Praznik narodnega ujedinjenja v^Mariboru. Prijetco. tcplo, oprav vigredno Yrenae je y p.n SH3, njim »o slediti konjeaiki, gencral Maister, nedeljo, dne 16. decembra sodeloval©, da ee je jogoslovansjki praznik v Maribora izvršil nad vse veiičastno. ISferrČmrji so se zadtje dni preUklega tedna že radovali, čeS: v nedeJjo bo dež in sneg preprečil jngosloranske slavje. Toda y nedeljo je sclnce sipalo tople svoje žark« na Maribor in ckolico, kakor da bi se t«di ono hoteJo r&dovati z naaai Jngoslovani. Memci in Bemčerji in vsi drogi BarkogledDeži so rekali: »Todi Bog je postal Jogoslovan, ker je dal Jugoslovanom tako krasno vre me«. Visa slavnost se je vrSila res tako eijajno in v vzornem reda, da si lepfie misiti ne moremo. Maribor Se ni Yidel toliko ljodstva, kakor ta dan. Naši slavnosti je prisostvovalo okuli 36.600 Ijndi. Okoli 80 okinfianih vozov se je iz okolice pripeljalo ta dan v Maribor. Mtogo hiS je imelo trobojoe zastave, še Yeč bi jih bilo, ko bi se biio moglo dobiti blago za zastave. Neštevilno okenj je bilo okrasenih z zastavicami, s cvetjera in zelecjem. Maribor je nsenkrat spiemeEil svoje lice. Na ulicah sami alovenski ljndje, siovenska govo rica, slovensko petje. Prav nič Di bilo tistcga divjanja, ki smo ga bili navajeni ob prilki nem Skih prireditev. Naši ljadje niso ne izzivali, ne rogovilili, temveč so se obnašali tako, kakor se obnaiajo olikani uarodi, a ne germanski divjaki. Poseben eijaj so dale »lavnosti: bakljsda y eoboto zvečer, cerkvena slavnost y baziliki Matere Milosti, slavnostni obhod in ljadski tabor pred Narodnim domom. Bakljada. V soboto, dne 14. dec, ob 6. nri zYcCer, je godba mariborskega peSpolka ©tvorila bakljado. Nad 150 lačic je žarelo y trsti, y zrak io ivigale rakete, godba je svirala slovanske koiačnice, vojaStTO in občinstvo je proslavljalo ustanoYitev svobodne Jagc«lavije. Nad 10.000 ijadi je slavilo predvečer našega narodnega prazcika na olici. Pred • krajnim glavarstvom je eprevod napravil aijajno podoknico poveljnikn obmejne jagoilovanske armade generaln Maistra. Neitški MariborCani io se Cudili, kakc je naogoče Slovsncem prirediti y Maribora kaj tako sijajnega. Kdor je bil priča slovesnosti v soboto večer, si jo bo zapisal v gpomin kot eno izmed najlepSih in najprisrCnejiih priraditev v Maribora. Cerkveoa slovesnost. Baziljka Matcre Milosti je bila y ocdeljo dopoldne nabilo polna vojaStva in vemikov. Zunaj cerkve pa so ogrcrcne mcožice vojaštva in Ijndstva prisoslvo^ale ulnlbi božji. Kar atoji Yeličastna cerkev, S* iai bflo zbranih krog nje toliko Ijndstva in sicer v naj^zornejSem redu. Sredi mcd stolpoma je plapola sloveuska trobojnica. Ob pol 10. uri je stopil na pridižnice vojaški žnpnik, g. Rant, ki je na kratko opisal trpljenje Jogoslovanov v dolgi dobi 1100 let. Sedsj »mo refieni. Slovenci, Hrvati ia Srbi smo rjedinjeni pcd srbskim kraljestvom. VscgamogoCri n?j ščiti na5o kraljevino ter naj s svojo očetovsko roko rosi na njo »voj obilni blagoslov. Sv. mačo je služil tudi g. Rant. Na kcro je sodelovala vojaška gcdba in pevski zbor dramatičaega droStva. Po sv. maSi se je zapela naša veličastna hiimna. Nato pa je č. gosp. Rant na cerkvenem praga dal blsgoslov vojaštvu in ob Cinstvo. Slavnostni obhod. Po sv. maši se ie priCel slavnostni obhod po olicah. Na čela spre?oda so jahali 3 jezdeci s pra- geriba 32 mež, zopet četa ktnjeniko^, infaaterija, topništvo in goenci vojaške realke. Vojaštva je bho v sprevoda nsd 1000. Na obfiinstvo je na pravil fisstop vojaštva, vzoren red in diaciplina ter navdoSenj*, ki je vladalo med vojaSkimi vrstami, otis, kakoršnega Se ni napravilo nsbeno slavje v Maribora — Iafanterija je imela akrašene svoje poške z bršljanom in zaatavicani; strojne poške, topovi m konji, *se je bilo y zelenja ia trobojnicah. Zasta?a celj^ega pešpolka in drQgi vojažki prapori so bili »ijajno okraSeni. Vojaštva je stedil Nar dai 8Yet, zsstopniki uradov, Castniški zbor, dekleta v narodoi noši, društva, med njimi nad 70 Orlov in Sokolov v kroju, šolska mladiaa, ki je navdošena klicala >Živijo Jagoslavija« ter je pahljala z zastavicarai. Nedolžna mlad:na ja tila v velikem spre^-oda ena najlepših toCk vsega sprevoda. Mladini je slediio na tisofie :n tisoče obCiastva. Ob konca sprevoda pa cela vrsta okiačanih vozov iz bližnje in daljae okolice. Vse se je Bvrstilo in V38 se izvršilo v najleplem redu. Z% red fo skrbeli dobroorganizirani reditelji. Sprevod se je pomikal po že poprrj določenih nlicab. Med sprevodom je krož;;l nad nami aeroplan, ki je bil okinčan 8 slovenskirtii trobojaicarai. ObCiast^o ga je viharno pczdrayJjalo. Ves sprevod se je vrfiil tako veličastno, da si tega prej ni cihCe miti v dobo predstavljal. Občinstvo, ki se ni avrstilo v sprevcd, jo stalo ob slicah, kjer smo korakali, ia je pozdravljalo z živijo klici ia vsklikanjsm vojake, mladinc, društva m Yse edeležence. Godba je igrala in glasile so se lepe naredne pesmi. Maribor je postal skvensko mesto. Nikjer ni bilo opaziti tiitih, ki so nnm grtsili. Poskrili io 18 v svojt brloge. OmeniHno še, da je Yrlo sodelovala »ri ilavnosti godba iz St. Pstra nife Ifaribora. Po slavnostnem obhoda se jt ljmdilvo raevratilo na obSimem prostora prsd Narodsim domom, kjer ¦9 je vrSilo Y«liko Ijndska zborovanje. Ljudsko zboroTanje, V alicab pred Narodnim domoai j« bilo raz vršCeno vojaitvo, drnitva im ljadske množice, get#Y© Cez 20.009 ljuali. Ljadiko zberovanje je pred Narodnim domom ttvoril z na^dtlenim pozdrayom načelnik mariborsk« posojilnic« dr. Rosina, ki je ned dragim rekel: Danainji daa je dan, ki ga je Bog naredil. Govorniki io Ijod«tYO govorili z balkona Narodntga doma. General Maister je y rznastnih beiedah proBl&vljal oresničesje nafiib starih želj in izpolniteY oaSega opsnja in krepsnesja po Bamostojai Jogtslaviji. Zahvalil j« Yeen, ki so k Umn pripomogl', zlasti Yrlim slovenskim Tojakom, njib oCe- toin, materam in ststram. Dr. Versto^lek kot poYerjenik Narodne vlade y Ljubljani prinestl je zbranemu ljadstvu pozdrave vlade, izrazil zahvalo jonaJkim Srbotn, ki so priSli v naše ozemljs kot bratje, da nas branijo pred grabež!jivo roko Lahov, da nam pomagajo se reSiti iz tlaCanstva, ter da izvedejo njedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Končno predlaga, da se odpoSlje na regenta Aleksandra sle deCa brzojavka: Regent Aleksander, Belgrad ! Nebrojne množiie obmejnih Slovencev, zbrane v Maribora o priliki manifestacije ob njedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, iskreno pozdravljajo janaške Srbe ter izražajo vladarstva ojedinjene kraljevine neomejeno zvestobo in udanost. Dr. L?*jnSic, okrajni mariborski glavar po zdravlja zbrani slovenaki narod ne morda kot ipicelj s sablo ob strani in s svingaikom v žepa r kakor nekdanji komis^rji, ki so skrbao poroiali" neprijazai vladi vsak) važaejšo b^sedo. ampak kot član aaroda in za9topaik Narodae vlade. Glavarstvo iio delaio za blagor ljadžtva. Dr Hohnjec omsaja, da je vstal na§ narod iz groba narodne smrti kot zmagovalec. Zbaiila ga je svetovna vojaa, ki |e bila m^d nemStvom in sIoYan3tYom. V tej borbi je bil na strani slofanstva ves omikani svet. V tej odločlni borbi je ztnagal Slcvan. Znaga Slovencev, Hr^atov ia Srbov je naša Jagoslavija. vir našega narodaega življeaja, naše srsSe in našega napredtca. V madsebojoi 3logi si izgradimo hišo naše nove, ajediojene jagoslovanske domovine. Dr. Leskovar je pozival zbrani aarod, da se s hvaležaostjo spominji našegi jagoslovaaskega voditelja in prvoboritelja dr. KoroSca. Evald Vračico, žapaik oi Št. Ilja v Slov. goricah je gsvoril y imena obmejnih Slovencev, v imena predtrdojave in predstražs Maribora, v imena obmejtiega Št. Ilja, katerega so obmejni Slovenci trdno branili in čavali sko?i trideaet let. Tadi med svetovno vojao sovražniki niso mogli zruSiti te trdajave, Ceprav so po nedolžiem vtaknili v zapor njene voditelja Nemci so obračali, a Bog je obrail. Prišlo je leto 1918 ia most, ki so gft zidali do Adrije in ki bi naj imel v Št. Iljo glavac stebre, se je z velikim ropofoam podrl. S Cim so Nemci grešili. s tem jih e Bog kaznoval. Leta 1.14; so šentiljskega žapnika zaprli kot srbofila, ker je bila baje srbsta zastava v zvoniko šentiljske cerkvt, kar pa ni bilo res. Toda, ker so Nsnmci hoteli tak«, jib je B^g vsli5al: 29. novembra 1918 smo obhajali v St. Ilja Jug)3lavijo in res je vihrala naša zastava v obliki srbske zastave raz stolpa, Io ker so nam leta 1914 očitali, da ifiiaMo pri ssbi skrite Srbe, so se mi po slavnosti poklonili irbski častniki. Držali smo zvesto Št. Ilj. Če bi ga pa ne bili držali, Bog ve, kaj bi bilo z Mariborom. ?. '^? Dr. R a y n i k ilavi praznik narodnega ojedinjenja, praznik zmag« pravice na krivico, bratsk* •Ugo med Čehi in Jogoslovani. Dr. A. Medred povdarja, da naj ta naS narodni prazaik ¦ posebnim veselje« navdaja slovensko mladino, ki ima y Jagoslaviji lepo, veselo in sreioo bodočnost pred seboj; nadalje sloveaake Ł«Q8 in dekleta, ki s» rabile og»nj plameneSega odaševljenja za veliko narodno vpraSanjt, za zjedinjsno Jngoslavijo; zlastipanaj navdaja z veseljem naie hrabre rojake, ki naj Se v bodače ščitijo našo ljnbo domovino. Profesor Fayai je vimennjagOBlovanskega delavstva izrazil veselje nad naiim napredkom in narodnim ¦jediajenjem. Slovensko delavitvo bo tadi y bodoče zvesto stalo na strani svobodne Jagoslavije. General Maister j« zakljačil prelepo aspelo zborovanje s pozivom, aaj sloven3ko ljadstvo vselej in povsod vzdržuje rsd in mir v čast jagosloranskema imeaa. Nedeljska siavao3t y Maribora, ki je bila tako YeIiCa3tna, kakršne Se Maribor ni videl, in je tadi ne bo v bližni bodočaosti, je bila za nas obmejae Slovence kot stražarje severae s!oven3k9 meje, dan zadcšCeaja za vss krivice in pregaajanj , dan zmagoslavnega veselja in dan vstajenja k novemo živJjanja. Za aaše stoletoe tlačitelje uhole Neaice pa je bil ta sijajni jagoslovaaski praznik dau zasiaSeaega plačila. Zivol siovenski Maribor! 2i?ela ojediajeaa Jigoslavija! Eojstni dan princa Aleksandra se obha- ja danes v sredo zvečer v Mariboru. Ob pol 5 ih bakljada od domobranske vojašnice pred okrajno glavarstvo, kjer bo godba zasvirala erbsko nitrodno pesem, nLepo našo domovino" in BHej Slovani!" — V nedtljo ob pol 9 ihv frančiškanski cerkvi vojaška služba božja. Slovenci, Slovenke, udeležite se v velikem šte- vilul