SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 40 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 7 de octubre - 7. oktobra 2010 BOG ZIVI VES SLOVENSKI SVET Na pragu lokalnih volitev DR. ANDREJ FINK ■ Pred več kot poldrugim stoletjem je Prešeren pesniško dojel ,,našo deželo" in ,,ves slovenski svet". Vizija mu je dala, da je videl, kar tedaj še ni doživelo takega razmaha kot pozneje. Danes imamo ,,svojo deželo" kot samostojno državo, slovenski svet pa se dejavno javlja na vseh celinah. Prešeren, ki je vse svoje zavestno življenje preživel pod absolutizmom tedaj črno-rumene barve, je takoj na začetku Zdravljice najprej zaželel, naj Bog živi našo deželo, ves slovenski svet in vse brate, sinove sloveče matere. Samo genij je lahko v tako kratkih besedah povedal vse, kar lahko pride na um zvestemu Slovencu, živečemu v zatohlem in dušečem političnem ozračju. Kljub temu kaže, da se je naš genij pošteno in bistveno zmotil, sodeč po izjavah nekaterih današnjih politikov in medijskih oblikovalcev, in sicer s tem, ko je zapisal besedo: Bog. Tu se za nekatere vse konča. Ko je tržaški pisatelj Boris Pahor, ki ga postavljajo v vrsto predkandidatov za Nobelovega nagrajenca, predlagal, naj bi se naši himni dodala tudi druga kitica Zdravljice, ki je sicer v slovenski ustavi razglašena za slovensko himno, se je nanj vsul plaz najrazličnejših kritik, od katerih so najštevilnejše nasprotovale Prešernovi omembi Boga, in to celo dvakrat. Pomislite! V enem samem verzu so kritiki znali šteti do dve! Ko gre za krivično pomorjene v prejšnjem režimu, takrat na štetje pozabijo. Predlog je ob tej priložnosti dal človek, ki mu ni mogoče ničesar očitati: niti zaradi častitljivih let (97), niti zaradi idejne naravnanosti, niti zaradi take ali drugačne nestrpnosti. Priznani pisatelj, preveden v svetovne jezike; Slovenec, ki je vse življenje preživel v zamejstvu, torej v slovenstvu sovražnem in neprijaznem okolju, na prepihu dveh kultur, jezikov, nacionalnih in mednarodnih trenj in totalitarizmov. Dovolj zaslug ima, da danes vnovič predlaga vključitev druge kitice kot običajno zapete himne. Naš narod in država zaslužita, da najprej sebi zapojemo in ju postavimo pod varstvo Najvišjega bitja, kar jih pozna naša civilizacija, pa naj bomo verujoči ali neverujoči. Prešeren, ki ni bil verski prenapetež, ga je imenoval Bog. Sedma kitica lahko ostane kot do zdaj, saj je bilo že večkrat rečeno, da bi lahko bila himna OZN. Slovenci pa vztrajajmo, dokler druge kitice v himni ne dosežemo, saj je simbolnega, a prav zaradi tega temeljnega pomena. Bog živi ves slovenski svet, doma in na tujem! (Pio Di^^ž^^^) Začetek katoliške univerze V Sloveniji se je začelo novo šolsko obdobje. Predavanja pa se bodo v letošnjem akademskem letu prvič začela tudi na Fakulteti za poslovne vede Katoliškega inštituta. Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je v torek, 28. septembra tam blagoslovil prostore dekanata. Nadškof Stres je dejal: „Ponosen sem, da lahko danes blagoslavljam prostore dekanata. To je prvi blagoslov nove katoliške univerze. In dvakrat sem ponosen, ker so te stvari tako skromne." Ko si bodo nasledniki, ki bodo delovali na katoliški univerzi, čez 20 ali 30 let ogledovali slike, bodo lahko ponosni na to, kaj je nastalo iz tako skromnih razmer. ,,To bo poseben čar, ko vidiš iz kako skromnega zrnca je nastalo veliko drevo." Dekan fakultete za poslovne vede, dr. Lovro Šturm, pa je dejal: ,,Upamo, da bomo s skupnimi močmi res lahko prispevali k temu, da bomo dobili novo duhovno središče, ki pa bo obenem pomenilo tudi zelo pomembno revitalizacijo osrčja Ljubljane. Naloga gotovo ni enostavna. Razmere, v katerih nastaja univerza nam niso naklonjene. Zelo pomembno pa je to, da naslednji teden začnemo s študijskim letom. Imamo že nekaj zelo zavzetih slušateljev in trdno sem prepričan, da bomo s skupnimi močmi lahko uspešno razvijali ne samo pedagoško delo, ampak tudi nujno spremljajoče raziskovalno delo. Poskrbeli bomo za vso potrebno znanstveno infrastrukturo, predvsem knjižnico, in mednarodne stike. Skratka, začetki se zdijo zelo obetavni. Treba je samo še naprej strniti naše sile." Priprave na nedeljske lokalne volitve so v polnem teku, predčasno glasovanje pa se je po večini slovenskih občin začelo že v torek 5. Državna volilna komisija (DVK) se je seznanila s potekom priprav na dan glasovanja. V večini občin tako že poteka predčasno glasovanje. DVK je namreč občinskim volilnim komisijam priporočila, da kot dan predčasnega glasovanja določijo sredo, 6. oktobra, najmanj med 9. in 17. uro, za torek in četrtek pa glede na krajevni običaj oziroma potrebe. Tako predčasno glasovanje po občinah poteka različno. Kot je pojasnil tajnik DVK Marko Golo-bič, sicer v večini občin predčasne volitve potekajo vse tri dni, v nekaterih manjših pa le v sredo ali četrtek. Do četrtka sicer volivci, ki bi v nedeljo zaradi bolezni želeli glasovati na svojem domu, še lahko zahtevajo takšno obliko glasovanja. Enako velja za volivce, ki želijo glasovati na posebnem volišču, prilagojenem za invalide. Občinske volilne komisije tudi že pripravljajo gradivo za nedeljsko volitve. Volišča po državi bodo kot običajno odprta med 7. in 19. uro, volivec pa bo ob prihodu na volišče prejel najmanj dve glasovnici - za volitve župana in članov občinskega sveta. Ker pa je v Sloveniji še vedno preko 1000 vaških, krajevnih in četrtnih skupnosti, tako da bo večina volivcev dobila še tretjo glasovnico, je pojasnil Golobič. Na Obali in v Prekmurju pa se bodo volili še predstavniki narodnih in romske skupnosti, tako da bodo ponekod volivci prejeli celo po pet glasovnic. Županske volitve sicer potekajo po večinskem volilnem sistemu, volitve v občinske svete pa po proporcionalnem v večjih in po večinskem v manjših občinah. Kjer bodo volitve potekale po večinskem sistemu, bodo volivci glasovali neposredno za kandidate za občinske svete, v občinah s proporcionalnim sistemom pa bodo glasovali za liste. Ob tem lahko volivec posameznemu kandidatu na listi nameni tudi preferenčni glas, in sicer tako, da v prostor ob listi zaporedno številko kandidata iz seznama na listi. Imen kandidatov namreč na glasovnici ne bo. Neuradne izide volitev pa naj bi občinske volilne komisije v nedeljo sproti vnašale v sistem, pri čemer jim DVK svetuje, naj najprej objavljajo izide županskih volitev. Če bodo občine to upoštevale, bodo neuradni izidi županskih volitev znani v nedeljo pozno zvečer, podatki o glasovanju na volitvah občinskih svetnikov pa v ponedeljek. O volitvah je spregovorila tudi Cerkev. Škofje spodbujajo državljane, da se udeležijo lokalnih volitev in volijo preudarno. ,,Vsak volilni glas je enako pomemben in enako potreben, zato volitev ne smemo lahkomiselno opustiti," je zapisal ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres. ,,Člani Slovenske škofovske konference želimo pred bližnjimi volitvami županov in članov občinskih svetov poudariti, da so volitve pomembno dejanje državljanov, ko odločamo o lastni prihodnosti in o prihodnosti našega naroda," je navedel Stres. „Udeležba na volitvah ter odgovorna in premišljena izbira kandidatov je moralna dolžnost, ki izvira iz soodgovornosti za naše skupno dobro," je dodal. Vlada in sindikati do soglasja Od 27. septembra je v Sloveniji potekala stavka uslužbencev javnega sektorja. Možnost, da pridejo do skupnega izhodišča in se stanje uredi, se je pokazala ta torek, 5. oktobra. Še pred začetkom pogajanj tega dne je eden od sindikalnih pogajalcev Dušan Miščevič razložil, kakšen kompromis z vlado bi lahko prekinil stavko. ,,Z vlado smo dosegli konsenz o vseh stavkovnih zahtevah. Vse je odvisno od predsednika vlade in njegovega zagotovila, da vlada ne bo odpovedala kolektivne pogodbe," je dejal Miščevič. Po njegovih besedah so se uskladili tako glede napredovanja javnih uslužbencev kot zamrznitve plač in drugih elementov dokončne uveljavitve plačne reforme. Glede tretje in četrte odprave plačnih nesorazmerij pa z vlado niso prišli skupaj, a so sindikati pripravljeni na sodni boj, kar je pravičen kompromis, ocenjuje Miščevič. Čeprav so na sindikalni strani na prejšnjih srečanjih ocenjevali, da bi lahko prišlo do zbližanja in zamrznitve stavke, so se pogovori nato znova zaostrili. Sindikate naj bi razburilo vztrajanje vladne strani pri odpovedi vseh kolektivnih pogodb za javni sektor, zato so se pogajanja zavlekla. Vodja vladnih pogajalcev generalna sekretarka vlade Helena Kamnar je ob prihodu potrdila, da sindikatom ne morejo ponuditi nič, kar bi imelo javno-finančne posledice. Kot je dejal vodja pogajalske skupine 21 sindikatov Janez Posedi, v tem trenutku tega niti ne zahtevajo. Imajo pa po njegovih besedah tudi zahteve, ki niso finančne narave. Pritrdil e, da so eno od vprašanj, za katera pričakujejo, da se bodo o njih pogovorili, napredovanja. Omenil pa je tudi vprašanje privatizacije javnega sektorja oz. izločanja iz javnega sektorja prek zakona o negospodarskih javnih službah. Hkrati je premier Borut Pahor ponovil, da v okviru vlade nikoli ni bilo sprejeto nikakršno priporočilo o izvajanju pritiskov na stavkajoče v javnem sektorju. Če so takšni poskusi bili, se bo odgovornost vodij ugotavljala posamično. Vladna stran vztraja, da bo povišanje sredstev za plače zaradi odprave nesorazmerij možno šele, ko bo gospodarska rast presegla tri odstotke. Prepričana je, da ji bo ta cilj uspelo doseči po sodni poti, s spremljajočo odpovedjo kolektivne pogodbe. Pri tem se vlada sklicuje na obligacijski zakonik, ki govori o možnosti odstopa od zavez iz pogodbe zaradi bistveno spremenjenih okoliščin. Stavka v delu javnega sektorja se je medtem nadaljevala. V prvem tednu jo je bilo najbolj čutiti na mejnih prehodih s Hrvaško. Vse več pa je bilo opozoril o nastali gospodarski škodi. Ob vsem tem pa omenimo še, da se je vlada zavezala, da bo zmanjševala število zaposlenih v javnem sektorju za več kot 1500 na leto. Sedaj pa razni funkcionarji priznavajo, da letos do tega ne bo prišlo; obljubljajo pa, da ji bo uspelo prihodnje leto. Končno dvojezične table? Deželni glavar avstrijske Koroške Gerhard Dörfler je napovedal postavitev novih dvojezičnih krajevnih tabel. Povod je 12 novih pritožb glede dvojezičnih tabel na avstrijskem ustavnem sodišču. Dörfler je izrazil nasprotovanje dvojezičnim tablam v dveh krajih, druge odločbe pa bo po napovedih uresničil, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. V skladu z dosedanjimi odločbami avstrijskega ustavnega sodišča je tudi v primeru 12 novih pritožb zelo verjetno, da bodo ustavni sodniki ugotovili potrebo po dvojezičnih krajevnih napisih v skladu z določili 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP). V vseh krajih je bilo namreč na zadnjih popisih več kot deset odstotkov prebivalstva s slovenskim pogovornim jezikom. Gre za naselja Ločilo, Goselna vas, Gluhi les, Lovanke, Žitara vas, Kazaze, Breg, Železna Kapla, Libuče, Mokri-je, Šentprimož in Dobrla vas. Za Dörflerja je to premalo. „Osnova za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel naj bi bila desetodstotna dvojezičnost v občini," je dejal deželni glavar avstrijske Koroške po seji deželne vlade in sporočil, da je deželnemu ustavnemu oddelku naročil pripravo ustreznega stališča. Stran 2 7. oktobra 2010 • SVOBODNA SLOVENIJA brali smo iz zivl]en]a v argentini Evropa je povedala, da so zločinci Latvijski partizan Vasilij Kononov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice TONE MIZERIT ,,Za Evropsko sodišče za človekove pravice so tudi 70 let pozneje vloge, ki so jih v 2. svetovni vojni igrali eni in drugi, jasne." Tako je pod udarnim naslovom „Zgodovina je ena" v reviji Mladina št. 5/2009 zagotavljal Peter Petrovčič, ko je poročal o sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Vasilij Kononov proti Latviji. S to sodbo je evropsko sodišče razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča Latvije, s katero je bil kot vojni zločinec obsojen Vasilij Kononov, poveljnik enote Rdečih partizanov, ki je leta 1944 v neki vasi v Latviji umorila šest moških, ki so od Nemcev dobili orožje za obrambo, eden je bil tudi član Latvijske narodne straže, in tri ženske, od katerih je bila ena v zadnjem obdobju nosečnosti in so jo živo vrgli v ogenj, češ da jih je partizansko sodišče obsodilo na smrt, ker so bili izdajalci in okupatorjevi sodelavci, skratka nacisti. Evropsko sodišče je v senatu, ki mu je predsedoval slovenski sodnik Boštjan M. Zupančič, s štirimi glasovi proti trem razsodilo, da so bile usmrtitve izvršene na vojnem območju, pri čemer naj bi bilo „bistveno, da je šest od devetih usmrčenih vaščanov dobilo orožje od nemške vojaške uprave in so tako pritožnik in njegovi soborci imeli upravičen razlog, da štejejo te vaščane za kolaboracioniste nemške vojske", kot naj bi zapisal Peter Pavlin v reviji Pravna praksa. V Sloveniji take razlage lahko slišimo in beremo večkrat na dan. P. Petrovčič se je navduševal: ,,Gre za precedenčno odločbo, ki bi v prihodnje lahko veljala za zgled v številnih drugih podobnih sodnih procesih, ki tečejo, in v sodbah v postkomunističnih in postsocialističnih državah. Seveda tudi v Sloveniji, kjer pa je bila želja po maščevanju povojni oblasti manjša in se je pokazala šele v preteklem mandatu, ko je bila na oblasti desnica." P. Pavlin je menil, da sodba „končuje razprave glede medvojnih kolaboracij nacističnih kolaboracionistov na ravni evropske konvencije o človekovih pravicah in Evropskega sodišča za človekove pravice. Rezultat ni samo posredna pravna obsodba nacistične kolaboracije, marveč tudi njena moralna obsodba, kar je razvidno zlasti iz tona sodbe." Zgodovinar dr. Božo Repe se je te sodbe strokovno veselil: „Pomembna je zlasti zato, ker ne dovoljuje revizije zgodovine, niti relativizacije enovite protifašistične koalicije niti relativizacije kolaboracije, poleg tega pa jasno nasprotuje teoriji o 'dvojni okupaciji' (fašistični in komunistični), ki se pojavlja tudi pri nas Dr. Jože Pirjevec pa se je zasanjal: ,,Zdi se mi, da je mednarodno sodišče z oprostitvijo Kononova poudarilo pomemben princip, da namreč sodobna ureditev Evrope, njena zgodovina in pravo temeljijo na obsodbi nacifašizma kot absolutnega zla. Enačiti tiste, ki so se borili proti nacifašizmu s tistimi, ki so ga kakorkoli podpirali ali z njim sodelovali, ni dopustno. Pa tudi, če so bili žrtve nasilja." Profesor dr. Ljubo Bavcon pa je ponovno izpovedal svojo vero, da je predpise, ki veljajo za sojenje okupatorjem in sodelavcem, „nedopustno uporabiti za sojenje pripadnika tiste strani v vojni, ki je bila nasprotna silam osi in domačim poma-gačem." Okupator ali sodelavec je torej absolutni zločinec, komunist je absolutni pravičnik! Tudi drugi slovenski časopisi so poročali o „Zupančičevi" nadvse modri „protifašistični sodbi", ki je prepovedala revizijo zgodovine: Zgodovina je že napisana, zgodovina je ena in ena bo ostala! Veselje in navdušenje v rdeči Sloveniji, konec strahu med ostarelimi borci in slovenskimi kononovi! Nikoli ne bo revizije naše zgodovine, so si oddahnili zgagasti novinarji in upehani zgodovinarji. Partizanska NOB je na evropski ravni pravno in moralno zavarovana. Joj, kako je lepo biti nedotakljiv! Čez dve leti pa se je v Strassburgu zabliskalo in hudo zagrmelo, da se je stresla in zbudila v leve zmote in utopije zasanjana Evropa. Resnici je bilo dovolj komunističnih laži in liberalnega sprenevedanja in po sedemdesetih letih je planila na dan. Veliki dom Evropskega sodišča za človekove pravice je 17. maja 2010 v zadevi Kononov po pritožbi Latvije razglasil novo sodbo. S štirinajstimi glasovi proti trem je kot najvišja evropska sodna stopnja razveljavil „Zupančičevo" sodbo in ponovno ter dokončno uveljavil obsodbo Kononova kot vojnega zločinca. Vsi iz boljševiških zločinov, laži in prevar in iz liberalnega intelektualističnega sprenevedanja skrbno sestavljeni miti o junaškem partizanskem boju med drugo svetovno vojno so se v temeljiti in jasni, šestdeset strani dolgi sodbi zrušili v prah. Evropski sodniki so se iz politike in pravnih formalizmov vrnili v živo pravo in v čutečo človečnost! Tudi slovenska zgodovina bo lahko ostala živa, brsteča in cvetoča, v stalni rasti in zorenju. Slovenci groma iz Strassburga še niso slišali, saj so se zgagarji, repeti in pirjevci z vsemi partizani zavili v smrtni molk in o zadnji, najvišji evropski sodbi ne pišejo in ne poročajo. Že dva meseca bridko jokajo ob mrtvi „Zupančičevi" sodbi in je kar ne morejo pokopati, saj bodo z njo morali pokopati tudi sami sebe! Slovenskim konono-vim je vsa Evropa odločno in jasno povedala, da so zločinci. Dr. Anton Drobnič, avgusta 2010 www.zaveza.si Spominska slovesnost na Teharjah Nova Slovenska zaveza je preteklo nedeljo, 3. oktobra na Teharjah pripravila spominsko slovesnost v spomin na žrtve povojnih pobojev. Predsednik zaveze Anton Drobnič je v svojem nagovoru povedal, da letos mineva 20 let, ko se je slovenska vlada odločila postaviti primeren spomenik teharskim žrtvam, ki pa že razpada in je potreben popravil. Celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je daroval sveto mašo, je v svoji pridigi dejal, da ko si prizadevamo za spravo, moramo najprej poudariti, da sprava nikoli ne zanika resnice. Po Drobničevih besedah po dolgih letih in velikanskih stroških na kraju nekdanjega taborišča na Teharjah danes stoji betonski kolos, eden največjih spomenikov v državi, ki pa nima vidnega napisa, da je bilo tukaj leta 1945 prisilno taborišče. ,,Ni pa samo med največjimi, zanesljivo je tudi na najbolj neuglednem, najbolj onesnaženem kraju med grozečim jezerom strupene industrijske gnojnice in hribi komunalnih smeti. Je tudi na najbolj skritem, povsem neobljudenem kraju, viden samo iz neposredne bližine in od nikoder drugod," je dejal Drobnič. Po njegovi oceni so Teharje tudi po 20 letih slovenske samostojnosti ostale sramotno anonimne, kot je uradno povsem anonimen tudi Kočevski Rog in 600 drugih morišč po vsej Sloveniji. Po Drobničevih besedah resnica nikoli ne umre. Zato se moramo še naprej spominjati pomorjenih bataljonov Slovenske narodne vojske, meni. ,,Samo z resnico o preteklosti bomo razumeli sedanje stanje in bomo znali odločati o prihodnosti," je še dejal. Dodal je, da je potrebna nova drža, ki ustvarja nekaj novega in preseka začarani krog sovražnosti. In ta novost, to prese-kanje začaranega kroga sovraštva, je po njegovem mnenju navzoča prav v odpuščanju. Na Teharjah so med drugo svetovno vojno Nemci zgradili vojaško taborišče, ob koncu vojne pa so tam zaprli ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja. Po koncu vojne je bilo taborišče krajši čas opuščeno. Ponovno je začelo delovati konec maja 1945, ko so vanj namestili domobrance in nekatere civiliste, ki so se zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem. Konec maja 1945 so komunistične oblasti v taborišče na Teharjah pripeljale Rupnikov bataljon, v prvih dneh junija 1945 pa še približno 3000 domobrancev. Po ocenah je šlo skupaj za okoli 5000 ljudi, ki jih je povojna oblast brez sojenja usmrtila mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi. Družina, prihodnost Evrope Plenarno zasedanje predsednikov evropskih škofovskih konferenc je potekalo od 30. septembra do 3. oktobra 2010 v Zagrebu. Ob srečanju so podali tudi posebno Izjavo o družini. Škofje so namreč ned drugim razpravljali o Demografiji in družini v Evropi. Na osnovi raziskave po različnih škofovskih konferencah, ki so jo obdelali trije strokovnjaki (dr. Lola Velarde, predsednica evropske mreže Inštituta za družinsko politiko, msgr. Carlos Simon Vazquez, podtajnik Papeškega sveta za družino in dr. Virgilijus Rud-zinskas, zdravnik iz Litve), so se seznanili z dejstvom demografskega upadanja zlasti na socialnem in kulturnem področju. V takih okoliščinah je model krščanske družine, ki sprejema Jezusovo prisotnost in živi v skladu z resnico o družini, posrečen predlog, ki ga je treba spodbujati in predlagati vsem. Po bogati razpravi so se predsedniki odločili, da bodo sprejeli posebno izjavo. Soglasno so tudi potrdili izdelavo evropskega informativnega portala evropskih škofovskih konferenc. Položaj se zapleta. Vlada se obnaša vedno bolj napadalno, a vzporedno izgublja na moči. Da o priljubljenosti ne govorimo. Obzorje za prihodnje leto se tako vedno bolj megli. Vprašanje je le, kaj si bosta Kirchnerja še izmislila, da bi opozicijo potisnila ob rob. Nekaj se premika. Končno je namreč opozicija pokazala, da lahko nekaj spremeni kljub lastni razpršenosti in vladnemu monolitnemu nastopanju. V senatu so pretekli teden uspeli z zakonom o varnosti v bankah, ki ga je prej potrdila že poslanska zbornica in se je pred tednom zataknil (glej prejšnjo številko). Poleg tega je senat tudi potrdil originalno besedilo zakona o ledenikih. To je še poseben primer. Lani ga je parlament soglasno sprejel, a predsednica je vložila svoj veto. Sedanje besedilo, ki ga je senat potrdil s 35 glasovi proti 33, je enako kot lansko, a predsednica je že predhodno obljubila, da ga to pot ne bo zavrnila. Je morda upala, da besedilo ne bo isto? A obljuba dela dolg. Bomo videli. Poleg tega je vlada doživela spodrsljaj tudi na sindikalnem polju. Argentinski sin-dikalizem je večinsko pero-nističen. Glavno delavsko konfederacijo vodi Hugo Moyano, ki je popolnoma predan (prodan?) zakoncema Kirchner. Obstoja pa še druga povezava, ki nima polnega priznanja, in sicer CTA (Congreso de Trabaja-dores Argentinos), ki povezuje predvsem levičarske sindikate. Te dni so imeli volitve, kjer sta se pomerila dosedanji glavni tajnik Hugo Yasky, katerega je z vso močjo podpirala vlada, in Pablo Micheli, ki nasprotuje kirchnerizmu. Za 18.000 glasov je zmagal Micheli in naježil lase vladnim strategom. Na levici, ki si jo vlada skuša osvojiti kot zagotovilo zmage prihodnje leto, nekaj škriplje. Sosed ni mejak, je vrag. Kot da ne bi bilo dovolj, da imamo ponovne težave z Urugvajem v zadevi papirnice Botnia, se je sedaj vlada podala še v spor s Čilom. Zadnjič smo že omenili afero okoli bivšega čilskega gverilca. Sergio Galvarino Apablaza je že v času demokracije v Čilu ubil enega izmed senatorjev. Sodni in diplomatski postopek je pripeljal do odločitve argentinskega vrhovnega sodišča, naj ga vlada izroči oblastem sosednje države. Kirchnerja pa sta se odločila, da mu poverita politični azil. Odločitev, ki sicer ni nikogar presenetila, je v sosednji državi povzjočila splošno nejevoljo. Čilsko zunanje ministrstvo je predložilo formalno noto. Istočasno pa so razne osebnosti sosednje države izrazile svoja kritična menja, med njimi tudi senator Andres Chadwick. Prav nanj se je spravil argentinski zunanji minister Timerman: da omenjenega senatorja niti ne pozna in da so njegove izjave neumna šala (,,payasada"). Poleg tega, da je Chadwick priznan vodja čilske desnice, je tudi bratranec predsednika Pinera. Timerman je pokazal ne le nedopustno ne-poznanje čilske stvarnosti, temveč tudi neverjetno pomanjkanje diplomatskega zadržanja, ki ni vredno ministra in je napeto stanje le še zaostrilo. Ni še jasno, kako se bosta državi izmotali iz nastalega položaja. Na boj na divje Amoni-te ^ Vlada nadaljuje svojo ofenzivo proti sodni oblasti in konkretno proti vrhovnemu sodišču. Na posebnem zborovanju, ki so ga organizirali uradni strategi pred sodno palačo, je člane vrhovnega sodišča naravnost opsovala predsednica organizacije mater Majskega trga, ,,gospa" Hebe Bonafi-ni, in pozivala naj množica (drhal) vdre v sodno palačo in izvede ljudsko voljo. Kirchnerja na to nista reagirala, kot da surov napad na sodno oblast ne bi bil napad na demokratične ustanove. Še več, tako iz ZDA, kamor je potovala na zasedanje Združenih narodov in srečanje skupine G 77, kot pozneje s svojega obiska Nemčije, je predsednica na internetu napadala sodnike, ki da ,,vedno odločajo proti vladi". Omenjeno zborovanje na trgu pred sodno palačo je imelo jasen cilj: izvesti pritisk na vrhovno sodišče, naj vendar že v prid vlade odloči vprašanje zakona o avdio-vizualnih medijih. Opozicijska televizija (predvsem multimedij Clarin) je trn v vladni peti. Z omenjenim zakonom, izglasovanim pred zadnjo spremembo parlamenta, je Kirchner računal, da bo v prijateljske roke spravil večino členov te verige. Vsak dan, ki poteka v sedanjem stanju, pa je za bivšega predsednika izgubljen dan, ker se zavlačuje rok enega leta, ki ga zakon predvideva, in tudi če končno doseže svoj namen, bo lahko že prepozno. Vsakdanje skrbi. Medtem, ko se vlada bori na zunanji in sodni fronti, pa „navadni" državljani stopajo po vsakdanjem križevem potu. Ponovni izbruhi kriminala ustvarjajo morečo skrb, medtem ko inflacija, ki jo vlada indirektno celo podpira, čeprav jo trdovratno zanika, voden^ mesečne dohodke predvsem nižjim slojem. Strokovnjaki napovedujejo bližino nove krize, saj tudi protivrednost dolarja, ki je umetna, napoveduje bližajoče finančne napetosti. Položaj še ni obupen: dežela je zelo bogata in proizvodni sektor vredno deluje. A skrajni čas je, da se vlada neha igrati z ognjem. slovenci v argentini SLOVENSKA VAS 59. mladinski dan V nedeljo, 26. septembra je ob krasnem pomladanskem dnevu mladina iz Slovenske vasi praznovala svoj 59. mladinski dan. Ta se nepretrgano in uspešno vrši vsako leto, že od samih začetkov Slovenske vasi, ko je športni prostor bil še komaj minimalno urejen travnik Kot vedno, se je tudi letošnji praznik pričel s sveto mašo s pohvale vrednim oblikovanjem. Zaželena bi bila le vsestransko ^večja udeležba. Športna tekmovanja so osrednji del programa. Odbojka za dekleta iz vseh domov, za fante pa nogomet. Rezultati so bili sledeči: ODBOJKA S.D.O. San Justo 2 - Slovenska vas 0; Ramos Mej^a 1 - Moron 2; San Mart^n 1 - Slovenska vas 2; Moron 0 - San Justo 2; Ramos Mej^a 1 - San Mart^n 2. Finala: San Justo 2 - San Mart^n 0. NOGOMET S.F.Z. Ramos Mej^a 0 - San Mart^n 2; Slovenska vas 1 - San Justo 0; Ramos Mej^a 4 - Moron 1; San Mart^n 2 - Slovenska vas 2; San Justo 3 - Moron 1. Finala: Slovenska vas 1 - San Mart^n 0. Pri dekliški odbojki ni bilo posebnih presenečenj, saj so sanjuščanke očitno najbolje pripravljene in so zasluženo dosegle novo prvenstvo. Zaradi nepredvidene odsotnosti sodnika se je nogometni turnir igral s sodelovanjem prostovoljcev, ki so potek bolj ali manj uspešno kontrolirali. Odločilna je bila druga tekma, v kateri je domačim uspelo premagati sanjuško ekipo. Z ostalimi rezultati v klasifikaciji so ti zadnji, večletni prvaki tega turnirja, izostali iz finale. Prvo mesto so si tako prisvojili lanuščani, ki kljub tesnemu izidu niso prestali kakih resno nevarnih situacij v finali s San Martinom. Naj omenim še, da je to zadnjo tekmo skoraj neopazno sodil Simon Rot, kar je pri nogometu najboljša pohvala. Med klasifikacijo in finalom je neizogiben presledek, ki ga äjno izrabijo starejši nogometaši, med njimi tudi očetje sedanjih igralcev. To je rekreativna in neformalna igra, ki pa je za marsikoga lepa priložnost, da pokaže kako še ohranja, kljub letom, zavidljivo športno spretnost. Po končanih turnirjih, ki so predvsem lepa priložnost za srečanje mladih iz vseh krajev velikega Buenos Airesa, smo bili povabljeni v dvorano Hladnikovega doma na kulturni program. Nastope raznih starostnih skupin je povezovala enostavna a simpatična zgodba o enodnevnih pripetljajih avtobusnega šoferja. Tekst je spisala obetajoča debitantka, zdajšnja predsednica lanuških deklet, Yamila Grbec. Sama je tudi posrečeno odigrala izrazito vlogo starejše potnice. Skupaj s šoferjem, že odra vajenim Markom Kocjančičem, sta nosila težo odrskega nastopa, v primerni družbi ostalih dobro karakteriziranih sopotnikov. Značil- no pogovorni jezik je ravno zaradi tega bil zelo dostopen in razumljiv, kljub manjšim slovničnim pomanjkljivostim. Posebno je bil posrečen scenografski avtobus, po naše kolektiv, ki je še po končani predstavi zbujal pozornost, ogledovanje in slikanje iz vseh zornih kotov. Ob koncu dneva smo, ob razgibani družbi in okusni hrani, vsi navzoči imeli prijeten občutek, da se vsakoletni mladinski dnevi ne izvajajo le iz gole obveznosti, temveč so vedno novim generacijam priložnost za kreativno delo v krogu prijateljev. Kot sta v svojem nagovoru omenila krajevna predsednika, je za vsakega mladega vredno, da se vključi v ta krog. F.S. 50 LET SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA Pridite na slavje! Ko so naši predniki pred več kot 60 leti prihajali v Argentino, je bil eden prvih korakov, da so organizirali skupnost in zagotovili njeno nadaljevanje v času in prostoru. Ni čudno, da je problem šolstva predstavljal eno glavnih skrbi. Nastali so dopolnilni tečaji, kjer so požrtvovalni učitelji zbirali šolske otroke in jim nudili osnovno znanje slovenske besede. Te sobotne šole so bile, in so še danes, temelj temu, kar v Sloveniji zanosno imenujejo „Slovenski čudež v Argentini". Po dobrem desetletju se je osnovnošolskim tečajem pridružila še druga stopnja vzgoje: srednješolski tečaj. Skoraj naravno, brez posebnih načrtov, se je iz zametkov literarnega krožka spremenil v strukturirano vzgojno ustanovo, ki nudi mladim potomcem, sinovom in sedaj že vnukom nekdanjih beguncev, resno znanje o domovini njihovih prednikov, o zemljepisnem ustroju, zgodovini, kulturi in vrednotah Slovenije. Mnogo imen je povezanih z razvojem in delovanjem Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka. Na prvem mestu je dr. Marko Kremžar, ki je bil pobudnik, začetnik in prvi ravnatelj te ustanove. Poleg njega skoraj ni bilo slovenskega intelektualca in kulturnika, ki se ne bi približal tečaju in iz svojega bogastva nudil nekaj biserov mladim rodovom. Imena vseh bodo ostala zapisana v zlati knjigi zgodovine naše skupnosti. Kot so naši bralci že seznanjeni, letos srednješolski tečaj praznuje svoj zlati jubilej. Petdeset let rednega in nadvse plodnega delovanje je dejstvo, ki ga le težko dojamemo. Kot bežen podatek zapišimo le, da je v tem obdobju študij na tej naši „slovenski gimnaziji" dokončalo 1127 fantov in deklet, ki so odšli v svet z močnim pojmom, kaj je Slovenija in kaj predstavlja slovenska kultura. Mnogi so se razpršili, „izgubili" za skupnost; drugi so sprejeli baklo iz rok starejših in danes delujejo v naših Domovih, učijo v naših tečajih, vodijo naše ustanove. Razumljivo je, da bo tečaj zlato obletnico praznoval javno in veselo. Med drugim bo izdal posebno zgodovinsko brušuro. Osrednji dogodek pa bo maša in akademija, prihodnjo soboto 16. oktobra. Že danes vabimo vse bivše profesorje in dijake, pa tudi vse tiste, ki jim je slovenska kultura pri srcu, da ^se nam pridružijo, da skupaj tečaju zakličemo: Še na mnoga leta! SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Prvi letošnji kulturni večer Na letošnjo razstavo umetnice prof. Tilke Močnik smo nestrpno pričakovali, ker smo slišali, da je to v umetniškem svetu popolnoma drugačen ciklus, novo umetniško obdobje nam že znane slikarke. In res je bilo drugačno; splačalo se je priti v malo dvorano Slovenske hiše, v sobota, 28. avgusta ob 20. uri, na likovno razstavo. Razstava je vsebovala slike s črno kredo, pastele in olja. Splošna publika pa ni bila prva, ki si je ogledala krasne stvaritve. Že prej so razstavo obiskali dijaki srednješolskega tečaja Marka Bajuka. Študentje so sledili zanimivi razlagi, stavili vprašanja in o tem bodo tudi pisno poročali profesorjem. Večer je odprla in pozdravila navzoče vodja likovnega odseka prof. Andrejka Dolinar Hrovat. O stvaritvah umetnice Tilke Močnik pa je spregovorila dr. Katica Cukjati. Med drugim je dejala: ,,Na razstavljenih slikah, lahko zaznamo figurativne predstave, v katerih prevladujejo pokrajine in včasih ženske figure ali del starega avtomobila, ki igra simbolično vlogo minljivega in zavrženega v večni naravi. Po drugi strani pa imamo nocoj razstavljene slike, v katerih je paleta barv precej omejena. Prevladujejo odtenki temnih in svetlih modrih barv v harmoniji z lila in vijoličastimi tonalitetami. Izstopajoča slika nosi naslov Korenine. Življenja polna ženska figura ima korenine v zemlji, veje - roke pa se dvigajo v nebo, v neskončnost. Ta slika je simbol vitalnosti, življenja, človeških prvim in upanja, kar poudarjajo zelenomodri odsevi. Slika ima neverjetno bogato simboliko začenši z religiozno prispodobo boginje matere zemlje do feminističnih razlag. Slika Dom, nam prikaže po eni strani prozornost po drugi strani pa zapletenost -kompleksnost družinskih odnosov. Elementi se ločujejo in združujejo kot sestava kocke - puzzla. Prostrano nebo nakazuje upanje in posebno perspektivo. Zunanje sence ob stiku s prozornimi zidovi spreminjajo zunanji temačni svet v svetlejše zatočišče, ki nam nudi jasnejši pogled na težo in mračnost zunanjega sveta. Tilka nam v tem umetniškem obdobju gradi svoje stvaritve na tradicionalne načine, daleč od novotarij v tehniki, drznosti in senzacionalnostnih konceptov. Umetniške stvaritve so skoraj arhitektonske, kjer preproste barve in premišljene črte razodevajo monumentalnost in mogočnost. Prostor je oblikovan kot scenarij, kjer ni improvizacij ali trenutnih navdihov, temveč je premišljena, izoblikovana do potankosti, sestavljena harmonija, kjer ima vsaka črta lastno težo in vlogo, pomen in smisel. Povsod je prisotna narava, ki molči in hkrati močno nagovarja, prostori za razmišljanje, osamljenost in odsotnosti, stik med materijo in duhovnostjo, med nebom in zemljo. Pri tem umetniškem opusu Tilke Močnik, se umetnica oddaljuje od reliefov, prevladuje risba, barve morda igrajo sekundarno vlogo. Tridimenzionalnost se nakaže v različnih nivojih, stvaritve so daleč od abstrakcije, ne išče odsev lepot v kombina- cije barv, temveč v risbi s konkretno tematiko. Slike imajo bogato metaforiko. Velik del motivov je prepojenih s tematiko zdomstva polnih simbolov: dva svetova, izguba enega (razbito steklo) in pridobitev drugega, drobci spominov (košček neba, kamni, spremenjeni v oblake) rdeče nebo kot požar, požgana drevesa v spominu -nova pomlad, ki prenavlja življenje. Stvaritve vabijo k dialogu." Kot del programa je bil tudi glasbeni intermezzo, na katerem sta sodelovala Kristina Mehle in Paulo Rower. V popolni tišini, s spoštovanjem in estetskim užitkom je občinstvo sledilo argentinske folklorne priredbe za čelo in violino. Izvajanje je bilo elegantno, privlačno in kakovostno. Slišali smo naslednje muzikalne skladbe: Zamba del laurel (M. Leguizamon), Carna-valito quebradeno (Hermanos Ävalos), Chi-quil^n de Bach^n (O. Piazzola), Arenosa -cueca (M. Leguizamon). Številna publika si je ogledovala razstavo ter spraševala umetnico o načinih in tehnikah predstavljenih likovnih stvaritev. Predsednica SKA se je zahvalila vsem sodelavcem tega večera. Razstava je bila odprta tudi naslednjo nedeljo, 5. septembra, po proslavi obletnice Liga slovenskih mater in žena. Kot mnogokrat estetsko in dojemajoč izdelan program, ki je bil tiskan v tiskarni Baraga, pa je bil zamisel Monike Urbanija Koprivni-kar. Poleg zahvale publike za doživetje tako lepih estetskih trenutkov vsi želimo umetnici veliko uspehov! K.C. PONOVNO FINALISTI Odbojkarji U-18 Našega doma Leto 2010 se je pričelo za naše mlade odbojkarje ob spominu na potovanje in tekmovanje na finalih v Mar del Plati novembra meseca 2009. Zastavili smo si cilj, da se bomo znova borili za dosežek potovanja. Pot se je začela s treniranjem ob torkih in četrtkih v Našem domu. Vpisovanje; dopolnjevanje dovoljenj; sestavitev skupine in prijateljske tekme proti starejši skupini ^ Bližal se je čas tekmovanja in s tem obujanje spominov, saj je bila večina letošnjih igralcev lansko leto med prvaki. Prve tekme meseca avgusta so bile kolikor toliko enostavne. Končni izid proti šoli Santo Domingo ter šoli Cla-rac je bil 2-0. V polfinalni tekmi smo nastopali proti šoli Cardenal Casanas, ki je bila resen kandidat. Tudi njih vodi naš trener. Končno smo jih premagali 2-0 (25-21 in 25-12) in se s tem uvrstili na privilegirano mesto: v finalno tekmo proti šoli Encyba - G. Catan. Z navdušenjem in zagonom smo jih ,,zabrisali" z 2-0 in s tem postali prvaki v občini La Matanza in postali regionalni finalisti. Zadnja tekma, ki bi nas popeljala na finale v Mar del Plato, je predstavljala mnogo težav. Napovedana je bila za 28. septembra na štadionu občine Almirante Brown. A pot do nje je bila težavna. Naš podajalec Niko Puntar se je na Mladinskem dnevu v Lanusu (26.9) poškodoval gleženj. To je zahtevalo drugačen sistem igre, kot pa smo ga vadili dan pred tekmo. Nasprotnik je bil zmagovalec občin Ezeiza, Esteban Echeverria in Almirante Brown. Končno je reprezentanca zadnje od imenovanih občin bila naš tekmec. Dolga pot do štadiona, dež, mraz in, med ogrevanjem, pomanjkanje luči na igrišču. Kljub temu smo tekmo morali odigrati, saj ni bilo drugega datuma. Prvi del je bil poln napak, ker so lokalni igralci bili bolj mirni, so dosegli prvi set 25-22. Drugi set se je začel s taktičnimi ,,dale campeooooon S tem dosežkom smo prispeli na f^nalne pro-vincialne tekme v Mar del Plati, ki se bodo vršile od 20. do 24. oktobra. Letošnji odbojkarji so: Niko Puntar (kapetan), Marjan Kržišnik (kapetanov namestnik), Boris in Igor Malovrh, Matjaž Oblak, Tomaž Grilj, Andrej spremembami, ki nam niso uspele. Vrnili smo se na originalni načrt. Izid 16-12 za domače je povzročil, da je naš trener zaprosil minuto. Z navdušenjem (in že z normalno lučjo na igrišču) smo obrnili rezultat ter osvojili drugi set 25-21. Še bolj urejeno in korajžno smo odigrali odločilni del in ga zaključili 15-8. Zelo smo se razveselili ob pesmi Vombergar, Tomaž Erjavec, Ivo Smr-delj ter Maksi Trpin, pod vodstvom trenerja prof. Jureta Urbančiča in pomočnika trenerja Maksija Malovrha. Hvala Našemu domu za spodbudo, družinam za pomoč ter igralcem za resnost, odločnost in poštenost. Materi Mariji pa prošnja, naj nas še naprej spremlja in varuje. -e. -č. Abeceda mineralov -osebna izkaznica fosforja Fosfor je skupaj s kalcijem najbolj razširjen mineral v telesu. Skrbi za čvrstost kosti in zob, nujno potreben pa je tudi za druge procese v organizmu, na primer za proizvodnjo kolagena. Brez fosforja telo ne bi bilo sposobno tvoriti vezivnega tkiva, saj je kolagen del sklepov, vezi, hrustanca, oči in kože. Večina fosforja je v celičnih membranah in ker je topen v maščobah, omogoča hranilnim snovem, da prehajajo skozi celično membrano. Zato fosfor skrbi za celično energijo, pa tudi za pravilno sestavo krvi, saj v obliki fos-folipidov skrbi, da kri ni pre-gosta. Pomemben je tudi za enakomerno delovanje srca in ledvic ter za prenašanje živčnih impulzov. Vitamini A, D, E in K (ki so topni v maščobah) ne morejo opravljati svojih funkcij v telesu, če zraven ni prisoten tudi fosfor. Za pravilno delovanje fosforja sta nujno potrebna kalcij in vitamin D. Pravo razmerje kalcija in fosforja v telesu je dve proti ena. Fosfor pomaga pri obnovi telesa, sodeluje pri presnovi maščob in škrobov ter telesu zagotavlja energijo, zmanjšuje pa tudi bolečine pri artritisu. KJE GA NAJDEMO Najdemo ga v hrani, ki je bogata tudi s kalcijem: v in mlečnih izdelkih, piščančjem mesu, mleku ribah, rdečem mesu, orehih, mand-ljih, žitaricah, stročnicah, kvasu, pšeničnih kalčkih. Če ga jemljemo v prehranskih dodatkih, ga moramo jemati skupaj s kalcijem. ČE GA JE PREMALO Fosforja je v hrani dovolj, zato ob uravnoteženi hrani skoraj nikoli ne pride do pomanjkanja. Premalo pa ga je lahko ob dolgotrajnem jemanju nekaterih vrst zdravil. Podobno kot primanjkljaj kalcija lahko primanjkljaj fosforja povzroči težave s kostmi, kot so rahitis, osteo-poroza, trdi sklepi in bolečine v kosteh. Pomanjkanje lahko povzroči tudi tesnobnost, mišično oslabelost, občutljivost kože in težave z zobmi. Če je fosforja premalo, se lahko razvijejo žolčni kamni. Fosfor je sestavni del maščobnih kislin v jetrih, če ga je premalo, pa lahko ob nekaterih drugih dejavnikih pride do ciroze jeter. ČE GA JE PREVEČ Višek fosforja se izloča preko ledvic, zato je nevarnost, da bi imeli v telesu preveč fosforja, zelo majhna. Če pride do prevelikih količin, to povzroči izgubo kalcija, do zastrupitve pa pride redko, razen če trpimo za katero od ledvičnih bolezni. Od zrna do kruha Loški muzej je ob letošnjih Dnevih evropske kulturne dediščine pripravil projekt Od zrna do kruha, okviru katerega so na grajskem vrtu posejali ajdo, prenovili stari mlin in v Škoparjevi hiši pripravili vse potrebno za peko kruha. Tako bodo na Loškem gradu odslej otroke in odrasle opominjali na pomen kruha, ki ga danes vse premalo cenimo. Kustosinja Loškega muzeja Mojca Šifrer Bulovec je na novinarski konferenci pojasnila, da jih je pomanjkanje kot tema letošnjih Dni evropske kulturne dediščine vzpodbudila k pripravi projekta Od zrna do kruha. Že v 70-ih letih je bil namreč z namenom ohranitve kulturne dediščine na grajski vrt iz Davče prenesen mlin, v bližini sta tudi Škoparjeva hiša s črno kuhinjo, ki izhaja iz 16. stoletja, in zelenjavni vrt, na katerem vsako leto posejejo redke kulture, kot so lan, proso in ajda. Največji, nekaj tisoč evrov vreden zalogaj pri pripravi projekta, je bila prenova kmečkega mlina, zlasti strehe. To so v večji meri zasteklili tako, da si lahko obiskovalec Loškega gradu že od daleč skozi streho ogleda, kako je nekdaj izgedal kmečki oziroma hišni mlin. Ob tem je Loški muzej izdal tudi katalog o mlinarstvu na Loškem, ki razkriva, da je bil prvi mlin na tem območju omenjen leta 1160 in da je bilo mlinarstvo na Loškem od nekdaj pomembna gospodarska dejavnost. Direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar je pojasnila, da so s prenovo mlina začeli pretekli mesec in zelo hiteli, da so ga lahko ob začetku Dnevov evropske kulturne dediščine predstavili obiskovalcem. V tem tednu so pripravili več vodenih ogledov po poti od zrna do kruha, ogledi in delavnici pa bodo aktualni tudi v prihodnje, saj se Dnevi evropske kulturne dediščine zaključujejo. Za Loški muzej je sicer jesen vedno zelo pester letni čas. Tako so letos poleg Dnevov evropske kulturne dediščine obeležili tudi teden otroka. Pripravili so stripovsko adaptacijo treh loških pripovedk o starih časih. Izdelala sta jo Jelena in Matjaž Bertoncelj, ki je tudi dobitnik Groharjeve štipendije. g. jože razmišlja Pomen družabnosti Družabnost je ena velikih potreb, ki jih človek ima. Ta ni bil ustvarjen za samotarja. Zato je Bog rekel Adamu: človeku ni dobro samemu biti. In mu je dal Evo za pomočnico. Tako ni bil Adam več sam. Že je imel družbo. Potem so se jima rodili otroci in človek je živel v družbi. Gorje samemu, pravi latinski izrek in ta nam pove vso tragiko samotnega življenja. Mislimo namreč na ljudi, ki nimajo posebnega poklica za samotarsko življenje. In tudi tisti, ki ta poklic imajo, živijo v temu primernih družbah in tako niso čisto sami. Družabnost navadno razumemo kot eno človekovih dejavnosti, ki jih kot tak potrebuje. Te so zelo različne in zahtevne. V ta namen mu zelo dobro služi družabnost, ko se z enakimi ali podobnimi druži v ta namen. Pogovor in družba z drugimi ga nekako razbremeni, mu olajša bremena in ga pripravi na prihodnja darila. Družabnost je lahko v pogovoru, pa tudi v raznih igrah, ki človeka oddaljijo od krute vsakdanjosti. Tudi ,,tarok" lahko služi v ta namen. Nekdo je rekel, da ni tako ,,farški", da bi igral tarok. A ni vedel in ni mislil na to, da tudi ta igra da človeku potreben oddih, ki je tudi duhovnikom zelo dobrodošel. Mons. Oreharju so včasih očitali, da z igranjem taroka zapravlja čas. Tudi on se je moral razvedriti in e igral samo v času počitka in nikdar na škodo dela, ki da je moral opraviti. Svojo ,,siesto" je po kosilu žrtvoval v ta namen. Če bi spoznal, da je božja volja drugačna, bi gotovo ravnal na drug način. Ni delal in dajal pohujšanja nikomur. Tudi škof dr. Rožman nam je z veseljem dal čas za igranje. Slovenski domovi so doslej služili tudi v ta namen. Poleg tega, da so trdnjave narodnega izročila in vrednot, so tudi kraj družabnosti. In to naj obdržijo še naprej. Saj je tudi to njihov namen. Človek res živi od božje besede, pa ne samo od te. Razgovor z Jančarjem tjo. Založba Modrijan je v okviru prireditev Knjigokup pripravila literarni večer s pisateljem Dragom Jančarjem. Beseda je tekla predvsem o avtorjevem najnovejšem romanu To noč sem jo videl. Breda Biščak, ki je vodila pogovor, jo je označila za knjigo, ki se začne kot ljubezenska zgodba, vmes preide v trpko pripoved, konča pa s smr- Dogajanje je postavljeno v čas med in po drugi svetovni vojni na grad Strmol. Ob resničnih dogodkih, ki so pisatelja miselno in emocionalno pretresli, je nastala izmišljena zgodba, narejena iz resničnosti. Snov za zgodbo o Veroniki si je namreč Jančar sposodil pri resnični Ljubljančanki, ki je nekoč z ljubimcem zbežala v Srbijo, je pojasnila Biščakova. Jančar se je branil, češ da je včasih sicer epik, vendar tokrat ni želel pisati sage o Hribarjevih. Želel se je ukvarjati z „intenzivnejšo literaturo", ki gradi na besedni umetnosti. ,,Skelet dogodkov je resničen, to pa je tudi vse," je poudaril. O temi je dejal, da je že pred pisanjem romana naletel na dokumentarno gradivo in takoj vedel, o čem bo pisal. Ni si želel „vstopati v glavno osebo", ker se mu je to zdelo „preveč predrzno in oholo dejanje", zato se je raje določil, da se Veronika ne pojavi in ima tako podoben status kot Smoletova Antigona. O glavni junakinji spregovorijo drugi, ki jo vsak na svoj način izgubi. Denimo, ljubimec - gre za srbskega četnika - z izgubo ljubljene izgubi tudi državo, vojsko; mati izgubi mladost in tako naprej, je naštel. Na koncu sicer več izvemo o drugih osebah kot o sami junakinji, pa vendar impresija ostaja, upa Jančar. O posebnih svetovih v literaturi je dejal, da sicer ne verjame v parapsihologijo, da pa je normalno, da ,,nekaj teh svetov vsi nosimo s seboj; v vseh nas obstajajo ljudje, ki jih imajo radi tudi potem, ko odidejo oziroma umrejo. To večina ljudi verjame, pisatelji pa o teh stvareh pišemo", je dejal. novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti KVADRATEN METER NA ZALOŽNIKA Na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki poteka od 6. do 10. oktobra, se je Slovenija predstavila na stojnici, ki je letos velika le 32 kvadratnih metrov. Na njej se predstavlja 30 založnikov, poleg tega je v fokusu predstavljenih 12 avtorjev. EVROPSKA STOPNJA BREZPOSELNOSTI. Stopnja brezposelnosti v območju evra je avgusta ostala pri rekordni vrednosti 10,1 odstotka, medtem ko je v celotni EZ še naprej 9,6-odstotna, je sporočil Eurostat. V Sloveniji je bila brezposelnost 7,3-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke več kot julija. Sicer pa je po običajnem izračunu stopnja brezposelnosti v Sloveniji okoli 10 odstotkov. MOST Predsednik republike Danilo Türk in njegov hrvaški kolega Ivo Josipoviž sta odprla nov most čez reko Sotlo, ki bo povezal slovenski Rogatec in hrvaški Hum na Sutli. Povezava bo koristila predvsem podjetju Vetropack Straža, ki je obeležilo 150-letnico, saj bo most steklarno povezal z njihovim skladiščem na drugi strani meje. BOGATEJŠI PRIDELEK Letošnji pridelek kmetijskih rastlin bo glede na začasne podatke državnega statističnega urada večji od lanskega. Hkrati bodo površine za pridelavo zelene krme enako velike, za industrijske rastline večje in za druge poljščine manjše kot leta 2009. Po podatkih o pričakovanih pridelkih so slovenski pridelovalci letos pospravili večji pridelek vseh vrst strnih žit (pšenice, ječmen, rž, oves). Pridelek najpomembnejših koruznih žit, pšenice in pire je po prvih podatkih tehtal 152.000 ton, kar je 11,2 odstotka več kot lani. PASJE ŽIVLJENJE Na celjskem sejmišču se je končala štiridnevna Evropska razstava psov 2010. Nekaj čez 17.000 obiskovalcev si je lahko ogledalo okoli 15.000 psov 320 različnih pasem iz 33 držav. Največ psov, več kot 2200, je bilo iz Italije. Sledita Rusija z več kot 1700 psi in Madžarska z več kot 770 prijavljenimi psi. Med najpogosteje zastopane pasme na razstavi se je zapisala pasma ameriški staffordshirski terier. po svetu SPLOŠNE VOLITVE NA BIH Na nedeljskih volitvah v Bosni in Hercegovini so bili po delnih rezultatih volilne komisije v predsedstvo države izvoljeni Bakir Izetbegovič za bošnjaškega člana in Željko Komšič za hrvaškega člana, negotov pa ostaja srbski član predsedstva. Medtem v Republiki srbski za njenega predsednika prepričljivo vodi Milorad Dodik. OBLETNICA ZDRUŽITVE Dne 3. oktobra so v Nemčiji obeležili 20. obletnico ponovne združitve Nemške demokratične republike z Zvezno republiko Nemčijo. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je živela v komunistični Vzhodni Nemčiji, se v intervjuju za nemški Bild spominja, da v tistem času ni imela nobene želje postati kanclerka, zaobljubila pa se je, da bo kandidirala za mesto v parlamentu. Kot je pojasnila, je vedno imela občutek, da v Vzhodni Nemčiji ne more doseči meja svojih potencialov, to pa se je spremenilo s ponovno združitvijo Nemčije. FRANCOSKA ZAKONODAJA Francija bo morala do 15. oktobra svojo zakonodajo o prostem gibanju oseb uskladiti z evropsko. V nasprotnem primeru bo Evropska komisija proti omenjeni državi sprožila pravni postopek zaradi nezakonitega izgona Romov. V Evropski uniji je sicer še 15 članic, ki kršijo predpise prostega gibanja oseb, zato bo Komisija premislila, ali bo pravne postopke sprožila tudi proti njim. UMESTITEV PATRIARHA V zgodovinskem središču Srbske pravoslavne Cerkve v Peči na Kosovu so v nedeljo ustoličili novega patriarha, niškega vladiko Irineja, ki je vodenje te cerkve prevzel že januarja letos. Patriarh je ob tej priložnosti prosil pomembne mednarodne voditelje, v rokah katerih je usoda Kosova, naj ne dopustijo nobene rešitve vprašanja statusa te pokrajine, ki bi Srbom na Kosovu odvzela večstoletno pravico do domovine, premoženja in grobov njihovih prednikov. Slovesnost, na kateri se je zbralo več kot 5 tisoč ljudi, se je odvijala predvsem kot versko srečanje. NOVI GRŠKI UKREPI Globoko zadolžena Grčija namerava v prihodnjem letu še zaostriti svojo varčevalno politiko. V osnutku državnega proračuna za leto 2011 je predvidenih dodatnih 2,36 milijarde evrov novih prihodkov. Ti naj bi izvirali pretežno iz dodatne obdavčitve velikih podjetij, zvišanja znižane stopnje davka na dodano vrednost z zdajšnjih 11 na 13 odstotkov, posebne obdavčitve za legalizacijo predvidenih PROSVETNI DOMOVI ALI KLUBI? Z veseljem zasledujemo graditev naših skupnih slovenskih domov: osrednjega v Buenos Airesu, pa posameznih po naseljih, kjer so večje skupine Slovencev. Človek občuduje žilavost in iznajdjivost pri zbiranju sredstev, pa obenem požrtvovalnost slovenskega človeka tako v delu kot v denarju. Komur je količkaj mar, da naš živelj v tujini ohrani vrednote, ki jih je v tisočletjih nabrane prinesel s seboj preko morja, pozdravlja z obema rokama to idealno delo. Kakšen je prav za prav smisel teh naših domov? ... Po teh domovih bi naj se organizirale knjižnice, slovenska šola, otroški vrtec, sestanki za starše, dra-matske predstave in prosvetna predavanja, tu naj bi se sestajale slovenske organizacije (verske, karitativ-ne, prosvetne), tu naj bi bil prostor za igre in telovadbo, za pomenek in zabavo. Ne izključujoč ničesar, kar gradi našo skupnost, pa upoštevajoč red med vrednotami bodo ti domovi pravi stebri našega življa na tujem. Pri organiziranju središč je potrebna še druga zrelost: tista, ki se tudi ozira na druge in je torej pripravljena na tesno sodelovanje s celoto. Že itak nas je malo v tujini: če bi se posamezne skupine zaprle v svoj ,,lokalpatriotizem" (-egoizem), bi s tem propadla vsa skupnost s temi skupinami v vred. ... B.R. SLOVENCI V ARGENTINI Družinska sreča. V Villi Adelini je 2. oktobra krstil g. Jože Jurak Marjeto Ano Slabe, hčerko Dušana in Marije roj. Sedej. Botra, ki sta v domovini (Zdravka Flander in Ano Flander) sta zastopala Jože Jonke in stara mama od krščenke ga. M. Sedej. Srečni družini naše čestitke. Svobodna Slovenija, 6. oktobra 1960 - št. 40 RESUMEN DE ESTA EDICION zgradb, ki so bile zgrajene brez dovoljenj, pa tudi iz novega davka na igre na srečo. Hkrati naj bi vlada načrtovala krčenje izdatkov države za 800 milijonov evrov. SANKCIJE ČLANICAM Finančni ministri Evropske unije so minuli petek imeli neformalno zasedanje v Bruslju. Med drugim so govorili o predlogih za zagotavljanje javnofinančne discipline in konkurenčnosti, ki jih je dan preje predstavila Evropska komisija. Ta je predlagala strožje kazni za države v območju evra, ki bi vztrajno kršile pravila o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu. Poleg tega je prvič predlagala kazni za države v območju evra, ki bi vztrajno izgubljale konkurenčnost. V skrajnem primeru to pomeni globo v višini 0,2 oziroma 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda. NOVI TRGOVINSKI ZAKON? Predstavniški dom ameriškega kongresa je sprejel zakon, ki bo omogočil uvedbo višjih carin za izdelke iz tistih držav, ki vrednost svoje valute umetno vzdržujejo na nizki ravni. Lahko bi prizadel predvsem uvoz iz Kitajske, ki po mnenju večine kongresnikov manipulira z vrednostjo juana. O novem zakonu mora glasovati še senat, nato pa ga mora podpisati še predsednik Barack Obama. Bela hiša ga uradno ni podprla, je pa zakonodajalcem pomagala pri njegovem oblikovanju, tako da ta ne krši pravil Svetovne trgovinske organizacije. KOREJI NE NAPREDUJETA Prvi delovni pogovori na vojaški ravni med Severno in Južno Korejo v zadnjih dveh letih niso prinesli napredka. Strani nista določili niti datuma za naslednje srečanje. Na nasprotnih bregovih sta ostali zaradi stališč o potopitvi južnokorejske ladje. Seul je namreč od Pjongjanga zahteval, naj se opraviči za incident in kaznuje odgovorne za marčevsko nesrečo, v kateri je umrlo 46 južnokorejskih mornarjev. Severna Koreja je zanikala, da bi bila vpletena vanj. Sporočila je tudi, da ne more sprejeti rezultata mednarodne preiskave, ki ugotavlja, da je za potopitev ladje kriv Pjongjang. DIOS VIVA A TODO EL MUNDO ESLOVENO En el editorial de este numero el Dr. Andrej Fink hace mencion a la propuesta del escritor Boris Pahor de incluir en el himno nacional la segunda estrofa del poema Zdravljica, escrito por France Prešeren aprox. en 1844 (hoy solo se canta la septima estrofa). El poeta deseo al principio de su obra que Dios bendiga (si se permite tal traduccion) al pa^s, a todo el mundo esloveno. Al parecer de muchos pol^ticos y responsables de medios de comuni-cacion Prešeren cometio un grave error, cuando escribio la palabra Dios. Cuando el escritor de Trieste, B. Pahor, precandidato al premio Nobel, que vivio en un ambiente poco amistoso u hostil para la nacion eslovena, con tensiones internacionales, etc. sugirio la inclusion de la 2° estrofa, le llovieron cr^ticas, de las cuales, la mayor^a estaban en contra de la palabra Dios. Nuestra nacion y el pa^s se merecen cantar primero a s^ mismo y ponerse bajo la proteccion del Ser Superior, seamos o no creyentes. La segunda estrofa tiene mucho de simbolico, porque incluye a todo el "mundo esloveno". Estemos firmes hasta alcanzar su inclusion. (Pag. 1) VELADA DE ARTE La Accion cultural eslovena organizo la exposicion de la nueva etapa art^stica de la ya reconocida pintora Prof. Tilka Močnik. La apertura fue el 28 de agosto por la noche y estuvo abierta el domingo siguiente. La exposicion constaba de cuadros con tiza negra, pasteles y oleos. En esta nueva etapa, la artista se aleja de los relieves y reina el dibujo, donde los colores juegan, tal vez, un papel secundario. Sus obras estan llenas de contenido metaforico y cada trazo, que compone la armon^a del cuadro, tiene su sentido y significado propio. Como parte de la inaugura-cion hubo un momento musical con chelo y viol^n. (Pag. 3) MLADINSKI DAN El 26 de septiembre transcurrieron los festejos por el ya 59° D^a de la Juventud en el centro esloveno de Lanus. Como siempre, el d^a se inicio con la santa misa. El deporte fue el punto central. Los equipos femeninos se ubicaron en las canchas de voley y los masculinos en las de futbol. En ambas disciplinas llego a la final San Mart^n; en voley con San Justo y en futbol con Lanus. Ambos ultimos obtuvieron el primer puesto. Entre los partidos de clasificacion y la final los "mayores" pudieron mostrar las condiciones deportivas con la pelota. El acto cultural se desarrollo en el salon principa del Hladnikov dom. Las escenas estuvieron entrelazadas por una historia de un d^a de un chofer de colectivo. El mladinski dan es la oportu-nidad para que las nuevas generaciones plasmen su creatividad entre amigos. (Pag. 3) 50 ANOS El sabado 16 de octubre se celebrara el 50° aniversario del curso a nivel secundario de cultura eslovena, que se dicta en el centro capitalino los sabados por la tarde. Nuestros abuelos pensaron como conservar no solo las tradiciones, sino tambien la lengua natal en tierras lejanas. Para ello, fundaron cursos de idioma para ninos y tambien para adolescentes. Un espacio para profundizar el conoci-miento sobre la historia, la literatura y la lengua eslovena. Durante estos 50 anos pasaron por las aulas mas de 1100 alumnos de los diferentes centros eslovenos del gran Bs. As. Quedan todos invitados a participar de los festejos del Srednješolski tečaj el 16/10 a partir de las 18 horas en Slovenska hiša. (Pag. 3) MDP LOS ESPERA Para los integrantes del equipo sub-18 de voley de Naš dom, el 2010 comenzo con el recuerdo de la final provincial en Mar del Plata. Y ^por que no repetir la hazana? Los primeros encuentros se disputaron en agosto y permitieron que el equipo logre el primer puesto en el municipio de La Matanza. El ultimo partido para llegar a la final, tuvo muchos de obstaculos. Fue el 28/09. El capitan se lesiono dos d^as antes y fue necesario modificar el sistema de juego. El primer set fue para los locales, afortunadamente en los otros dos los eslovenos se sobrepu-sieron y lograron el pase a las finales en Mar del Plata que se disputaran del 20 al 24 de este mes. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158-C1407GSR BUENOS AIRES-ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Andrej Fink, Franci Sušnik, Tomi Sušnik, Katica Cukjati in Jure Urbančič. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O