Poštnina paviallrana.
Leto I., štev. 17.	V LJubljani, sobota dne 11. septembra <920,
Posamezna štev. 60 Vili*
Izhaja ob 4 zjutraj.
Stane celoletno . . 180 K mesečno ...... 15 „
za zased, ozemlje . 300 „ za inozemstvo. . • 400 „
Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (5S mm) . 1 „
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta it 18/L Telefon St 72.
Upravnlštvo:
Sodna ulica št. 6. Telefon št 36.
lain tr. paSt. tek. trata tlMt
□'Anmmzio proglasil Mmmk državo.)
Pripravila napad na Jugoslavijo.
Bakar, 10. sept. (Izv.) V sredo zvečer je proglasil d'Annunzio v gledališču italijansko regentstvo na Kvarneru. Consiglio Nazionale je zaradi tega demisijoniral. D' Annunzio je od srede naprej neomejen diktator na Reki. Ta njegov najnovejši čin so proslavili na Reki z običajnimi manifestacijami po ulicah, s shodi, zvonenjem zvonov, streljanjem topov in žvižganjem siren. „Vedetta d ltalia" je priobčila pod naslovom „,Alea iacta est" julminanten članek, v katerem slavi „osvobodilev Reke". Na to sledi frazeologija d Annunzi-jeve proklamacije. Vendar se opaža v mestu nekako nesoglasje, ker se naglaša, da je Consiglio Nazionale že 7krat proglasil aneksijo Reke Italiji, a sedaj je d Annunzio s svojim
činom prekrižal njegove račune.
Bakar, 10. sept. (Izv.) Mornarji italijanskega drednota -Dante Alig-hieri" pripovedujejo, da bodo jutri 11. septembra odpluti iz luke in zasedli vse ozendje med Bakrom in Kraljevico. Ako bi. se Jugoslovani skušali upirati, da bodo s težkimi ladijskimi topovi zravnali vse z zemljo.
Bakar, 10. sept. (Iz-.) V čer ar j je
prispelo preko susaškega mostu SO ____________ ________^
vozov municije na potu proti Grob-\ izkrcanje robe in prtljage. Češki vo-
delo pod vodstvom delavskih sovje-tov. Vse obrate skrbno nadzorujejo rdeče straže. Na raznih tvornicah so bili odstranjeni napisi in nadomeščeni s sovjetskimi grbi. Delavci izdelujejo po tvornicah večnoma orožje in m uničijo, katero dovažajo tudi iz tajnih zalog. Zdi se, da hoče vlada sedaj z vso odločnostjo poseči vmes.
Položaj v Trstu.
Trst, 10. sept. (Izv.) Železniški promet je zopet obnovljen. Drugo delo pa še večinoma počiva. Zlasti vlada v pristanišču še popolna tišina. Danes je prispel v Trst parnik ,Logan" s češkimi legijonarji, toda dobiti ni bilo nobenega delavca za
niku.
Reka, 10. septembra. (Izvirno). Na temelju dekreta o organizaciji propagande reške službe je imenoval D1 Annunzio v Italiji in Parizu prve svoje delegate.
Italija hoče zavleči jadranski spor do marca.
Pariz, 10. sept. (Izv.) Francoski pol. krogi so obveščeni, da se bodo direktna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo skoraj obnovila. Vendar pa sodijo o uspehu teh pogajanj jako malo optimistično. V italijanski politiki napram Jugoslaviji se vedno bolj uveljavlja načelo, da še ni prišel ugoden trenutek za odločitev. Zaenkrat stori Italija vse, da spravi Jugoslavijo v čim večje neprilike ter ji pripravi težkoče na drugih točkah, da na ta način oslabi njeno moralično silo in njeno odločnost v jadranskem vprašanju. Ententni krogi se zavedajo ozke zveze, ki postoji v tem ozira med koroškim, jadranskim in albanskim vprašanjem. Konečno pa zadržuje Italijo še ozir na Ameriko,
ki ni priznala londonskega pakta in \ stoji s svojimi simpatijami na jugoslovanski strani. Italijanski državniki smatrajo, da se bo z odhodom Wilsona iz Bele hiše situacija v\ Ameriki spremenila in da italijanska vlada po ameriških volitvah ne bo več tako ovirana v svojih jadranskih načrtih kakor je bila dosedaj. Resni francoski politični krogi zato domnevajo, da bo Italija pogajanja z Jugoslavijo zavlekla do meseca marca in da bo šele takrat stopil J jugoslovansko-italijanski spor v od- \ ločilen štadij. Le notranjepolitični oziri ali kak nepričakovan dogodek bi mogli povzročiti spremembo v taktiki italijanske vlade.
Atentat na železnico priSisku
Zagreb, 10. sept. (Izv.) Sinoči ob iričetrt na 12 je s puškami in strojnicami ter raznim orodjem oborožena tolpa med postajama Sisak in Lekenik navalila na železniško progo, ustrahovala v bližini se nahajajoč ega čuvaja ter je razdrla železniško progo na 20 metrov. Po končanem delu se je tolpa umaknila v bližino železnice, očividno prežeč na brzovlak, ki je imel priti proti eni iz Zagreba. Navzlic temu, da so napadalci skušali pretrgati tudi brzojavno zvezo, se je čuvaju posrečilo obvestiti bližnje postaje in preprečiti nesrečo. Ta napadalska tolpa, ki je štela okrog 70 ljudi, se je po brezuspešnem čakanju umaknila brez sledu. Danes na vse zgodaj je bila uvedena preiskava, ld dosedaj ni imela
uspeha. Promet je prekinjen. Eks-\ presni in beograjski brzovlak sta
jaki so konečno svojo prtljago sami spravili z ladje na kolodvor. Razpoloženje f Trstu je silno deprimirano in vse je prepričano, da homatij še [ ni konec. Mesto je popolnoma zmedeno od vojaštva ter izgleda kakor j oblegana trdnjava.
Poljska ofenziva končana?
Pariz, 10. septembra. Vesti iz Varšave naznanja, da je poljska ofenziva končana in da se bodo Poljaki utrdili ob Curzonovi črti.
Moskva, 10. septembra. Ruska mirovna delegacija je danes odpotovala iz Moskve v Rigo.
Kopenhagen, 10. septembra. (Iz virno.) Po angleških informacijah je reorganizacija rudeoe armade končana. Rdeča vojska obstoja sedaj'iz se verne armade z glavnim stanom v Minsku in iz južne z glavnim stanom v Rovnu. Vrhovno poveljstvo je v rokah Trcckega. Obrtna glavnima skupinama so dodeljene še posebne skupine, ki so jim poverjene vojaške akcije izven Evrope. Posebna pozornost se posveča boljševiški ofenzivi v Perziji, kamor Rusi neprestano pošiljajo ojačenja.
Carigrad, i), septembra. General Wrangl izjavi ja, da se je umaknil v severno Tavrijo in izpraznil Kuban
ostala na progi. Domneva se, da so I zaradi tega, da se bo mogel proetejše izvršili napad nahujskani kmetje, gibata proti zapadu. Njegova arma-Druga verzija hoče vedeti, da gre ha pa da ni potolčena za napad opasne roparske organi-	9> geptembra. Kakor iavija
7	L Journal des Debate", se bo med
Ljubljana, 10. septembra. Nocoj- j Poljsko in Litvansko dosegel sporaz-šnji brzovlak je vsled prekinjenja j um, ne da bi prišlo do boja.
proge, pri Sisku ostal v Ljubljani,	Kovno, 9. septembra. Litvinsko
dcspresni vlak pnde sele ponoa,	frontno dne 9;t.m.: Ob brzovlak, ki j,imel pnti danes zju-0 drže manampoljske čete.
fraj iz Beograda pndeselejutnzju-	^ danes ves Jnapadali
biscitni komisiji poslanik Jovan Jo-vanovič.
Revolucija v Italiji?
Basel, 10. sept (Izv.) Milanski „Secol&' poroča, da je na raznih krajih Italije izbruhnila revolucija. Organizirano radikalno delavstvo in kmetje nastopajo solidarno. Polastili so se povsod orožja in hočejo nasiloma razlastiti veleposestnike. Vlada je odposlala v Palermo čete.
Rim, 10. sept. (Izv.) Gibanje kovinarjev se razširja tudi že na rudarje. Tako so v mestu Luni delavcj zasedli tamošnje rudnike in razobesili rdeče zastave. Pričakovati je, da pride do enakih dogodkov tudi v rud-. nikih v Toscani, Liguriji, Sardiniji in Siciliji. Ker organizirano delo v koviskih tvornicah, ki so jih zasedli delavci, le slabo napreduje in po-manjkuje sirovin, je sedaj že velik del delavstva pripravljen za pogajanja. Ministrski predsednik Giolitti je pooblastil prefekte v Milanu in Turinu, da posredujejo pri kovinarjih. Delavci zahtevajo kot glavni pogoj za sporazum, nadziranje obratov s strani delavstva. Delavski minister Laroia je izjavil korespon-dentu „ Deutsche allgemeine Zei-tung", da se bo pač našla podlaga
naše postojanke ob Gramdzijskem je-V brzovlaku, ki je ostal na progi, I zeru. Naše čete so njih napade od-se vrača čez Ljubljano v Celovec tu-1 bile. Na drugih delih fronto je polo-di predsednik naše delegacije v ple-lžaj neizpremenjen.
Ločitev Cerkve od države na Češkem.
za vzpostavitev reda, toda le s pri-1 Praga> 10. septembra. (Izvirno), drzanjem statusa quo, dokler se ne včeraj je izročil papeški nuncij Mi-dreeze popoln sporazum. Vlada je cara presidentu Masarvku svoje po-mteresirana na tem. da se ohrani Verilno pismo. President Masaryk varnost kazni. Zasedba tvornic po-he na nagovor odgovoril: Zagotav-meni jundicno motitev posesti in se !jam vas ^ je vereki napredek veK-morejo uidustnjalci posluziti prav- ke važnosti in da se z verskega stane poti. Vpostevati pa je treba, da Ušča ne strmjam s predlogom glede gre tu za gibanje mas, in da se tete ločitve ce^ve od države, ki jo je na-gibanja mora presojati s čisto dru- povedala vlada. Kakor pa poroča gacnega vidika, kakor dejanja po- eeske Slovo", je papež privolil v sameznikov Na vprašanje, ali se je loUtev cerkve ^ državg m češkosto-v Iuahji bati širjenja boljsevistva, je I vaškem, želi samo, da bi se o tem odgovonl Labnola: Temeljni načrt1 ministrskega predsednika Giolittija je, da uvede v državi take ustanove, ki bi se pri morebitni izpremembi kapitalističnega gospodarstva v soci-jalno gospodarstvo že izkazale kot uporabne. S topovi se ni mogoče boriti proti gibanju mas."
Rim, 9. septembra. (Izvirno.) Jutri se vrše v Milanu odločilne konference
ne razpravljalo v parlamentu.
Pred vladino krizo na CeSkem.
Praga, 10. septembra. (Izvirno.)
Češki socijalisti so imeli včeraj več
ur trajajočo konferenco, katere sta se
udeležila tudi ministrski predsednik
Tusar in predsednik parlamenta To-
i i . .. .	.. ,mašek. Razpravljalo se je o zahtevah
med kovmarn m tovarnarji. K ^	6emo,
Tribuna ve povedati, da jc; gospo-	u zaht -0 ^ Tusal.
darski sporazum v glavnem ze doee- f
jevega kabineta in demisijo zborni-
Regent v Zagrebu.
Zagreb, 10. soptembra. Danes ob iS. uri je dospel semkaj prestolonaslednik regent Aleksander. Na kolodvoru sta ga med drugim sprciela ban dr. Lagiuja in poveljnik IV. ar-mijc general Yo&č. Navzlic temu, da je potoval regent v najstrožjem in-kognito, se jo zbrala pred kolodvorom nebrojna množica. !N arod je regentu prirejal burne ovacije. Ulice, po katerih so je peljal regent, so bile polne občinstva, ki ga je po vsem potu navdušeno pozdravljalo. Nastanil se je v poslopju armijske.ga poveljnika. Ko se jo razširila novica, da j© regent v Zagrebu, so se zbrale pred poslopjem poveljnika velike množice, ki so neprestano vzklikale regentu. Naposled se je to vzklikanje razvilo v veliko manifestacijo. Regent ostane nocoj v Zagrebu.
Zagreb, 10. septembrar. (Izvirno). Zvečer je regent v operi prisostvoval „Rigolettu" do konca predstave in bil zopet predmet prisrčnih ovacij, na katere je prijazno odgovarjal.
Zagreb, 10. septembra Z regentom se vrača v Beograd tudi njegova sestra princesinja Jelena s sinom Vsevolodom.
Naši Sibirci na potu v domovino.
GruŽ, 10. septembra. (Izvirno.) Danes je prispel v Gruž angleški parnik Himalaja", ki je pripeljal 1400 Jugoslovanov in 360 Cehov iz Sibirije. Transport se nahaja pod češkim vodstvom. Jugoslovani odidejo takoj z železnico na Bos.' Brod ter od tam na svoje domovo. Mod njimi se nahaja tudi nekaj Slovencev.
Proti zlorabi vere.
Beograd, 10.. septembra. (Izvirno.) Minister ver je poslal vsem Škofom okrožnico, v kateri jih opozarja na delovanje gotovih duhovnikov ter jih poziva, naj delujejo z vso svojo avtoriteto na to, da se v političnem >oju no bo zlorabljala cerkev in vera protinarodne ali protidržavne svr-le. Minister pričakuje od patrijotiz-ma Škofov, da bodo ščitili vero pred vsako zlorabo.
Povratek ntinistr TrambKs.
Beograd, 10. sept V Narodnem predstavništvu je min. predsednik Vesnič službeno izjavil, da se nahaja minister Trumbič že na potu v domovino in da bo v soboto 11. t m. prevzel svoje posle v zunanjem ministrstvu.
Kalilo in Jugoslavijo radi trgovske
Dunaj, 9. septembra. „Tempo" prinaša brezžično poročilo iz Rima, da sta dr. Tfamhic in Bertolini sklenila- dogovor radi razdelitve bivša avstrijske in oqrske trgovske mornarice med Italijo in Jugoslavijo.
Madžari se priprav* Ijajo na vojno.
Dana j, 10. septembra. (Izvirno.) „Arbeiter Zeituog" jjoroča iz zanesljivega vira iz Budimpešte: Na Ma-djarskem se pridno pripravljajo na vojno. V mur.icijski tvornici v Wai-hu iti v tvornici za izdelovanje vagonov v Raabu se mrzlično izdeluje vse potrebno vojno orodje.
Budimpešta, 10.. septembra. (Izvirno.) Italija je imenovala polno-močnega ministra za Budimpešto. Budimpeštanski listi naglašajev da so s tem vpostavljene prijateljske vezi med Madjarsko in Italija
Natten, .10. septembra. (Izvirno.) Kongres francoskih tekstilnih delavcev je proglasil svoj pristop v xno6-covsko tretjo internacionalo. Nauen, 10. septembra. (Izvirno.)
žen in daJe treba le a najti formulo, ^ predsedllika TomaŠka. Tusar
ki bo zadovoljila obe stranki. I sam je pripravljen odstopiti in odidejKongres norveških delavcev se je iz-Milan, 10. septembra. (Izvirno.) I za slučaj svojega odstopa kot podaniki javil za 90vjeteki sietom in delavsko Nt tukajšnjih tvornicah se nadaljuje v Berlin,	diktaturo.
Skader pred padcem«
Rim, 10. septembra. Iz Drača in Skadra javljajo, da jugoslovanske čete prodirajo dalje. Boje se, da bo Skader v par dneh padel v njihovi roke.
Kdo je odgovoren za dogodke na Hrvatskem.
Beograd, 10. sept. Na včerajšnji seji Narodnega predstavništva je ministrski predsednik Vesnič na vprašanje posl. Subotiča o dogodkih na Hrvatskem prečital uradna poročila, ki jih je poslala zagrebška pokrajinska vlada, ter je d<xlal: Kakor vidite, so to suha uradna sporočila. Že iz njih se vidi, da je vlada od prvega trenotka, ko je izvedela za te dogodke, storila vse, kar je smatrala za svojo dolžnost in kar je bilo v. njeni moči, da se ta pokret ustavi. Vlada je izdala jasne odredbe banu Hrvatske in Slavonije in poveljništvu IV. armade, da sporazumno ukreneta vse potrebno, da se ta pokret čimprej zaduši in mir vzpostavi. Toliko morem v tem trenotku izjaviti in Vas prosim, da se za sedaj s to izjavo zadovoljite.
Beograd, 10. septembra. (Izvirno.) Na včerajšnji seji Narodnega predstavništva se je močno opažalo, da o priliki Vesničove izjave o dogodkih na Hrvatskem člani Narodnega kluba niso bili tako polnoštevilno navzoči kakor običajno. V vrstah Narodnega klubn je vladala velika ner-voznoet. Vesničevo izjavo je poslušala zbornica v veliki tišini, bilo ni niti enega medklica. Pač pa se je v kulo-arjih pred sejo in med odmorom jako žirahno razpravljalo o dogodkih na Hrvatskem. Splošuo vlada mišljenje, da je edino malomarnost in nesposobnost sedanje vlade na Hrvatskem kriva, da 9e je provocirana agitacija zamogla tako krepko razmahniti. Demokratski klub hoče počakati nadaljnji rezultat preiskave, na kar bo zavzel svoje stališče napram tem dogodkom.;
Beograd, 10. sept (Izv.) Nekateri poslanci so zahtevali od predsednika Narodnega predstavništva, da skliče konferenco poslancev, na kateri naj bi se razpravljalo o zadnjih nemirih na Hrvatskem. Ta konferenca bi se imela po predlogu poslanca Bugšega vršiti danes. Podpisalo je vlogo več poslancev iz raznih strank«
Potres v Italiji.
Milan, 10. septembra. (Izvirno.) Včeraj ob 2.35 popoldne je bil v pokrajini Reggio Emilia nov, hud potres, spremljan od močnih podzemskih sunkov. Skoro vse hiše, ld jim je prizanese! zadnji, potres, so se porušile. Število žrtev še ni znano.
London, 10. septembra. Kakor javlja „Daily Clironicle" iz Italije, znaša .število žrtev pri potresu 400 mrtvih in okoli 1100 ranjenih. Škoda znaša mnogo milijonov. 25.000 oeeb je brez streho ter bivajo na prostem.
Pariz, 9. sept Po brezžičnem poročila iz Rima je bil v Massi nov močan potres.
Rim, 9. septembra. listi javljajo iz Spezie, da se jo na Monte Pisam-nu pri Apuaniju odprlo žrelo, ki bruha ogenj in dim. Ozračje je polno žvepla.
M krajani minflL
Pariz, 10. septembra. (Izvirno). ..Agence Havas" poroča iz Newyor-ica: Milijarder Morgan javlja, da jt bilo francosko posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev po 8 odstotkov in izplačljivo v 10 Istih podpisano v eni uri.
Rim, 10. septembra. Po brzojavkah iz Carigrada trajajo transporti grških čet iz Rodosta na obrežje Ornega morja dalje Doslej je eqa divizija plula skozi Bosppr..
Naše učiteljstvo proti psevdonad-zornikom.
Ljubljana, 10. septembra.
Ožji sosvet pokrajinskega poverje-niatva v Ljubljani je na svoji včerajšnji seji soglasno sklenil nastopno izjavo.
Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu, poverjeništvo Ljubljana, ne prizna okrajnih šolskih nadzornikov, ki jih je imenovalo poverjeništvo prosvete za Slovenijo v Ljubljani. Učiteljstvo, včlanjeno v UJU. nima napram njim nobenih dolžnosti, ker niso imenovani zakonitim potoni. Imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov spada po bivšem avstrijskem in sedaj veljavnem srbskem zakonu v kompetenco ministrstva prosvete. Temu nairanju je soglasno pritrdil tudi ministrski svet. Na podlagi teh dejstev, je minister prosvete razveljavil imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov za bivšo Kranjsko. Zato poživljamo učiteljstvo, včlanjeno v UJU. v Beogradu, poverjeništvo Ljubljana, da se ne po-kofii naredbam teh nezakonito imenovanih nadzornikov in zapusti šolsko sobo, ako bi prišli nadzorovat Zastopniki učiteljstva v okrajnih šolskih svetih naj ne prisostvujejo sejam, na katerih bi bili navzoči ti nadzorniki in izavijo, da smatrajo vse sklepe, ki bi se izvršili v njih nenavzočnosti za neveljavne.
Poverjeništvo UJU. Ljubljana, ki šteje danes 2300 članov, zahteva od g. ministra prosvete, da ne pusti ne-kaznjeno edoma kršenje zakona
Ministrstvo prosvete se tudi prosi, da izvrši čimprej imenovanje vseh okrajnih šolskih nadzornikov, ki jih je predlagalo Udruženje Jugoslovanskega Učitelstva.
Roki za ustavo-tvorne volitve.
Danes so v Ljuljano dospele „Slu-žbene Novine" z volilnim redom za ustavovorno skupščino. Ukaz o volitvah nosi datum 3. septembra. Torej teko roki že od tega dne! Imeniki morajo biti gotovi do 21. septembra. 22. septembra jih županstva pošljejo tisfci deželni (okrožni) sekciji, pod katere področje spadajo. Reklamacije bodo torej reševale okrožne sodni-je v Mariboru, Celju, Novem mestu in deželna sodnija v Ljubljani.
Kandidatne liste se vlože med 7. in 17. novembrom pri deželni sodniji v Ljubljani za Kranjsko, pri okrajni sodniji v Mariboru pa za Štajersko volilno okrožje.
Včerašnja objava LDU o volilnih rokih je netočna, Mislili smo, da je uradna, pa je le prepis iz beograjske »Politike".
Suobočne uolitue.
Kaj uelja glede svobode zborovanja in uoliteu?
Zakon o zborovalni svobodi z dne 36. januarja 1907., št. 18 avstrijskega državnega zakonika, ni razveljavljen. Poleg zakona z dne 15. novembra 1867., št. 135 avstr. drž.zak. o škodnem pravu, veljajo torej tudi njegove določbe.
Vit F. Jelene:
Iz zgočouine jugosl. Čobrouoljceu.
(Referat na manifestacijskem zborovanju društva jugoslovanskih dobrovoljcev v Ljubljani)
„Kdor vas je videl, kdor more razumeti vaše velike žrtve, ko ste se odločili, da stopite v veliko borbo osvobojen ja, ta mora priznati, da je vaš narod vreden svobode, ki se borite za njo!"
S tesni besedami je pozdravil po« valjnik zavezniške iztočne vojske general Franchet dJ Esperey v Solunu jugoslovanske dobrovoljce.
Svet je poznal takrat samo Srbijo, govoril o junaški srbski vojski; kdo rje takrat vedel in poznal v tujem svetu Slovenijo in Hrvatsko, kdo je takrat med diplomati samo mogel pomisliti na Jugoslavijo!
Ali na današnji dan, ko je stopila na poljanah krvave Dobrudže na bojno polje jugoslovanska vojska, ko so se v krvavi borbi pobratili jugoslovanski prapori z junaškimi zastavama srbskih polkov, takrat je vprašal Bget: Kdo ste .vi? "Kdo je ta nova,
Po § 4. shodnega zakona so shodi volileev od dne razpisa volitev, kjer 9e ima govoriti r ozirom na volitve
— če niso pod milim nebom — popolnoma prosti. Ni jih treba riikomur prijaviti. Ti shodi ne spadajo med siceršnje določbe škodnega zakona Za take škode n. pr. ne velja, da prihajajo nanj odposlanci politične oblasti, ki jih tudi razpustiti ali sioar ovirati ne morejo.
Shod se lahko skliče 1.) kot javen in vsakomur pristopen, 2.) ali kot javen pa ome jen na somišljenike ene stranke, na člane kake organizacije, 3.) kot omejen le na vabljene goste.
Od sklicatelja zavisi, če hoče. da se voli predsedstvo. Sklicatelj določi reditelje. On daje ukaze glede reda na zborovan ju, če pa se je volil predsednik. jih daje ta. Kdor se upre sklicatelju, predsedniku ali rediteljem, zagreši prestopek, za katerega ga glavarstvo kaznuje z globo do 200 kron.
Kdor se neopravičeno udeleži zborovanja, ki je omejeno na vabljene ali na določeno skupino volileev, in ga vkljub pozivu na zapusti, se kaznuje z globo do 200 kron.
Kdor pa prepreči zborovanje volileev ("bodisi javno ali ne") s tem, da vanj uderc, da izrine navzoče, ali da se s silo upira formalnim zauka-zom rediteljev, n. pr. da ima iti ven, se kaznu je od sodni je z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Ce pa se je to zgodilo po dogovoru več oseb, ga zadene strogi zapor do 6 mesecev.
Čc bi kje orožniki ali glavarji ovirali svobodo zborovanja, kakor so to delali zadnje mesece pod klerikalno vlado zlasti v mariborskem okraju, protestirajte na strankino vodstvo.
Volilni red ima tudi stroge kazni za javne funkcijonarje, ki ne vrše, kar jim volilni zakon predpisuje.
Kdor z nasiljem ali grožnjo koga s preči na volitvi, se sodno kaznuje do dveh let, če ni v tem dejanju še hujši zločin.
Kdor volilen obeta ali ponudi kako darilo ali službo za to, da koga voli, bo kaznovan z zaporom do enega leta in z globo do 2000 kron. Tako bo kaznovan tudi volilec, ki je dar sprejel.
Kdor volilea prisili s silo ali grožnjo, da koga voli, se kaznuje z zaporom od dveh mesecev cfo dveh let in globo do 16.000 kron.
Volilec, ki se pri glasovanju nedostojno obnaša, se zapre do 6 mesecev.
Kdor na volišču agitira z lažmi, širi slike, plakate in druga agitačna sredstva, se kaznuje z zaporom od 2 do 6 mesecev. Tako se kaznuje tudi, kdor s kričanjem ali pretnjo volilni odbor ali volilce eprečava na njihovem delu. Take ljudi mora predsednik z volišča odstranitL
Angleški poročevalec o Albaniji.
Zastopnika angleškega jurnalistač-nega sindikata gosp. Herbert Gibbon in Henry Baerlein, ki sta se mudila zadnji čas v Albaniji, sta dospela včeraj v Ljubljano in sta obiskala našo redakcijo. Opozorila sta nas na notico v včerajšnjem listu, kjer je citirano neko pismo angleškega publicista Berorlinea (tisk. pomota) o
do sedaj neznana vojska? In iz bojnega polja v Dobrudži so odgovorili v gromenju topov tisoči naših: mi smo borci za svobodo svoje neznane domovine! Iz suženjstva prihajamo, da se vrnemo v svobodno domovino!
Takrat je svet spoznal ono realno idejo jugosl avans tva, ki je prišla iz be-sed in tihega navdušenja, posvečena z našo krvjo in našimi žrtvami v delo, ki njega plodove uživa danes naš narod. Jugoslovanski dobrovolj-ci so dali svetu prepričevalni dokaz, da ideja našega osvobojenja in uje-dinjenja ni fantasnična misel, da je ona činitelj, ki mora svet računati z njim! Ta ideja, ki se je udejstvila na bojnem polju, je dobila potem sivojo državniško obliko v Krfski deklaraciji, ki je povedala diplomaciji v besedah, to, kar smo poprej dobro-voljci rekli z orožjem.
Ko je leta 1912. začela balkanska vojna za osvobojenje enega dela našega naroda, je vedel vsakdo, da ni daleč čas, ko pride druga epoha te osvobodilne vojne. In veliko jugoslovanskih omladincev je stopilo že takrat v vrste srbske, bolgarske in črno. gorske vojske. Ko je pa leta 1914. izbruhnila svetovna vojna, so se za-' tekli v Srbijo mnogi Jugoslovani, ki so vedeli prvi hip, kaj je njihova dolžnost, brez vsake agitacije, brez
tem, kaj je videl v Skadru. Gospod Baerlein nas je zagotovil, da je pismo izmišljeno in da podatki ne odgovarjajo resnici. Pač pa nam je podal nekaj podatkov o tem, kar je s svojim tovarišem doživel in videl v Skadru.
..Prišla sva v Skader iz Podgorice v Črni gori z avtomobilom. Zglasila sva se takoj na policiji, kjer so nama odvzeli pase in so rekli, da jih nama izroče, ko bova odpotovala. Opazila sva takoj, da Albanci s svojimi orožniki vestno nadzirajo vsakega tujca, da so zelo nezaupljivi in v vsakem človeku sluti jo špijona, ki hoče delati za Jugoslavi jo. Sovraštvo proti Jugoslaviji je veliko, dasi je mnogo in mogoče večina ljudi j, ki si žele, da bi Skader prišel pod Jugoslavijo. Seveda tega ne smejo javno izreči, ker bi si ne bili svesti živl jenja. Navadno se zgodi, da takemu človeku zažgo dom. Srbe, ki so prej tam prebivali, izganjajo iz mesta, istotako kakor delajo na Reki Italijani. Videl sem, kako so nasilno izgnali starega srbskega trgovca. Na zunaj se zdi, da v Skadru vladajo samo Albanci, javna tajnost pa je, da tu na skritem delujejo Italijani, ki se skrivajo v mestu. Ko sva se peljala proti Lešu in Svetemu Ivanu Meduvaoskemu, sva srečala mnogo voz z raznim blagom. Vozniki so nama odkrito priznavali, da vozi jo blago iz Italije. Bila je vmes seveda tudi municija. Glavno besedo ima v Skadru. danes Meh med bog Mathi. To je nečak Essad-paše, ki pa ni sprejel politične dedščine svojega strica, ampak je hud nasprotnik Jugoslavije. Leta 1915. je bil v Nišu in je hotel govoriti s Pašičem, ki ga pa ni sprejel; menda ni imel časa. Od takrat je Mehmed beg Mathi razžaljen. Mogoče je pa tudi dunajski vpliv, kajti Mclimcd beg je bil preje nekaj časa na Dunaju in za silo govori nemški. On je minister za notranje zadeve, vojni minister in komandant Skadra. Hodi v civilni obleki in je še mlad mož. Sicer precej čedne postave in uživa pri Albancih velik ugled — vsi se ga boje. Albanska vlada v Tirani ima namreč šest ministrov, od teh sta dva v Skadru. Mehmed beg Mathi in neki bodža Kadrija, ki je justični minister. Zanimivo je, da je leta 1915. v Nišu nastopil proti Mehmed begu major Ri-stič in ta mož je sedaj poveljnik Ta-raboša nad Skadrom, ki ga drži jugoslovanska posadka Tako so gledata stara nasprotnika prav od blizu — seveda se nikoli ne vidita. Sicer hodi Mehmed beg pogosto na fronto in ogleduje čete. Boji se vršijo večinoma po gorah. Jugoslovanske čete stoje ob reki Bojani, da varujejo promet Na drugi strani jezera je vas Široko, kjer je raešano albansko-srb-sko prebivalstva Tam prebiva vojvoda Stevo Vukotič, brat bivše črnogorske kneginje Milene, ki pa ni nič opazila, da sta Albancem nel juba go-Nikito. (Angleška časnikarja sta bila polna pohvalo o tem možu, ki dobro pozna albansko razmere m vrši svojo težko dolžnost z vso spretnostjo dobrega diplomata.) Oba žurnalista sta opažala, da sta albancem neljuba gosta in dobro opazovana. Ko sta hotela iz Skadra oditi nazaj v Jugoslavijo, nista mogla dobiti pasov. Na policiji so njima rekli, da pasi še niso pod-pisanL Zahtevala sta podpis, a rekli so njima, da je Mchmed-beg na fron-
medsebojnih dogovorov šel je vsak posameznik na svoje mesto v srteko vojsko.
To je prvi začetek dobrovoljskega pokreta. Ko so začeli prihajati v Srbijo vedno večji transporti avstrijskih ujetnikov, so prevzeli jugoslovanski omladinci nalogo, da med ujetniki-Jugoslovani prebude idejo j ugoslovanstva, ono idejo, ki so jo hoteli v njih dušah ubiti Avstrijci in njih pomočniki. Uspeh tega dela je bil takoj zadovoljiv, vsak dan »zapuščali večji oddelki jugoslovanskih ujetnikov zarobljen iške tabore in stopali kot svobodni možje v vrste svobodnih borcev! Slovencev je bilo tedaj malo, ker slovenskih polkov, razen črnovojnikov ni bilo na srbski fronti, ali tudii iz onega malega števila Slovencev so se javili naši fantje, z zaničevanjem preklicali vsiljeno jim prisego na nasilje, in iz svobodne volje položili novo in sveto prisego svoji domovini; navečje število dobrovoljcev se je javilo iz Bosne, Like, Dalmacije in Vojvodine, a tudi bratje Cehi ao sledil našemu pozivu in stopili v naše vrste.Kontingeat i dobrovoljcev so bili podeljeni v redno srbsko vojsko, en del pa je tvoril znani dobrovoljski odred pod poveljstvom vojvode Vuka Popovima, ki je delal prave čudeže junaštva in žel na vsa-
tL V resnici je bil doma. Zato sfa se obrnila na našo oblast ki je intervenirala v Belgradu pri angleškem poslaniku. Ker tudi to ni takoj pomagalo, sta hotela skrivaj oditi v Široko, kjer stoji naša vojska. Sedla sta v čoln k nekemu ribiču, kakor da se hočeta peljati za zabavo, a albanski žandar ju je opazil in sta morala izstopiti. Šele po več dneh se njima je posrečilo dobiti papirje in sta sc z amerikanskim avtom odpeljala v Meduo, od tam v Brindisi in iz Brindizija v Trst V Ljubljani ostaneta še par dni.
Splošna sodba gosp. Baerleina je, da Albanci niso zmožni ustvariti svoje države. Oni nimajo zmisla za kulturo, divjaštvo jim je v krvi, boji med posameznimi rodovi so stalni, krvna osveta je globoko ukoreninjena v duši naroda. Osebna hrabrost jim ugaja, zato jim Srbi imponirajo in jih je mnogo, ki drže s Srbi. Sicer pa je njih prepričanje podkupljivo. Italijani to vedo in plačujejo visoke vsote za ljudi. Tako razdajajo sladkor i. dr. med prebivalstvo, skrbe za aprovizacijo in visoko po gorah plačujejo župaue, da delajo za „neod-visno Albanijo1'. Albanci so takih darov vajeni že iz prejšnjih časov. Za šole jim ni. Med njimi je sicer precej katolikov, ki pa so ostali po naravi Albanci. Sedaj drže katoliki in muslimani skupaj.
Albanci so ponosni in neki „Gazet-Iiadži" je rekel, da je pač vseeno, kaj pišejo časopisi in da lahko napišejo celo knjigo proti njim.
Sicer ljubijo laskanje: če jih kdo pohvali, mu mnogo bolj zaupajo, ako pa se jim zdi, da komu ni kaj všeč, so razžaljeni.
Po mnenju gosp. Baerleina bi bila najprimernejša meja med Jugoslavijo in Albanijo reka Drin. S tem bi prišlo kakih 70.000 do SO.000 Albancev v Jugoslavijo, kar si po večini tudi žele. Jugoslavija bi bila edina zmožna, da bi v Albaniji napravila red. Italijani nimajo tam kaj iskati. Glede Skadra meni g. Baerlein, da zgodovina tu ni merodajna: če je bil Skader pred 500 leti srbski, zdaj to ne odločuje. Vprašanje bi se dalo rešiti le v sporazumu med Albanci in Jugoslatijo. Peburčive kulturne naprave bi počasi pridobile albansko jjudstvo, da bi začelo redno življenje. Zdaj se vedno strelja in o redu ni govora. Italijani, ki so odšli iz Va-lone, so ostali na otokih. Tako bi nam vedno zapirali pot, če se njih intrige v Albaniji ne uničijo.
Poskus v Djakovi je dokazal, da bi mogla Jugoslavi ja pridobiti Albance. Danes se bije boj. Razmere v Skadru so dovolj podobne razmeram na Reki. Albanija še ni od nikogar priznana država Boj za samostojnost se bije pod italijanskim pokroviteljstvom — Jugoslavija je za Albanijo edina rešitev.
Politične beležke.
-f Nova orientacija radikalcev?
Iz Beograda nam pišejo pod 8. t m.: Predsedništvo Narodnega predstavništva je prejelo od narodnega poslanca Nikole Pašiča dopis, v katerem naznanja, da odlaga svoj mandat Dočim radikalni listi brez izjeme naglašajo; da ni Pašičfcvemu koraku pripisovati nobene politične
kem svojem podvzetju najvišja priznanja in zahvale.
V pozni jeseni leta 1915. je prišel iz Rusije prvi transport jugoslovanskih dobrovoljcev po Donavi, ali komaj je stopil na srbska tla, že je moral v ono grozno borbo, ko so Nemci in Avstrijci z največjimi silami začeli ofenzivo na Drini, Savi in Donavi, ko so Bolgari napadli zahrbtno Srbijo. V teh krvavih bojih se je odlikoval dobrovoljski odred v mnogih borbah, zadrževal je s svojimi jeklenimi prei besne napade in umaknil se je šele takrat, ko ni bilo več mogoče zadrževati nadštevilnega sovražnika S srbsko vojsko so štt jugoslovanski dobrovoljci skozi Albanijo, s srbskim narodom preživeli one strašne dni velike tragedije, ali obupali niso, nadaljevali so svojo pot, ki jih je vodila preko Krfa in Soluna nazaj do svobodne domovine. V veliki ofenzivi leta 1916. so igrali dobrovoljci odlično vlogo, vsa takratna povelja in zapovedi so polna priznanja o njihovem junaštvu, a v boju na Gr-miškem Vi6u ao dobrovoljci odločili borbo in pomogli, da smo se približali za korak naprej svojemu cilju.
Jugoslovanski omladinci pa so vršili še naprej svojo nalogo, odšli so po vBeh zavezniških in nevtralnih dr-
važnosti, ker je pač pri tam intere* sirana radikalna- stranka, se pa H ostalih političnih krogih razširjajo o vzrokih Pašičevega odstopa razne verzije. Splošno se nsglaša, da se Pašič nikakor ne strinja s Protičevo politiko glede ureditve države, as manj pa z njegovim načrtom ustavie in z zvezo radikalcev s separatisti* V zvezo s tem se spravlja tudi Par šičev poset pri vodilnih politikih de-1 mokratske stranke in tudi njegov včerajšnji setanek z ministrom Nin-čičem, ki -se je vršil tik pred njegovo demisijo. Splošno se domneva, da Pašič računa, da bo na sestanku delegatov radikalne stranke, ki se bo vršil dne 12. t m. izvoljen za predsednika radikalne stranke, s čemea? bi se otre^el zakrknjene politike Sto« jana Protiča in tudi neprimerne zveze s konservativnimi strankami. Pašič je dalje odločen nasprotnik radikalne politike v agrarnem vprašanju, kar je včeraj osebno izjavil zastopniku radikalne „Srpske Rječi" Ko-basici in tovarišem, ki so bili prti njem. Kakor znano, je bil svoječasno Kobasica s tovariši zaradi svojega stališča napram agrarnemu vprašanju izključen iz radikalne stranke, v katero se v slučaju Pašičeve zmage misli zopet vrniti. Končno so tudi govori, da se namerava Pašič popolnoma umakniti iz političnega življenja, ker je tangiran s § 16. volilne« ga reda za konstituanto. V § 16. je bilo na predlog radikalea Pere Jo« vanoviča sklenjeno, da podjetniki-« koncesijonisti ne_ morejo biti narodni poslanci, Pašič pa ima velike koncesije rudnikov. Katera verzija odgovarja istini, pokaže bližnja bo dočnost
+ Boris Savinkov, vodja ruskih1 socijalnih demokratov in bivši vojni miniser v Kerenskijevem kabinetu je dospel v Varšavo, da tam organizira novo rusko vojsko, ki naj bi stopila! borbo proti boljševikom. To svojrt vojsko je zbral iz ruskih ujetnikov, ki so jih Poljaki ujeli v svoji zadnji ofenzivi. Večina teh u jetnikov izjavlja, da je morala v boj vsled tero« rizma boljševikov in želi samo, da ss vrne v svojo domovino. Savinkov j« izposloval pri poljski vladi, da je 'ta pustila ujetnike na svobodo od po« gojeni, da stopijo v Savinkovo vojsko in da se bojujejo proti boljševikom. Kakor poročajo francoski listi* je imel Savinkov lep uspeh in je zbral že veliko vojsko, a financira ga Francija. Po vesteh iz Pariza name-, rava Savinkov proglasiti po Wran-glovem vzgledu začasno rusko vlado v Varšavi. Kak uspeh doseže Savinkov, je težko napovedovati, a vsi. ki ga poznajo, trdijo, da je mož izvan-redne energije; dokler je bil v Parizu, je najodločneje nasprotoval Lloyd! George Kerenskega transakcijam a Lenjinom in Oičerinom in zastopal stališče, da je boljševiško vlado v Rusiji mogoče zrušiti edino le z oboroženo silo.
-f Delovanje razmejitvene komisije. Iz Maribora nam poročajo dne 10. septembra: Ker ste v zadnjih sejah razmejitvene komisije predložili! jugoslovanska in avstrijska delegacija različne zahteve glede podrobne* določitve meje med Košenjakom in; Sv. Lovrcncom. so se podali sedal člani na lice mesta, da si ogledajo tamošnje razmere. Končna odločitev!
žavah, kjer so se nahajali Jugoslovani! in začeli z agitacijo. Žal, da naae delo ni rodilo onega uspeha, ki smo gai pričakovali, ker mu je italijanekaf diplomacija povsod nasprotovala. Al to iz umljivh razlogov: največji kontingent dobrovoljcev se je javljal ravno iz onega ozemlja, ki so nanj reflektirali Italijani. Ko sem v ujeb« niškem taborišču na Sardiniji zbral 500 dobrovoljcev, je bilo med tem« dobrovoljci 437 vojakov iz ozemlja* ki 6o ga po zloglasnem londonskem* paktu zahtevali Italijani. Seveda, dal Italijani niso pustili teh ljudi, ampak so jih odposlali v Francijo, od koder so mogli šele po dolgih infceH vencijah oditi v Solun. Tako so Itart lijani postopali v vseh taboriščih, nM sprotovali, kjer so le mogli, pustili 9» Čehe in Poljake, da so stopili v svoje dobrovoljske odrede, samo Jugoslovane 90 zadrževali do konca. , Skoro istotako je bilo v začetki* na Francoskem, kjer niso poznali niti Slovencev niti Hrvatov, naši ljudje so bili samo Avstrijci — torej sovraži niki. Koliko truda so imeli naši emi-sarji, predno so prepričali francosko javnost, da so to naši ljudje, da smo en narod!
Dalje prihodnjič.
- ]
fele3e feera ozemljapade taJioj, ko Eollstotako se je 0ox izjavil za ratifi-Kn delo končano.	jkacije mirovnih pogodb. Republikan-
Volilni boj v Severni 'AmciKki !ski kandidat Harding pa trdi ravno
Je v največjem jeku in se sedaj suče najbolj okoli ..Zeze Narodov". Demokratski kandidat Cox se je izjavil fea pristop Amerike v zvezo, ker je le Ha ta način zagotovljen svetovni mir.
nasprotno; on pravi, da je Zveza narodov popolnoma iluzorna, kar se jc najbolj dokazalo v rusko-poljskem konfliktu, kjer je pokazala svojo nesposobnost.
* češki legionarji na potu v domo-l
vino. Jutri v soboto pojde skozi Ljub-1 Ijano zopet večji transport čeških legio-| narjev iz Sibirije, in sicer 12. polk podi poveljstvom podpolkovnika Palackega,| vsega skupaj okrog 2000 mo?. Prvi vlaki prispe v Ljubljano ob 10., drugi ob 12.. J
jugoslovanska demokratska stranka
priredi v nedeljo dne 12. septembra ofe 10. nri 9opsfe
veliko lanijesiacijske zborovanje
v veliki dvorani Jfarodnega Um v Ijubljani.
Govorita minister na r. dr. A. Kramer in podžupan ljubljanski
dr. K. Triller.
jtacdstvo J S S.
govne Industrije.
dva" Pa popold"««	~	I Premog je brezdvomno najvažnej
* Prva češka ladja. Proti koncu pro-|ši predpogoj za razmah in razvoj m-s'ega meseca je odplula iz ViadivostokaI dnstrije. Vse države se trudijo z da-' ;rva češka ladja, ki pluje v Trst in to| lekosežnimi ro,formam; dvigniti pro-
I Ske^S^Sonar^ VtU^ ™ in zasidra* sploš-l imenuje Legie. Ta ladja bo vozila med I noeti važen vpliv na produkcijo i
Socijallzaclja premo- I. = TWfevv s««« « ie ž?J™^
r	Vinska letina je vsled deževja slaba, ker
Trstom in daljnim vzhodom.
konsnm premoga. Poleg Anglije se
Ljubljanske JDS organizacije opo-|Xemčija najrevnejše in kakor videti :arjajo na svojo veselico v nedeljo, dne _ dodala ^ • vseh pi.emogovnikov, 12. t. m. ob 3. uri popoldne na Kozler-|.	, ., , •
jevem vrtu. Po predpripravah sodeč bode pvzemsi slezkil., predpisano množino prireditev v vsakem oziru zelo zabavna. I antanti —■ najuspešnejši se peca z ves arangement je v rokah narodnih go-J vprašan jem socializaci je in dviga | -pa in gospodičen. Za najboljšo in pristno J prGul070vne industri je. Posebna ko-
l^lS^dSSl-K- socializacijo je pred krat-
kim izdala svoje novo poročilo, katere
j zije bo zaigrala najlepše slovanske pe-.	......
« semce. Vsak udeležnik je lahko gotov pravi je podobne zanimivosti sledeči pred D prijetne zabave. V nedeljo vsi na Kozler-|i0g, ki pomeni nov načrt, kako Eocia-
f jev vrt.
* Zdravstveno stanje v Ljubljani. V času od 29. avgusta do 4. septembra t. I.
Manifestacijsko zborovanje -Ju-
Ljubljana, 10. septembra, ui nato oba raztrgana in krvava na tleh.
(»slovanske demokratske stranke se j	Ž^T odP?Ual v smeri proti
j ; ■ _ j____, , 7 7	.jvelikovcu. Kmalu se je pripeljal avtomo-
vrši v nedeljo dopoldne ob deseti uri bil z antantnimi častniki, ki so vzeli oba
v veliki dvorani Narodnega doma. Opozarjamo na zborovanje, na katerem govorita minister na razpoloženju dr. Kramer in podžupan ljubljanski dr. K. Triller. vse pristaSe demokratske misli, da se zborovanja eamesljivo udeleže.
* Spored regentovega obiska v Sarajevu. Prestolonaslednik dospe v Sarajevo 19. t. m. ob 19. uri. Na kolodvoru ga počakajo zastopniki oblasti Svečani dohod v mesto se izvrši po predpisanem redu. Regent bo s svojim spremstvom stanoval v poslopju deželne vlade. Ob 21. uri bo intimen dine. Ob 22. priredi prebivalstvo veliko bakljado. Predsednik občine po
na voz in se peljali dalje za zločinci. Ko so jih došli, so jih identificirali. Eden izmed njih se je izdal za gostilničarja in puškarja iz Vovber. Meško in Trabesin-ger sta se vrnila, avto pa je počasi peljal za zločinci. Kaj se je nadalje zgodilo, ni znano. Meško je dobil več ran na glavi, sicer pa je izven nevarnosti.
*	Ustavljeno žigosanje. Vest. ki smo jo objavili pred nekaj dnevi, da je popis in žigosanje konj in vozil ustavljeno, se sedaj tudi uradno razglaša.
*	Skrb za prekmursko učiteljslvo. V škofovih zavodih v Št Vidu so na kurzu prekmurski učitelji Ko pa je bil 5. t. m. sokolski zlet v St. Vidu so odbijali te
[lizirati premogovnike.
Dosedaj so premog prodajali na
je bilo v Ljubljani novorojencev 35, umr-j svoj račun lastniki premogovnikov. Io pa je 35 oseb (18 domačinov in 171 Po novem načrtu pa mora vsak pre-
tujcev), in sicer 2 za legarjeni, 8 za grižo, 2 za dušljivim kašljem, 5 za jetiko, 1 za pljučnico in 17 za različnimi bolez-
mogovnik oddati celo produkci jo premoga za lastno ceno državnemu pre-
i ia jjijuujELU lil 1 f /.a j a&uuiiuu	1	1*11'
nimi. Za nalezljivimi boleznimi so obo-1 mogovnemu svetu, ki dobi na ta na-leli, in sicer: za škrlatico 3, za legarjem I čin izključni monopol za trgovanje s
j premogom in ki je edini upravičen I določiti prodajne cene. Poleg produk-
nje-posavskega okrožja se vrši v nedeljo L dne 12. t m. v Hrastniku, in sicer eblmogovmkov od državnega premogov-vsakem vremenu. Priprave so v polnem I nega sveta izplačano: obresti in a-teku. Ker je ravno ta postojanka važna j m0rtizaeijske kvote za dolg, ki leži
2, za grižo 36, za dušljivim kašijem 2 in za vratico 1.
sv. Sokol Hrastnik. Okrožni zlet gor-1	^	"lrit^tv-" ^.
iavskero nkrožia vrši v nedelioIčilskih	stroskov dobe lastniki pre-
ža razvoj in napredek sokolstva, pričakujemo obilne udeležbe od blizu in daleč. Zdravo in na svidenje!
na pod j pitju, obresti in amortizacijske kvote za nove investicije, normalne,
Aretacija zaradi ponarejenih ban-1 stalne obresti za obratni kapital, da-kovcev na mariborski pošti. Iz Maribora I lje posebne premije za zvišano proti ambrzojavlja dopisnik: Aretirani Hinkojdukciio ^lirika jn za posebne social Muller se je na policiji legitimiral kot tr-1	, • . - i	73 ■
govski ageht iz bradca. Eggenbergerstr. ne oprave v korist oelavstva. Pri-
Zagovarja se, da ni vedel, da so bili za-
plenjeni bankovci ponarejeni. Imel je v
merne premije dobe tudi delavci in nameščenci. Pri namenoma znižani
družbi z nekim Vilhariem plačati nekemu {produkciji se od navedenih plačil od-denarnemu zavodu v Zemunu večn račun I•„,„_.,„ .. . 1S- L _ nuu DU VU J^t IIU. L rc.za blago, naročeno v Bački. Ker pa v j T ' . , .'. . , ' . .
__________j_______________^ učitelje na migljaj iz deželne palače na I banki v Gradcu nista dobila zadostno j ^jo ot>rap izpopolniti \r. lastne mi-
zdravi regenta z govorom, na katerega j '?let na Bled, se tak° previdno izogni-1 množino jugoslovanskih kron, je Vilhar I ciative ali pa jih k temu pršili dr-odgovori regent. Nato zapojo vsa sara- 11 sokolski nevarnosti, ki je Prekmurceml od nekega žida prinesel primanjkujočo [žavni premogovni evet. Tudi, ako ood" rvucbo	u:—» I pretila v StVidu nad Ljubljano. To po-1 vsoto. Med tem denarjem se je nahajal | .VtniL-;	i-„,.,rni
stopanje kaže, da se prekmurski učitelji tudi 1 zavoj, 100 kosov, 20dinarskih ban-P^, lK.'	J? i •• Z
ne vadijo samo v knjižnem jeziku, temveč! kovcev. Muller in Vilhar sta določila, da I POlnujejo tehniko produkcije proti j------..----. - - - -1 oddasta ta denar v Mariboru. Da bUMla I volu državnega premogovnega sveta,
jevska pevska društva vse tri himne. 20. septembra poseti regent dopoldne mestno hišo, srbsko pravoslavno cerkev, katoliško katedralo, begovo džamijo in židovski tempel. Ob trinajstih bo intimno kosila Od 15. do 17. bo regent sprejemal v slavnostni dvorani deželne vlade
da se urijo tudi v izvestni politiki, ki naj jo vpeljejo v Prekmurju v veliko veselje! Klekla. Seveda so Kleklu ljubši „verva-joči židovi in protestanti", kakor pa po-1
stvar še hitreje, je odSel Muller iz Orad- J to je popolnoma na lasten risiko, dobe ca brez potnih listin in prispel srečno pre-1 vendar primerne obresti in kvote iz-
ko s^t^ss	iinžeio1d°-
Jadranski banki, da bi "jej poveril naka-j^- w» določilih izgubi podjet-zilo zneska 150.000 K na zgoraj ozna-jnik vse interne stalno dvigati cene čeni račun. Jadranska banka pa je bila že j premogu, ker mu je trgovan je s pre-zaprta in tudi ravnatelja ni bilo doma. L^ in trgovski dobiček od^eg-ujaonciu vcioaiistu. uo enajstin po-1	umpMmjii ujtiiui Aato je oasel Muller na glavno pošto, F . Turi' i +	ji
— regent tobačne tvornice. Ob trinaj- I Zebotu, tri pa proti odgovornemu ured-lkjer pa je službujoči uradnik imenovani I rVr?'., jasmitv ne more proanK-stih je kosilo v častniškem domu. Ob j niku »Straže" Veko6lavu Stupanu. Ne mi-1 zavoj ponarejenih bankovcev takoj spo- J rajskih stroskov v knjižiti previsoko, dvajsetih je intimna večerja pri deželni I ne„ nobeno zasedanje brez obtožbe proti [znal in povzročil Mullerjevo aretacijo. Iker ga v tem oziru kontrolira državni
■tls^f	_ 1_____ f • • i I3 7P TT1 m nkrol/AVeniam	/lltnli lrlnnlrA 1 I	•	•• M ^	_--- I/ -J--------'- 1	•	1 •	, .	1
deputacije in korporacije. Ob dvajsetih bo šteno in zavedno slovensko učiteljsko, svečana večerja, pri kateri bosta imela * ..Straža" in »Gospodar" zopet pred I govore regent in predsednik deželne vlade, j sodiščem. V prihodnjem porotnem zase-21. septembra ob devetih dopoldne defi- d.aniu v Mariboru se bodo vršile tudi štiri lira pred regentom sarajevska posadka I tiskovne pravde, ena proti odgovornemu na vojaškem vežbališču. Ob enajstih po- j urednika „SIoven. Gospodarja" Franu
reoTMlf IrtKarn.	I 2ehoti!. ' "	...
grozdje še ni popolnoma dozorelo. 2^ato se plača mošt po 8 do 8-50. staro vino se plačuje po 11 do 14 po kakovosti in jalov sti. V Srem so že začeli prihajati trgovci, da se oskrbe z vinom.
= Angleži in podonavska plovba. Kakor poroča časopisje, se nameravajo Angleži polastiti večine delnic podonavskih plovnih družb. Tako javlja romunski list „Dimineata". da si je zagotovila močna londonska finančna družba, kateri je načelu znana tvrdka Furness, Withy & Co., večji del delnic budimpeštanskih, dunajskih in ratiborskih plovnih družb, ki imajo pravzaprav v svojih rokah promet po Donavi od Železnih vrat proti severo-zapadu. Omenjena londonska tvrdka je znana tudi v Rumuniji kot lastnica linije Ionston, ki ima že deset let v svojih ro-. kah izvozni in uvozni promet v rumun-skih lukah Konstanca. Galata in Braila ter ima razen tega tudi 25 <?r delnic romunske anonimne zavarovailnc. družbe „Preveredea" v Braili.
= Uvoz riununskega vina v Av-tri jo. Xova trgovinska pogodba med Rnmnnijo in Avstrijo vsebuje tudi uvozno dovoljenje za 500 vagonov, to je ">0.000 hektolitrov mmiinskih vin v Avstrijo, llumuni so dali Avstrijcem popolno svobodo glede nabave valure in «rlede poslovanja.
Turški carinski tarif. O priliki podpisa turške mirovne pogodbe je turška vlada preklicala carinski tarif iz leta 1916; namesto njega stopi v veljavo zopet ll%na vrednostna ear rina.
Gospodarsko stanje Rusije. Na državni konferenci neodvisnih socialistov v Berlinu je imel pravkar iz Rusije prispeli prof. Ballot predavanje o sedanjem gospodarskem položaju Rusije. Naglašal je, da je vzrok zavoženega ruskega gospodarstva iskaii predvsem v pomanjkanju komunikacijskih sredstev. Rusija ima na razpolago ogromne zaloge živil, petroleja in sladkorja, česar pa vsled pomanjkanja prometnih sredstev ne more spraviti v pasivne kraje.
»ladi, nato pa slavnostni ples v oficirskem domu. 22. septembra odpotuje regent v Bosanski Brod, kamor dospe ob devetnajstih.
* Novi predsednik Narodnega predstavništva. Kakor smo že včeraj poročali, je bil za predsednika Narodnega predstavništva izvoljen radikalec dr. Sta-nojlo Vaklevtf. Novi predsednik našega parlamenta je bil rojen leta 1850. v Jasi-kovici v kruševačkem okrugu. Gimnazijo je_ dovršil v Kragujevcu, medicinski študij pa je pričel v Moskvi in ga dovršil » Parizu. Udeležil se je kot sanitetni častnik vseh balkanskih vojn in tudi svetovne »»jne. Leta 1901. je postal senator, a ko ije nastopil kralj Peter, postal je Vukčevič tajnik senta. Leta 1908. je bil izvoljen za predsednika Narodne skupščine. Ko se je v istem letu izvršila aneksija Bosne in Hercegovine po bivši Avstroogrski, prišla je z ozirom na vi " " " "
rijska vlada na krmilo ^ _______
izvršila izprememba tudi v predsedništvu skupščine. Ker ni mogel pobegniti, ko so (avražne čete zasedle Srbijo, ostal je v deželi. Nemci so ga iz Kruševca, kjer se je tačas nahajal, poslali v Požarevac kot edravnika. Tam so ga Bolgari internirali najprej v Nišu, potem v Sofiji in končno R Plovdivu, kjer je preživel dve leti.
Prihodnja skupščina jugoslovanskih zdravnikov v Ljubljani. Skupščina jugo-
lažem m obrekovanjem teh dveh klerikalnih listov.
Vlom v Mariboru. V stanovan je I premogovni svet Edina pot, ki pod dr. Trenza v Vrazovi ulici v Mariboru jel -	• i	„,.„■
hil včerfli irvrŠPn vlnm	S^ ni m?: I K*^" preostaja, da Zadovolji SVOJO
* Pomožna šola v Ljubljani. Na šest-11"1 včeraj izvršen vlom. Škode še ni mo-,	, ,. , .
razredni pomožni šoli z zbirainim raz-IR0« dognati, ker se nahaja dr. Trenz na I strast po dobičku je da svoj obrat redom v Ljubljani se prične šolsko leto I dopustu. Tatvine je osumljena njegova j gospodarsko m socialno izpopolni. S 1920/21 v četrtek, dne 16. septembra t. 1.1 bivša kuharica.	_	J tem je dobičkaželjnosta, ki je tako
s šolsko mašo in dne 17. septembra z I . Nesreča v hribih. Blizu izvira Savi-1i-varno vn;va]a na kon«olidaciio na-rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bo'« nadel nedavno nosestnik Ivan Vra-I^™0 vpivala. na Kon.oiiaacijo na
v sredo, dne 15. septembra od dveh do štirih popoldne v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5 v pritličju.
Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 3, II. nadstropje. Vpisovanje se vrši dne 15. do 18. t. m. od 8. do 12. in od 15. do 17. ure vsak dan. Poučevale se bodo sledeče tehnike: kljekljane in šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, filet in biserna dela s posebnim ozirom na narodne motive. Redne učenke morajo biti vsaj
1 A la^	!m » a r	f.___i - *	_ i
ce je padel nedavno posestnik Ivan Vra- ■ ,	,	. ,. .
bič z dvesto metrov visoke pečine v pre- rodnfSa gospodarstva, postavljen vi pad, kjer je'mrtev obležal. Po dolgem!sok jez, iskanju so ga našli pretečeco sredo ter f	'
ga pokopali v bohinjski Srednji vasi.
dobijo vse za uk potrebno tvorivo in učne pripomočke zastonj na razpolago, vendar ostanejo šolski izdelki last zavoda. Pridne revne učenke prejmejo podpore. Ženam in dekletom, ki nimajo časa za redni pouk, se nudi
Slovanskega zdravniškega društva je na,. Tobaraa glavna zaloga v Slovenj-svoji zadnji seji dne 8 t. m. sklenila, naj g™dcu 8- ok!obra 1920 potom jav-upravni odbor skupno s posameznimi po^ f«« natečaja razpisana V enoletnem ca-krajinskimi društvi izdela načrt zdra£ f ■ser-'.e v ^J ?,alf«3 °ddaJ° .tob?čn'h ma-
prilika, da kot hospitantke obiskujejo za- f" ' -ie vt^n,SKl	^
vod v gotovih urah, se priučijo kaki teh-1 ^tavracije, g. Sober, obsodil na 500 K niki in si tako omogočijo lep zaslužek. I ?enarn? f1™*.m ?. .dn.t *?P°rj?: ubsoJenka Redni brezplačni ponk se prične 21. t. m.
S tem načrtom je pripravljena »> jf . i ~ j -' , -	. Pot k ]x>časni, razumni socializaciji,
se poS?d°?£	IZNeS°S ^-.asigura produktiviteto premogov-
dinand Weiss dne 23. avgusta zvečer spri Jnikov in izključuje prevelik dobiček s svojo ženo in jo v prepiru s sekiro {premogovnih baronov, ubil. ubil je tudi svojega malega otroka. Da bi prikril svoje hudodelstvo, nesel je žrtvi svojega divjaštva na neko zidanico v seno in poslopje zažgal. Sodna preiskava pa je dognala Weissovo krivdo. Med Weissom in njegovo ženo so bili vedni prepiri, ker je mož nasilno ravnal s svojo žena
* Ostra kazen. Ker je natakar restavracije ,,Maribor" za časa orlovskega tabora v Mariboru zaračunal nekemu gostu za obed 10 K več kakor je bilo na jedilnem listu, je verižniški urad lastnico re-
je proti tej obsodbi vložila ničnostno pritožbo.
zbornice. Predsednik dr. Jovanovič Batu t je v svojem zaključnem govoru izjavil, da je jugoslovenska misel v zdrav-društvu ne več misel, temveč že
terijalij za 1,351.926 K 25 vin. kupne cene, v založno trafiko pa po konzumentski ceni računjeno za 361.199 K 50 vin., na! kar je založniku pripadel trafikantski do-
kt'rolr nn 11 f\M> V IE	KT.l__X____I
Prosvefa.
Veliki citrarski koncert priredi danes točno ob pol 21. uri v veliki dvor-ini Uniona I. jugoslovanski citrarski klub Favorit". Na sporedu so skladbe naj-
izvršeno delo. Skupščina je "soglasno spre- 1,0	K	Natančnejši po-1 boljših citrarskih komponistov. Kdor ho& iela predlog dr. Grejroriča nai se vrši r . i ^ lz.v.edo Pn financ- ^"J- ravna-1 uživati lepi umetniški večer naj ne za-prihodnja skupščina meseca ^ptembra in pri finančni straži I mudi te lepe prilike. Predprodaja vstop-1921 v Ljubljani Včerai noDoldne so =lovenjgradcu. Poloziti se mora predno I me v trafiki nasproti glavni posti, Pre-__________. J t-".—™ I se DOnudba izroči 13.500 K iamšnnA I ŠPftinVa llllZ-l KA *n fvl 91	n.tm.1
skupščinarji napravili izlete v Sombor, Prestovac in Stenjevec. Danes je večja skupina skupščinarjev priredila izlet na PHtvička jezera.
* Pisatelj Meško napaden in ranjen. Narodni svet za Koroško v Velikovcu jav
se ponudba izroči 13.500 K jamščine.
Pri konzulatu č. S. R. v Ljubljani uradu je dne 13., 16. in 26. septembra od 8. do 2. ure delegat za selitveno akcijo (repatriacija) v Cehoslovaško republiko in daje vse potrebne informacije. Poudar-
šernova ulica 54, in od 21. ure naprej pri večerni blagajni.
Ija: V četrtek, dne 9. t. m., ob 19. uri je I ja se, da se v drugih dnevih ne aradaje.
hil nanarlpn na rpeti nri rVOinl	I * 7«miHi. n.l.M	1--
Rl napaden na cesti pri Dolini župnik in pisatelj Meško v družbi bogoslovca Tra-besingerja. Od celovške strani sta se pripeljala dva voza moških. Brez povoda sta se vaza ustavila, moški pa so planili na Meška in Trabesingerja ter ju pobili na tla. Mešku so vzeli uro in dežnik in pu-
Zgradba palače češkoslovaškega konzulata v Zagrebu. Češkoslovaški konzulat v Zagrebu zgradi veliko reprezentacijsko poslopje, ki bo stalo več milijonov češkoslovaških kron. Stavba bo stala na sejmišču, kjer se nahajajo tudi "druge re-prezentaciiske stavbe.
V nedelio 12. t m. ob 3. uri
velika vrtna veselica
združenih Ijubli. organizacij JDS
na Koslerjevem vrtu«
Šport in turistika.
— Plavalna tekma za prvenstvo Slovenije. v psdeljo, dne 12. t m., ob pol 15. uri se "vrši na Ljubljanici (prostori ljubljanskega športnega kluba) plavalna tekma za prvenstvo Slovenije. Zadnji prijavni rok k tekmi je 10. t. m. Prijavljenih je že večje število tekmovalcev. Dohod za občinstvo po Trnovskem pristanu.
st Ilirija—Varaždinski S. K. V nedeljo, dne 12. septembra, se vrši na prostoru Ilirije ob y218.uri nogometna tekma med Varaždinskim športnim klubom in" Ilirijo. Varaždinski-športni klub je najboljSi klub v Varaždmu in je dosegel v letošnji sezoni prav čedne rezultate. Vstopnina: sedeži 1. vrste po 24 K, 2. vrste po 16 K, stojišče po tO K, za člane in dijake (le v predprodaji) po 6 K. Predprodaja vstopnic za dijake se bo vršila na prostoru Ilirije v soboto od do 5/»20-ure. Na dan tekme velja stojišče brez izjeme po 10 K. Tekma se bo vršila ob vsakem
Cene na zagrebškem trgu. Govedina, sprednji del. Kg po 26 K, zadnji del 28 K s privago; teletina, sprednji del kg 20 K, zadnji del 24 K s privago; svinjina, sprednji del, kg 32 K, zadnji del 40 K s privago; slanina kg 40 K, salo 42—44 K s privago. Zelenjava: zelje kg 2 K. ohrovt 2—3 K, krompir 2-2-50 K, rajčioe 4—5 K, fižol 5—6 K, oluščen liter po 5—6 K, čebula kg 4 K, češenj 10 K, jajca k&iad 1-60—2 K, mleko liter 6 K. Sadje: jfeolka kg 3-5 K, hruške 6—8 K, breskve 5—7 K, češplje 3—4 K, grozdje kg 10—14 K.
= Cenejša živila na mednarodnih trgih. Predsednik statističnega komiteja severoainerikanskih trgovskih zbornic proglaša, da bodo oene živ-ljemakim potrebščinam na svetovnih trgih z ozirom na dobro letino znatno padle.
= Cene kavi v Hamburgu: 4. september. Trg je miren, povpraševanje po zacarinjeni kavi večje. Cene rastejo. Santos 28 mark, zacarinjeno blago, loco, na veliko za Vi kg. Brazilske oferte so deloma višje.
= Tržaški veletrg. Dosedaj' je priglašenih poleg drugih 216 izstavite!jev iz Madžarske, 160 iz Dunaja, 100 iz Nemčije, 40 iz Grčije in 27 iz Češkoslovaške. Napadno in značilno je veliko število Madžarov in Dunajčanov.
= r^eraški industrijalci v Jugoslaviji. Prihodnjo nedeljo pride v Jugoslavijo večja družba nemških industrijalcev, ki nameravajo v naši državi ustanoviti več kemičnih tvornic. Odpotujejo v Beograd, da se tamkaj pogajajo z našo vlado.
= Prva hrvatska Stediona je povišala svojo glavnico od 40 na 60 milijonov kron. Izdanih je 10.000 novih delnic po 2000 kron nominale.
= Nova transportna družba. S
pomočjo čeških bank ustanove novo transportno družbo s kapitalom1 3 mil. č. kron za mednarodni promet. Družba prevzame transportno firmo. S. & W. HofFmann v Trstu in bo imela razne lilij alka.
Borze IG. septembra.
Zagreb, Današnja borza je bila zopet jako slaba. Padli so vsi tečaji. 1« dolarji in izplačilo Dunaj Kili čvrsti. Tudi vse delnice so nazadovale. celo Prva hrvatska Stediona kl jub temu, da ie povišala svojo glavnico. Devize: Berlin 207, Milan 470 do 405, London "70 do .",80. Newyork 104 do 107, Pariz 7^0 do 760. Praga 162 do 169. Duna i 38.75 do 40. Valute: dolarji 101 do 106. rublji 120 do 122. funti 360 do 380. lire 4S0 do 485, napoleondori 375 do 385, marke liG" do 208. H i 220 do 228. Efekti-.
denar blago
Jadranska banka..........................2750
I.jnbljanaka kr. banka....................1*00
Ročka pajka banka ....... MO 460
Narodna inmaka . ....... 1015
Hrv. remaljaka banka .......... 750 770
Gatniann........... 1950 2050
O»bro-aoka parobr. plov., Dubrovnik . 7500
Prva brv. Ster1 o uea '.......... 1150» 11700
Zagrebška eskomptna . ... . . 1655 1670
Slor. eak. banka...................725
Banka i čtedionica za Primorje, Snšak	1100
Dunaj, devize v prostem prometu: Zagreb 246 do 266. Budimpešta W do 109, Prajra 431 do 457. Varšava 115 do 117, dinar 1035 <fo 1085. dolar 245, lira 1150, lej 530. rubel 280. marke 532 do 537. francoski , frank 1775, švicarski franki 4150 do.. 4155, funti S65. Efekti-.
Avatr. kronska renta ...... . . . . . *	M 50
,. majska renta ............	84-40
Ogrska kronska renta......................110-—
V. avstrijsko vojno posojilo ........	—•—
Tnrške srečke.....................2S01-—
Kreditni za»od sa trg. in indostr......	1026 —
Anglobanka...... . . ____.......	906'—
Bankverein..................Stg-—
Bosanska semaljska banka ........	C80-—
Avstro-Ogrska banka ...... .	:i!ne-—
Zivnostenska banka. . . ......	!7no-—
Državne železnic«. ....................3800.—
Južna železnica..............................ISM —
Alpine-Montan.........................4290.—
Praška železna indostr....................7725-—
Ztirich, devize: Berlin 11.40, Ho-landska 192.50, Newvork 610. London 21.57, Pariz 41.10. Milan 26.60, Bruscl 43.30. Kopenhagen 87, Stock-holm 124. Kristijanija 87.20, Madrid 90.60, Bueros Ayres 240, Praga 9.50, Beograd 22.SO. Zagreb 5.60, Dunaj 2.65, žigosane 2.30, Budimpešta 2.35.
Vremensko poročilo.
Ljubljana 346 m nad morjem
Dan
10. • 10. sept
€t o. • S 0 S i-. U oo	S tfi XjB >	S.«1 iS	Vetrovi
22. nri	7*1-1	148	brez vetra
8. nri	7*1-2	100	»
».ari	789-4	220	»
Neb.
jasno
jasno
Obir SOM m n«4 morjem
9. sept 28. vi 10. sept 8. uri
«00-« 9-0
brez vetra slab. sva.

Srednja včerajšnja tempereture 15 7, normSLlna 15« Vremenska napoved: Lepo, toplo in mimo vrem«.
dLastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni -oraclnflčF. jcleoft
•	Is upravništva „Jutra".
Kolportažni oddelek: Vsak kolporter mora imeti stojo legitimacijo. — Odda se mesto i-olporUrja za občino Vič. — Izpopolniti je ie nekaj mest Icolporta jev v mestu. — Morebitne pritožbe glede kol-portaže naj se javijo kolportažnemu oddelka «Jutra>, Sodna ulica 6. — Kupnjte «Jntro», ki je najcenejši slovenski dnevnik.
SsMratnI oddelek: Poslali smo mnogo okrožnic raznim tvrdkam in zavodom, od katerih pričakujemo, da se zanesljivo odzovejo našem a vabila in nam pošljejo svoje oglase. Skrbeli bomo, da bo točno
•	j. postrežen vsak cen j. inserent. Dobrega
trgovca je spoznati po dobri reklami. On ne zamudi nobene prilike, da ne bi bil
•	v neprestanem stiku z občinstvom. Reklama mu prinsSa bogate obresti in sčasoma po možnosti tisočkratno investirani
| kapital. — Vpoš te varno vsaker&ne želje in naročila, ki se morejo izvršiti natančno in vestno. Tudi tiskarna gleda na precizno in lično izvršitev oglasov, kar mnogo pripomore k čim večjemu uspehu.
JfaroSnikom! Vljudno vabimo cenj. občinstvo, da se naroča na naš dnevnik. Splošno prevladuje mnenje, da je naš list jako dober in da nadkriljaje ostale časopise. Uprava pričaknje, da bodo či-tatelji vpoštevali našo dobro voljo in velik trud, pa se marljivo naročali na dnevnik <Jutro. — Raznašanje je pri - čelo te doi funkcionirati točno. Edor ni dobro postrežen, naj se pritoži.
Dprava dnevnika,-Jutro" je v Sodni uHol št. 6.
Obvestilo.
Obveščam si. občinstvo, da sem po Suoro štirimesečnem premoru

Mali oglasi. |

Med fCffflil najfinejši, trčaa, se proda. UIBU ^lil I Uj Večja množina po 50 kron kilogram. Vekoslav Bratlna, čebelar, Krlžovol pri Ljutomeru. 11? 6—1
sljonlat'
▼ okollol mosta.
Ponudbe pod„Pen-, Trbovlje IL 108 3-2
,Hwatslii BraatFžacVSrulSI
slsviji. Izlazi svakog 1., 10. i 20. u mje-seen. Soradjnju naši prvi stručnjaci. Pret-plata godišnje K 120"— ili 30 Dinara. Adre-sar industrije drva. Cijena K 20-— ili 5 Dinara. Zagreb, Strossmayerjova ulica br. 6.
101 10—4
Zaboje in Kante
nlioa.
od ameriškega petroleja in kupi Sever & Somp., Ljubljana, WoXfova
96 10-4
seje
zlata verižico z zlato sveti-
niim Pošteni najditelj naj jo odda proti Ujllilj. primerni nagradi v trgovini Mat. Gsrber, Kongresni trg, tu. 121
po nizki ceni se sprejmejo gospodje in gospodične v gostilni Avg. Debevoa na Bregu it. 20.
liborna kuhinja, pristna vina. Zmerne cene.
;__119 3—1
Snhll v srel^ni mesta iščem. Ponudbe pod UUUU šifro „sieeptng room for American" na upravo «Jutra>. 120 2—1
Prvo ia edino delo,
ki oheega vso državo SHS in daje primerne 'informacije trgovcu, indnstrijcu, pravniku, j političnim uradnikom in sploh vsem, ki se zanimajo za gospodarstvo, je
Jogosfavenski kompas
zvezek Z.
Preko 50.000 naslovov trgovskih podjetij in ' trgovcev. bogata,neobhodno potreba a vsebina.
Zahtevajte prospekt!
Ona trdo vezani knjigi K 400-— franko, 1400 strani.	118
Naročila sprejema ■ Gospodarska pisarna Dr. Cerne, LJubljana, ESlklošlčeva
oasta št. 6. Telefon št. 37.
prostorih u Hrenovi ulici št. 19.
Zahvaljujem se za doslej mi prijazno izkazano naklonjenost in prosim, da se mi ista ohrani tudi v bodoče. Cenjena naročila bom izvrševal kakor običajno, točno in solidno in po zmernih cenah. — Obenem
sprejmem dva vajenca
iz dobre rodbino. Reflektanti naj sc blagovolijo obrniti osebno ali pismeno do mene.
S spoštovanjem	111
Valentin Upbančič, kovaški mojster,
LJubljana, Hrenova nlioa H. 19.
Na drobnoI
Na debelo!
JOS. FABIANI
Ljubljana, Prešernova ulica 54. nasproti glavne pošte
telefon interurb. 548.
Velika zaloga špecerijskega in kolonialnega blaga, likerjev, namiznih 116 in dezertnih vin. 6—1

86 13-3
priporoča
Odon Koutny
Ljubljana, Kolodvorska ulica 37.
ŠTAMPILJE
ANT.ČERNE^
.LJUBLJANA
Kalsles
^cp.m tp.S
r-p.a V.
irank; ,

Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje raznih „ koles" v peči, naj se ohrne na tvrdko
II
Tone Malgaj,
h
stavbni In pohištveni pleskar in liCar g
Ljubljana, 5
Kolodvorska ulica 6. uj
3
COSULICH-LINE
Sew7ork-Buenos-Ayres-Klo dl Janelro Santos-Kontovldeo. 94 17-2 Brezplačna pojasnila in prodaja voznih Kotov, za potnike iz Slovenije edinole pri:
SIMON KMETEC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26.
Več kolporterjev
st. 6.
sprejme takoj
DELNIŠKA TISRamn
D. D.
(prer Tiskarna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg)
Miklošičeva oesta št. 16
se priporoča
za izdelovanje vseh tiskovin od posetnic do najumet-nejšega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih.	35 8
knjigoveznico,
Obenem priporoča svojo najbolje urejeno ki izvršuje knjigoveška dela od najpreprosteje do najfineje vrste.
Zamenjava hiš. -m
Enodružinska vila z vsemi udobnostmi (tudi centralna kurjavah in velikim vrtom, oddaljena 20 minut od glavne pošte s Ljubljani, zgrajena 1013, in štirlstano-vanjska, vila v Opatiji, zgrajena 1911, se zamenjata za hišo v centralni legi Ljubljane. Prevzem vile v Opatjji ni pogoj; na višjo vrednost Fe doplača. — Ponudbe na „Foitnl predal 47", Ljubljana.	114
Koirtnnrenine cene!
Samo na debelo!
Vsakovrstna manufaktura
se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki	112 20—1
BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 25 I.
Lastni avto za prevalmje!
Konkurenčne cene!
Q Za 50letnico Jenkove smrti je priredila Tiskovna zadruga p	III. izdajo	65 6
o Simon Jenkovih pesmi,
ki jih je nanovo uredil dr. Joža Glonar. Knjiga velja broš. 10 K, vez. 15 K, po pošti pripor. K1'80 več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
Naročajte in čitajte
B
B ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica št. 6:
B
918, DospooarsKiR ia socijiie wm
i. u.
n
B iv.
v.
vi.
zvezek: Br. A. Zalokar, Ljudsko zdravje, cena 5 K.
zvezek: Dr. B. Derč, Dojenček, njega negovanje in prebrana, cena 5 E.
zvezek: Dr. J. Demšar, Spolne bolezni, cena 8 K.
zvezek: Dr. Št. Sagadln, Naš sadašnji ustavni položaj, cena 16 E.
zvezek: Dr. L. Plt&mio, Pravo in revolucija, cena 7 K 50 v.
zvezek: Doknmenti o jadranskem vprašanju, cena 18 E.	71 5
; Po pošti priporočeno velja vsaka knjiga 1 E 60 v več.
H
a
B B B B B B B B B

Avtomobilna prometna delniška družba
Ljubljana, Pogačarjev trg št 3
Telefon SL1.	us
Ekspresne tovorne vožnje iz Ljubljane v vse kraje n: Jugoslavije in tovorni promet po vsej Sloveniji r.:
fr
fr fr
I* fr fr fr fr fr fr fr fr fr !fr
ns:.
Ljubljana« Dunajska cesta 20, Podružnica Maribor, Jurčičeva
16 13-8	priporoča	UliCa »
Pnevmatiko za avto in kolesa
ter vsake vrste gumijeve predmete, izolirane
žice za e8ek-trižno napeljavo, elektrotehnični material po najnižjih cenah.
Telefon St. 470.
Pivovarna »UNION
Telefon St. 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, Ljubljana.
M Ljubljana'Spodnja Šiška
priporoča svoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. Dobe se tudi tropine In sladne cime, ki so kot živinska pKa zelo priporočljive. 43 52-3
: Jadranska banka:
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in droge vloge pod najugodnejšim pogoji Prevzema vse bančne posle po) najugodnejšimi nogojl
JeograJ, Celje, Dubrovnik, Jlotor, Kranj, žjubljana, Jfiaribor, JKetkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Zrst, Wen. 9 52-s
poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.
Jtaiianik .Delniška tukacuk.dL A^Ifflibljam.