra-zvoju kulture v občini.
Posebno mesto je bilo na tej sekciji odmerjeno kulturni de-
trošnikom kulture, predvsem pa kot njenim izvajalcem. Slišati je bilo mnenje, da so mladi ustvar-jalci bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Živahna kulturna de-javnost doraščajoče mladine, ki je značilna za osnovno šolo, zamre, čim mladi prestopijo vrata srednjih šol. Takrat tudi zgubijo stik s krajevno skupnost-jo. Resda imamo v naši občini teden mladih Moščanov, vendar se na tej prireditvi predstavi le manjši del za kulturo zagnanih mladih. Ena redkih krajevnih skupnosti, ki zgiedno vključuje mlade v kulturne skupine, je kra-jevna skupnost Kodeljevo. Tam so v zadnjih petih letih ustanovili več mladinskih kultumih skupin, od katerih se je zadnje čase naj-bolj afirmirala lutkovna skupina Sončnica. Tudi v KS Kodeljevo imajo težave z dobrimi mentorji (teh je premato), s prostori in se-veda s skromno odmerjenim zneskom denarja.
Mladi tudi nič kaj radi ne zaha-jajo na prireditve, polni pa so jih disko klubi in razni drugi lokali. Očitno mladi zahajajo tja, kjer je zanje zanimivo, neradi pa hodijo po poti, ki so jim jo začrtali odra-sli. »Naj mladi sami povedo, kaj jih zanima, naj po svoje oblikujejo to, kar čutijo,«  je dejal eden
mlajših predstavnikov na tej seji Andrej Blatnik.
»Če mlada generacija vidi stvari črno, je to zato, ker je ra-zmak med deklariranim in real-nim v naši družbi absurden,« je tnenil Jože Osterman, predsed-nik zveze kulturnih organizacij Slovenije. (Nekateri so namreč poudarjali, kako res ni prav, da mladina gleda tako črno in vidi svet v nelepi podobi.) Dodal je: »Starejša generacija lahko mlado preoblikuje in vpliva nanjo le z lastnim zgledom.«
Na tej seji je bil govor tudi o prostorski stiski glasbene .šole Moste, ki ob povečanem številu prebivalcev v naši občini ne bo več mogla sprejemati vseh glas-bene vzgoje željnih otrok. Precej besed je bilo namenjenih kuttur-nemu domu Španski borci, ki še ni popolnoma zaživel. Po štirih letih delovanja je sicer težko ugotavljati njegovo uspešnost, saj še vedno išče svoj obraz. Pred programskim svetom je vpraša-nje, katere poti bo treba ubrati, da bo dvorana tega doma polna, da pa raven prireditev ne bi zdrknila na rob kakovosti.
Veiiko pohvalnih besed je bilo izrečenih o knjižnici Jožeta Ma-zovca, še zlasti kar zadeva pro-gram, ki ga ima za otroke.
Obravnavana so bila tudi kul-turno-umetniška društva v naši občini; prav zanje v marsikateri krajevni skupnosti nimajodovolj posluha. Prihaja do kratkih sti-kov med društvi in funkcionarji družbenopolitičnih organizacij v teh okoljih. Zgleden primer so-delovanja funkcionarjev in kul-turnikov pa sta krajevni skupno-sti Vevče-Zg. Kašelj in Zado-brova-Sneberje.
Bili so tudi različni pogledi glede razdelitve denarja v Ljub-Ijani med kulturo, ki jo izvajajo profesionalci, in tako imenovano amatersko, Ijubiteljsko kulturo. To razmerje je zdaj 85:15 v ko-rist prve. Toda čeprav se delež denarja za kulturo zmanjšuje, na njen obstoj ni treba gledati črno-
gledo. Njena prihodnost je prav v človekovi potrebi — tako rekoč nuji — po rasti, po ustvarjanju, po obogatitvi življenja in uve-ljavljanju samega sebe, je bilo rečeno ob koncu sekrijske raz-prave.           DARJA JUVAN