naš tednik
LETO XXXVI. Številka 32 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 9. avgusta 1984
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Knafl demontira dvojezično šolstvo
To, kar smo že dolgo domnevali, in kar je predsednik koroške OVP Knafl že nekajkrat namignil, je bilo na včerajšnji dunajski tiskovni konferenci Knafla „uradno“ potrjeno. Knafl je seznanil časnikarje s konkretnim stališčem koroške ČVP do manjšinskošolskega vprašanja: le to sicer ne predvideva ločenih šol/razredov, pač pa precejšnjo skrčitev dvojezičnega šolskega teritorija. Knaflove zahteve:
•	šole, kjer že dalj časa ni bilo kake prijave k dvojezičnemu pouku, bi morali črtati iz manjšinskošolskega zakona;
•	v šolah, kjer je le malo otrok
prijavljenih k dvojezičnemu pouku (števila ni hotel konkretizirati), bi se mogli učiti slovenščine šele po rednem pouku;
• v tistih šolah, kjer je prijavljeno večje število k dvojezičnemu pouku, bi obdržali dosedanjo ureditev dvojezičnega šolstva. Po Knaflu bi bile to šole v teh občinah, ki veljajo po zakonu o narodnih skupnostih kot dvojezične.
Da bi lahko te Knaflove predstave uresničili, zahteva namestnik deželnega glavarja čimprejšnja pogajanja med predsedniki koroških in zveznih strank.
Nov film o koroških Slovencih in šolstvu
Pivovarna Štih rešena?
Kot izgleda, se je vodstvo Steirer Brau-AG zaenkrat odločilo, da bo pivovarno Štih/Sorgendorf vsaj za nekaj časa pustilo živeti. yčeraj so bili zastopniki štajerskega koncerna pri Wagnerju in mu sporočili, da so izdelali investicijski Program v višini 45 milijonov šilingov. Vendar je treba v tej zvezi poudariti, da finančna sredstva za uresničitev tega programa še niso zasigurana: generalni direktor Steirer Brau-AG Meitzendorf je namreč Wagnerja prosil za javne subvencije, deželni glavar Pa je zaenkrat mogel obljubiti samo „skupno skupino, kj bi se o tej Weitzendorfo-vi prošnji pogajala".
. Čeprav torej Sorgendorf ®e ni stoodstotno rešen in Je zdrava skepsa potrebna, Pa lahko kljub temu gleda-1710 bolj optimistično na razvoj pliberške pivovarne, ^a to pa velja predvsem zahvala pliberški EL, KS in ^EL, saj so bile med prvi-mi. ki so se dosledno borili 2a obstoj te pivovarne.
Pod geslom „Mir v lastni hiši" sta priredila Pliberški časopis in pliberška Enotna lista v sredo zvečer v Schvvarzlovi dvorani filmski in diskusijski večer o dvojezičnosti.
Ob začetku večera je salzburška skupina „Gegenlicht“ predvajala film „Kaj naj naredim? — Was soli ich tun?“, ki ga je v preteklih tednih snemala na Koroškem in v Salzburgu. Film se bavi z vprašanjem dvojezičnega šolstva in z referendumom hajmatdiensta, ki je naperjen proti skupnemu šolstvu koroških otrok. Produ-
centi filma so snov v diskusiji jasno deklarirali kot pripomoček Slovencem v njihovem angažmaju za ohranitev zdajšnje šolske ureditve.
4
Filmu je sledila podijska diskusija, pri kateri so sodelovali zastopniki mladinskih organizacij treh v deželnem zboru zastopanih strank in zastopniki kulturnih ter mladinskih društev.
V diskusiji so se razen zastopnika mlade FPO vsi disku-tanti distancirali od zahtev hajmatdinsta in svobodnja-
ške stranke iri se odločno izrekli za skupen pouk in mirno sožitje.
Predsednik socialistične mladine Peter Kaiser je svojo stranko javno kritiziral in se izpovedal proti inseratni kampanji hajmatdinsta v Karntner Tageszeitung. Objavljanje "nacionalističnih fraz v KTZ je zanj sramotno.
Večer je po udeležbi in stvarni diskusiji uspel. Film „Kaj naj naredim?" je vsem društvom, organizacijam ali posameznikom, ki ga hočejo predvajati, na razpolago.
Naše kulturne dejavnosti je v zadnjih letih vse več, vedno bolj pestra postaja in nekateri tudi že skušajo najti nove oblike. V zimskem času se koncentriramo predvsem na koncerte in igre, poleti pa vse več društev pride na oder z masovnimi prireditvami. Deloma niti ne nastopajo domače skupine, temveč uvažamo svetovno znane interprete iz Jugoslavije. Te prireditve prinašajo sicer finančno bolj šibkim društvom denar, lahko pa se tudi ponašajo z včasih preko petsto gledalci — število, ki ga brez turistov najbrž ni možno doseči.
Jasno, da take prireditve privabijo tudi naše nemško-govoreče sodeželane, ko pa kaj takega ne vidijo vsak dan. Referent za tujski promet Haider si najbrž že grize nohte, ko pa je prav Slovencem kot prvim uspelo zorganizirati prireditve takšnega formata. Nekateri naši rojaki se še čudijo, kako to, da plakati ostanejo celi, da je občina vseh teh prireditev, čisto drugače kot pred leti, celo vesela, in prireditelje povsod prijazno sprejemajo. Čuditi se ni treba. Ni vzrok le to, da je mnogo nemškogovorečih razumelo, da naše zahteve niso neupravičene in da smo obogatitev za Koroško. Zavedajo se tudi, in to celo naši nasprotniki — da takšne prireditve vežejo goste, ti prinašajo denar, in to ne samo Slovencem
Če ne bi pozdravljali te večajoče se tolerance — če je ta toleranca že naklonjenost, ne vem — bi bili tepci. Ze vsakega, ki nam vsaj prizna pravico do eksistence kot narodu, kot koroškim Slovencem, moramo biti veseli, ker nam s tem prizna tudi naše pravice. Preveč jih je namreč, ki tega ne delajo. S tem pa se nam stavi principialno vprašanje: kako naprej? Gotovo
nas bo vsak dosti prej toleriral, če ne bomo sitni. Ljudje nočejo več slišati parol kot „člen sedem, naša pravica“ in mnogi imajo ušesa že prepolna o diskusijah o manjšinskem vprašanju. Radi pa nas vidijo kot kulturni element, kot atrakcijo. Politični faktor ne, folklorizem da, tako si morda misli marsikateri pripadnik večinskega naroda.
Ponosni smo na našo slovensko kulturo. Nočemo pa postati izključno folkloristična skupina brez političnega mnenja. Zavedati se moramo, da naše pravice niso uresničene in da se napadi na nas le hujšajo. Smo za prijateljsko sožitje z vsemi — le da si tole prijateljstvo ne smemo pridobiti za ceno klečeplaštva. Vedno spet hvalimo vse različne ljudi, ki za nas niso naredili nič drugega, kot da so rekli, da smemo biti tu na Koroškem. Mogoče je res prav, da jih zato hvalimo. Zame pa je to samoumevnost in preveč hvaležnosti te vrste je hvalisanje. Seveda je narobe vsekakor možno, da bomo z bolj ostrim postopanjem tega ali onega odbili. Mislim, da je zavednost vsakogar osebna zadeva. Vedeti pa moramo za našo linijo. Politična taktika je potrebna. Taktika pa ni v tem, da vse, kar je napačnega, enostavno pozabimo in smehljaje hodimo skozi svet, ko da se nič ne bi zgodilo. Treba je najti pravo mešanico: vedno spet moramo vsem pokazati in dokazati, da smo za prijateljstvo. Moramo pa tudi zmeraj reči, kaj res hočemo in vse napačne napade na nas odločno zavrniti.
Če pa bo na eni strani preveč folklorizma in po drugi plati preveč klečeplaštva, bo prišel dan, ko se nam bodo smejali, če bo kdo omenil člen sedem!
truljirala po občinski sobi.
Med poslušalci, ki so dobili vstopnice, je bil tudi vodja boroveljske ljudske iniciative, Socher. Še preden je župan sejo prav otvoril, je Socher začel govoriti, kar pa je po Splošnem občinskem redu vsakemu poslušalcu izrecno prepovedano. Socherjev nastop gotovo nič ni prispeval k ublažitvi napetega vzdušja v občini.
Da je neki socialistični odbornik klical na pomoč celo žandarmerijo, pa je izraz določene histerije, ki v občinski sobi sploh ničesar ni zgubila.
Na dnevnem redu je bilo 18 točk in tako ni čudno, da se je seja vlekla kot kurje črevo daleč čez polnoč. Vprašujemo se, zakaj se mora nakopičiti toliko točk, preden župan skliče sejo.
Kot je povedal našemu listu odgovorni direktor dr. Balzer iz Brucka, tu na noben način niso pripravljeni predložiti do
Največ prostora, tako časovno kot tudi emocionalno, sta zavzela kanal in kontrolno poročilo koroške deželne vlade o poslovanju občine.
To poročilo je bilo nastavljeno na rep dnevnega reda. Občinski odbornik Volilne skupnosti, Feliks VVieser, je zato zahteval, naj občinski svet odstavi to točko z dnevnega reda in skliče sejo posebej zanjo. Župan je to odklonil, češ, saj je ta seja tudi javna in ljudje lahko pridejo na sejo. Pozabil pa je, da je v sejni sobi prostora za pičlih nekaj deset ljudi. Ostali bi morali spet stati pred zaprtimi vrati.
Boroveljski kanal bolj in bolj razdvaja občane, prepad med občinsko upravo in nasprotniki kanala pa prav tako
17. avgusta katerokoli rešitev-„0 tem terminu smo zvedeli 'z časopisov. Zaradi dopustov ie vprašanje, ali bomo do sred6
ni manjši. Vrhu tega pa tudi občinski svet ni enoten, ker se male frakcije — Volilna skupnost, komunisti in svobodnjaki, bolj in bolj otresajo sence velikih strank, socialistov in ljudske stranke. Male frakcije so zahtevale povpraševanje prebivalstva o nadaljnji gradnji kanala. Seveda s tem predlogom niso prodrle, kajti preveč sredstev — denarnih in drugih — je že bilo vloženih v ta nesrečni kanal.
V kontrolnem poročilu deželne vlade je naštetih vrsta Pomanjkljivosti, ki pa tako posamič kot tudi v celoti niso bogve kako pretresljive. Vpra-
SePtembra sploh lahko kaj Predložili,“ nam je povedal dir. “alzer. Pcfizjavah Balzerja tudi ne držijo podatki zastopnikov obratnega sveta. Bivša KESTAG naj bi bila že deset et v rdečih številkah, to so ^enda zastopniki delavcev vedeli že dovolj dolgo. Ti so namreč trdili, da nimajo posebnih informacij, Balzer pa nam je povedal, da imajo v !®eh treh podjetjih Austria Ufaht mesečne sestanke s Predsedniki obratnih svetov in J|h sproti informirajo o bilancah.
Balzer tudi ničesar noče ču-' o zahtevi, ki jo je postavila ^5 L in so jo sedaj prevzeli tu-Q| boroveljski delavci: o samotnem vodstvu boroveljske-podjetja. On meni, da
šati pa se je treba, če mora župan pri vsakem vprašanju in predlogu oz. kritičnem prispevku zares nastopati tako šol-majstrsko in prizadeto.
Kljub temu, da se je seja vlekla tja čez polnoč, je skupna baza za občinsko delo in sodelovanje vse manjša. Najmanj skupne baze je pri kanalu. Nobena stran, ne občina, ne nasprotniki kanala, niti za ped noče popustiti. Na obeh straneh tako rekoč že brusijo nože za bodoče občinske volitve. In to res niso dobri obeti za delo v prid občine in njenih občanov.
vodstvo iz Brucka zadostuje, čeprav so se vodilni funkcionarji boroveljskega podjetja pritožili na zboru delavcev, da Balzerja v zadnjih dveh letih v Borovljah ni bilo videti. Prav tako očitajo sedaj Balzerju, da so iz Brucka preprečili vsako novo nastavitev, niti vajencev niso več smeli sprejeti, čeprav delajo na drugi strani deset odstotkov nadur.
Pričakujemo, da bo po tem terminu prišlo, vsaj po volji delavcev, do socialnih nemirov. Toda razvoj dogodkov v Borovljah bo tekel sigurno v drugo smer: zastopniki delavcev so tudi pred volitvami v delavsko zbornico vedeli o resnem položaju podjetja. V aprilu so od vodstva zahtevali „koncept“ do konca maja. Sedaj spet postavljajo ultimatom, ker socialistične funkcionarje skrbijo deželnozborske volitve. „Jaz se na volitve že ne bom oziral," nam je povedal Balzer, ki prizna, da funkcionarji vidijo le volilne termine. Po volitvah pa imajo pet let časa za umiranje podjetja.
B. S.
Politika
STRAN q ČETRTEK,
O 9. avgusta 1984
:	* "C-j	* Tednikov komentar
PIŠE RUDI VOUK		
Borovlje: seia a vstopnice
Z vpitjem in kričanjem ter histeričnim klicem po ek-sekutivi se je začela seja boroveljskega občinskega sveta 31. 7. 1984.
V sejno sobo so smeli samo tisti, ki so dobili eno od tistih nekaj'deset vstopnic za sejno dvorano. Ostali, menda nad 100, pa so morali ostati pred zaprtimi vrati. Zbrali so se v občinski dvorani in tam imeli svoje zborovanje. Žandarmerija, „oborožena" z oddajniki, je pa-
Kdor ni dobil vstopnice, ni smel v sejno sobo občinskega sveta. Več kot sto občanov je ostalo zunaj.
Borovlje: Štaielko vodstvo ne spreimtiltimata
Vse kaže, da hočejo sedaj v Borovljah delavci vzeti svojo usodo v lastne roke. Na zboru delavcev, ki je bil pretekli petek, so ultimativno zahtevali od vodstva Austria Draht, ki sedi v Brucku, da predloži do 17. avgusta dokončni koncept za bodočnost žičarne. Na zborovanju delavcev so člani obratnega sveta zatrjevali, da bi letno produkcijo petinpetdeset tisoč ton lahko še stopnjevali na osemdeset tisoč ton, češ, da je povpraševanje dovolj veliko. Kot je naš list zvedel iz Brucka, niso pripravljeni, da bi do tega termina predložili koncepte, ki po naših informacijah vsebujejo kar štiri variante. Ena varianta predvideva ohranitev ži' čarne v Borovljah.
Politika
In >Windisch<-Karnten
Hier im auBersten Suden ist manches anders als im Karntner Binnenland. Die slowenischen Einfliisse sind unubersehbar. Sie auBern sich in Hausform und Tracht und der windischen Um-gangssprache.
Durch einige tausend Lehmvdr-ter, die vom deutschen in den slowenischen Sprachschatz ubernommen wurden, entstand im Laufe der Jahrhunderte eine Mischsprache, eben das Windi-sche. E s ist eine typische >Volks<-Sprache, die man noch in Wirts-hausern boren kann, die aber in der Schriftform nicht existiert. Der Zweisprachigkeit verdankt das Gasthaus »Deutscher Peter« seinen Namen: Als im Jahr 1728 die neue LoiblstraBe eingeweiht werden solite, konnte der Kaiser Karl VI. die windisch sprechende Bevolkerung nur mit Hilfe des >dolmetschenden< Wirtes Peter Tschuko verstehen.
Članek je bil objavljen v „Bildat-las Karnten", ki predstavlja nemškim turistom Koroško. Slovenski narodni skupnosti posveti avtor en sam odstavek. Številne napačne informacije in žaljenje koroških Slovencev je vsebina. Ni čuda, da turisti dobijo zaradi takih člankov napačno sliko o Slovencih.
Ob robu povedano
Slovenci, oprosti, Vindišarji smo senzacija koroškega turizma. Ta občutek sem dobil, ko sem prebral članek o Vindišarski Koroški v slikovnem atlasu, ki predstavlja Koroško in vabi nemške turiste fia koroška jezera.
Pisec sicer prizna, da obstaja na južnem Koroškem slovenski vpliv, toda Slovenci so si izposodili nekaj TISOČ nemških besed in iz tega je nastal vindišarski jezik, ki ga tu in tam slišiš v kakšni gostilni. Tega jezika najbrž letoviščarji niti tu in ne tam ne bodo slišali, čeprav bodo nekateri iskali ta jezik kot človeka Jeti v Nepalu. Poleg tega bi moral biti takšen Vindišar nadpoprečno inteligenten, saj uporablja nekaj tisoč nemških in tudi nekaj tisoč slovenskih besed. Navaden človek pa se zadovolji približno s tritisočimi besedami.
Prav gotovo uporabljajo Slovenci v narečjih tudi nemške izposojenke. Dejstvo pa je tudi, da je v pismeni nemščini zasidranih na primer mnogo več angleških besed kot v slovenščini. Po logiki pisca omenjenega članka bi se morala današnja nemščina imenovati na primer angloger-manščina.
Ker je leta 1728 gostilničar Peter Tschauko (nekoč Čavko) prevajal cesarju Karlu VI. slovenščino, je gostilna dobila ime „Deutscher Peter". Pisec je tej gostilni posvetil kar polovico članka, drugo polovico pa vindišarjem, ker pa vemo, da ima KHD v gostilni „Deutscher Peter" precej sestankov in ..ideoloških pogovorov", si lahko tudi predstavljamo, da pride pisec članka iz nemškonacionalnih koroških -krogov.
Za, vsebino je sicer odgovorna založba HB v Hamburgu, točnejše informacije pa lahko bralec dobi pri deželnem turističnem uradu in vseh pridružnicah v Nemčiji. Kdo je dejansko odgovoren za vsebino in vindi-šarsko teorijo v tem atlasu, si lahko torej dobro predstavljamo.
Koroška dela turistično reklamo na račun Slovencev, ki jih zamolči oziroma proda kot vindišarje. Nekateri so najbrž še vedno prepričani, da so Slovenci, ki niso Arijci, črna koroška ovca, ki škoduje turizmu. Čudno je le, da nemški turisti raje prihajajo na slovenske prireditve kot na .koroške". To smo na primer lahko opazili v Dobri! vasi. Očitno se je večina Nemcev iz zgodovine nekaj naučila, medtem ko nekateri Korošci še vedno obožujejo nemško-arijskega nadčloveka!
Še nekaj: Kdo je že koroški referent za turizem?
Gospodarstvo
Prof. Goritschnig sedemdesetletnik
Ob sedemdesetletnici prof. Petra Goritschniga je priredil deželni studio koroškega radia z intendantom Heinzom Felsbachom na čelu slavnost, ki sta se je med drugim udeležila tudi deželni glavar Leopold VVagner in štajerski intendant Emil Breisach. Govorniki Felsbach, Breisach in VVagner so orisali Gorit-schnigove zasluge za federalizacijo avstrijskega radia. Goritschnig je koj po koncu vojske začel z delom pri celovškem radiu, od leta 1949 pa do leta 1974 je bil najprej ravnatelj, nato intendant celovškega radia. Od bunkerja pod Križno goro pa do lepo urejenega deželnega studia pelje pot, ki je bila dostikrat trnjeva, nazadnje pa le uspešna.
Slovesnosti, za njen glasbeni okvir je poskrbel prof. Nikolaus Fheodoroff, sta se udeležila v imenu uredništva Našega tednika glavni urednik Jože VVakounig in Janko Ferk.
Slavljencu prof. Petru Goritschnigu želimo ob življenjskem jubileju vse najboljše.
Kmete čaka trdo obdobje
Letošnje vremenske prilike, toča, deževje, suša, delajo kmetom in Koroški kmetijski zbornici hude preglavice. Zbornični predsednik Deutsch-mann je na tiskovni konferenci prejšnji teden dejal, da preti najhujše pri žitu, ki zaradi slabega in nestalnega vremena ni doseglo pričakovane rasti. Prav posebno škodo pa je prizadejala kmetijstvu toča, ki je ponekod zbila in uničila vso letino. Višina škode se sedaj giblje okoli petdeset milijonov šilingov. Zavarovalnice pa krijejo samo polovico škode, ker druga polovica ni bila zavarovana proti toči. Kmetje, ki svojih polj ne zavarujejo proti toči, sami sebe varajo. Kolikor se bo nezavarovanim kmetom dalo pomagati, pa bojo poka-
zali razgovori med zbornico in raznimi dobrodelnimi organizacijami.
Po besedah predsednika in mnenju strokovnjakov grozi kmetom prav začaran krog: žita bo premalo, krme za živino tudi, na Koroškem pa je trenutno šesttisoč glav živine preveč. In kam s toliko repi? Dosedanji trgi, Italija, Libiija in Jugoslavija, so zaprti ali pa dobivajo govedo iz cenejšega piskra evropske gospodarske skupnosti, novih tržišč pa ni. Pričakovati je, da bojo kmetje morali živino, ki so jo redili za prodajo, oddati po nizkih cenah in s tem bojo utrpeli dodatno škodo.
Kot vse kaže, čaka jeseni in pozimi koroške kmete trnje in skrb za obstoj.
Izšla je prva številka Št. Jakobskega občinskega lista
Ena najvažnejših nalog občinskih odbornikov je poleg dela na občini tudi informacija vseh volilcev in občanov o svojem delu. Možnosti za informacijo občanov so različne. Najplodovitejša informacijska možnost je gotovo občinski list.
Številka/Nummer 1 Avgust/August 1984 Preis/Cena 10.— Erscheinungsort St. Jakob Izhaja v Št. Jakobu Verlagspostamt 9184 St. Jakob Poštni urad 9184 Št. Jakob
An einen Haushalt/ Gospodinjstvu *" Postgebuhr bar bezahlt Poštnina plačana v gotovini
Občinski list za št. Jakob
Gemeindezeitung fiir St. Jakob
Skupno k usnehu!
Pri zadnjih občinskih volitvah leta 1979 je SGS uspelo dobiti 336 glasov. Pot v občinsko predstojni-štvo je zgrešila manj kot za en glas. Tako je moral občinski svet odločiti o sprejemu SGS v predstojništvo. Ta je iz nerazumljivih vzrokov odklonil, tako da sta do današnjega dne v pred-stojništvu zastopani samb SPO In ČVP, ki ima samo za nekaj odstotkov več glasov kot SGS. Izgleda, da večinski stranki tudi na občinski ravni nočeta kon-
struktivno sodelovati s predstavniki slovenske stranke.
V sedanji situaciji je SGS s tremi mandatarji zastopana v občinskem svetu. Občinski svet izvršuje predvsem kontrolno funkcijo. Tako so najvažnejše naloge SGS: kontrola dela občinskih predstojnikov, razdelitev denarja, nadziranje delovanja in podobno. SGS je glasovala za gradnjo nove ljudske šole, za izgradnjo ceste skozi St. Jakob in za gradnjo pločnika, ki bi bil med drugim šolarjem zelo
potreben. SGS se bo še nadalje potegovala za socialne in gospodarske potrebe vseh občanov. Delovala bo v prid slovenski narodni skupnosti in za boljše sožitje obeh narodnih skupin. K temu, da bo SGS te naloge mogla izvršiti, pri prihodnjih občinskih volitvah lahko pripomorete vi vsi. Če bo SGS prišla v predstojništvo občine, SPO ne bo mogla več kot doslej sama odločati in bo demokratično zastopstvo vseh občanov zagotovljeno.
KINDERGARTEN
Der zweisprachlge Kindergar-ten der Schulschvvestern In St. Peter/Št. Peter leistet schon vlele Jahre hindurch hervorra-gende Arbelt auch fiir ein frled-liches Zusammenleben beider Volksgruppen in unserer Ge-meinde. Um der groBen Nach-frage entsprechen zu konnen, wird dieses Jahr das Klndergar-tengebaude ervveitert.
Schon einige Jahre hindurch erhalt der zwelsprachige Kln-dergarten von der Gemeinde ei-ne Subvention in der Hohe von 35.000.- Schilling. Diese Unter-sttitzung ist mehr als diirftig, vvenn wlr berucksichtigen, daB
V	nekaterih občinah izhajajo časopisi že mnoga leta. Slovenski mandatarji so želi sadove občinskih listov volilnih galsov. Kaj namreč pomaga, če garaš in delaš, če pa volilci ne vedo o požrtvovalnem delu vsakega posameznega mandatarja.
V	Št. Jakobu v Rožu je v petek, 3. avgusta izšel prvi „Št. Jakobski občinski časopis". Občinski list, ki so ga prejela vsa gospodinjstva, je hvalevreden, če upoštevamo, da je to prvi časopis v zgodovini, ki so ga izdelali sami Št. Jakobčani. Težišče tega občinskega lista je dvojezično šolstvo, vsebuje poziv proti ljudskemu referendumu konec avgusta in stališča vseh treh ravnateljev ljudskih šol Št. Jakobske občine.
Drugo težišče je otvoritev domače zadruge, ki je bila pred nedavnim zgrajena. Občinski list poda mnenja slovenskih mandatarjev k različnim gospodarskim, političnim in socialnim problemom Št. Jakobske občine. Časopis obsega deset strani in je v občini žel predvsem pozitivno kritiko.
Upamo, da ne bo ostalo samo pri prvi številki in da bo Št. Jakobski časopis obhajal še mnogo obletnic.
Carinski predpisi
Večina ljudi na južnem Koroškem gre dostikrat na nakup v inozemstvo, posebno v Jugoslavijo. Da pri prehodu čez mejo ne bi prišlo do neprijetnih presenečenj, je dobro, da ste čim natančneje informirani o carinskih predpisih.
Pri vrnitvi v Avstrijo so sledeče stvari oproščene carine:
1.	Vse, kar ste imeli pri odhodu v tujino s sabo. Če prevažate za potovanje neobičajne stvari, priporočamo, da jih pri prestopu v drugo državo javite na avstrijski carini.
2.	Stvari, ki ste jih morali v tujini nujno, po nesreči ali kraji, nabaviti.
3.	Dobrine, ki ne presegajo vrednosti tisoč šilingov na osebo in so namenjene za osebno rabo ali za svojce. Izvzete so surovine, gradbena sredstva, motorna vozila in njih deli, monopolne dobrine, na primer tobak, cigarete in žgane pijače, vino in roba, za katero se plačuje davek na porabo, na primer pivo in bencin. Živila lahko prevažamo samo v vrednosti stopetdeset šilingov.
4.	Dva litra vina, liter žgane pijače in dvesto cigaret ali dvesto petdeset gramov tobaka ali pa izbor teh izdelkov, skupno dvestopetdeset gramov. Ta točka velja samo za osebe, ki so dopolnile sedemnajsto leto.
Ce uvozite več vina, do pet litrov, plačate dvajset odstotkov pavšalnega davka. Pri petih litrih po petnajst šilingov bi davek potemtakem znašal le petnajst šilingov.
Za maloobmejni promet zgoraj navedeni točki 3. in 4. ne veljata. Če stanujete v obmejnem pasu in hočete te ugodnosti izrabiti, morate dokazati, da ste pri nakupu prekoračili obmejni pas sosedne dežele. V nasprotnem primeru lahko uvozite le petindvajset cigaret, pet cigar ali petindvajset gramov tobaka in četrt litra žgane pijače, dobrin pod točko 3. pa sploh samo za štirideset šilim ' gov. Zato je priporočljivo, da si nabavite stalno obmejno prepustnico, s katero lahko v obmejnem pasu sosedne države nakupite za tisočdvesto šilingov mesečno. Prošnjo za nabavo prepustnice je treba vložiti na domačem občinskem uradu, po možnosti to storite v slovenščini.
STRAN f- ČETRTEK, O 9. avgusta 1984		Gospodarstvo
		
	51. CELOVŠKI SEJEM Z velikim blagovnim sejmom in mnogimi posebnimi razstavami od petka, 10. do nedelje, 19. avgusta 1984 S SKRAJŠANIM STROKOVNIM LESNIM SEJMOM RAZSTAVIŠČE — DNEVNO OD 9. DO 18. URE 1500 RAZSTAVLJALCEV IZ 30 DRŽAV ZABAVIŠČE DNEVNO DO 2. URE ZJUTRAJ	Iz ponudbe: kmetijski stroji in orodje, gradbeni stroji in materiali, pohištvo, tekstilije, preproge, električno orodje, vse za gospodinjstvo, dom in vrt.
Celovški sejem letos pred rekordno udeležbo
Lani je obiskalo lesni in celovški sejem skupno sko
raj tri tisoč obiskovalcev, ma na še večjo udeležbo.
Lesnega sejma se bo udeležilo skoraj petsto podjetij, od tega dvestosemdeset iz inozemstva. 51. celovškega sejma se bo udeležilo nad tisoč raz-stavljalcev, od teh skoraj štiristo podjetij iz triindvajsetih držav iz vsega sveta.
Razstavišča so že mesece razprodana, kar dokazuje, da je postal celovški sejem izredno važna prireditev v evropskem gospodarskem prostoru. Predvsem intenzivno gospodarsko sodelovanje z Italijo se odraža na sejmih.
Italijani bodo na celovškem
Letos upajo prireditelji sej-
sejmu zastopani z štiriinpetdesetimi podjetji, na lesnem sejmu pa bo razstavljalo šestindvajset italijanskih obratov. Jugoslavija bo zastopana skupno le z dvema domačima razstavljalcema. Kot vsako leto, bo imela Jugoslavija svoj lastni praviljon, kjer bo razstavljala predvsem lastne mizarske izdelke in prestavila turistične kraje v Sloveniji. Razstavo sta pripravila gospodarska zbornica Slovenije in podjetje Slovenijales.
Kot že lani, bo izven mesta poskrbljeno za parkirišča.
tiisi™
und mikroelektronik
Besuchen Sie die Ausstellung der Karntner Elektrizitats-AG. im eigenen Pavillon auf der Klagenfurter Messe 1984.
Večer (Maribor) za Naš tednik
Hitra cesta skozi Maribor bo odpravila prometno zagato
Po dvoetažnem mostu in skozi predor
Maribor, ki ga že dvajset let duši tranzitni promet iz smeri šentiljskega mejnega prehoda, najhuje je v turistični sezoni in ko se pred prazniki vračajo delavci, začasno zaposleni v tujini (Jugoslovani, Turki in Grki) bo do konca leta dobil novo hitro cesto oziroma obvoznico. Ta bo speljana skozi industrijski predel Melje in bo razbremenila Partizansko cesto in predvsem križišče mesta Partizanska—Titova cesta— dravski most.
Doslej so v Mariboru že zgradili dvoetažni most, ki je odprt za lokalni promet, zgornja etaža pa bo priključena na hitro cesto, ki jo bodo zgradili skozi Melje do konca leta. Cesta bo speljala deloma po nasipu in deloma po nadvozu prek Meljske ceste, zmogljivost štiripasovnice pa bo 20 tisoč motornih vozil na dan. Promet bo v bližini glavnega železniškega kolodvora iz smeri Šentilj speljan proti Melju in nato na hitro cesto prek novega mostu in skozi predora na desnem bregu Drave pod naseljem
Greenvvich v smeri Tezna in naprej proti Ptuju in Zagrebu po magistralni cesti.
Zaradi gradnje hitre ceste, so morali v Melju, vzhodnem predelu Maribora, porušiti številne stanovanjske in gospodarske objekte, prav tako bodo v celoti obnovili 50 let staro Meljsko cesto. V tretji etapi, druga bo kot že rečeno končana do konca letošnjega leta, bodo podaljšali hitro cesto v smeri severa skozi Košake in naprej proti Šentilju. V jeseni bo podpisana pogodba z mednarodnim denarnim skladom (IMF) in jugoslovansko vlado o sofinanciranju tega zelo važnega dela hitre ceste od Maribora^ proti avstrijski meji. Do Šentilja bo Phyrnska avtomobilska cesta na avstrijski strani zgrajena do leta 1987, ko bodo na obeh straneh preuredili tudi šentiljski mejni prehod. Še tale zanimivost: poprečno prestopi avstrij-sko-jugoslovansko mejo v Šentilju na dan sedem tisoč motornih vozil.
B. Skalicky
Industrijski predel Maribora, Melje, je spremenil podobo: hitra cesta bo od novega dvoetažnega mostu prek Drave speljana v smeri severa po nasipu in nadvozu. Povsem v ozadju novega mostu je vhod v predor pod Greem/vichem na desnem bregu Drave, ki bo zgrajen že v kratkem. Foto: Jože Dobinger
Rož, Podjuna, Žila
Koroška ohcet v Dravogradu
Tradicija je že, da v Dravogradu obhajamo vsako leto Koroško ohcet. Ta tradicija postaja iz leta v leto bolj slovesna, to nam dokazujejo številne kulturne prireditve, ki se že vrstijo pred dnevom ohcet!. Tudi letos je bil Dravograd kmečko mesto. V izložbah smo videli kmečka orodja za opravila kmečkih del, ki jih pa žal skoraj da ne poznamo več. Morda si je kateri očanec ob tem mislil: „Lepo je bilo na naših kmetijah, ko so vriskali kosci in žene zapele slovensko pesem. Na jesen je bilo vse veselo in človek ni bil tako nervozen kot je danes. “
Številni nastopi na predvečer slovesnosti, so nam nazorno prikazali, kako znamo biti ljudje družabni, veseli in nasmejani.
Na ohcetni dan je ob začetku nagajal dež, pozneje pa sta sonce in čudovita mesečna noč pričarala lepoto mladih, ki so izrekli pred matičarjem svoj „da“.
Letos se je poročilo pet parov, med njimi tudi par iz Celovca. V Dravograd so se pari pripeljali v krasno okrašenih kmečkih vozovih. Vesela družabnost, pesem in vrisk svatov so dokazali, da mlada srca, ki se združujejo, ki bodo skupno nosila tudi križ življenja, vsaj ta dan niso pomislila, da je zakon tudi darovanje drug drugemu.
Vemo, da bodo ti mladi ponosno vzgajali svoj rod, da bodo znali ohraniti dar, ki so ga prejeli od staršev in širili slovensko besedo.
Želimo jim predvsem obilo zdravja in sreče!
V. L.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki:	Janko Kul-
mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov:	„Naš
tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10,	61000 Ljubljana, tel.
22 30 23.
Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600,— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.— šil. zračna pošta).
Čestitamo!
Za namestnika dekana do-brolske dekanije je krški škof dr. Egon Kapellari imenoval globaškega župnika Petra Stickra. Gospodu župniku iskreno čestitamo in mu želimo vse najboljše!
Ana Neubersch, po domače Šulnova mama, je pred kratkim praznovala svojo 76-!etnico. Čestitamo! „
Večno zvestobo sta si obljubila Mateja Partl in Albert Messner. Albert poje pri zboru „Kralj Matjaž" in je zvest sodelavec KM ter Pliberškega časopisa. Novoporočencema iskreno čestitamo in upamo, da se bo mladi par še naprej tako zavzemal za slovensko kulturo.
Gospod Voranc Bister iz Svetne vasi je praznoval v sredo, 8. avgusta, svoj 83. rojstni dan. Zvestemu bralcu Našega tednika iskreno čestitamo in mu želimo predvsem obilo zdravja. *
Klara Golob v Železni Kapli je te dni praznovla svoj 80. rojstni dan. Čestitamo!
Marija Slanic v Šentpetru na Vašinjah je praznovala svoj 73. rojstni dan. Iskreno čestitamo!
Marija Lipuš v Pribli vasi praznjuje svojo 70-letnico. Čestitamo!
Marija Dovjak v Hmelšanu je te dni praznovala svoj 64. rojstni dan. Čestitamo!
Cecilija Serajmk, pd. Žofra-nova mama v Šentpetru pri Šentjakobu je praznovala svoj 60. rojstni dan. Iskreno čestitamo!
Šestdeset mladih umetnikov na Rebrci
Pretekli petek se je na Reberci končal „Teden mladih umetnikov". Ta dan je z otroki delal znani slovenski umetnik Valentin Oman. Vsako leto da Oman otrokom temo, s katero se ukvarjajo ves dan. Slike narišejo na stene rebrškega mladinskega centra. Letos je vsak otrok naslikal svoj dom. Slike, obenem realne in polne fantazij, so nakazale smer posameznih otrok, ta je bolj umetnik, oni prej arhitekt kot slikar. Da je Omanova ideja uspela, je dokazala velika vnema mladih.
Učiteljica Pepca VVeiss je z dekleti pela znane pesmi, med drugim »otroško himno" naših deklet in fantov »Enkrat je bil en škrat" Lenčke Kupper. Idealizma Pepce VVeiss z besedami skoraj ne bi mogel opisati, kar tokrat tudi ni treba, saj slika vse pove.
Alpski kvintet v Dobrli vasi
SRD „Srce“ je letos že tretjič priredilo veliko prireditev za goste, in zopet je smel tajnik Pandel pozdraviti okoli 900 poslušalcev. Tokrat je nastopal znani Alpski kvintet, ki je osvojil že več zlatih plošč. Kaj čuda, da so gledalci tudi tokrat bili navdušeni. Gostje imajo zabavo, istočasno pa na ta način spoznavajo slovensko kulturo. Žal je tokrat manjkala prava povezava. Sicer so Dobrolčani zmeraj tudi v besedi predstavili našo narodno skupnost in tudi opozarjali na naše težave. »Šraufncigar" je bil zelo lušten, vendar je človek kljub temu imel občutek, da tukaj nekaj manjka.
Vprašali smo tajnika SRD »Srce", kaj je smisel takšnih masovnih zabavnih prireditev. »Najbolj važno je, da z njimi tudi tujcem pokažemo, da je Dobrla vas dvojezična občina," nam je rekel. Včasih sicer kdo pravi, da je to že folklorizem. Vendar se vedno spet dogaja, da se še po prireditvi vnamejo diskusije o koroški Slovencih in tudi v povezavi se da marsikaj povedati. Pa tudi nemškogovo-reči Dobrolčani se v vse večji meri udeležujejo teh prireditev. Pandel je mnenja, da lahko s takšnimi prireditvami na najbolj enostaven način ustvarimo boljše vzdušje v občini in opozarjamo na njen dvojezični značaj.
Rož, Podjuna, Žila
Tako zveni med sosedi
Pod tem geslom je vabila preteklo soboto „Singge-meinschaft Oisternig" iz Zilske Bistrice na večer zborovskih pesmi. Poleg prireditelja so sodelovali „Nonet Vitra" iz Ribnice, mešani zbor „Arturo Zardi-ni“ iz Pontebbe, kvartet „Kežar“ iz Št. Vida v Podjuni ter kvintet podklošter-škega zbora „Grenzland-chor“.
Skozi program je vodila Milka Kriegl, in to, kot je med sosedi iz treh dežel običajno, v treh jezikih: nemščini, slovenščini in italijanščini. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, in to ne samo od domačinov, temveč tudi številnih turistov,ki so bili vidno navdu-
šeni nad trojezičnostjo prireditve. Presenečeni in zadovoljni pa so bili tudi domačini, za katere takšna trojezična prireditev ni nekaj vsakdanjega, temveč je bila, vsaj v preteklosti, nekaj izrednega. Prepevanje v treh jezikih pa ni prijetno le za uho, temveč brez dvoma tudi izboljšuje vzdušje v dvojezični vasi, kot je to Zilska Bistrica. Tako organizator kot tudi ostale nastopajoče skupine so ob koncu izrazili željo, da bi se ta srečanja med sosedi na-dajevala tudi v prihodnih letih. In to si želijo, si upam trditi, tudi vaščani. Da bi torej le še zvenelo med sosedi!
Suha: žegnanje zvona
Pri krasnem vremenu je zadnjo nedeljo doživela su-ška fara lep praznik, ko se je v mali kapelici v Mučuli žegnal drugi zvon. Ta zvon je ravno tako kot že prvega darovala gospa Rozalija Skubl. Mašne obrede je vodil dekan Kristo Srienc ob somaševanju suškega župnika Mateja Igerca.
S primernimi pesmimi za to priliko je pospremil in olepšal mašo suški cerkveni zbor pod vodstvom Ber-
teja Logarja. Ob novem zvonu pa so nastopile njegove „tete“ z deklamacijami. Potek tega dela slavnosti je imela na skrbi gospa Rozalija Skias.
Novi zvon, ki je posvečen sv. Družini, nas opozarja na važnost najmanjše družbene celice — na družino. Samo če bo tudi v bodoče stala naša družina na temeljih kot so to zaupanje, vera in' ljubezen, bo to tudi podlaga za dobro družbo.
TURISTIČNO
DRUŠTVO
ČRNA
NA KOROŠKEM
Vas vabi na prireditve, ki bodo v času
29.
koroškega
turističnega
tedna
od 11. do 19. avgusta 1984 v Črni na Koroškem.
Med TURISTIČNIM TEDNOM Vas bodo s pristno pijačo in dobro jedačo pojili in gostili naslednji:
1.	SOZD Merx Celje — TOZD Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem
2.	SOZD Integral — DO Golfturist, TOZD Gostinstvo na Koroškem Ravne na Koroškem
3.	Gostinsko podjetje „PECA“ — Mežica
4.	Rudnik svinca Mežica, TOZD Družbeni standard
5.	Gostišče „Pri Angelci" — Kosmač Angela
6.	Gostišče „Pri Rešarju" — Krumpačnik Ana
7.	Bife „Minka“ — Savelli Olvida
„Bogu v čast, bližnjemu v pomoč “
V Bilčovsu so minulo nedeljo blagoslovili dva nova gasilska voza. Svete obrede je opravil dekan Kassl.
To geslo so zapisali Bil-čovščani leta 1906 na svoj prvi gasilski dom. Prvi poveljnik gasilskega društva je bil Lori Schellander, pd. Tišlar v Kaj-zazah; celih štirideset let je opravljal to odgovorno službo. Njegov sin Lori pa tudi že trideset let vodi bilčovške gasilce.
Nedelja, 5. avgust 1984, je bila za Bilčovs in okolico poseben praznik. Blagoslovili so namreč dva nova gasilska voza, namenu pa so tudi predali preurejene prostore v stari šoli.
V imenu prireditelja, gasilskega društva, je pozdravil Lori Schellander vrsto častnih gostov, med njimi deželnega glavarja Leopolda VVagnerja, okrajnega glavarja VVinfrieda Marka, namestnika deželnega poveljnika gasilcev Michaela Reberniga, župnika dekana Leopolda Kassla, občinsko zastopstvo z županom Hanzijem Ogrisom na čelu, župana sosednjih občin, zastopstvo gasilcev iz občin Tržič in Kranj, in zastopnike tiska in radia. Schellander je nato podal kratek zgodovinski pregled, orisal prizadevanja bilčovških gasilcev in se zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali.
Župan Hanzi Ogris je v svojem nagovoru nanizal uspehe občinske uprave. Gasilcem je izrekel priznanje za njihovo prizadevnost in se zahvalil pristojnim v deželni vladi in deželni gasilski zvezi za vso podporo. Od okrajnega gasilskega poveljnika Reberniga je prejel Hanzi Ogris skupno s kot mi r-škim županom Josefom Stru-gerjem Florjanovo plaketo kot priznanje deželne gasilske zveze. Deželni glavar VVagner je čestital Bilčovščanom za uspehe, poudaril napredek v
deželi in — ne mimogrede povedano — dal vedeti, da se pač bližajo deželnozborske volitve. Odlikoval je tudi vrsto gasilcev. Zastopnik gasilcev iz občin Tržič in Kranj je poudaril željo po dobrem sodelovanju čez mejo in izročil odlikovanje poveljniku bilčovških gasilcev Loriju Schellandru in županu Hanziju Ogrisu ter poklon bilčovškemu gasilskemu društvu.
Svete obrede je opravil župnik Leopold Kassl, prireditev pa so olepšali domači cerkveni zbor, zbor SRD „Bilka" pod vodstvom ravnatelja Urha Kassla in nemški zbor iz Bil-čovsa, ki ga vodi Karl-Heinz Hasslauer. Popoldne so bile še tekme gasilcev.
Bil je praznik za vso bilčov-ško srenjo. Čuli smo tudi slovenske besede. Reči pa moramo, da smo pričakovali več slovenskih besed.
•	Borovlje
Film „Kaj naj naredim? — Was soli ich tun?" — informacija — podijska diskusija Čas: torek, 14. avgusta 1984, ob 20. uri
Kraj: Mestna hiša Borovlje Diskutirajo: Josef Guttenbrun-ner, univ. prof. dr. Peter Gstett-ner, Teodor Domej, Kristijan-Zeichen.
•	Št. Primož
Koncert gradiščansko-hrvatske Rock’skupine BRUJI
Čas: v petek, 24. avgusta 1984 ob 20.30
Kraj: v kulturnem domu v Št. Primožu.
Gradbeno zemljišče na Radi-šah na prodaj. Ponudbe na tel. štev. 04222/50 29 62
Reportaža
STRAN p ČETRTEK,
O 9. avgusta 1984
STRAN q ČETRTEK, _______s? 9. avgusta 1984
Reportaža
PISMA BRALCEV
Nekaj kritičnih misli o skavtizmu
Ker sem bil pred leti sam aktivno vključen v skavtsko organizacijo, bi rad ob njeni petindvajseti obletnici dodal k Vašemu poročanju nekaj kritičnih misli.
Tudi meni je bilo na taborjenjih življenje v naravi zelo všeč. Gotovo sem tam tudi kaj pozitivnega odnesel. Nikakor pa to ni bila „ šola za življenje“. Naše življenje se odvija v popolnoma drugih okoliščinah. Za mladega dijaka s podeželja, kar so naši skavtje po večini, je važneje, da se nauči živeti v velikih mestih, kjer je šola, da se ne pusti zapeljati od dvomljivih ljudi oziroma organizacij. Za to je važna vzgoja h kritičnemu mišljenju, ki sem jo pa pri skavtih močno pogrešal. Neki skavtski zakon me je učil, da naj ubogam svojega voditelja (Fuhrer?!) brez ugovora, in z enajstimi leti vsak skavt pri svoji časti obljubi, da se bo teh zakonov kolikor mogoče natančno držal. Ni mi jasno, kako je mogoče od enajstletnega otroka zahtevati obljubo za vse življenje. Prepričan sem, da je z brezpogojno disciplino možno vzgojiti dobre državljane, ki so odlično uporabni v razne namene, ni pa osnova za oblikovanje osebnosti.
Želim vsem skavtom veliko veselja pri taborjenjih; pa brez zamere !
Bivši skavt (ime uredništvu znano)
Športni duh SAK
Že nekajkrat sem v zadnjih izdajah Našega tednika bral o razprodaji Slovenskega atletskega kluba. Razprodaja, ki v prvi vrsti ne bo imela gospodarske, temveč politične eficience (očitno se funkcionarji tega ne zavedajo). Imam občutek, da vidi vodstvo v ospredju samo ojačitev z „zvezdnimi“, predvsem nemškogovorečimi igralci, ne da bi ob tem pravično in športno upoštevalo dejstvo, da ima SAK v lastnih vrstah kakovostne igralce, katere že leta „po-seda“ samo na rezervno klop. Mislim, da ob tej priliki ni treba posebej omenjati Benjamina ]Na-kouniga, ki že od rane mladosti skorajda ves prosti čas žrtvuje SAK, čigar zahvala za to angažiranost obstaja zgolj v ignoranci, brezbrižnosti in nerazumljivi športni politiki. Kljub priznani kvaliteti (član uspešnega mladinskega moštva, uspehi z gimnazijskim moštvom na zvezni ravni, član celovške mestne reprezentance . ..) mladi golman od trenerjev ter vodstva skorajda nikoli ni dobil možnosti, pokazati svojih sposobnosti v prvem moštvu. Za vsakogar razumljivo, da ob takem ravnanju predvsem mladi igralci pešajo zaradi manjkajoče samozavesti. Vrhu tega sem sam kot bivši igralec tega kluba na lastni koži čutil,
da odgovorni funkcionarji ter „va-žiči“ med igralci delujejo po darvinističnih načelih. Na žalost se ta darvinizem ni osredotočil na športno raven — tam bi bil upravičen —, temveč v vrzeli med igralci. Da je bila ta situacija v zadnji sezoni vzročen faktor za športno nazadovanje kluba, večina navijačev ob trenutnih uspehih moštva noče vzeti na znanje. Če bomo iskali rešitev tega problema v nakupu nemškogovorečih igralcev, se motimo. Rešitev leži pri ljudeh, ki so pripravljeni, nesebično delati v prid klubu, in krepost se ne bo izčrpavala samo v koruptni personalni politiki.
Dr. Marjan VJakounig, Dunaj
Našemu tedniku v premislek
Sem naročnik, dopisnik in bralec Našega tednika od začetka do sedaj, ko ga ne morem več brati in mi ga drugi preberejo. Tako zasledujem vse, presojam, se veselim in žalostim.
Kar opažam že dolgo in posebno sedaj, so klofute in zmerjanja na levo in desno. Ta način mnoge odbija namesto da bi jih privlačeval. Manjka nam tisti „fair“, olika, spoštovanje pred mnenjem drugih. Bojim se zapisati vsako besedo, da je ne bi vsevedni, vsemodri in vseizkušeni raztrgali in jih dobiš s kolom po glavi in raje utihneš.
Saj se da vsaka stvar vsaj med nami povedati na lep ali grd način, na prijazen ali boleč in krivičen. Od pisanja je vendar odvisen ugled časopisa. Svoboda, da smeš napisati vse, kar se ti zdi in mora biti objavljeno, velja toliko časa, dokler drugemu ne škoduješ in mu ne vzameš časti. To velja na splošno.
Sedaj pa nekaj drugega.
Ob kritiki „Mladja" v zadnji številki Našega tednika, kjer je tudi ga. prof. Milka Hartman po želji g. Messnerja objavila dve pesmi v dialektu, pa bi rad sprožil misel, ki mi že dolgo roji po glavi, namreč o dialektu.
Mislim, da je dialekt naraven, pred slovničnim jezikom, govori ga ogromna večina koroških Slovencev in je tudi naša kultruna dediščina in dobrina. Sicer ne bi razumeli, zakaj ga tako temeljito preiskuje Slavistični institut na graški univerzi in vem, kakšno važno vlogo mu daje naš znanstvenik dr. Erik Prunč. Dovolj beremo in slišimo, kako uporablja dialekt naš nemški sosed v pesmih in povestih in radio-oddajah. Koliko slovenskih in posebno še koroških pojejo zbori v dialektu.
Že pred mnogimi leti sem na nekem tačaju KKZ iz lastne izkušnje omenil, kako more kako igro poživiti vsaj kak odlomek v dialektu. Neki akademik me je takoj nadrl, češ, mi moramo vendar delati na to, da bodo Korošci govorili slovnični jezik. Dotični živi sedaj na Dunaju in ne vem, da bi kdaj kaj pisal, igral, pre-
daval ali karkoli že storil za to enotnost, ki je njegov cilj in tudi moj.
Danes moramo biti veseli, če marsikje ljudje sploh še v dialektu govorijo, marnvajo in žuborijo.
Iz mnogih igralskih izkušenj vem, kako dialekt zagrabi ljudi, jih poživi in razveseli, na primer pri narodopisnih radijskih igrah Jaka Špicarja, ki smo jih prirejali v Št. Jakobu.
Eden od vzrokov, da je Miklova Zala tako privlačna, zakaj tako vžge, je tudi rožanski dialekt. Ljudje začutijo: to je naša Miklova Zala in to je naša govorica.
Kakšno domačnost, moč in navdušenje je dobil Martin Krpan ravno po svoji podjunski govorici.
Da se razumemo: Izobražujmo se v pravilni slovenščini. Zato imamo šole, slovensko gimnazijo, knjige, časopise, radio, pevske zbore, igralske skupine, tečaje, da se kulturno dvignemo. Toda dajmo tudi dialektu svoje mesto v našem življenju, ne sramujmo se ga kot tisti, ki ga smatrajo za nekaj manjvrednega in zato raje govorijo nemško!
Zato mislim, da ni pregrešno, če je tudi Milka izmed premnogih pesmi napisala nekaj pesmi v dialektu. Jaz sam ga žalibog ne znam, pa vsaj uživam ob ziljskem, rožanskem in podjunskem dialektu.
Vem, da imamo različna mnenja, pa bi me zanimalo, kaj še drugi bolj učeni mislijo.
Vinko Zaletel
Opomba: V članku o novem „mlad-ju“, pisec „heis“ Milkine pesmi ni kritiziral zaradi libuškega dialekta, temveč zaradi vsebine, ki se mu zdi površna in nima tiste izpovedi kot številne druge Milkine pesmi. Strinjamo se z Vinkom Zaletelom, da moramo koroška narečja gojiti in jim posvetiti posebno pozornost.
Uredništvo
Kdo bo odgovoril
Naš tednik v zadnjem času objavlja kar lepo število pisem bralcev. Prav je, da se ljudje upajo javnosti sporočiti svoje mnenje. To pa bi morali delati tudi v drugih časopisih. KHD je skoraj v vseh koroških časnikih objavil inserate za svoj referendum, brali smo lahko cel kup pisem bralcev s čudno argumentacijo proti naši narodni skupnosti in skoraj vsak dan lahko beremo o izjavah različnih politikov k dvojezičnemu šolstvu. Že dolgo se čudim, zakaj se predvsem nemško-govoreči Korošci po časopisih, v obliki pisem bralcev, zavzemajo za naše pravice in zavračajo neupravičene napade nemškonacionalnih krogov. Moramo jim bit[ hvaležni za tolikšno prijateljstvo. Škoda pa je, da se mi sami le redkokdaj zganemo. Saj tudi mi beremo nemške časopise in imamo lastno mnenje o njihovem poročanju. Karntner Lan-deszeitung je celo plačana z našimi davki, pa kljub temu objavlja in-serat KHD. Ali smemo ostati tihi, če Kleine Zeitung desetič v dolgih člankih ponavlja že zdavnaj zavrnjene trditve KHD? Mislim, da ne. Tudi mi moramo povedati naše mnenje, ne gre, da bi vedno pustili druge govoriti za nas.
M. Š., Celovec
/flCRCB
DAS JUHI KARNTEN MAGAZIN
Časopis je neodvisen gojijo, da bi izgubili „rjave“ strankarsko nevezan. Sic«%oške bralce, posveti „Apro-tendira bolj na socialističn‘Pos“ v svoji zadnji številki kar stran, vendar je s svojimi krit' enimi prispevki SPO prej škF" doval kot koristil.
S koroškimi Slovenci Apropos ne bavi samo v zadn številki, čudesa koroške m< njšinske politike imajo stale prostor v magazinu. Tu se i tudi izkazalo, da se mladina veliki meri strinja z bolj krit'1 nim žurnalizmom: ko je Fel( ner spravil urednike „Apr£ pos“ pred sodnika, so ti dob' podporo od vseh strani.
„Aproposu“ želimo še mnc go uspehov, na času je bijc da je kritična revija poživi1 koroško časopisno palet*
Morda bo pa vsaj delček zr^ čajnosti „Aproposa“ odsev8 tudi na ostale časopise?
„Apropos“ Das junge Ka^ tner Magazin" (Mladi koro& magazin) sodi med redke kofjj ške revije oziroma časnike, dejansko niso strankarsko v6 zani. „Apropos“ je kritična ^ roška revija; in da pri njej stoji v ospredju dobiček, je °° kazala zadnja številka teS' magazina. Medtem ko koros strankarsko vezani časopisi redko kdaj poročajo o slov^ ski narodni manjšini, najbrž5
štiri daljše članke slovenski narodni skupnosti.
Revija predstavi „Koroško
solidarnost", ki je kandidirala pri zadnjih volitvah v delavsko zbornico. „Apropos“ oceni Koroško solidarnost kot angažirano gibanje, ki se bori za pravice delavcev in nastavljencev.
„Apropos“ citira slovenskega pesnika in pisatelja Janka Ferka, ki pravi, da lahko manjšina, ki jo skušajo nekateri iztrebiti, na primer FPO in KHD, ki napadata dvojezično šolstvo pod določenimi pogoji deluje z nasiljem, saj je sama že leta bila izpostavljena nasilju nemškonacinalnih krogov.
V članku „Odiseja neke manjšine" revija obširno poroča o vseh pogovorih sloven-
skih zastopnikov, ki so jih imeli z avstrijskimi in inozemskimi politiki zaradi ogroženega dvojezičnega šolstva, navaja Kircherja, VVagnerja, Zilka, Mojsova, Mocka, Helene von Damm, VVilleja in Evropski svet.
Janko Ferk predstavi slovensko pesnico Majo Hader-lap, ki je lansko leto prejela koroško pospeševalno nagrado za literaturo.
Peter Steiner piše o nepriljubljenem Korošcu Jorgu Haiderju. Članek je objavljen v tej številki Našega tednika.
Ocena: zelo priporočljivo.
Der unbeliebte Karntner
Jorg Haider ist Oberdsterreicher, also Osterreicher.
Als Mensch ist er eigentlich ganz putzig:\ Stolzer Familienvater, Tierliebhaber.
gibt sich nach auBen hin po-Ijtisch cool analysierend. Inner-^ich ist er ein Chaot. Journalisten ^issen"davori ein Lied zu singen.
kommt standig zu spat, ver-?'Rt Termine, vviderspricht sich ^ vvenigen Minuten des ofteren.
fehlt ihm eine gerade politike Linie.
^Is Gevverbereferent des Landes karnten hat er sich nicht gegen d'e Preistreiberei nach der zvvei-Pfozentigen Mehrvvertsteuer-bohung gevvendet. Er hat zuwi-^er der Mehrheit der Karntner pehandelt.
le", kann sein Ideologie, kann sein eine bzw. mehrer Lobbies. Haider will bevvuBt Macht an-streben, um ihrer selbst vvillen. Es geht dem FP-Chef um das Prestigegefiihl der Macht, sie .zu genieBen, sagen zu konnen, „Oh-ne mich geht es nicht". Haider sabotiert dam it jegliche demo-kratisch politische Kultur. Und das macht ihn gefahrlich.
Er ist ein Macchiavelist im heu-tigen Sinne: Die Erringung der
konnen, ist er da am falschen Dampfer. Doch konvertieren konnte er nicht mehr. Also muB-te er von unten anfangen. Da bot sich Karnten als politisches
kanzler machen.
Mit einem Thema kann er die „Ewig-Gestrigen" jederzeit ak-tivieren: der Minderheitenfrage. Der sich zur deutschen Kultur-
Sprungbrett an - man suchte nation zahlende will da klare
einen FPO-Parteisekretar. Sein politischer Irrtum konnte hier-bei nur dienlich sein. Doch es vvurde schlimmer als er es sich zuerst erdacht hatte. Mit Leopold VVagner fand er in dem SPO-Lan-deshauptmann eine integre Lan-
ethnische Verhaltnisse. Mit der Minderheitenschulfrage entfacht er den SlovvenenhaB. Wir vvollen nicht behaupten, daB er sich diesem anschlieBt, nein: Aber er hat ihn zu verantvvorten. Bis zu den Landtagsvvahlen am 30. September. Und er vvird bis dahin nicht nur die Minderheit, sondern alle demokratisch und kulturof-
Macht mit allen — zur Zeit geht desvaterfigur vor, gegen die er es nicht anders — demokratischen chancenlos war. Die ČVP deckte
------	Mitteln.	politisch das ab, was VVagner	— ------------------------------
Haider ist Pragmatiker, keinMann	Man	sagt	Haider nach, er sei ein	ubriglieB oder nicht ran konnte,	fenen Karntner gegen sich haben.
politischem Background.kein Nationaler, rechtsextrem, verkeh- ein kleiner, standig vvechselnder Haiders Landesrat ist mit unge-deologe mit einem	ausgepragten	re in	nationalsozialistischen Krei-	Teil blieb fiir die FPO iibrig.Doch	fahr 400 VVahlerstimmen abge-
ntellekt. „Haider	ist Haider",	sen.	VVas	daran stimmt, ist aus-	Haider erkannte bald, daB dieses	sichert. VVir haben es in der
schlieBlich das Letztere (siehe Land noch liber geniigend ,,Ewig-auch APROPOS Nr.23/1983). Gestrige" verfiigt, die nur zum Der Oberdsterreicher ist vveder Teil die national angehauchte national, liberal noch sozial. FPO vvahlen, ihrer sozialen Her-Einem jugendlichen politischen kunft gemaB, aber rot und
Irrtum aufgesessen verschlug es schvvarz wahlen. Das war jenes Comeback fiir immer und ewig ihn zur Verbindung „Ring Frei- Potential, das die FPO und ausgetraumt. heitlicher Studenten" (RFS). Das naturlich Haider selbst stark Packen wir's an. ist wohl alles, was man ihm ideo- machen konnte. logisch gesehen, nachsagen kann. Nach seinem vierjahrigen parla-Irgendvvann muB er erkannt ha- mentarischen VVien-Intermezzo, ben, um nach oben kommen zu soli Karnten Haider zum Vize-
mir unlangst eine Politiker-^ollegin und Haider-Verehrerin *brmachen vvollte.
5U schreiben und zugleich die ehauptungaufzustellen,Dr.Jorg ®ider sei ein machtbevvuBter ^ensch, ist ein TrugschluB dem !n Politischer Journal ist nie und lrhrner unterliegen durfte.
®ider hat kein MachtbevvuBt-'n 'm klassischen Sinn: „Macht l J? Mittel im Dienst anderer Zie-
Hand, nicht nur uns selbst, sondern ganz Osterreich voreiner politischen Gefahr zu bevvahren. Fliegt Haider aus dem Landes-parlament, so ist sein VVien-
Peter Steiner
^	im uieribi
165833

Kultura
V zadnjem času se bavi predvsem s slikanjem na steklo. „To slikanje me najbolj izpolnjuje. Predvsem na tem področju hočem še napredovati,“ je rekel umetnik. Riše v naivnem stilu, ki se mu zdi najbolj pristen in odkrit. Žive barve, ki jih umetnik uporablja pri slikanju na steklo pa vdihnejo slikam dušo. Riše predvsem motive iz vsakodnevnega življenja in iz narave. Pri slikanju na steklo poznamo dva načina: slikanje z navadnimi in z oljnatimi barvami. Za sliko, ki jo napravim z oljnatimi barvami, žrtvujem približno mesec prostega časa. Objekte, ki so v ospredju, moram najprej naslikati. Potem pa moram čakati, da se oljnata barva posuši, in šele tedaj lahko nadaljujem s slikanjem objektov, ki so bolj v ozadju. Vsaka slika, ki jo napravim, je tudi zame presenečenje, ker šele nazadnje lahko spoznam, če mi je slika uspela."
Umetnik dela tudi lesoreze in produkti, ki visijo na stenah njegove hiše, pričajo o Helmutovi nadarjenosti tudi na tem področju. Če ima Helmut čas, se ukvarja še z rezbarstvom. Na Peci poišče nekaj primernih korenin, ki jih s finim nožem obdeluje. ..Koreninski možje", ki jih je Helmut naredil, se smejijo v vseh prostorih njegove hiše. Doslej je umetnik napravil približno petdeset slik. „ Več ji del teh slik sem podaril prijateljem in sosedom. Nočem zaslužiti s svojimi slikami. Glavno je, da me to delo veseli. Poleg tega lahko pri slikanju .odklopim1. Izognem se vsakodnevnemu stresu in zaradi tega pomeni
Če se peljemo z vlakom iz Šmihela proti Pliberku, vidimo na levi strani „špicaste hiše", kjer stanujejo Blažeji. Le redko kdo ve, da stanuje tam domači umetnik Helmut Blažej z družino.
Devetindvajsetletni umetnik je po poklicu mizar. Rodil se je v Šmihelu pri Pliberku. Razen Helmuta v Blažejevi družini nihče ni kazal zanimanja za slikanje. Pred približno desetimi leti je Helmut začel reno-virati stare kmečke skrinje. Deloma je narisal na skrinje nove motive, deloma pa je že obstoječe obnovil. „Težava je v tem, da mora skrinja potem izgledati stara kot poprej. Vsaka zareza in praksa mora tudi po renovaciji obstajati," tako Helmut. Za to delo je Helmut obiskoval številne tečaje, med drugim je bil tudi v Tinjah.
Domači umetnik Helmut Blažej:
„Naivni stil je najbolj pristen in odkrit"
Nekaj primerov Blažejevega slikanja. Po naročilih obnavlja stare skrinje in
druge starine.
zame slikanje tudi pravi počitek."
Domači umetniki kot Helmut Blažej so priče ljudske kulture, vsako njegovo delo je dokaz, da naša kultura živi in da nimamo le visoke kulture, zadnji dve besedi bi moral postaviti pod narekovaj, temveč tudi kulturo, ki jo delajo amaterji za široko publiko. Blažeje-ve slike, skulpture in podobno
utegnejo nagovoriti vsakega.
Govori za zdrav razvoj naše kulture, če imamo na eni strani Valentina Omana, ki je že razstavljal po vsem svetu in na drugi strani Helmuta Blaže-ja. Ravno tako pa tudi govori za našo kulturo, če imamo na primer pesnico Milko Hartman v vrstah naših pesnikov in pisateljev, in na drugi strani Florjana Lipuša ali Gustava
Januša, ki jima velja mednarodna pozornost.
Helmut Blažej je pred leti razstaljal na globaških kulturnih dnevih. Pred kratkim ga je povabila tudi neka pliberška banka. Helmut je edini slikar na Koroškem, ki se ukvarja z naivnim stilom. Prepričan1 smo, da mu bo kmalu tudi sin ša javnost morala posvetit' večjo pozornost.
Kultura
Odprtje razstave VVernerja Berga v Ljubljani
Pretekli četrtek, 2. avgusta, so odprli v Ljubljani v razstavišču Moderne galerije Riharda Jakopiča obširno retrospektivno razstavo del VVernerja Berga. Korošcem, predvsem Celovčanom, je ta bogata zbirka umetnikovih del gotovo še v prijetnem spominu, ko jim je bila letos spomladi na voljo v razstavi v Domu umetnikov in v Mestni hiši.
V Ljubljani se je zbralo za otvoritev ob dokaj neugodnem času le pičlo število gostov, med njimi precejšnje število Bergovih sorodnikov in prijateljev iz Avstrije.
Ravnatelj galerije prof. Zoran Kržišnik je uvodoma med častnimi gosti pozdravil starosto slovenskih umetnikov Božidarja Jakca, avstrijskega generalnega konzula dr. VVeiBa in celovškega mestnega svetnika Siegberta Metelka. Prof. Kržišnik je v svojem govoru izklesal lik velike umetnikove osebnosti. VVerner Berg je s kratkimi in večinoma nezaže-
lenimi prekinitvami živel na Rutarjevi kmetiji pod Obirjem, kjer je ustvarjal nad petdeset let. V polstoletju se njegova motivika skorajda ni odmaknila od ljudi, pokrajine, vsakdanjih prizorov bližnje okolice, prikazanih v zgoščenih, preciznih formah na trdo zgrajenih slikah in grafičnih listih, polnih notranje napetosti, prežetih z življenjem in tisto skrivnostjo, ki je skrivnost skrajne, prečiščene javnosti v izpovednem izrazu.
Bergova umetnost je spoštljiva in brez strahu. V najbolj skopi podobi se predstavlja v
lesorezu, kjer kontrasti belih in črnih ustvarjajo nepričakovano barvno skalo, da obvelja grafični list kot kar najbolj zgoščena projekcija pisane raznoličnosti sveta, zajetega v pobožno zbrani obraz slovenske kmetice, v temne sence dreves na belem snegu, v režeče se koroške pustne maske, v prevejano agresivni profil tolskega prekupčevalca.
Nadalje je prof. Kržišnik v svojem govoru še dejal, da je bila Bergova umetnost velika umetnost človekovih konstant in za nas je posebno naključje, da je našel kraj in ljudi, ki jih je povzdignil v simbol teh konstant na Koroškem, med slovenskimi kmeti. Pri nas imenujemo Berga slikarja koroškega Slovenca, saj so njegove slike tudi dokumenti naše zgodovine v minulem polstoletju.
ms
V zadnji številki Našega tednika je glavni urednik Jože VVakounig obširno poročal o antologiji „Koroška slovenska poezija11 Feliksa J. Bistra in Herberta Kuhnerja, ki bo še v tem mesecu izšla. Iz tehničnih razlogov je izpadel podatek o založbi. Slovensko-angleška antologija bo izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu v sozalož-ništvu s Slavica Publisher inc. v Columbusu, Ohio. Ameriška založba Publishers bo tudi skrbela za prodajo knjige v Združenih državah. Knjigo dobite ob koncu meseca v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
Poletna izdaja bo utegnila zanimati predvsem ljubitelje starih zemljevidov, ker so objavljene karte, ki so nastale v četrtem stoletju po Kristusu Pa tja do devetnajstega stoletja.
Izšla poletna številka „Die Brucke"
„ Ob stoletnici koroškega deželnega muzeja sta prispevala članka o tej instituciji deželni 9lavar Leopold VVagner in di-rektor muzeja univ. doc. dr. ^ernot Piccottini.
O zgodovini prvega nacio-nalnega parka v Avstriji v Visokih Turah piše deželni Svetek in referent za varstvo oko-ja Max Rauscher.
Da najdeš tudi med politiki s|ikarje, dokazuje deželni svet-Rudolf Gallob, ki se sicer u.kvarja z zdravstvenimi in sobnimi vprašanji v deželi, gallob objavlja pokrajinske 'ke, o njegovi umetnosti pa ■ lse celovška časnikarka Ma-r'a Rink.
Ernst Graef je s tušem narisi poletno življenje na rbskem jezeru. O umetniku in Rogovem delu pa piše znani P'satelj Alois Brandstatter, ki 6 zaposlen kot ordinarij za psirrianistiko na celovški uni-yerzi.
0 „Ljudski operi11 („Volks-Per“), ki so jo letos producirali
V teh dneh je izšla poletna številka koroške kulturne revije „Die Brucke" („Most“). Kot po navadi je tudi letošnja druga številka vsebinsko pestra in zanimiva. Urednik Ernst Gayer je izbral prispevke o odrski, umetnostni, arhitektonski in literarni dejavnosti na Koroškem, končuje pa se revija z novimi knjigami, ki so v zadnjem času izšle na Koroškem.
DIB BRUCKE
A us dem Inhalt: KM) Jahre Landes-muscum: Karnten in alten Landkartcn •'
Max Rauscher: Der Nationalpark Hohe Tauern o Rudolf Gallob: Malen als Gegenpol zur Arbeitsvvelt o Ernst Graefs Wdrther-See-Škizzen o Karnt-ner Grafiker fiir Holly\voods Weltstars o W. Steurers Prominenten-Karikaturen o Volksoper- Dokumente eines Experi-ments o Mit Jephta vom Carinthischcn Som mer zu Salzburger Festspielen . . . . , . .j|:. Karntner ErstverOffentlichungen: Ernst karntner
Christian Pacher (t). Marin Pink Rern- K 1 11 R/l ,ISC hard Huttenegger
Christian Pacher ( + ). Maria Pink, Bern-	_ -
hard HUttenegger o BrUcke-Edition j /1OQA Grafikdrucke: Paul Kulnig o' Kultur- Z*! I/O,
brief aus Friaul o Architektur o Kami- m J.ihrvanp ner BUcherspiegel	' Sommer 1984
Veliko prostora posveča poletna številka koroške kulturne revije slovenski umetnosti. Predstavlja Celovški Zvon, Gustava Januša in slovensko-angleško antologijo, ki bo izšla pri celovški Mohorjevi.
po kompoziciji Dieterja Kauf-manna in tekstih Gerta Jonke-ja za dunajski festival in celovški Teden srečanja, piše Gustav W. Trampitsch.
V literarnem delu objavljajo tokrat Ernst Christian Pacher, Maria Pink in Bernhard Huttenegger. „Die Brucke11 objavlja prozo in pesmi Pacherja, ki je pred meseci umrl v dvaindvajsetem letu starosti za posledicami klopovega ugriza. Maria Pink in Bernhard Huttenegger objavljata prozi, pri čemer je predvsem Hutte-neggerjevo delo „Vas“ („Das Dorf“) precej dobro napisano.
Precejšen del gradiva za najnovejšo revijo je prispevala
Mraia Pink, razen omenjenih člankov je še pisala o prevajalcu Herbertu Kuhnerju, ki je za Mohorjevo založbo v Celovcu skupno z Feliksom J. Bistro m pripravil slovensko-angleški almanah sodobne koroške slovenske lirike. Maria Pink predstavlja Kuhnerja in almanah in je izbrala za „Die Brucke11 pesmi Gustava Januša, Milke Hartman, Valentina Polanška in Karla Smolleja.
Janko Ferk je napisal za revijo tokrat neke vrste žurnal o nastanku ..Celovškega Zvona11, v podnaslovu piše „Tretje rojstvo slovenske kulturne revije s tradicijo11 in pa o Gustavu Janušu ter o njegovih zbirkah „Pesmi“, ki sta -jo izdali celovška Mohorjeva založba in mariborska Založba Obzorja ter o Handkejevem prevodu „Gedichte“, ki je izšel v frankfurtski založbi Suhrkamp. V svojem prispevku o Janušu je zabeležil, da je mednarodna žirija podelila Janušu letos Petrarkovo nagrado.
Koroško kulturno revijo priporočamo našim bralcem ne samo, ker urednik Ernst Gayer upošteva delo slovenskih umetnikov kot enakovreden delež h koroški kulturi, temveč tudi zaradi aktualnosti in širo-kogrudnosti „Mosta“.
1. SPORED
Petek, 10. avgusta:
6.30	Olimpijske igre — 8.30 Latinščina — 9.00 Poročila —
9.05	Am, dam, des — 9.30 Olimpijske igre — 13.00 Poročila —
15.00	Krambambuli — 16.15 Lou Grant — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Don Qui-xote — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Pan optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Derrick —
21.20	Opereta — 22.20 Olimpijske igre
Sobota, 11. avgusta:
6.30	Olimpijske igre — 8.30 Latinščina — 9.00 Poročila —
9.05	Avstrija v sliki — 9.30 Poročila — 15.00 Veličanstvo prosi
—	16.35 Družina Feuerstein —
17.00	Poročila — 17.05 Risati, slikati, oblikovati — 17.30 Fliper
—	17.55 Za lahko noč — 18.00
2. SPORED
Petek, 10. avgusta:
17.30	Olimpijske igre — 20.15 Hiša, naša tretja koža — 21.15 Čas v sliki — 22.20 To ni za mala dekleta — 23.55 Poročila
Sobota, 11. avgusta:
15.00	Politika ob petkih — 15.45 Dva krat sedem — 16.15 Ferdinand von Saar — 16.45 Proti vetru — 17.30 Olimpijske igre —
19.30	Čas v sliki — 20.00 Aktualna znanost — 20.15 Ogenj in plamen — 22.00 Vprašanja kristjanov — 22.10 Letala — 0.00 Poročila
Nedelja, 12. avgusta:
9.00	Odkril je opero — 9.15 Senca osla — 10.50 Sto mojstrovin
—	17.00 Spoznate melodijo —
17.45	Veliki deseti — 18.30 Okay
—	19.30 čas v sliki — 19.45 Spomeniki v Avstriji — 20.15 Hišni prijatelji so tudi ljudje —
21.45	Bogat in reven — 22.35 Avstrijski rock-festival — 0.05 Poročila
Ponedeljek, 13. avgusta:
17.30	Vodne poti v svobodo —
18.00	Avstrija v sliki — 18.30 Vesoljna ladja Enterprise — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Hudičev načrt — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Kaj pa si v vojni delal, oče? — 23.55 Poročila
Dva krat sedem — 18.30 Cirkus — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport —
20.15	Srce na bodalo — 21.55 Olimpijske igre
Nedelja, 12. avgusta:
7.30	Olimpijske igre — 15.00 Masai — veliki Indijanec — 16.25 Tom in Jerri — 16.45 Listamo v slikanici — 17.05 Krompirji — 17.15 Tao tao — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Avstrijska ljudska glasba — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Italijanska legenda — 21.15 Olimpijske igre
Ponedeljek, 13. avgusta:
6.30	Olimpijske igre — 8.30 Latinščina — 9.00 Poročila —
9.05	Am, dam, des — 9.30 Olimpijske igre — 11.30 Masai — veliki Indijanec — 12.55 Secret Sguirrel — 13.00 Poročila —
15.00	Buddenbrooks — 16.00 Zelo v formi — 16.15 Lou Grant —
17.00	Poročila — 17.05 Am,
dam, des - 17.30 Potepuh Boo-mer — 17.55 Za lahko noc —
18.00	Živali in ljudje — 18.30 Mi — 19 00 Avstrija danes — 19-30 Čas v sliki - 20.15 Šport ob ponedeljkih - 21.15 Ceste v San
Torek, 14. avgusta:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Latinščina — 10.00 Angleščina — 10.15 Robin Hood
—	10.30 Roko v roki s smrtjo —
11.15	Secret Sguirrel — 11.20 Šport ob ponedeljkih — 12.15 Avstrija v sliki — 12.40 Šiling —
13.00	Poročila — 15.00 Veliki in mali falot — 16.35 Top c at —
17.00	Poročila —	17.05 Am,
dam, des — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Peanuti — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Krivda in prerokovanja — 21.15. Na sejmu
—	23.10 Poročila
Sreda, 15. avgusta:
14.45 Da, da, ljubezen na Tirol-
skem — 16.25 Mojster Eder in Pumukl — 16.50 Pes — 17.45 Kjer smo živi — 18.30 Lili Kraus
—	19.00 Avstrija v sliki 19.25 Kristjan v času — 19.30 čas v sliki — 20.15 Avstrija ima vedno sezono — 21.45 Šport — 22.00 Red mora biti — 23.00 Poročila
Četrtek, 16. avgusta:
9.00	Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje
10.00	Angleščina — 10.30 Da, da, ljubezen na Tirolskem —
12.05	Tom in Jerri — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila —
15.00	Grof iz Monte Krista —
16.00	Nekaj za smeh — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des
—	17.30 Levo od pingvinov — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zadnja postaja — 21.45 SS—št. — 23.25 Poročila
turistična agencija
X (04222) 51 26 80, 51 28 25
1. SPORED
Petek, 10. avgusta:
9.50	Videostrani — olimpijske novice —	11.55 Poročila —
12.00	Ol LA 84: do 19.25 —
19.30	TV D — 20.00 Modrost telesa — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Le kaj se je zgodilo s teto Aliče — 22.50 Poročila — 23.00 Ol LA 84: do 07.30
Sobota, 11. avgusta:
9.50	Videostrani — olimpijske novice — 11.45 Poročila —
11.50	Ol LA 84: do 19.10 — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TV D — 20.00 Ol LA 84: do 22.35 — 22.40 Poročila — 22.45 Animirani film — 23.00 Ol LA 84: do
07.30
Nedelja, 12. avgusta:
7.30-15.15 Olimpijske igre LA —
19.15	Risanka — 19.30 TVD —
20.00	Gabrijel — 21.05 Nadnacionalne družbe — 21.35 Poroči-
Torek, 14. avgusta:
17.30	Orientacija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Enterprise —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Dallas
—	21.00 Ptice selivke — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Klub 2
Sreda, 15. avgusta:
9.00 Epcot — 9.45 Vsakdo (Je-dermann) — 16.25 Ekspedicija v Madigan — 17.15 Prizorišče svetovne literature — 18.00 James Last v Allgauju — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Huj in fuj v Svetu
—	20.15 Le Mans — 22.00 Kulturni žurnal — 22.45 Svet sanj
—	23.30 Sodbo bodo izgovorile žene — 0.00 Poročila
Četrtek, 16. avgusta:
17.30 Vinogradi v Avstriji — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Enterprise — 19.30 Hitro-hitro — 21.00 Ptice selivke — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Vsak za vsakega
• Loga vas
Slavnostna prireditev ob 80-letnici obstoja SPD „Svoboda“ v Logi vasi
Čas: sobota, 11. avgusta 1984, ob 20.00 uri
Kraj: gostilna Jagervvirt v Logi vasi
Spored oblikujejo: MoPZ SPD „Bilka“ iz Bilčovsa; MePZ SPD „Edinost“ iz Škofič; MePZ „Moj-cej“ iz Št. lija; MoPZ SPD „Svo-boda“ iz Loge vasi
• Globasnica
Globaška noč
Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Globasnici Čas: sobota, 18 avgusta 1984, ob 20.30 uri
Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Za ples igra ansambel FANTJE TREH DOLIN
• Borovlje - Trst
dvodnevni izlet v trst
Prireditelj: SPD „Borovlje" v Borovljah
Das: 1. do 2. septembra 1984 Prijave do 20. avgusta 1984 pri Melhiorju Verdel, 9170 Josef-°9ris-Gasse 3,
'el.: (0 42 27) 21 3 92
f RAPl%OVEC
SlovenslAoie
Sobota, 11. avgusta: '»da, 15. avgusta:
09.00—09.55 Voščila.
‘07.35 Duhovni nagovor
^arijne pesmi.
Nedelja, 12. avgusta:
07.05—07.35 Duhovni na9fl(	16. avgusta:
—	Voščila.	■!?. 15.00 Koroški obzornik
,|i 'asbeni mojstri.
Ponedeljek, 13. avg^5
14.10—15.00 Koroški obz°^6k, 17. avgusta:
—	Iz ljudstva za ljudstvo: Mg	„
ce 1	|pl5.00 Koroški obzornik
(jL* Kulturnega življenja koro-^ovencev.
Torek, 14. avgusta:	,	- "
09.30-10.00 Dežela ob Drž%k
iAin_i,nn Knm.ki ob<.°ta> 18. avgusta:
14.10—15.00 Koroški — Otroci, poslušajte.
‘09.55 Voščila.
la — 21.40 Jazz na Ekranu —
22.05	Ol LA do 00.05
Ponedeljek, 13. avgusta:
9.50	Videostrani — olimpijske novice — 14.00 Ol LA do 19.00
—	19.00 Zgodbe iz Nepričave —
19.30	TVD I — 20.00 Erigon —
22.00	TVD II
Torek, 14. avgusta:
18.00	Poročila — 18.05 Jeklenec
—	18.25 Izročila — 18.55 Pisani svet — 19.15 Risanka — 19.30 TVD I — 20.00 Park Avenija 79
—	21.35 Aktualno — 22.20 TVD
Sreda, 15. avgusta:
18.20	Poročila — 18.25 Ciciban, dober dan — 18.45 Preko atlantskega oceana — 19.15 Risanka — 19.30 TVD I — 20.00 Ožigosana — 21.40 TVD II
Četrtek, 16. avgusta:
18.00	Poročila — 18.05 Trapollo HH 33 — 18.50 Želeli ste — poglejte — 19.15 Risanka — 19.30 TVD I — 20.00 Lov za zakladom
—	21.00 Življenje Verdija —
22.20	TVD II — 22.35 Splavjenci
Petek, 17. avgusta:
18.10 Poročila — 18.15 Jazz na ekranu — 18.45 Trnov grad —
19.15	Risanka — 19.30 TVD I —
20.00	Modrost telesa — 20.55 Ne prezrite — 21.10 Proti vetru
—	22.00 TVD II — 22.15 Gorencev vrag
Sobota, 18. avgusta:
16.00	Poročila — 16.05 Ciciban, dober dan — 16.20 Jeklenec — 16.40 Zgodbe iz Nepričave — 17.10 Modrost telesa — 18.00 Ženska za pultom — 18.50 Čudeži narave — 19.15 Risanka —
19.30	TVD I — 20.00 Ekspres polkovnika Ryana — 22.00 — Zrcalo tedna — 22.20 Melodije morja in sonca — 23.30 Poročila
Marburg an der Lahn: tretjič bojo podelili literarne nagrade
V žirijo je sosvet za pospeševalno nagrado Marburga soglasno sprejel Ludviga Hariga (Sulzbach), Guntrama Ve-sperja (Gottingen) in dr. Uvveja Schulza.
Za nagrade pridejo v poštev izključno neobjavljeni ma-nuskripti lirike in proze. Manuskripte je treba poslati na naslov: Geschaftsstelle der Neuen Literarischen Gesell-schaft e. V., SauergaBchen 1, D-355 Marburg an der Lahn. Zadnji rok je 15. avgust 1984.
Leta 1982 so znašale glavne nagrade petnajst tisoč nemških mark in tri pospeševalne nagrade po sedem tisoč petsto mark. Manuskriptov ne vračajo.
Eden od doslejšnjih nagrajencev je bil Gert Jonke.
2. SPORED
Petek, 10. avgusta:
19.00	Znanost — 19.30 TVD —
20.00	Osorski glasbeni večeri —
20.45	Poročila — 20.50 Krleža v
video medijih — 21.50 Sovjetska znanstvena fantastika:	Hotel
„Pri umrlem alpinistu"
Sobota, 11. avgusta:
16.45	Ciciban, dober dan — 17.05 Zgodbe o Poluhcu — 17.20 Modrost telesa — 18.10 Ženska za pultom — 18.55 Čudeži narave — 19.30 TVD — 20.00 Savamala — 21.45 Zrcalo tedna
Nedelja, 12. avgusta:
9.50	Živ žav — 10.35 Veliko Mesto — 11.45 625 — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Otroški spored — 14.30 Turistični vodič
—	14.50 Glasbeno popoldne —
16.00	Povsem osebno — 16.45 Planet opic — 17.35 Narodna glasba — 18.05 Odlikovanje za hvaležnost — 19.30 TVD —
20.00	Mesta: Chicago — 20.50 Poročila — 21.00 Izredni komisar
Ponedeljek, 13. avgusta:
19.00	Podium — 19.30 TVD —
20.00	Po poteh spoznanj —
20.50	Poročila — 21.00 Dinastija
—	21.50 Ponovitev Zabavnoglasbene oddaje (do 22.35)
Torek, 14. avgusta:
17.30 Pustolovščina — 18.00 TVD — 18.15 Francija skoz šanson — 18.45 40 let graničarskih enot JLA — 19.30 TVD — 20.00 Top lista nadrealistov — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Liki revolucije — 21.35 Poročila — 21.40 Jazz na ekranu
Sreda, 15. avgusta:
17.55 TVD — 18.15 Camilla, moja sestra — 18.45 Narodna glasba s festivala Ohrid 84 — 19.30 TVD — 20.00 Mostovi prijateljstva — 21.00 Poročila — 21.10 Ohridsko poletje 84 (do 21.55)
Četrtek, 16. avgusta:
17.55 TVD — 18.15 Junaški rod
—	18.45 Orkester Johann Strauss iz Dunaja — 19.30 TVD
—	20.00 Umetniški večer — 21.40 Poročila — 21.45 Triptih
Petek, 17. avgusta:
17.55	TVD — 18.15 Avtogrami — 18.45 Pregled glasbene ustvarjalnosti v BiH — 19.30 TVD — 20.00 Dubrovniške poletne prireditve 84 — 20.45 Poročila — 20.50 Porota
Sobota, 18. avgusta:
16.20 Riki tiki tavi — 18.00 Festival otroka — Šibenik 83 —
18.55	Slika in glasba — 19.30 TVD — 20.00 TV kaseta — 20.30 Ljudje iz marmorja — junaki dela — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Kenne-dy — 23.30 Poezija
Prireditve
PRIREDITVE
Krščanska kulturna zveza razpisuje v okviru akcije zveznega ministrstva za pouk
NASTAVITEV ABSOLVENTA PEDAGOŠKE AKADEMIJE
za delovno območje izobraževanja odraslih.
Interesenti naj se oglasijo pri Krščanski kulturni zvezi, Viktringer Ring 26, v Celovcu; tel. (0 42 22) 51 25 28 *23 ali 24
•	Kališe-Sele
POČITNIŠKI TEDEN za otroke Prireditelj: Katoliška otroška mladina
Čas: od nedelje, 12. 8. do sobote, 18. 8. 1984 Kraj: na Kališah v Selah — v višini 1000 m Cena: 350.— šil.
Prijave sprejema:	Katoliška
otroška mladina, Viktringer Ring 26, Celovec
•	Žitara vas
Večer slovenske pesmi in folklore
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Trta“ v Žitari vasi Čas: nedelja, 12. avgusta 1984 ob 20.00 uri
Kraj: ljudska šola v Žitari vasi Nastopajo: Dekliški pevski zbor Sele, MGV Sittersdorf/Žitara vas, Tamburaški orkester SRD „Zarja" iz Železne Kaple, Duo Sadnikar iz Rikarje vasi, Folklorna skupina SRD „Trta“ v Žitari vasi, MoPZ SRD „Trta“ v Žitari vasi
•	Loče
FOLKLORNI VEČER Prireditelj: SRD „Jepa-Baško jezero'1 v Ločah Čas: petek, 10. avgusta 1984, ob 20.30 uri
Kraj: pri Pušniku v Ločah Sodelujejo:	Tamburaški an-
sambel iz Loč, trio O raže iz Borovelj, mladinski zbor iz Ledine, otroški zbor iz Loč
• Dom v Tinjah
GALERIJA TINJE: Razstava del Vinka Hlebša
„Slike“ (razstava bo odprta do 23. avgusta 1984)
od nedelje, 19. 8. ob 18. uri do nedelje, 26. 8. ob 13. uri Slovenske počitnice Slovenščina kot seminarski in pogovorni jezik za začetnike in napredujoče
Vodi: ravn. prof. dr. Reginald Vospernik s profesorji, učitelji in študenti
od četrtka, 30. 8. do četrtka, 6.
9. Polet na Kreto
Vodi: rektor Jože Kopeinig
•	Peca
Pohod na Peco
Prireditelj: MoPZ „Kralj Matjaž" v Libučah
Čas: nedelja, 12. avgusta 1984, ob 4.00 uri zjutraj Kraj: spodnja postaja sedežnice (Petzenkonig) v Podkraju Pot: Večna vas — Veški stan (z avtobusom) — Bistriški vrh — Knieps — zgornja postaja sedežnice
Cena vožnje z avtobusom in sedežnico: 55,— šil.
Ob slabem vremenu (padavine) bo pohod v sredo, 15. avgusta 1984, ob istem času.
•	Režek
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
Prireditelj: KD „Peter Markovič" v Rožeku
Čas: nedelja, 19. avgusta 1984, ob 20.30 uri
Kraj: kulturna dvorana na Muti (VVoschitz) v Rožeku Nastopajo: Folklorna skupina SPD „Trta“ iz Žitare vasi, tamburaši SPD „Zvezda“ iz Hodiš, MoPZ SPD „Jepa-Baško jezero" iz Loč.
•	Hodiše
KOROŠKI VEČER Prireditelj: SPD „Zvezda“ v Hodišah
Čas: sobota, 11. avgusta 1984, ob 20. uri
Kraj: v gostilni Čimžar v Dvorcu
Sodelujejo: Planinski sekstet, Mannerguintett Rauschelesee, domači tamburaši, gostje iz Slovenije: plesna skupina iz Gorič
•	Št. Primož
VEČER PESMI IN FOLKLORE Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni
Čas: sobota, 11. avgusta 1984, ob 20.30 uri
Kraj: kulturni dom v Št. Primožu
Sodelujejo: Tamburaška skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple, folklorna skupina SPD „Trta“ iz Žitare vasi, MePZ SPD „Danica“ iz Št. Vida.
Nogometna tekma Mohorjeva — Naš tednik v petek, 10. avgusta, ob 17.30.
Črna na Koroškem in njena prireditev
Črna na Koroškem, staro rudarsko in kmečko naselje pod Peco, je že vsa umita in zlikana v pričakovanju svojega največjega praznika — 29. koroškega turističnega tedna.
Pa vzemimo kot moto tega zapisa kar misli, ki jih je pred štirimi leti zapisal takratni predsednik krajevne skupnosti. Tudi letos se naš kraj v sredini avgusta obdaja v drugačno, bolj praznično podobo. Želi za trenutek ustaviti čas, se iztrgati iz minljive vsakdanjosti, širokosrčno sprejeti v svojo sredo stare znance, turiste, slučajne goste in druge obiskovalce, združujoč kulturo, etnografsko dediščino, šport in zabavo.
Prireditev je že zdavnaj prerasla ozke okvire kraja samega ter si s svojo kmečko izvirnostjo in človeško neposrednostjo ustvarila širok krog stalnih obiskovalcev iz obeh delov Koroške in iz leta v leto več drugih obiskovalcev.
Splet starih kmečkih opravil iztrganih iz pozabe, ohranjene bogate narodnostne dediščine, je v zadovoljstvo obiskovalcem in ponos krajanom, ki se zavedajo pomembnosti izročila poznejšim rodovom.
Slovenska umetniška in ljudska beseda ter narodna pesem sta vezilo celotne prireditve, sta spoj doživljanja lepega, duhovnega in rudarske, gozdarske ter kmečke trdnosti in odločnosti.
To in še mnogo drugih majhnih človeških podrobnosti, vsakdanjosti in posebnosti spaja kraj v tem tednu z njegovo devetindvajseto prireditvijo v neločljivo celoto — KOROŠKI TURISTIČNI TEDEN v Črni je del nje same.
Ko že govorimo o tej prireditvi, ne moremo mimo Franca Stah-neta. To je njegov otrok, ni ji samo oče ampak tudi mati! XXIX. koroški turistični teden, ki ga prireja Turistično društvo Črna na Koroškem, bo v času od 11. do 19. avgusta 1984 v Črni. Na sporedu so razni turnirji, razna tekmovanja, prijateljska srečanja, dan planincev .. . Med tednom bodo odprte razstave: del likovnih ustvarjalcev, predmetov iz lesa, šibja, volne, blaga idr.
X'
OJG avstrijsko-jugoslovansko društvo
DOPUSTNI KVIZ 1984
ob ..Jugoslovanskem tednu11 od 11. do 18. avgusta v
SPAR
kavarni-restavraciji,
Celovec, KarfreitstraBe 8
Vprašanja:	1. Jugoslavija je letos
o draga	O poceni dežela dopusta
2.	V Črni gori (Budva) stane teden dopusta (vklj. prevoz, polet in polovični penzion)
O šil. 3640,—	O šil. 5640,—
3.	Križarjenje »Jugoslovanski otoki11 (vklj. prevoz, polet, vožnja z ladjo, polovični penzion in vodstvo) stane
O šil. 3550,—	O šil. 5550,—
Prekrižajte odgovore, ki so po Vaše pravilni. Izrežite vprašanja in jih oddajte v restavraciji SPAR, Celovec, KarfreitstraBe 8, med »Jugoslovanskim tednom11 od 11. do 18. avgusta 1984. Restavracija je odprta od 10. do 22. ure
Med pravilnimi odgovori bomo 18. avgusta 1984 izžrebali deset zmagovalcev.
1.	nagrada: 1 teden Črna gora (polet in polovični penzion)
2.	nagrada: 1 teden Dubrovnik (polet in privatna soba)
3.	nagrada: 1 izlet v Zadar — otok Hvar
4.	nagrada: 1 teden kosilo po prosti izbiri za dve osebi
5.	nagrada: 1 kosilo za dve osebi po prosti izbiri
6.	do 10. nagrada: 1 steklenica jugoslovanskega rdečega vina
Ne poznate nagrad? Pozanimajte se v
TURISTIČNA AGENCIJA z o. j.
A 9020 Celovec, PaulitschgasseT
Ime udeleženca kviza:
Naslov:
Sodelujejo lahko VSI, ki radi potujejo!
Šport
Wolfsbergu eden najboljših šmi-helskega moštva.
ASKO Šmihel premagal doma velikega favorita
ASKČ Šmihel — ATSV Wolfsberg 3 : 1 (0 : 1)
Postava: Guetz 4, Andrej 5, Šuler 4, Lopinsky 5, Motschnig 3, Vauče 5, Berchthold 3 (60. Verhnjak 0), Kadisch 4, Krištof 5, Blažej 4 (88. Primosch 0), Buchwald 4 Šmihel, 200 gledalcev Sodnik: Bind (dober)
Strelci: Krištof (77. min. in 88. min.), Vauče (89. min.) oz. Perchtold (28. min.)
Že v prvem kolu podlige so morali Šmihelčani nastopiti doma proti velikemu favoritu iz Wolfs-berga. Šmihelčani so začeli tekmo zelo previdno, moštvo je bilo oči-vidno zelo nervozno. Gostje, ki so igrali zelo samozavestno, so po napaki vratarja dali prvi gol in po-vedlj na 0 : 1. Šele po tem golu so si Šmihelčani upali več, začeli igrati borbeno in prevzeli iniciativo v igri. VVolfsberg je bil zmage že gotov, ko so Šmihelčani izenačili in v zadnjih desetih minutah dali presenetljivo še dva gola, ki sta končno odločila tekmo. V
odlični formi se je tokrat že v prvi tekmi pokazal Marko Krištof, kateremu je uspelo dvakrat zadeti v črno. Odlično se je uigral v moštvo 15-letni Wili Berchtold, ki je gotovo velik talent, od katerega lahko Šmihelčani v naslednjih letih mnogo pričakujejo. Zelo razočaral je tokrat branilec Motschnig, ki je po letu odmora zopet obul nogometne čevlje.
Verjetno bi bilo boljše, če bi trener v bodoče bolj upošteval mladega Lubasa, ki gotovo ni slabši od Motschniga in ima pred seboj še svojo „kariero“. Po odličnem uspehu vlada trenutno v šmihel-skem _ moštvu odlično vzdušje, proti Žrelcu zopet vsi pričakujejo zmago.
Čeprav so Šmihelčani trenutno v odlični formi, je v naslednjih tekmah na mestu tudi določena mera previdnosti, kajti, kdor visoko leti, lahko zelo nizko pade.
Moštvo pod 23 je pod vodstvom igralca-trenerja Lojzeta Kužnika zgubilo tekmo proti VVolfsbergu 0 : 3.
Pliberk zgubil občinsko prvenstvo
Šmihel — Pliberk 0 : 0
Postava: Guetz 3, Andrej 4, Šuler 4, Lopinsky 4, Berchthold 4, Mak 5, Kadisch 3, Krištof 4, Buchvvald 4, Vauče 4, Mijatovič 2 Sodnik: Wukisemitsch (dober)
Šmihel, 500 gledalcev
Na športni praznik so v Šmihelu v nedeljo igrali vsakoletno občinsko prvenstvo. Lani so pokal prvič dobili Pliberčani, letos so si ga pa osvojili domačini. Po igri brez viškov, je Šmihel zmagal v streljanju enajstmetrovk s 3 : 0. Trener Mak, ki je igral 45 minut, je pokazal, da je še vedno odličen igralec, ki lahko vsak čas vodi moštvo tudi na igrišču.
VVietersdorf premagal Bilčovs
Bilčovs — VVietersdorf 1 : 2 (0 : 1)
postava: Schaunig 2, Sablatnik 3, Schellan-jjer 3, Kuess 3, Glantschnig 3, Maierhofer 2, °9ris 4, Stangl 3, Schoffman 2 (60. min. Ra-^vsch 4), Hobel 2, Partl 2 Bilčovs: 100 gledalcev Sodnik: Aichholzer (slab)
"'relci: Schellander (45. min.) oz Wegl, chellander
Bilčovščani pri izžrebanju res hišo imeli sreče. Že v prvem kolu
je prišel v Bilčovs drugi lanske sezone iz VVietersdorfa. Čeprav so Bilčovščani igrali dober nogomet, so gostje odnesli zmago. Domačini so imeli dobre možnosti, toda dvakrat je rešila prečka, dvakrat je pa slabi sodnik Aichholzer sprevidel prekrška v kazenskem prostoru.
Prva točka za Globasnico
Ruda — Globasnica 1 : 1
postava: Maček 5, Medvoz 5, Kovvatsch 4, Mi-,h®u 4, Hutter 4, Galo 5, Dlopst 5. Beliš 4. Pe-'ek 3, vauče 3 (65. min. Fera 0), VVolbl 4 Jjbda, 500 gledalcev adnik: Kainbacher (slab)
8>,relci: Ramšak (35. min.) oz. Galo (20. min.)
Novinec v 1. razredu iz Globas-nice je v prvi tekmi dosegel na
Rudi zasluženo piko. Ruda je dala iz prostega strela prvi gol in vodila do konca prve polovice 1 : 0. V drugem polčasu so potem Globašani postali močnejši in izenačili. Pri Globašanih je bilo opaziti, da jim primanjkuje še kondicije.
Železna Kapla letos favorit 1. razreda?
j"e|ezna Kapla — St. Stefan v Lanski dolini 2 : 0 (1 : 0)
p°s'ava: Fido 4, Blajs 4, Kock 4, Karničar 3, Ge 6ren 4’ Jer*'ch 3, Sporn 5, Rozman 4, Rd?-adnik 3’ Kuhar 5’ Vogelnik 3 Žel karton: Germadnik oz. Maier (60. min.) $oHZna Kapla, 100 gledalcev St- ?,k; Schmid (dober)
6 c': Kuhar (35. min.) in Kogelnik (60. min.)
Že v prvi tekmi so Kapelčani °kazali, da bodo letos šteli med ®'ike favorite 1. razreda. Proti ^ oštvu iz Labotske doline so po-azaii hiter in kvaliteten nogomet .zmagali z dvema goloma razli-6' Tekma je bila precej trda, iz-
ključena sta bila domačin Germadnik in gost Maier.
Dobrla vas presenetljivo točkovala
Dobrolško moštvo je v Št. Leon-hardu proti tamkajšnjemu moštvu, ki šteje med favorite, doseglo presenetljivo točko. Tekma se je končala z 2 : 2. Najboljši igralci so bili: Golautschnig, K. Kolleritsch, W. Kolleritsch, E. Roscher in Sirnik.
OLIMPIJSKE IGRE ’84
Končno so tudi Avstrijci osvojili zlato kolajno
Avstrijski športniki v Los Angelesu so že uspešnejši kot letos zimski športniki na olimpiadi v Sarajevu. Osvojili so namreč že tri kolajne in s tem obvarovali Avstrijo pred ponovno „dr-žavno katastrofo11, kot smo jo doživeli pred nekaj meseci.
Peter Seisenbacher je o-
svojil v judu v kategoriji do 86 kg zlato kolajno.
Andreas Krontaler je v
streljanju z zračno puško osvojil srebrno in hkrati prvo odličje za Avstrijo na 23. olimpijskih igrah v Los Angelesu.
Drugo kolajno za Avstrijo je presenetljivo osvojil v judu Josef Reiter. Čeprav je zmagal le z malenkostno prednostjo proti Italijanu Sandru Rosatiju je bila bronasta kolajna zaslužena.
V zadnjih dneh tekmovanj v Los Angelesu upajo Avstrijci svojo bilanco še nekoliko izboljšati, le dve olimpijski odličji bi bile gotovo razočaranje.
Po 123-ih odločitvah so kolajne sledeče razporejene
Zlato Srebro Bron
ZDA	46	39	16
Romunska	16	10	7
Kitajska	13	6	5
Italija	9	3	6
ZRN	8	12	13
Kanada	7	8	7
Japonska	7	4	8
Finska	4	3	4
Avstralija	3	8	10
Vel. Britanija	3	4	15
Francija	2	2	6
Nizozemska	2	2	4
Južna Koreja	2	2	1
Nova Zelandija	2	0	1
Meksika	1	2	1
Belgija	1	1	2
Jugoslavija	1	1	2
Brazilija	1	1	1
Švedska	0	4	5
Švica	0	2	2
Danska	0	1	2
Norveška	0	1	2
Avstrija	1	1	1
Grčija	0	1	1
Peru	0	1	0
Španija	0	1	0
Kolumbija	0	1	0
Jamajka	0	0	1
Portugalska	0	0	1
Tajvan	0	0	1
Venezuela	0	0	1
Šport
Novi SAK ie navdušil v Borovljah svoie navijače
ATUS Borovlje — SAK 0:2 (0:2)
Postava: Mrkun 5, Sadjak 3, Štern 5, Kreutz 3, Lampichler 3, Zablatnik 3, Polanšek 3, Rac-zynski 3, Velik 3, Luschnig 3 (70. min Urban 4), Ratajec 5 Borovlje, 300 gledalcev Sodnik: Rumpoid (slab)
Strelci: Ratajec (22. min) in Polanšek (37. min)
Pri veliki popoldanski vročini je SAK od vsega začetka igre dokazal, da je letos boljši od Borovelj. SAK je igral zelo požrtvovalno, posamezne akcije so rodile pri številnih navijačih navdušen aplavz. Predvsem Zlato Ratajec, ki je imel baje slab dan, je s svojo tehniko in hitrostjo zmedel boroveljško obrambo. On je bil potem tudi v 22. min. strelec prvega gola SAK v podligi. Lepo akcijo je uspešno zaključil. Po vodilnem golu je SAK pokazal vse kakovosti, ki smo jih lani pogrešali. Igralci so se borili za vsako žogo in pri tem niso pustili pogrešati tehnike. V 37. minuti je Polanšek iz kratke distance uspešno zaključil podajo Raczyn-
skega in s tem predčasno odločil tekmo. Naposled so domačini zelo popustili, manjkajoči trening se je vedno bolj opažal. Pričakovati je bilo visoko zmago SAK, toda ostalo naj bi pri tem izidu. Presenetljivo sta Polanšek in Raczynski popustila. Luschnig In Velik sta nekajkrat po nepotrebnem zgubila žogo. Kljub temu pa je imel SAK še nekaj odličnih priložnosti, pri katerih je bilo težje zgrešiti kot zadeti v vrata. Pri SAK sta se v obrambi posebno izkazala Peter Štern s preudarno igro ter vratar Igor Mrkun, ki je odlično ubranil vse možnosti Borovelj. Čeprav sta pri SAK tokrat igrala oba nosilca igre le zmerno, moštvo nikoli ni bilo v nevarnosti tekmo zgubiti. To priča o kakovosti moštva, od katerega gotovo lahko še več pričakujemo.
Moštvo pod 23 je slavilo po petih mesecih prvo zmago. Proti Borovljam je zmagalo 4:2. Gole za SAK sta dala Stanko Gregorič (3) in Mladen Jovičevič.
„Turbo“ Zlato Ratajec je bil v nedeljo najboljši igralec SAK. Proti Velikovcu naj bi poskrbel „Turbo“ za potrebne gole — pridite na tekmo in oglejte si, ali mu bo res uspelo.
Selani presenetili - točka v Weitensfeldu
VVeitensfeid — DSG Sele 1:1 (1:0)
Postava: Užnik 3, Jakopič 4, Vrhovec 5, A. Dovjak 4, Čertov 4, Travnik 3, Olip 3, Hobel 3, Oraže 4, Hribernik 3, F. Dovjak 3 VVeitensfeid, 250 gledalcev Sodnik: Tragl (dober)
Strelci: Vidreis (21. min.) oz. Oraže (70. min.)
V zadnjem času so imeli v Selah manjše težave zaradi treningov, igrišče ni bilo vedno na raz-
Tekme SAK
V nedeljo, 12. 8. 1984 ob 18. uri SAK I - Velikovec I ob 16.15
SAK pod 23 — Velikovec pod 23 na Košatovem igrišču!
Tekme Selanov
V nedeljo, 12. 8. 1984 ob 17.30 Sele I — Liebenfels I ob 15.45
Sele pod 23 — Liebenfels pod 23 v štadionu pod Košuto!
Tekme Šmihela
V nedeljo, 12. 8. 1984 ob 17.30 Žrelec I — Šmihel I ob 15.45
Žrelec pod 23 — Šmihel pod 23 na igrišču v Žrelcu!
polago, nekateri igralci so bili na dopustu. Pred prvo tekmo nihče v Selah ni bil optimističen, tem bolj presenetljiva je prva točka, ki so jo Selani dosegli proti drugemu novincu iz VVeitensfelda. Sezona se je torej za naše Selane uspešno začela. Upamo, da bo šlo po tej poti naprej.
Selani so začeli prvo tekmo v podligi v VVeitensfeldu zelo nervozno, preveč previdno in premalo samozavestno. Domačini so to tudi takoj izkoristili in s strelom iz 25 metrov presenetili obrambo in
vratarja Užnika, ki bi lahko strel pravzaprav ubranil. Po tem golu so Selani odložili nervozo in igrali boljše. Kljub temu jim pa ni uspelo obrniti tekme v svoj prid.
Do polčasa se tekma ni spremenila, nobeno moštvo ni imelo večjih možnosti za zadetek, tekma se je odvijala v sredini polja.
V drugi polovici so Selani postali močnejši in bili boljše moštvo. Predvsem Vrhovec, Jakopič in Hobel so skrbeli za lepe akcije. Bilo je le še vprašanje časa, kdaj bodo Selani izenačili. V 70. minuti je bilo potem končno tako daleč. Po kotu Jakopiča je podaljšal Hribernik žogo z glavo v kazenski prostor in Oraže je izenačil. Naposled so Selani odlično zaigrali,
imeli priložnost za priložnostjo, toda žoga enostavno ni hotela v vrata. Kratko pred koncem so potem Selani imeli precejšnjo srečo. Nasprotni napadalec se je pojavil sam pred vratarjem Užnikom, toda ta je strel odlično obranil. Čeprav so bili Selani za odtenek boljše moštvo, se je tekma vendarle končala pravično z remijem.
Moštvo pod 23 je zgubilo tekmo proti sovrstnikom iz VVeitensfelda 1 : 3. Gol za Selane je dal Hribernik.
Trener Fera po tekmi: „S točko sem zadovoljen. Prva tekma v sezoni je vedno posebnega pomena, od nje večinomaodvisi nadaljnji potek prvenstva. Če bi imeli nekoliko več sreče, bi tekmo celo lahko dobili. Upam, da bo šlo zdaj P° tej poti naprej. Proti Liebenfels^ upamo doseči vsaj točko, zmag3 bi bila presenečenje.“
Podliga vzhod 1. ASKČ Šmihel	1 1 0 0 3:1 2		Izidi 1. kola Borovlje — SAK	0:2 (0:2) VVeitensfeid — Sele 1:1 (1:0) Šmihel — VVolfsberg 3:1 (0:1)	Strelci
2. Velikovec	1 1 0 0 3:1 2	Liebenfels — Žrelec 0:1 (0:1)	
3. ASV	1 1 0 0 3:1 2	St. Leonhard —	
4. SAK	1 1 0 0 2:0 2	Dobrla vas	2:2 (2:1)	
5. Žrelec	1 1 0 0 1:0 2	Velikovec — Št. Andraž3:1 (3:0)	
6. St. Leonhard	1 0 1 0 2:2 1	ASV — KAC	3:1 (2:0)	
7.	Dobrla vas 8.	Sele	1 0 1 0 2:2 1 1 0 1 0 1:1 1	NASLEDNJE KOLO:	
9. VVeitensfeid	1 0 1 0 1:1 1	• 2. kolo (11./12. 8.): Dobrla	
10. Liebenfels	1 0 0 1 0:1 0	vas — Št. Andraž, SAK —-	2 gola: Krištof (Šmihel)
11. ATSV VVolfsberg 1 0 0 1 1:3 0		Velikovec, KAC — Borovlje,	
12. St. Andraž	1 0 0 1 1:3 0	VVolfsberg — ASV, Žrelec —	1 gol: Polanšek, Rata-
13. KAC	1 0 0 1 1:3 0	Šmihel, Sele — Liebenfels,	jec (SAK), Vauče (Šmi-
14. Borovlje	1 0 0 1 0:2 0	Št. Leonhard — VVeitensfeid.	hel), Oraže (Sele)