đr^ (^nìpf Gorenjski časnik od leta 1947 L/ I t* PRVJ PPIßWOONIKTfDNlK GOKENjEC LETA rOOO TOREK, 18. SEPTEMBRA 2007 leto LX, §t. 75, cena 1,20 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marita VolČtak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih NAKIADA: 22.000 IZVODOV ^■Vt-Nl .GO R v N J s KI o LAS. s Vlada na Že drugič v svojem mandatu bo premier janež janša 2 vso vladno ekipo obiskal Gorenjsko. Prvič jo je pred slabima dvema letoma. ^^ ^^^ v Danica Zavrl Zl£bir lom Erjavcem in Janezom trica 2a delo, doažino in so ..............................................................................Podobnikom prihaja v Želez* cialne zadeve Marjeta Cot- Kranj • Delovni posvet vlade nike, kjer bodo v Domelu od- man bo obiskala Center za bo jutri dopoldne v Kranjski prli novo proizvodno halo. socialno delo v Škofji Loki, Gori, popoldne bo srečanje z Jutri dopoldne obišče tudi terapevtsko skupnost v So- župani, gospodarstveniki, begunjski Elan. Danes po- potniciterCentersJepih, sia- poslanci in driavniinj svetni- poldne pa se že začenjajo bovidnili in starejših v Škofji ki iz Gorenjske na Brdu, ob tudi obiski posameznih mi- Loki, jutri pa §e CUDV Ma- osmih zvečer pa bodo navzo- nistrov. Novi minister za či pri odprtju nove telovadni- promet Radovan Žerjav se ce v Poljanah, kjer bodo sre- bo v Kranju 2 župani, poslan- zaposlovanje v Kranju. Mini- tevža Langusa v Radovljici in območno službo zavoda za ster za okolje in prostor Janez Podobnik bo ob iS. uri v Čanje zaokrožili z dobrodel- ci in državnimi svetniki po-no nogometno tekmo med govarjal o gradnji avtoceste vladno ekipo in ekipo gorenj- Karavanke-ljubijana, proble- Cerkljah z župani obän Cer- skih gospodarstvenikov in matiki cestnega in železni- kije, Šenčur, Kranj, Naklo, politikov- Škega omrežja ter letalskega Preddvor, Jezersko, Mengeš, Že danes popoldne pa pre- prometa. Jutri opoldne bo Vodice in Komenda razprav-mier Janez Jan^ z ministri minister o isti temi razprav- IjaJ o preskrbi z vodo. Andrejem Vizjakom, Kar- Ijal tudi na Jesenicah, Minis- ^ 2. stran Gradnja gorenjske avtoceste bo ena od tem vladnega obiska na Gorenjskem. / roic.T,rvadov^ Tromeje ne dajo za center Gorenjsko ekološko društvo je s shodom v Podbrezjah opozorilo, da domačini nasprotujejo umestitvi centra za odpadke na Tromeji. Podpora veČine lastnikov zemljišč. Stoiam Saje predstavili namen protestne nili odgovomim in javnosti. ..............................................................................akcije Gorenjskega ekološke- V vplivnem okolju lokacije Podbrezje • Pred gasilskim ga društva. Med 16. in 17. na meji med občinami Na- domom v Podbrezjah se ie v uro so udeleženci shoda s klo, Radovljica in Tržič živi petek zbralo okrog 180 prebi- počasno hojo prek prehoda približno 2.600 ljudi. Naše valcev vasi Bistrica, Podbrez- za pešce občasno ustavljali okolje je že preobremenjeno je, Gobovce, Ljubno, Zvirče promet na regionalni cesti z avtocesto, električnimi daljin Kovor. Med njimi jih je Naklo-Radovljica. S tem so novodi, plinovodom in beto- šestdeset nosilo transparente znova opozorili na neprime- namo. Nadaljnja industriali- in table z napisi: Hočemo ze- ren odnos Občine Naklo in zacija je zato nedopustna, lene Podbrezje, Ljubno, Ko- Ministrstva za okolje in pros- Gozd na območju Tromeje vor: Tromeja - varovalni tor RS, ki domačinom vsilju- je zadnja obramba pred hru- gozd, neokrnjena narava; Po- jeta regijski center za ravna- pom in škodljivimi vplivi že dobnik - pusti Tromejo pri nje z odpadki na Tromeji. storjenih posegov v naravo. miru: Smeti v Podbrezje, dc- " RazlMC za nasprotovanje nar v Naklo, so zgovorno tej lokaciji smo večkrat pojas ^ 3. stran Šport in zabava, vabljeni v Preddvor v soboto, 22. septembra. DANES IZŠLA BREZPLAČNA ar PRILOGA RENiSKA \ Ite t>a\ Gorenjska Banka KIA f M ) . I Si^zvezdlG in 7 lltna giranclja Ut I K7* i.*- PREVETRtrE BANČNOg^ POSLOVANJE Jv % zc od 11.990 &UR 7H M9UBD Mtt fi MVrtk s HnsàXD baxb ftOh^iÉWM'.i »lift Iii m* I» «XU K AKCUSKJ raiHRANEK -2.000 6UR iJOi/l ENOPROSTOREC f« v ^ • emivD «T^dàil omftpa e>»7 onba «TN« wii y CQtttt «d « B dD&6 l/invn r «reiđ Prodafflo sefvlsnl center MtAQ U^oiicova 2, L|ubl|ana, <0 OV 56-43^2 ^ 75 AKTUALNO Nove parkirne karte za invalide Na proSnjo bralca smo se na kranjski upravni enoti pozanimali, kdo in pod kakšnimi pogoji Izdaja parkirne karte 29 invalide. Zanimafo nas je, zakaj sta v obtoku dve oblikovno razlt^ni karti. Na vprašanje smo poiskali od-govo re. 3 GORENJSKA V Begunjah si želijo dvorano Vse večje organizacije in društva v krajevni skupnosti Begunje so predlagale radovljiškemu Županu |anku S, StuSku, da bi občina v okviru obnove Rancigarjeve vrle v 3egunjah v kletnih prostorih ali pod dvoriščem uredila večnamensko dvorano. 4 KRONIKA Grozil z ugrabitvijo otrok Petrndvajsetletnega Kamntčana je policija osumila, da je izsiljeval pod* jetnika iz Kamnika. Zahteval je petde-set tisoČ evrov, sicer bi mu ugrabil otroka. Izsiljsvakc je bil selo previ* den. vendar je bila policija pri odkrivanju kljub temu uspHna, EKONOMIJA Starman je v Jelovici pogorel v lastninski zgodbi $koQeloike Jelovice je prišlo do preloma. Družba £BSCn3up, kije vlasti Gregorja 6en> ^Ine» je dosegla 54-odstQtno lastništvo. S tem se je od jelovice poslovil njen prvi nadzornik Bojan Starman in uprava» ki to je vsilil, 17 VREME Demes bo (Maöfw s padcMnanu, tudi nevihiarm. Jutri bodo padavine ponehale, popoldne se bc :gasnib. V četrtek l^jasfw, zJutranjo megfo po nižinah. n/15 jutri: padavine bodo ponehale co (h VO M? (N fn 2 POLITIK da n ica .zav rl ®g-glas. si GORENJSKI CIAS torek, 18. septembra aooy Občine o predsedovanju EU Danica Zavrl Žlebir su. Srečanje je izkoristil tudi za informacijo županom o ponovnem razpisu za evropska strukturna sredstva. Brdo pri Kranju • Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter Skup- ga bo služba ponovila 21. nost obćin in Združenje ob- septembra, občine, ki so bile Čin Slovenije so za župane na prvem razpisu neuspeš-slovenskih občin v petek na ne zaradi nepopolnih vlog, Brdu pripravile predstavitev pa te lahko dopolnijo in zno-Kaj bi morale o predsedova- va kandidirajo. Na srečanju nju Slovenije Evropski uniji z župani se je zvrstilo še več vedeli občine. Velikega odzi- predavateljev, ki so predstava ni bilo, navzočim je uvo- vili Evropsko unijo, nekatere doma spregovoril minister njene ustanove, bližnje Ivan Žagar, id je predstavil predsedovanje in vlogo ob- skupni program predsedo- Čin pri tem. Na sliki: mini- vanja Nemčije. Portugalske ster Ivan Žagar 2 dvema go- in Slovenije, strukturo pro- renjskima županoma, Iva- grama, prednostne naloge, nom Štularjem (Naklo) in regionalno politiko EU, do- Tomom Tomažem Mencin- godke v tem času in vlogo gerjem (Jesenice) terpodžu- svoje vladne službe ter obeh panjo občine Gorje Danijelo zdmženj občin v tem proce- Mandeljc (prva z leve). arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas ! Knjigo prejme FRANČIŠKA ŠUBIC iz §kofìe Lohe. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Vprašanja za Gašperje Prihodnji konec tedna, v soboto, 22. septembra, bo Gorenjski glas skupaj z vsemi vami, našimi naročniki m bralci, praznoval rojstni dan pred osnovno šolo v Preddvoru. Po zadnjih napovedih nam bo tudi vreme naklonjeno, zato si obetamo veliko obiskovalcev in res pravo "fešto". Zato vam zastavljamo tri vpraianja o ansamblu Calperji, ki bo na prireditvi poskrbel za dobro razpoloženje. Pravilni odgovori bodo petim izžrebancem prinesli njihovo zgoščenko. Vprašanja se giasijo: 1. Katerega leta je začel delovati ansambel Gašperji? 2. Katerega leta se je ansambel razširil v kvintet? 3. Pod kakšnim imenom CašperjI nastopajo v tujini? Odgovore pošljite najkasneje do Četrtka, 20. septembra 2007, s pripisorn "za Gašperje" na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj ali po e-poiti na: narocni-ne@g-glas.si. Pet nagrajencev bo zgoščenke prejelo po poiti. 1. Tek Gorenjskega glasa V sklopu prireditve v Preddvoru bosta potekala tudi otroški tek na ^50 m za deklice In dečke, rojene leta 1996 in mlajše, ter mladinski tek na iioo m za dekleta in fante, rojene leta 1992 in mlajše. Odrasli pa bodo tekli v 1. Teku Gorenjskega glasa na 11 km, ki bo hkrati tudi zaključek Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih. Prijave se bodo zbirale na dan tekmovanja od 12.30 naprej. Vsi tekmovalci ob plačilu štartni-ne prejmejo majico in bon za topel obrok. D. K. Žrtve še brez odškodnine Ob desetletnici Združenja žrtev okupatorjev }94i-i945 Kranj se je srečalo prek sto žrtev vojnega nasilja, Danica Zavto. Žlebi r sprijazniti in skupaj s predstavniki civilne družbe iz Nemčije že tretjič poskušajo, da bi bilo to določilo razveljavljeno in da bi vsem žrtvam omogočili dosmrtno vlaganje od§kodjiinskih zahtevkov. Kristan je spregovoril tudi o tem, kako so v Nemčiji pridobili mnoge prijatelje in podpornike, ki jim še vedno pomagajo, da bi uveljavili svoja prizadevanja. Dva od njiju sta se udeležila tudi srečanja in bila na njem imenovana za častna člana združenja. To sta strokovnjaka Rosa Fava iz Hamburga pa je bil Matjaž Kmecl. Tone goslavije kot med drugo sve- gnanci, vse dnige žrtve oku- in dr. Eckart Dietzfeilbinger Kristan je orisal desetletno tovno vojno okupirane drža- patoijev pa ne. Po določilih iz Nümberga (na sliki). Čast- prizadevanje pri nemških ve poplačala, žrtve pa naj ta zakona sedaj tudi ni več mo- rü priznanji združenja pa sta oblasteh in sodiščih, da bi dolg izterjajo od svoje drža- goče vlagati odškodninskih ob tej priJožnosti prejela tudi žrtvam okupatorjev priznali ve. Nemčija je sprejela zakon zahtevkov, s čimer pa se v Franc Rovan in predsednik odškodnine. o skladu za poplačilo prisil- združenju ne nameravajo Tone Kristan. Kranj • Združenje je nastalo iz potrebe, da za žrtve okupatorjev izterja odškodnine za med vojno prestano trpljenje, saj tega po besedah predsednika združenja Toneta Kristana ni hotela storiti nobena dosedanja vlada niti organizacija, ki vključuje žrtve nadfaiiznna. Srečanja v Kranju se je udeležil fudi nemški veleposlanik v Sloveniji Hans Joachim Götz, udeležence je pozdravil kranjski župan Damijan ha, saj se sklicujejo na to, da poplačila Perne, slavnostni govornik je Nemčija svoj dolg do Ju- To je bilo doslej brez uspe- nega dela, vkaterempa so do L. sai se skdicuieio na to. da Doolačila uoravičeni zeoii ta- uvia, * poplačila upravičeni zgolj ta-boriščniki in nekateri iz- Vlada danes in jutri na Gorenjskem i 1. stran se bo tudi s predstavniki ter razmere na Vratih Meg- skoSimonitibo jutrina Jese- kmetijske zadruge ' Sloga, varje. Minister za gospodar- nicah, v Kranju in Tržiču, O slednjih bo beseda tudi Zunanjega ministra Dimitri- stvo Andrej Vizjak bo obiskal obrambni minister Kari Erja- na jutrišnjem popoldanskem ja Rupla pričakujejo v Mar- več podjetij, poleg Domela in vec v Kranju, na letališču Jo- srečanju ministra s koordi- morju Hotavlje in v podjetju Elana §e kamp Kamne vDov- žeta Pučnika in na Bledu, nacijo županov Zgornje Co- Iskiatel, ministra za lokalno jem. MS Production na Ble- kjer bo podpisal pismo o na» lenjske in na sreČaTiju s civil- samoupravo Ivana Žagarja du in Iskratel v Kranju. Mini- meri med obrabnim ministr- no iniciativo Kokrica. Glavni- pa v Škofji Loki, kjer bo odprl ster za šolstvo in Šport Milan stvom in občino Bled v zvezi na ministrskih obiskov pa je obrtno cono na Trati, in v Že- Zver si bo v družbi župana z vojašnicami in vojaško in- napovedana za jutri. Nova leznikih, kjer se bo popoldne Kranjske Gore Jureta Žerjava frastrukturo. Finančni rtiini- ministrica za zdravje Lucija s predstavniki občin pogovar- ogledal gradnjo nove telovad- ster Andrej Bajuk obišče Maze) Kukovič bo obiskala jal o pokrajinski zakonodaji nice v Planid, nato bo delo- podjetja Gozdno gospodar- Visoko šolo za zdravstveno 'in regionalnih spodbudah, vni sestanek z županom in stvo Bled, Cablex Tižič in Le nego na Jesenicah, popoldne Notranji minister Dragutin delovno skupino za ureditev Tehnika Kranj, minister za pa zdravstveni dom v Ško^i Mate se bo v Kranjski Gori nordijskega centra Planica, razvoj Žiga Tuik pa poleg Loki. Kmetijski mimster Iz- srečal s tamkajšnjimi polici- srečal pa se bo tudi z blej- Elana še podjetje Domenca tok )arc si bo ogledal turistič- sti in direktorjem policijske skim župan|ska (enkrat letno) in devet lokalnih ptticf / Tisk' SET^d.d . Ljubljana / tel t 04/201 42 41 / Cena izvoda: ^20 €UR. letna naročni^ na: ^7*05 EUR; Redni plaùiiki imdjo 10% popusn* polleini ao9i popustil» letni 25 i\ii V ccnt I» vraiunao DOV po stepop S^j naroinma se upeUrva ed tekoče ftevilke ^Mpisa pisnega prekiKa» ki vel^ od ra^etka nailednjega obračunskega obdobja / Oglasne $ton(ve. po ceniku; oglasno trtenje: tel.: 04/ 42 4S. 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek. iS. septembra 2007 Albin je vesel vsake ure življenja Upokojeni čevljar Albin Kern iz Zgornjih Dupelj je praznoval 90. rojstfii dan. Stoian Saib pel v cerkvenem pevskem zboru in potem v Moškem Zgornje Duplje • V hiši s šte- pevskem zboni KUD Tri- vilko 47, kj je prislonjena v g]av. Že dolgo sem zvest rudi breg blizu cerkve v Zgornjih Prostovoljnemu gasilskemu Dupljah, prebiva Albin Kern druStvu Duplje, kjer sem bi] z družino. Pri JeStin', kot se dvajset let poveljnik. Čeprav je reklo po domače. Sla starfa sem majhen, pa sem imel Janez in Neža skrbela za sedem otrok. Albin je bil drugi vedno močan glas. Tudi pri devetdesetih letih sem kar po vrsti, danes pa živijo le zdrav. Zadovoljen sem, da štirje; poleg njega Se sestri sem dočakal to starost. Vesel NeŽka in Rezka ter biat Lado. bom vsake ure, ki jo bom še "Oče je bil krojač,ajedelal preživel s svojd in znanci," v jeseniški železarni. Mama je povedal Albin Kern dva je gospodinjila. Jaz sem se dni po jubileju. izučil za Čevllaria pri mojstru Albinu in Anici so v vese- )azbecu v Sebenjah. Nekaj Ije vnuki Ema, Igor» Miha, Časa sem delal v dupljanski Boštjan in Aljoàa ter pravnu-Alki, nato pa v kranjski Pia- ka Ajda in Jan. 2al ni med niki do upokojitve pred tre- njimi več vnuldnje Eve. Tudi mi desetletji- Na domačiji v Dupljah sva si z ženo Anico ustvarila družino. Otroci zato je manj radosti v hiši. Za Albinovo 90-letnico 11. septembra so našteli petde- Mag4/231 6ì GSM: 031/658706 e*po$ta:ekologija tia.si vabi k sodelovanju: ŠOFERJA (myž) Pogoj i: • IV. stopnja izobrazbe ■ opravljen voznilki izpit kategorije B ■ zaželene delovne izkuSnje DEUVCA v PROIZVODNJI (m/ž) PogoM : ■ končana osnovna Šola • opravljen vozniSki izpet kat^orije 6 • zažeiene delovne ^zkuSnje Delovno razmerje se bo sklenilo za doioćen čas, z možnostjo podaljšanja oz. sklenitve za nedoločen Čas. Delo je možno nastopiti takoj. f Pisne prijave poSljlte v 8 dneh od objave oglasa na zgornji naslov. 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS torek, 18. septembra 2007 K ran j Tretji del odpravnine za delavce Plar>ike Po odločbi vrhovnega sodišča pripada delavcem Planike» ki so bili 22. novembra 2004 ie zaposleni v tem podjetju, ie tretji del odpravnire v višini delavčeve plače. Po sklepu upniškega odbora bo izplačana konec septembra. S tem je bilo uslišano prizadevanje sindikatov za pripadajoče pravice zaposlenih in delno izboljšanje njihovega življenjskega standarda. Bivša predsednica Še vedno meni, da je bilo finančno stanje bivšega podjetja tako, da stečaj ni bil potreben, saj bi z ustreznimi ukrepi lahko konsolidirali podjetje, če bi ministrstva pri tem odigrala svojo vlogo, bi delavke in delavci Planike še vedno hodili delat na svoja delovna mesta in s tem zagotavljali spodobno življenje svojim družinami. Kot predsednica sindikata podjetja Planika sem imela premajhno pomoč vodstev sindikatov, pravi lelica Kosta d i nov a. D. Ž. Bled Modelarji izkoristili vsak vetrič "Blejsko jezero s čudovitim okoljem je res lepo prizorišče za naše tekmovanje radijsko vodenih jadrnic razreda F5G (75 centimetrov). Žal nam je le, da se tekmovanja ni udeležilo več mladih, saj je nastopil le en mladinec in osem članov, in da nam ni pomagal majice močnejši veter, saj smo morali kar nekaj Časa Čakati, da je vsaj malo zapihalo in smo lahko izpeljali regato," je po pn/em tovrstnem tekmovanju na Bledu povedal Janez Bonač iz Društva modelarjev Ljubljane, ki je v sodelovanju s Turizmom Bled v soboto pripravilo regato v Veliki Zaki. To si je ogledalo tudi veliko navdušenih občudovalcev radijsko vodenih jadernic, vetra pa )e bilo na koncu vendarle dovolj za tekmo in ravno prav za zmagovalca Nika SkoČirja iz Hrastnika (DM Ljubljana). Modelarji so obljubili, da se s svojimi jadrnicami na Bled vrnejo še pred Nad Čudovitim prizoriščem regate so bili navdušeni tako koncem leta, ko naj bi znova nastopili 30. decembra. V. S. tekmovalci kot gledalci. Abanka razume, da malo gospodarstvo potrebuje ustrezne bančne storitve. .T Kako v Abanki pri poslovanju z malimi podjetji pódkrbijo tA odzivnost, konkurenčnost ponudbe, tako kreditne, de pozi t ne fn ponudbe drugih storitev, In razvojno usmerjenost, saj poslovnim financanfi nenehno dodajajo nove funkcionalnosti in storitve, smo povprašali Tatjano Ahačič, direktorico Glavne podružnice Kranj. S katerimi storitvami v Abanki povabite k sodelovanju podjetnike, ki se odločajo za odprtje posfovnega računa? o t/y S : 6cED j Matiček se bo ženil na i Blejskem gradu I I Matička, kot si je zamislil i Anton Tomaž Linhart, bodo I ta petek, 21. septembra, že- I nili igralci Gledališča Toneta : Čufarja. Ohcet bo tokrat v • Čudovitem okolju Blejskega f gradu, vajeti režije zanjo je : vzel v roke Alen Jalen, lek' j tor^tvo Alenka Bök Vrabec» • zelo domiselno scenografi-f jo, ki ji služijo sodobni pri' : pomočki (projekcija), pa : Metka Pretnar. Vstop na i predstavo, ki se bo začela : ob 20. uri, je prost, če pa bo ; sfabo vreme, pa bo v Festi-: valni dvorani na Bledu. V. S. ^hT^^^H v Abanki smo v Jetošnjem letu za mala podjetja in zasebnike, ki se na novo odločajo za poslovanje ali ^HpB pa želijo razširiti sodelovanje z nami, pripravili poslovni paket, ki vključuje naslednje prednosti in ugod- ^^^^^ ^^^ nosti storitev: transakcijski račun 2 12 brezplačnimi mesečnimi vodenji, elektronsko banko Abacom z 12 brezplačnimi mesečnimi nadomestili za uporabo (s programskim paketom m čitainikom zaščitnih kartic), poslovne kartice MasterCard z brezplačno enoletno članarino, pregled poslovnega sodelovanja z Abanko za spremljanje stanja/prometa na transakcijskih računih, poslovanja z vrednostnimi papirji, stanja depozitov, Kredilov in garar>cij, limrtov poslovnih kartic in spletnih plačil (če v spletni trgovini sprejemajo plačila prek Abaneta) ter splošno depozitno pogodbo za obrestovanje sredstev po bistveno višjt obrestni men kot za vpogledna sredstva na transakcijskem računu. "a ponudba ]e seveda paKelna m prihranki ne veljajo zd posanucne storitve. Zd sKienitev splošne depozitne pogodDe je v paketu tudi zahtevan polog 1 000 EUR za 3 dni. Kvalificirano digitalno poudllo na zaščitni kartici v pakel ni vključeno Pakei (udi ne vključuje stroškov zavarovanja pn zavarovalnici za poslovno kamco MasterCard v znesku 1.59 EUR (381.03 SIT') Poslovni začetki, novi projekti in širitev posiovarija zahtevajo zanesijiv načrt financiranja. Katere vire financiranja laiiko pridobijo podjetniki prj Abanki? Za dolgoročnejši vir financiranja osnovnih sredstev, obnove zgradb, nakupa zemljišč, poslovnih prostorov strojev, opreme, tudi računalniške, vozil za opravljanje dejavnosti ali za internacionalizacijo poslovanja ma M h in srednje velikih podjetij ter samostojnih podjetnikov priporočamo kreditno ponudDo, ki smo jo pripravili skupaj s SID&anko. d.d.. Ljut^ljana, in velja do porabe sredstev. Kredit lahko znaša do 80 % vrednosti celotne investicije, doba vračila pa do 10 let (vključno s triletnim moratorijem). Izhodiščna obrestna mera za kredite do 7 lei je 6-mesečni EURißOR + 0,85 odstotne točke, nad 7 (et pa 6-mesečnl EURIBOR 4 1 odstotna točka. Stroàki odobntve so 0.25 % od zneska kredita Kratkoročnemu financiranju poslovanja malih in mikro podjetij, z Izjemo listih, ki so hćennsko podjetje velikega ali srednjega podjetja, pa smo namenih posebno ugodno ponudbo kreditov z veljavnostjo do porabe sredstev oziroma do 31. decembra 2007. Za kredite z dobo vračila do 6 mesecev je izhodiščna nominalna obrestna mera 5.8 % letno, z dobo vračila od 6 do 12 mesecev pa 5.6 % letno. Stroški odobritve pa znašajo od O.l %do 0,7% od višine kredita, najmanj 41,73 EUR (10.000,18 SIT*). ^ v S : Bled t : Motoristi na zlatih krilih I : Gold wing klub Slovenija bo : ta konec tedna, od petka do : nedelje, pripravil prvo sreča-: nje motoristov prestižne le- : gendarne Mondine znamke : Coidvving. Moto zbor bo po-i tekal v kampu Zaka na Ble-: du, začel pa se bo v petek i ob 14. url. Sledila bo zabava : z Dj glasbo in po večerji z : ansamblom RikoS-piloti. V : soboto bo ob ì2. uri pano-: ramska vožnja, po moto ig- : rah pa bc zvečer tudi nočna i vožnja okoli jezera. Večerna i zabava se bo začela z an-: samblom XXX, nadaljevala : S skupino Atomik harmonik : in končala s striptizom. : Za zaključek bo v nedelje : še veselica z ansamblom Za obtiko m način zavarovanja Kreditiranja se dooovonmo v sKiaclu s poslovno politiko banke. Gamsi. V. S. Kako lahko podjetja razpoložljiva sredstva, ki jih ne potrebujejo takoj, bolje plemenitijo? v ta namen smo za mala podjetja, javne zavode in občine v Abanki od 1.9. do 31.10.2007 pripravili posebno ugodno ponudbo depozitov za vezavo sredstev nad 10.000 EUR. Nominalna obrestna mera za vezavo od 31 dni do vključno 90 dni znaèa 4,10 %. od 91 dni do vključno iflfirini 7naKa d % ort lft1 dni rtn vkliiiftno 1 lata na 4 30% lelro Sestavi ena obrestna mera za vezave nad 1 letom do vk iučno 3 let znaša 180 dni znaša 4,15%. Od 181 dni do vključno i leta pa 4,30% letno. Sestavljena obrestna mera za vezave nad i letomdo vkjučno3let znaša 6-mesečni EURIBOR + 0.15 odstopne točke, za vezave nad 3 leti pa 6-mesečni EURIBOR + 0,20 odstotne točke. Ve6 informacij o ponudbi dobijo podjetja pri poslovnem skrbniku» na naslovu info@abanka.S! oziroma brezplačni telefonski številki Abafon 080 1 360 od ponedeljka do petka od 8. do 19 ure. • Preračun z-neskov je informativan. V skladu s prvim odstavkom 5. člena Zakona o flvojnem označevariju cen v tolarjih In evnh (Uradni list RS 101/2005) smo za preračun uporabili lečai zamenjave O £UR « 239,640 8(1) "^ktuah^o. www.abanka.si i info@abanka.si Abafon 080 1 360 : Mengeš * \ Dva nova oddelka vrtca * : "Kosejelani izkazalo, da bo i letos brez predšolskega var- : stva ostalo približno petde- • set otrok, smo na občini : takoj zelo resno pristopili k : reiitvi tega problema. Sred* : stva smo zagotovili v re- : balansu proračuna in v so- I delovanju z osnovno šolo s i 1. septembrom v prostorih : Šole tako odprli dva nova i oddelka," ]e povedal župan i Franc Jerič. V vrtcu Mengeš, ; ki deluje na treh različnih j lokacijah» so tako letos spre-i jeli vse otroke, katerih starši so želel) varstvo v tem šolskem letu, skupno jih je 277. |. P. GORENJSKI GLAS torek, 18. septembra 2007 PISM> info@g-glas.si PRE) EU SMO Kako resnica ne sme postati laž velike Škode, naän, ki sc ga po- politična opcija z namenom tujec ne veste, daje cesta k Su- čevale. Le to je garanàja, da prepričani v svoj prav, pa najsi služuje vaša opcija na držav- krvavega prevzema oblasti, ka- hadolniku daleč najbolj ob re- bodo spom ini na v ojne grozote bo to ena al i rfrxigo stra n. nem nivoju, pa dela ieiko pri- kor seje to žal zgodilo pri nas. me njena javna pot v KS Ko- in povojne delitve postale opo- Kot borec MOD sem bil seve- dobljenemu napredku in ugle- V tek državah seje demokra- kra. Ta cesta predstavlja glav- min vsem prihodnjim rodo- da tudi dan Z B vse do pred de- du Slovenije in vsem Slovencem veliko mednarodno tkodo. tični sistem nadaljeval, ž rtevje n i pristop v osrednje Kamn i^e vom, da se večne ponovijo. setletjem. Takrat sem začel bilo neprimerno manj, vojni Alpe s kranjske strani, tako da Ob takih nizkotnih potezah veterani so spoštovani držav- ob lepih koncih tedna našt^e- Stan e B ergant ugota vljat i, da je v tej orga n i- zaciji kar lepo število Članov _ vašega kova, zato sem iz nje izstopil. V primeru, da bo g. V Gorenjskem glasu z dne ultralevičarske struje, ki jo po^ Ijani, predvsem pa je bil Um mo pri Suhadolniku tudi do ji.jwiì/fl 2007 je bil objavljen ^^yijate tudi vi, zardeva celo narodom prizanesen krut ide- sto avtomobilov. Pa tudi dve moj prispevek "Miting v spo- partijski šef, kisesiurmoč- ološki razkol, državljanska družini, trije majhni otroä in Z objavo tega pisma za- Fon na moj Članek podal komin požig Kokn . V Član- ^ ^^^ spremeniti balkanske vojna m vojni ter živalim, kaj dve službi v dolini sta dodatno kjučujemo polenr^o o pro- mentar, nanj v nobenem pri-ku nisem omenjal imen, saj ni- manire svojih Članov in jih na- šele človeka, nevredni povojni narekovali potrebo po popravi- sUvi v Kokri! meru ne mislim odgovarjati, sem imel namena nikogar evropske poli- bratski pomori sonarodnjakov, lu. Želel bi, da bi se nekoč na-osebno užaliti, ludi poštenega kulture, za kar mu gre kaUnh grob^ so posejana po šla sredstva in bi asfaltirali ta partizanskega odpora ne, am- posebno priznanje. Uredništvo Janez Treven, LsniSe. Sovodeni pak le na kulturen način opo- celi domovini. Pomilujem Iju- in tudi vse druge dostope do A.) NcvoŠdjivi ste mi za vse di. ki jim je komunizem tako gorskih kmetij, ki nam neguje- zoriti na grobo zlora^ vojnih dosežke, ob delu pridob- temeljito opral možgane, da jo in ohranjajo značilno slo- KdlCO OOlOO 56 ' tretjič Občini Kranj dogodkov za današnje politiČ' Ijeno izobrazbo, pa tudi za vse sami Še danes niso sposobni sa- vensko krajino^ ne potrebe. V podporo napisa- pridobitve v Kokri. Pa mostojnega kritičnega pogleda Vedno bom zavračal grobo nim mislim sem p^el nešteto vcT\dar na oboje ^edarn s po- na diktaturo, ki je slovenske- zlorabljanje vojnih dogodkov oäobrawnj poštenih Iji^i, žal nosom in zadovoljstvom. Naj mu narodu poleg najgrozovi- za nadaljevanje partijskega pa tudi nizkoten javni osebni y^j^ povem, da so plod trdega t^Sih pomorov med vojno in boja za oblast, kar je miting v no preberem tudi pisma bral- naslednje zadeve Predlagam, da vključite v V Gorenjskem ^u običaj- ^^^^^^^^ .^^uo/nt dokument napad, ki zaradi pnm\t\vne^ poStenega dela in ne tros$- po njej prinesla tudi strahoten Kokn v očeh Kokpanov bil. cev m tako žt vrsto lä sledim ki semjih sicer oh^ni že posre- nivoja pisanja mti ne zasluži f^^ praznih besed po mitin^h. ekonomski, injrastruktumi, Zadosti pove že d^stvo, da se tudi zapisom g. Janka Fona z odgovora. Kam vodi prazno govoričenje, miselni in razvojni zaostanek ga ni udeležila veäna preživelih kokrških žrtev in tudi ne doval in so vodstvu občine že Slovena imamo zelo upora- smo spoznali v zadnjih 50 le- za drugimi evropskimi narodi ben rek Ce stopiš mački na tih, koje komunistični sistem ter pomorila nekajkrat veČ Iju- preživelih udeležencev NOB. tako prežđ s sistemom enoum-rep, zajavka", ki seje tudi to- "pokuril" po vojni nakradeno di kot fašizem in nacizem sku- Z veliko mero občutka za ko- ja, demokracije res ne more Jesenic. Kaj kmalu sem ugoto- ^^^ ^^ vil, da človek, ki je še vedno ^^^^ ^ ^ ^^^^ ^ strateško razvojni dokument, Predlagam sanacno vodoto- krat potrdil v praksi. Zajavka^ premoženje in bankrotiral, paj. Žal velja to tudi za naš, krško stvarnost smo v nekaj sprejemati, zato tudi na vsa- ^^ od Suhe do Predoseli lA klAfi lA «J* . • i vi t v i I • « 1 * 't t »•t 1 • • 4 4* 91 • J la, bolj zacvilila, je namreč i(aiere vaše dosežke poleg s/ovensH prostor. mačka z imenom Marjan primitivne nevošČljivosti in de- zadnjih letih domačini sami kem koraku klati in izliva svoj nadaljevanju do izliva v Glede parcel na Polani pa uspeli na sv. mašo in ob grob gnei' na samostojno državo k^^o Če ne vseea oa vsai • J , , ^ .1 ......... Al •• r-. ' r ' ^^ 'r J Gorza. Hvala vam tov. Gorza magfifkih govorov lahko poka- naj povem, da ste. tov. Corza, talcev pritegniti "oba ideolo- Slovenijo. Da se o^am, me ^ kritičnih delih vodotoka Moj ?.. ^^ ^^ ^^ Gorza? In kaj iz zdo slabo poučeni. Parcel je še ško" razdvojena pola. Bojim je spodbudilo nj^ovo pismo z predlog je da bi dno vodotoka svojega žepa ste pi prispevali enkrat toliko, kot ste navedli, se, da ste stare rane vojne in dne 1. julija 200/ pod ruislo- zabetonirali z betonom ali za obširen prispevek, ki na tako značilen način odraža in ponazarja kulturni nivo in za skupno dobro? razmišljanja zagovom i kov dve od njih sem s svoj imi pri- povojne razdvojenosti in scvraŠ- vom "Kako dolgo ^ • drugič ". 5. ) Za vas obstajata samo hranki rùs pomagal kupiti svo- tva v Kokri spet odprli, kar je položili po dnu vodotoka ka- pretekle enopartijske diktature, dve ursti ^udi, bogati in revni, jima otrokoma, kje, kdo, kdaj bil inje oätno tudi vaš namen. vni vojni v Numbergu na smrt-kar se odraža v ruislednjih dej- To je tipična razredna ideologi- in za koliko jih je lahko kupil. Na tem je namreč slonela par- no in zaporno kazen obsodili Zav^mki so po drugi sveto zafagirali, na la stvih vašega pisanja: ja, na stopnji družbenega raz- pa v demokratičnem svetu iz- tijska diktatura. Sprava, sloga, nekaj sto vojnih zločincev. t,) Postavljate se v vlogo par- voja nekaterih južnoameriških ključno odloča bstnife. Gre pa prijateljstvo ter pogled v pri- Ali vi, g. Fon. resno mislite, indijanskih družb. Taka ideo- vse spoštovanje in priznanje hodnost ogrožajo vašo pozici- da je bih med domobrana ma- «Wnìlcnv način bi vodotok dobil bolj naravni videz. Revno tako tudi stranice vodotoka, v nekakšni i^ismi, kot so robniki Drugo, predlagam asfalti- tifskega razlagatelja zveličavne resn ice o Kokri. O nj^' kot lo^jaje po vojni najprej izkori- lastniku, da pred nosti n i dajal jo, zato tudi na državnem ni- lega naroda res toliko zJo&ncev, t ujec ' veste vel iko več k ot stiia in iz ropala uspeJni sloven- denarju in dobičku, a mpak je voju tako zavira te vsak prem ik kot jih leži po slovenskih brez- klan^ na %oti od^Kra vemo domaàni sam i, več kot jfe i podjet n iS:i in trdni kmeČk i bil njegov os nov n i plemen it i k aviliz i ran t ureditvi pri p ri- nih ? Samo brezm^na krutost mimo OvČana proti Pre so doživljali nö?: starš, sorod- $loj, nato pa nagnala v tovarne moto najpr^ zadovoljiti potre- pravi vojnih zakonov in zaprt- in sovraštvo je lahko povod za dosljam Klanci so obupni niki in krajani. Take govore in za tekoče trakove žensko popu- be mladih družin Kokrjanov, ju tega temačnega lista zgodo- storjeno d^anje in prav ručdru- ^edaj po nevihtah razriti pò razlage, prirejene za ohranja- ladjo in jo oropala zdravja in ki prav vse stroške pridobiva- vine slovenskega naroda. Nič gega si ne moremo misliti o ti-nje privilegijev i diktature in materinstva. K sreči je večina nja potrebne dokumentacije in nimam proti po^im piknikom, stih, ki ta zločin še vedno odo- sestopu navzdol kar spodrsava in $0 zato zelo nevarni za telesne poškodbe. Predlagam. pranje možgan smo od zgoraj Slovencev to stopnjo ideološke- urejanja nosijo sami. V letoš- bodite hvaležni, da je družba bravajo. Zaman se pisec veseli, dob ivali v Kok ro vsa povojna ga razmi^ja nja in družbenega njem proraču nu obči ne pa v toliko bogata, da jih lahko pri- da mlajše generacije s temi ^^ ^ • svetn ifci ogledno in le ta in z letošn ji m m itingom razvoja prerasla. V Ustavi RS nasp rotj u z vaŠo trdi tvijo za reja te. vendar p ri tem ne zlo- zdrahami ne bodo veČ obreme- lepo nadaljujete to partijsko imamo zapisano načelo social- namen Poiane žal ni prav no- rahljajte vojnih grozodejstev. njene, kajti prav taki in njemu tradicijo. ne države. Globoko se z njim berjega centa, kar je spet eden Urediti, obenem z ureja- Bodile hvakžm demokmučn^ podobni poskriijo, da se strasti „ßm kanjona Kokre, dostop 2.1 Znova ponavlja te in niz - stnnjam, družba naj z vdiko vaših konst ru ktov. Ne razbe- družbi, da vam Še naprej za- in sovraftva vedno znova raz- ^^ Šmajdovega grad u kotno izkoriščate okupatorjevo mero posluha poskrbi za po- rem pa vašega motiva za pisa- gotavlja dobršen kos davkopla- pihujejo. Pravite, da ste se kot podzemnega rova ki se začne nasilje nad avilnim prebival- moä potrebne, bolne in ostare- nje o tem. Alije to le vaša za- čevalskega denarja v držav- zaveden Slovenec pridružili ^ Kokre pred Pre- stvom za današnje politične le. vsekakor pa naj to ne daje potrebe, ne vprašate pa se o pravice delomrzneiem. krimi- vist ah pa je to nostalgija po vr- ttihn starih ÌÙ5ÒV. nem proračunu. Mnogi pošU- orgßnizaäji ZB NOB. Če bi to ^sirarni in konča v ni borci in domoljubi ga Še r« bili, bi moral biti vo^ odnos Dostop rova iz Predoselj je vzrokih zanje. Vsako dru^č- nalcem in lenuhom, da bi žive- Zadnjih lokalnih volitev pa, kako zaslužijo, premnogi pa do drugače misleäh bolj strpen, ^^ llovke pa delno no mnenje po znanem partij- u na račun in na iidjih dela tov. Gorza, na vašem mestu sa dobijo na njihov račun. ne pa do kraja nabit s sovrol- skem scenariju ožigosate za laž, avtorja pa razglasite za razredne^ sovražn ika. poštenih ljudi. Na vse v<^ osebne žalitve in ne bi več omenjal, saj so za Tov. Gorza, naj vam z goto- tvom. Z vašim članstvom orga- vašo opcijo najveća katastroja vostjo zatrdim, da bo vaši nizacija ni pridobila ničesar. laži na tem mestu ne bom od- doslej. V občinskem svetu ni» organizaciji zgodovina dala kveàemu seje osramotila. j. ) Ker se niste sposobni po • govaijal, razmišljam, da bi se mate nit i enega svetnika. Na priznanje le, če se boste uspeli Tudi jaz sem bil kot najstnik Po predvidevanjih gospoda Sagadina bi stalo odpiranje rova in začetne arheološke raziskave Ć.250 evrov. Domačini, stardši, se Še spomin- govarjati z argumenti, na civi• o njth pogovorila na sodišču. svoje rezultate sem pa kar po- iran^rmirati v ideološko ne- vpleten v to bratomorno vojno, ^^^^ ^^ ^^^ najstniki liziran naän, ste se poslužili Ker pa vaše pisanje žali tudi nosen, saj so mi, čeprav kandi- obremenjeno in nevtralno vete- Takrat se še nisem zavedal, kam ^ ^^^ ^^ raziskovali * f ^ t * v M f éé J starega preizkušenega parti/-skega recepta diskreditacije in druge, naj vseeno nekatere vaše navedbe komentiram. datu za župana iz obrobja ob- ransko organizacijo m boste nas vse to vodi. Ko je po vojni, čine. volivd namenili ne nekaj uspeli potegniti jasno ločnico predvsem pa po osamosvojitvi. Usposobljeni rovi za ogled bi bili zanimivi tako za Kran- osebne^ napada na posamez- V svoji nizkotni naravi ste se odstotkov, ampak Štiriinpol- med domoljubnim odporom prišla na dan vsa travka brato- jčane kot za obiskovalce Brda n ika. k i si upa povedati resn i- spravil i celo na mojega pokoj- krat več glasov kot vašemu, k i prot i ok upa torj u in kom uni- mome vojne, je bil vsak pošten CO. Tudi vaše 6iyt(Abe, tov. Gor- nega očeta. Ris je, kar ste zapi- pa ga sicer sam osebno cenim. stično revoludjo. Tako organi- Slovenec do kraja zgr(à£n. za, so podoben konstrukt, kot sali, daje bil med partizani Očitno mu je prav roSa javna zacijo bom tudi sam iskreno gaje v partijski diktaturi zrežiral komunistični sistem za ne- Sprava sprtih strani traja že tudi moj oče, na kar sem pono- podpora odvzela pasove. Da podprl. Vaše pisanje, tov. Gor- veČ kot poldrugo desetletje, pa sen, vendar ni nikdar prevzel pa steme spomnili, da sem ob- za, pa je močan zasuk k pove- še nt končana. Da ta sprava Še Saj od Brda do llovke ni daleč. Hvala za razumevanje in lepo pozdravljeni! ložE Dolhar, Predoslje šteto poštenih Slovencev in partijske knjižice, na kar sem činski svetnik že kar nekaj ličevanju revolucije in prepri- danes ni končana, so krivi mnoge od njih tudi zverinsko ponosen Še posebej. Res pa je mandatov, izvoljen po veČn- Čan sem. da tak pristop zavra- ljudje, kot ste vi, g. Fon, trdno pomoril. Takim konstruktom tudi, da mije prav goreča oče- skem sistemu, ko občani voli- ča tudi večina vaših Članov, smo proti najvei^im imenom tova predanost domovini in mo ljudi in ne stranke^ sem iskrenih domoljubov, ki želijo slovenske samostojnosti priča u Slovenstvu odpirala oči o stra- vam pa hvaležen in ne vem. v domovini Sloveniji dobro in ki aktualnih medijskih gonjah hotni zlorabi domoljubne za» čem najdete vi slabe strani tega dajejo prednost njenemu na- tudi danes. Narr\esto da {/u- vesti Slovencev za delanje in dejstva. predku. Tudi njihovo domo- dem ponudili konstruktivne in vzdrževanje komunistične re- Sredstva, ki sem se jim odpo- ljubno zavest prenehajte zlo- boljše predloga, ki pa jih oätno volucije. Oba veva, da so tudi v vedal kot podžupan, pa niso rahljati! vaša opäja ne premore, se y drugih evropskih državah porabljena samo na cesti k Su Sam sem mnenja, da bi spo bqi'u za oblast in vrnitev starih (Belgija, Nizozemska, Franci- hadolniku, ampak so precej minske slovesnosti morala privilegijev uporabljajo najbolj ja ,..) delovala odporniška gi- enakomerno razdeljena po do- organizirati legalna, na demo- podle metode podtikanj. Na- banja, katerih plemeniti zna- lini Kokre. Njihova razdelitev kratičen način izvoljena ob- jina diskusija, tov. Gorza, na Č(y ni umazala komunistična P^j^ bila vedno podprta s skle- činska politika, pa naj bo kate- lokalnem nivojw, ne bo naredi- revolucija. V teh državah od- pi krajevnega odbora. Naj vas nfcoli barve. Le tako hode take la družbi ne velike koristi in ne pora ni organizirala nobena pa vseeno poučim, ker tega kot slovesnosti združeval^ in ne lo- i (:KNn-:R\is.nHS()L VABI K VPISU Inforffldtivni dan vsak petek v septembru» ob 14. uri Posfdviti sekretar • Komercialist * Rsčurtovodja wv^.gea-college.si 8 K o I simon. siibic @ g-gf as.yv GORENJSKI GLAS torek, 18. septembra 2007 NESREČE škofja Loka Spregledala motorista Včeraj je v kliničnem centru v LJubljani ra posledicami prometne nesreče umri Sj-letni ŠkofJeloČan. Nesreča se je zgodila v soboto ob 13.20 na Poljanski cesti v Škof)i Loki. 25-let- na voznica iz Škofje Loke se je z avtomobiloni vzvratno vključevala z dovozne poti k stanovanjski hiši na Poljanski cesti na prednostno regionalno cesto Škofja Loka-Gorenja vas. Pri tem ji je pogled na glavno cesto ovirala visoka betonska ograja, zato je počasi peljala v2vratno in zavijala levo. Tedaj je 2 njene desne strani pripeljal 85-letni voznik kolesa 2 motorjem iz Škofje Lokt, ki je trčil v desni bok vozila. Kranj Poziv pričam v četrtek, 13. septembra, okoli 15. ure se je na Cesti talcev v Kranju (pri otoku) zgodila prometna nesreča med kolesarjem in voznikom rdečega osebnega avtomobila. Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreie policisti naprošajo morebitne priče, ki bi karkoli vedeli v zvezi s prometno nesrečo, da pokličejo na tel. št. 113 oziroma na Policijsko postajo Kranj (04/233 64 00). S. S. KRIMINAL Mlaka pr( Kranju Odnesel zlatnino V noči na nedeljo je nekdo skozi balkonska vrata vlomil v stanovanjsko hišo nd Mlaki. Po pregledu vseh prostorov se nje "odloČil" za zlatnino, vredno približno tri tisoč evrov. Jesenice Mladim hokejistom sunil hokejske palice Mladi jeseniški hokejisti so ostali brez hokejskih palic. Neki nepridiprav jih je namreč ukradel v noči na nedeljo, ko je vlomil v klubske prostore. Škode jeza približno devet tisoč evrov. radovlj ica Vlomil v turistično agencijo Neznani storiiec je v noči na nedeljo z naviranjem vrat vlomil v poslovni prostor turistične agencije v Radovljici. Odnesel je denar in prenosni računalnik. S. Š. SlOVtMlA ^tsmnv^ZA OKotjt mxm OUNAJ^ C 46 UUauAM avta nn voV fetOOBM 16 » ICA OMvWla r Projekt Evropski teden mobilnosti opozarja na problem povečevanja prostora, namenjenega avtomobilom in poziva k zmanjševanju cestnih povrlln. S tem naj bi lokalne skupnosti spodbudili, da prerazporedijo cestni prostor, s tem pa prebivalcem omogočijo tud bolj zdrav način življenja. NÄiiiÜiÖNA IGRA I l'iw miNOSTNA MOBILNOSr I. KollbD odstotkov poloranj t mnlinm oltol]u opravfno i tvton? Možni odgovori; □ a) 82 odstotkov □ D) 74 odstotkov n 0 66 odstotkov I 2. lolllto oditodov tinipa v mestum okolju prispemo voznIU iirteiiidMIov? Možni odgovori; □ a) 50 odstotkov □ b) 70 odstotkov □ C) 80 odstotkov 3. Aorahmo sptljmnjs In nočno zavirtoje trtiu pončati por^ gortra tfo koUkft oMotlov? Mo!ni odgovori: □ a) do 30 odstotkov □ b)do40 odstotkov □ C) do 50 odstotkov kupoafi z oseüAimi podatid v pisemski cMs^kà po§^ najkasneje do 28.9. 2007 na naäov: M^iistrstvo za okolje m prostor. SlLižba za odr>ose z javnostmi. (dunajska 48. p. p. 653,1001 ijuüijana. Nagrade so: I x Veliki kolesarski vodnik po Sloveniji, A x DVD Nepnjetna resnica. Vsi, tó niso itìret»ni za omenjen« n9grade, pridno v tdw za skupno žrebanje z nagrado 1 x eKektrično kolo. R&zuttati žrebanja bodo objayljer>f r^a spletni $tram www.tBdenmobilnosti4i. ^ • • Gorenjski Glas ustavni presoji Včeraj so na kranjskem okrožnem sodišču nadaljevali sojenje nekdanji homeopatinji Darji Eržen, domnevni povzročiteljici smrti za malarijo obolelega Janeza Podgorška. Simon Šubic i* i. Kranj • Šestindvajsetega novembra bo minilo enajst let od smrti za hudo oblito malarije (faldpamm) obolelega Janeza Podgorška iz Trboj, a sodni proces 20per nekdanjo zdravnico in homeopatìnjo, 49-letno Darjo Eržen 2 Zgornjega Jezerskega, ki naj bi zaradi homeopatskega načina zdravljenja iz malomarnosti povzročila njegovo smrt, tudi tedaj še ne bo pravnomočno končan. Če sploh kdaj bo, saj bo ustavno sodil' če kmalu obravnavalo pobudo za oceno ustavnosti tistega dela zakona o kazenskem postopku, ki govori o absolutnem zastaralnem roku. če se bodo ustavni sodniki Darja Eržen že nekaj Časa ne hodi na obravnave, zato ji sodijo v odsotnosti. / Foco, cwvd xavei strinjali 2 argumenti zagovornice Darje Roblek, potem stopka zaradi varstva zakoni- zato včeraj (ob odsotnosti ob- zaradi okuženosti, kar pa je je sodni proces zoper nekda- tosti, V ponovljenem sojenju tožene, ki se sicer bcani z sodni senat po premisleku njo zdravnico z Jezerskega pa so se zaradi "okuženosti" molkom) tudi ustno zasliša- zavrnil, saj je dr. leŠničar v zastaral že pred letom dni. z nezakonito pridobljenimi li. Obrambo je zanimalo obstoječem sodnem spisu V nasprotnem primeru se dokazi (osebni zapiski obto- predvsem, kje je izvedenec lahko prebral "^olj splošne bo sojenje nadaljevalo 12. de- žene o poteku zdravljenja [a- pridobil nekatere konkretne navedbe o zdravljenju in ne cembra letos. Tako je na včerajšnji glavni obravnavi na neza Podgorška) zamenjali že dva sodnika. Ker so na podatke o homeopatskih podrobnih". Odvetnica Ro» preparatih, katere naj bi Er- blekova je nazadnje zahteva- kranjskem okrožnem sodiš- podlagi sklepa prejšnje sod- ženova predpisala obolele- la odstranitev Še tistega dela ču sklenila sodnica Marjeta nice Katarine Turk Lukan iz mu Podgoršku in so bili izlo- sodnega spisa, iz katerega se Dvornik, že tretja sodnica, ki sodnega spisa izločili tudi vsa čeni iz sodnega spisa, a jih je da prebrati tudi te sploSne vodi sojenje zoper Erženovo. izvedenska mnenja, ki so se novi sodni izvedenec vseeno navedbe. Sodni senat bo o Febniarja 2002 so \o že ob- kakorkoli naslanjala na izlo- zapisal v svoje izvedensko tem razsodil kasneje, če pa sodili na pogojno kazen čene zapiske Erženove, je mnenje. Dr. Lešničar je od- bo sledil predlogu obrambe, osem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, sodbo bilo treba napisati novo mne- govoril, da je ta podatek tudi potem bo šlo najbrž "v fran- nje sodnega izvedenca infek- v očiščenem sodnem spisu že" tudi izvedensko mnenje pa je vrhovno sodišče decern- tološke stroke. zapisan vsaj na desetih me- prof. dr. Lešničarja. In infek- bra 2004 razveljavilo in odre- Njegovega avtorja, prof stih. Zagovornica je 2ato tologov bo v Sloveniji počasi dilo ponovitev sodnega po- dr. Gorazda Lešničaria. so predlagala njegovo izloötev zmanjkalo. Grozil ugrabitvijo I Petindvajsetletni Kamničan je osumljen, da je izsiljeval podjetnika iz Kamnika Zahteval je petdeset tisoč evrov, sicer da mu bo ugrabil otroke, Simon Subic Kamnik • Ljubljanski kriminalisti so prejšnji teden s pomočjo specialne policijske enote odvzeli prostost 25-let-nemu Kamničanu, ker ga sumijo, da je za petdeset tisoč evrov izsiljeval podjetnika iz Kamnika. "Kriminalisti so v začetku junija prejeli prijava zoper « neznanega storilca, ki je oškodovanca izsiljeval za | petdeset tisoč evrov. Osiun- Ijenec je oškodovancu pošiljal SMS-sporočila, v katerih iljevalec je grožnje podjetniku pošiljal prek SMS-sporoČil mu ie grozil, da bo ugrabil volili uporabo prikritih pre- Izsiljevalec je oätno dobro njegove otroke, če ne bo iz- iskovalnih ukrepov. Tako so poznal podjetnikove navade plačal zahtevanega zneska, " naleteli na sledi, ki so jih pri- in razmere, kar je pri izsilje- je sporočila Martina Gra- peljale do 25-letnega osum- vanju tudi izkoriščal. Z grož- mec s Policijske uprave Ijenca z območja Kamnika, njami, da bo škodoval otro- Ljubljana. Kriminalistom s ki je bil ves čas izvajanja pri- kom in drugim članom dru- klasičnimi metodami ni kritih ukrepov zelo previ- žine, je pri kamniškem pod- uspelo izslediti skrivnostne- den, vendar je kriminali- jetniku povzročil velik strah ga izsiljevalca, zato sta jim stom vseeno uspelo zbrati in razburjenost, so še sporo- Ijubijansko državno tožil- dovolj dokazov za identifika- čili z ljubljanske policijske stvo in okrožno sodišče do- cijo, poroča policija. uprave. # Jesenice So našli mrtvo Ireno Mlakar? Po poročanju Slovenskih novic so prejšnji teden na otoku Krku našli žensko truplo, za katerega predvidevajo, da pripada jesenlčankl Ireni Mlakar (na sliki), ki Jo pogrešajo že od 14. avgusta. Identiteto umrle ženske hrvaški organi sedaj odkrivajo na podlagi analize DNK, katere rezultati bodo znani šele konec tedna. Na Hrvaško se je odpravila tudi mati pogrešane jeseničanke, da se prepriča, ali gre v resnici za njeno hčerko. Obdukcija najdenega trjpla je kot vzrok smrti že Izključila nasilno dejanje. S, S, GORENISKl GUS torek. 18. septembra 2007 m// m^ * sta novn i k f§>Z'glo s.si 9 Gora prijazna tudi do invalidov Le še slab mesec dni je do začetka evropskega prvenstva invalidov v namiznem tenisu, ki bo v kranjskogorski dvorani Vitranc potekalo med lo. in 20. oktobrom. Vilma Stanovnik prvenstva," je povedal pred», sednik Zveze za Sport invali- cev prvenstva. Med njimi bodo tudi domači aduti, kjer cer zaseda djugo mesto na svetovni lestvici (za Slovaki- Kranjska Cora • "Za organi- dov Slovenije Emil Muri, ki seveda vsi največ pričakujejo njo Aleno Kanovo), pa bo ev- zadjo tako množične prire- je imel s sodelavci precej od Mateje Pinlar s Praprotna ropsko prvenstvo pred do- ditve, kot je evropsko prven- dela, preden je našel prime- v Seliki dolini, ki bo na tek- mačimi navijaÜ že tretje po stvo, je treba priskrbeti vso ren kraj za veliko športno movanju braiula zlato posa- vrsti. Prav tako bo v Kranjski logistiko, namestitev in prireditev, na kateri pričaku- mično medaljo iz italijanske- Gori nastopila Andreja Doli« ustrezno dvorano, kajti vse jejo okoli Štiristo tekmoval- ga Jesola izpred dveh let. Ma- nar, ki po porodu računa na cev in tekmovalk iz 36 držav, teja Fintar je bila na zadnjem novo dobro uvrstitev, v mo- ob njih pa tudi trenerje in prvenstvu razglaSena celo za ški ekipi pa največ pričakuje- spremljevalce, tako da bo najboljšo igralko v ženski mo od Ivana Lisaca, Bojana dostopni hoteli za bivanje in Kranjska Gora v tem času konkurenci, za paraolimpij- Lukežiča in Sala Šuligoja. mora biti dostopno tudi za invalidske vozičke. To smo Kranjski Športna gostila prek Šesto udeležen- sko prvakinio, h trenutno si- Mateja PSntar bo med favontinjamf evropskega prvenstva v Kranjski Gori Poleg omenjenih je slovenski selektor Gorazd Vecko minuli konec tedna določil Se preostale Člane naše reprezentance. To so: (olanda Be- laviČ, Barbara M^Jič, Ljubi-Ša GajiČ, Primož Kancler. Andrej Žnidar in Davorin DervariČ. Tekmovanje se bo v Kranjski Gori začelo 11. oktobra s sodniškim seminarjem in uvodno slovesnostjo, sledila bodo predtekmovanja in finalne tekme vse do eldpnega finala, bo 20. oktobra. Isti dan bo organiziran tudi dan športa invalidov. "Verjamem, da si bo tekmovanje ogledalo veliko športnih navdušencev in da bodo videli. koliko športnega duha premorejo nastopajoči," dodaja Emil Muri. HOKEJ GIMNASTIKA . Gorenja vas pri Ratečah Bertoncelj prvič zmagal na svetovnem pökalu JeSENlCE Žagar in Robar za začetek le gledalca s petkovo tekmo proti ekipi KAC-a v Celovcu so hokejisti Telovadec SaŠo Bertoncelj iz Gorenje vast pri ReteČah je v Os- Acronija jesenic zaključili pripravljalne tekme pred za- travi na konju z ročaji dosegel svojo prvo zmago na tekmi za četkom lige EBEL. Čeprav so bilf tri dni prej na Jesenicah s 5 svetovni pokal v Športni gimnastiki, Z oceno 14,8 točke je : 3 boijši nasprotniki, so železarji v Celovcu morali priznati premagal vso konkurenco. "V finalu sem nastopil kot zadnji, premoč domačinov 57:3, kar kaže, da bo tudi letošnja liga Videl sem, da so moji največji konkurenti popadali z orodja ali EB£L še kako zanimiva in Izenačena. Žai pa tekmovanja za pa vajo slabo naredili, zato sem vedel, da Če svojo vajo nare- Acroni jesenice, ki v petek potujejo na uvodno tekmo k ekipi dim, kot znam, imam veliko možnosti za zmago. Sem pres- Vienna Capitals na Dunaj, ne bosta začela Mitja Robar in rečen, pn/a zmaga v svetovnem pokalu Je nekaj posebnega," Luka Žagar. Mitja ]e namreč na torkovi tekmi staknil je povedal Bertoncelj, na vprašanje, ali je ta zmaga njegov us- poškodbo kolena, Luki Žagarju pa so na tekmi v Celovcu peh kariere, Če šteje več kot zlato na letošnji univerzijadi, pa zlomili čeljust in je bil te operiran, V. S. odgovoril: "Obe zmagi mi pomenita enako, a vsaka na svoj način." Do konca sezone našega najboljšega konjenika čaka- --ta Se dve tekmi za svetovni pokal: v Stuttgartu in Glasgowu, LOKOSTRELSTVO SOFTBALL Škof|a Loka Prednost Lisičk je nedosegljiva Kamnjk Največ medalj za lokostrelce Šenčurja Na državnem prvenstvu v lokostrelski disciplini arrowhead, gaje minuli konec tedna organiziral Lokostrelski klub Kamnik, je tekmovalo sto lokostrelcev in lokostrelk iz 29 slovensk h lokostrelskih klubov. Največ medalj so osvojili lokostrelci iz Šen- Minulo nedeljo je bil v Stožicah predzadnji letošnji turnir za dr-čurja, novi državni prvaki pa so postali: Vanda Natlačen žavno pn/enstvo v softballu. Ekipa škofjeloških Usičk je tekmo (MINS, članice DL), Andreja Izgoršek (Šenčur, članice GL), z ljubljanskim Golovcem brez borbe dobila s 7 : o, z novome-Dolores Čekada (flirska Bistrica, članice ÜL), Maja Marčen Škimr Osami pa s 25 :4. S tem so si Lisičke že priborile naslov (Kentaver, danìce SL), Edo Coriič (Turjak, člani DL), Marjan prvakinj, čeprav jih to nedetjo čaka le sklepni turnir na igrišču Podržaj (Šenčur, člani GL), Ivan Muznik (Most na Soči, člani stare vojašnice v Škofji Loki. Najprej naj bi ob 10. uri igrale zeki-UL) in Uroš Krička (ZSČ, Člani SL)'. Pri mladincih $0 bili najbolj- po Golovca, kar pa je še vprašanje, saj imajo te premalo igralk li: Doberšekjure (Sokol, DL), Gašperlrilar z GL, Luka Kern z in so izstopile iz tekmovanja. Tako naj bi se prvenstvo končalo U L in Matjaž Kern s SL (vsi Lokostrelski klub Šenčur). Ekipno s tekmama med ekipo Ježice in Os ob 14. uri ter s tekmo Lisičk so zmagali lokostrelci z Mosta na Soči pred Šenčurjem, V. S. in ježice ob uri. V. S. TENIS uubljana Zmaga Avstrijcu, naš! obetavno Avstrijec Marco Mirnegg je zmagovalec najmočnejšega moškega turnirja v Sloveniji, ATP Challengerja BMW Ljubljana open 2007. Slovenski igralci so tokrat zabeležili nekaj odličnih rezultatov ter prikazali obilo teniškega znanja. Najdlje se je uvrstil Mariborčan Marko Tkalec, ki je moral v priznati premoč kasnejšemu finalistu Montcourtu. Poleg Tkalca je zmaga v uvodnem krogu uspela še Blažu Kavčiču ter Janezu Semrajcu, ki letos zastopata barve kranjskega Triglava. Blažu je v uvodni tekmi uspelo premagati hrvaškega igralca Saša Tuksarja, v drugem krogu pa je bil brez realnih možnosti za zmago proti Montcourtu. Obetavni mladinec Janez Semrajc pa je v pn/em kolu pripravil veliko presenečenje zmago nad Nemcem Larsom Üblom, žai pa mu je v naslednjem srečanju žreb naklonil drugega nosilca Juana Pabla Guzmana, ki je zmagal s 6 :1; 6 : 4. Kljub vsemu sta si obetavna fanta priigrala novih pet točk ATP ter 730 evrov denarne nagrade. Tudi za Grega Žemljo je bil v uvodnem srečanju usoden ravno Argentinec Guzman. B. M. Po fttorož Ženski turnir 2 zvenečimi imeni Že tretje leto zapored je Portorož v znamenju velikega ženskega turnirja WTA Banka Koper Slovenia Open z nagradnim skladom 145 tisoč ameriških dolarjev, na katerem bodo nastopila nekatera zveneča imena svetovnega ženskega tenisa. Med njimi bo vsekakor ena izmed glavnih kandidatk za najvišja mesta tudi naša najboljša igralka Katarina Srebot- nik, ki trenutno zaseda 24. mesto na svetovni lestvici in je na turnirju postavljena za tretjo nosilko. Letos se nobeni iz-med Slovenk ni uspelo uvrstiti v glavni žreb prek kvalifikacij, bomo pa kljub temu lahko navijali za naše mlade Igralke Polono Hercog, Mašo Zec Peškirič rn Andrejo Klepač, k bodo zaigrale s povabili organizatorja. B. M. K RAN) Triglav v moškem in ženskem finalu Teniški klub Triglav iz Kranja je letos z uvrstitvijo v končni« co ligaškega tekmovanja tako v moŠkl kot tudi ženski konkurenci dosegel velik uspeh. Če je bil finale pri fantih pričakovan, pa so dekleta po lanskem preboju iz druge lige pripravila veliko presenečenje. Tako se bodo Triglavani v nedeljo na igriščih portoroške Marine v moški kategoriji za naslov državnih klubskih prvakov pomerili z mariborskim Branikom, dekleta pa z ŽTK iz Maribora. B. M. NOCOMFT Kran) Jutri pokal Gorenjske jutri, v sredo, bodo na sporedu tekme kroga pokala gorenjske v nogometu za člane. Pari so: Podbrezje - Šobec Lesce, Alpina Žiri • Sritof, Hrastje - Kranjska Gora, LoČan • Bohinj, Kondor - Železniki, Preddvor • Bitnje, Trboje - Polet. Vse tekme se bodo začele ob 16.30. V. S. Aerodrom Ljubljana Zaradi povečanega obsega tovornega prometa iščemo več novih sodelavcev (m/ž) za občasno pomoč pri raztovarjanju in natovarjanju blaga v službi za oskrbo letal. K sodelovanju vabimo tudi študente, samostojne podjetnike in kmečke zavarovance. Pričakujemo, da imajo kandidati poleg vozniškega izpita kategorije B še vozniška izpita kategorije C In F ter izpit za voznika viličarja. Nudimo vam dinamično delo in fleksibilen delCMii čas V primeru» da vas delo zanima, ponudbo v 15 dneh pošljite na naslov. Aerodrom Ljubljana, d. d., Služba za kadre, Zg. Brnik 130 a, 4210 Brnik-aerodrom. IO •••••• •• vi i ma .sta novn i k @g'glas. s i GORENISKl GLAS torek, iS. septembra 2007 CORENJSKf SEMAFOR NOGOMET Prva Liga Telekom, 8» krog: MIK CM Celje : Domžale 2 : o. s 17 točkami vodijo Domžale. 2. SNL, 6. krog: Triglav Gorenjska : Bonfika 1 : o. Na lestvid vodi Sonfika 12 točkami, Triglav Gorenjska je s točko manj na 2. mestu. 3. SNL • zahod, 6. krog: Tinex Šenčur : Brda 2 : 1, Roltek Dob : Kranj 2 : i, jesenice ; Adria o : i, Radomlje : Avtoplus Korte 1: 2. Na lestvici vodi Kranj s 13 točkami, i. gorenjska liga, 4. krog: Polet : Sava o : 2, Alpina Žiri : Železniki i : o, Naklo : Bled Hirter 2 : 2. Šobec Lesce : Bohinj 4 : 2, Kranjska Gora : Velesovo o : 2, Ločan : Britof 1:1. Na lestvici vodi šobec Lesce z >2 točkami. 2. gorenjska liga, 3. kr^: Trboje : Bitnje 2 : O, Kondor : Podbrezje 2 :4, Podbrezje : Preddvor 4 : 4. Na lestvici vodi Visoko s 6 točkami. V. S. ROKOMET 1. liga, moški, 2. krog; jeruzalem Ormož : Knauf insulation 27 : 26 (14:14). Ločant so na zadnjem mestu brez osvojene točke, v soboto ob 20. ufi pa v dvorani na Podnu gostijo Trimo Trebnje. 1. liga, ženske, 1. krog: Europrodukt Brežice 1 Škofja Loka KSt 23:19 [12:8). V nedeljo ob 18. uri LoČanke doma igrajo z ekipo Kočevje Evro casino. V. S. KEGLJANJE Rezultati 1. kroga v slovenskih llgahr 1. A • ženske: Triglav : Eta 2 : 6 (3106 : 3189). 1. B • ženske: Miroleks-2 : Ljubelj 7 :1 (3261 ; 3186). 1. A • moški; Triglav : Proteus Liv 1.5 : 6,5 (3316 : 3476), Novolit : Siliko 8 : o (3672 : 3424). i. B • moški: Rudnik : Ljybelj i : 7 (3284 :3455), Hidro : Izola 5 : 3 (3278 : 3250), Siovenj Gradec : Termo Polet 3 : 5 (3324 : 338S). 2. liga • moški: Bela Krajina : Simon Jenko 6 ; 2 (3448 : 3305), Calot : Slavija Štojs 7 : ^ (3340 : 3072), jesenice : Novo mesto 4 : 4 (3311 : 3288). 3. liga • moiki: Coma : Delo $ : 3 (3279 : 3242), Triglav'2 : PfoteuS'2 $ : 2 (3213 : 3071), jesenice-2 : Adergas 3 : 5 (31^6 : 3192), L)ubel)-2 : Slovan 2: 6 (3126 :3235). M. F. BALINANJE 15. krog: 1. liga • Prrrnskovo : Polje 10 : 12, Bistrica : Dragomer GU&PFT 12 :10; vr^nl red: Dragomer CU&.PET 32» Brdo, Primskovo in Sioga po 30, Postojna 27, Bistrica 24, ElS Budničar 23, Polje 22, Planina Petrič 19, Antena 3. 2. liga vzhod • Radovljica Alpetour : Rogaška Car System 16 : Sy Svoboda : Tržič 13:9; mtnired: Radovljica Alpe tour 37, Čirče VAN-DEN 36, Rogaška Car System 30, Voiičina 2i, Tržič 17, Tezno Cimos 15, Velenje Premogovnik 14, Svoboda 12 in Sodček 9. 2. liga zahod • Ž«ri : Orlek Javor 20 : 2; wrttrìi red: Kolektor Idrija 32, KoŠana 31» Mlinar Padna 29, Rovna in SGP Gorica po 27, Skala in Orlek javor po 23, Ilirska Bistrica 22, Jadran Hrpelje Kozina K, Žiri n. S. S. LETNI BIATLON DP v letnem biatlonu (potekalo je v Obertilliachu v Avstriji), člani (10 km): ì. Sauer, 2. Dok! (oba SK Ihan), 3. Rupnik [TSK Valkarton Logatec); Članice {7,5 km): 1. Gregorin (SK Nika), 2. Mali (TSK jub Dol), 3. Brankovlč Likozar (TSK Merkur Kranj); ml. člani (10 km): GregorIČ (SK Ihan), mladinci (7,5 km): 1. Kordež (SK Brdo); mladinke (6 km): 1. Drear (TSK Jub Dol); zasledovalno: člani (12,5 km): 1. Doki, 2. Bauer (oba SK Ihan), 3. Rupnik fTSK Valkarton Logatec); Članice (to km): i. Mali (TSK Jub Dol). 2. Gregorin (ŠD Nika Ihan), 3. SrankoviČ Ltkozar (TSK Merkur Kranj); ml. Člani (12,3 km): GregorIČ (SK Ihan); mladinci (10 km): 1. Kordež (SK Brdo); mladinke (7,5 km): 1. Drčar (SK Brdo). M. B. KOLESARSTVO DP na dirkališču za mladince: ml. m ladina: s print 200 m: 2. Bogataj, 3. Kalan (oba Sava); vožnja na razdaljo: 1. Rožman, 2. Bešter (oba Sava); krìterìi: 1. J. Poiane (Sava); zasledovalna vožnja m: 2. Džamastagič (Perftech Bfed), 3. BeSter (Sava); vožnja na čas 500 m: i. Kalan, 2. Bogataj, 3. Bešter (vsi Sava); olimpijski sprint ekipno: 1. Sava Kranj (Kalan, Bešter, Bogataj); ekipna vožnja 3000 m: 1. Sava Kran) (Bešter. Poiane, Bogataj, Kalan); st mladinci: vožnja na daljo: 1. R. Poiane (Sava); vožnja na točke: 3. Kaltak (Sava); zasledovalno 3000 m: 2. Koren, 3. Sonča (oba Sava); vožnja na čas 1000 m: 2. Rakuš (Perftech Bled); olimpijski sprint ekipno: 2. Sava (Pnmožič, Koren, Poiane); ekipna vožnja 4000 mr 2. Sava (Primožič, Koren, Poiane, Kaltak). M. B. Kriterij v Idriji za Pokal Slovenije: ml. mladinci: 1. Bešter, 2. Bogataj (oba Sava): dečki A: 3. Kalan (Sava); dečki B: 1. MahoriČ, 3. Korošec (oba Sava). M. B. Šenčurski košarkarji bodo tudi v tej sezoni igrali v 2. državni ligi, pa čeprav je dišalo po i.B ligi Simon Subic v i.B ligo. Novica o nastopu ......... kluba v i.B ligi se je hitro raz» Šenčur • Po koncu evropske- širila po Šenčurju, Kranju in ga prvenstva v košarki se bo drugod- Seveda smo začeli pozornost slovenske košar- iskati tudi primerne igralske karske javnosti počasi pre- okrepitve, saj smo želeli do- usmerila tudi v domaČa liga- stojno nastopiti v tej ligi. Dan Ška tekmovanja, ki se začno pred žrebanjem pa smo nato 13. oktobra. Košarkarski klub na spletni strani KZS s presfr Šenčur CP Kranj bo tudi v nečenjem opazili spremem- novi sezoni nastopal v 2. dr- bo, namreč da smo ponovno žavni ligi, pa čeprav se je še uvrščeni v 2. ligo, " je pojasnil konec junija govorilo, da bo v Puhar. novi sezoni dan i.B lige. Zakaj p>otem znova nastopanje na " tretjeligašld " ravni? Vodstvo kluba opozarja, da jim je bil s tem močno omajan ugled korektnega kluba, Predsednik kluba Aleš Pu» povzročena pa jim je bila tudi har je pojasnil, da je vso god- materialna §koda, "Do zaple- Ijo z (ne) nas topa njem v i.B ta je prišlo izključno po krivdi ligi zakuhala Košarkarska KZS zaradi neupoštevanja zveza Slovenije (KZS). "Po- sprejetih pravil," praviKuhar. Aleš Puhar tem ko smo v kvalifikacijah Šenčur CP Kranj je zato koza I.B ligo osvojili tretje me- nec julija od KZS zahteval, da Kljub zapletu pa Šenčurja- stva s tribtin spodbujali našo sto, smo se že začeli priprav- se klubu javno opraviči in mu ni niso izgubili volje do dela. reprezentanco. Pravtednipa Ijati na ponoven nastop v 2. povrne 3.500evrovzapovzro- Med dru^m so priprave na v tdub vpisujejo otroke, roje- ligi. dokler nismo bili 22. ju- čeno škodo. KZS pa se na po- novo sezono opravili kar v ne leta 1998 in starejše (info: nija s strani KZS obveščeni, ziv Šenčurjanov do danes ni Španiji, kjer so prvi teden Marko Roner, GSM: 040 da smo kot 14. ekipa uvrščeni zdelo vredno niti odgovoriti. minulega evropskega prven- 8 349). Jubilejna zmaga je ostala doma Vilma Stakovnik (Kranj). Tudi med strelci s ..............................................................................pištolo je bila ekipa Kranja s Kranj • S tridnevnim druže« 1104:1045 boljša od ekipe njem in tradicionalnim tek- Amberga, najboljši med vse- movanjein so minuli konec mi pa je bil Franci Petemel s tedna zabeležili štirideseto 372 krogi. Le v tekmovanju s obletnico druženja strelci puško so bili nemški strelci Kranja in nemškega Amber- z rezultatom 4509 : 449S ga. Vse skupaj je ob jubileju boljši od kranjskih strelcev, že v petek sprejel kranjski najboljši med posamezniki župan Damijan Perne, v ne- pa je bil Johann Strobl s 582 deljo so pripravili piknik na krogi. Skupno so Kranjčani strelišču v Preddvom, sobota slavili 6628:6552. pa je bila namenjena tekmo- " Poleg sodelovanja in vanju. Na strelišču na Hujah druženja se mi zdi zelo posta se pomerili desetčlanski membno dejstvo, da izme-ekipi z zračno puško, pet- njujem športne izlcušnje in članska ekipi z zračno pišto- tudi tekmujemo. V začetku lo in mladinska ekipa. Med smo se od nemških tekmo- mladinci je ekipa Kranja z rezultatom 1026: 998 premagala ekipo Amberga, med posamezniki pa je bil s 363 kiogi najboljši Rok KerČ vaici marsikaj naučili, saj so oni sodelovali v mednarodnem programu in so znali več. Sedaj vsi streljamo po enakem programu in dvo- Strelci Amberga In Kranja tekmujejo že 40 let. / pow coma K4v<«e boji so do konca izenačeni predsednik Občinske strel- in negotovi," je ob letoš- ske zveze Kranj Franci Str* njem tekmovanju povedal niša. ŠAH Strah inj Največji pokal velemojstru Mišu Cebalu Šahovsko društvo Gambit Naklo je pripravilo tridnevni mednarodni Šahovski turnir, ki se ga je v prostorih strahinjske srednje biotehniške šole udeležilo 33 šahistov in šahistk. Tekmovalce sta pozdravila podžupan Ivan Meglič in predsednik društva Dušan joković, za boljše razpoloženje pa je nastopil tercet Cilka Vidmar, Milka Kepic, Pavel Marčun s cltrarko Francko Savs. Igralci so tekmovali v pospešenem šahu, po devetih kolih pa je zmagal najstatejäi med njimi, hrvaški velemojster Mišo Cebalo, ki je zbral sedem točk. Za njim sta se uvrstila velemojster iz Bosne in Hercegovine Predrag Nikolič in mednarodni mojster Iz Lesc Predsednik ŠD Gambit Dušan )okovič 2 najboljšimi Vojko Mencinger s po 6,5 točke, četrta pa je bila Ana Sre- Predragom NIkoličem, MIšom Cebalom in Vojkom brniČ iz Nove Gorice. S. M. Mencingerjem GORENISKI GLAS torek. 18. septembra 2007 •• •• •• vilnia.stanovnik@g^Uis.si 11 Presenetili so celo Svede S tekmo za državno prvenstvo se je v nedeljo končala letošnja sezona za varpiste, domači organizatorji iz Športnega društva varpa Cozd-Martuljek pa so ponosni tudi na mednarodne rezultate. Vilma Stanovnik Gozd Martuljek • "Varpa se v Sloveniji igra tri desetletja, zasluge za to pa ima Milan Košir, ki je igro spoznal v Stockholmu ter po vrnitvi domov navdušil tudi druge. Ustanovili so se klubi in društva v Ljubljani in drugih krajih, naše Športno društvo pa |e staro 28 let. V tem času smo dosegli veliko dobrih rezultatov tako na d^>mačih tekmovanjih kot v tujini, zlasti pa smo ponosni na rezultate. ki smo jih dosegali na odprtih prvenstvih Švedske, ki smo se jih udeležili vsaj desetkrat- Na Švedskem kar niso mogU verjeti, da ima tako majhen kraj, kot je Gozd-Martuljek, toliko od- ^^ državnem prvenstvu v Gozd • Martuljku so se pomerili najboljši slovenski varpisti, ličnih varpistov, bili pa so odlični domači tekmovalci h SD Vai^a Gozd-Martuljek. tudi presenečeni, ko so pri- i k nam v Slovenijo in vide- Martuljek Bezdan Oman in Martuljek. V posamičnem nanju, čeprav je varpa za poli, kako dobro smo organizi- dodal, da je trenutno v dniž- tekmovanju pa je slavil Faik sameznega igralca lahko rani in kako resno trenira- tvu res aktivnih petnajst čla- Blaževič (Ljubljana) pred različno težka, odvisno od mo. Ponosni smo tudi na nov, nekateri med njimi so Alojzom Merilom (SD Var- njegove tehnike in moči. svoj Stadion tukai ob kampu tudi med najboljšimi v Slo- pa Gozd-MarTuljek), Mir- Vaipa je navadno težka oko- Špik v Gozd-Martuljku, ki ga sami vzdržujemo, tukaj venjji. To so dokazali tudi v ne- kom P rodanovičem (Ljub- li tri kilograme, igralci pa jo Ijana) in Bojanom Štruklom mečejo na točko (leseni koli- treniramo in se res dobro deljo, ko je druga ekipa SD (SD Varpa Gozd-Martuljek), Ček na žeblju) dvajset me počutimo," je ob nedelj- Varpa Gozd-Martuljek zrna Pravila pri igranju varpe, trov daleč. Za starejše igral- skem državnem prvenstvu gala v ekipnem tekmovanju igre, ki je doma v Skandina- ce in ženske je točka odda-povedal predsednik Sport- pred moštvom Lukovice in viji in so jo igrali že Vikingi, Ijena 15 metrov, za mladince nega društva Varpa Gozd- prvo ekipo ŠD Varpa Gozd- so Se najbolj podobna bali- pa J2 metrov, ROLKANJE Lesce . Navduševali so z vragolijami na rolki Minulo soboto so v rolkarskem parku v Lescah člani AŠKD Deska pripravili zanimivo tekmovan/e v rolkanju, "Želeli smo mlade iz kavarn in bifejev spraviti v naravo, na igrtšče In to nam je tudi uspelo. Prišlo je osemnajst tekmovalcev iz okolice, pa tudi iz Štajerske rn celo iz Murske Sobote. Vse popoldne si je tekmovanje ogledalo okoli dvesto petdeset gledalcev in s tem smo zelo zadovoljni, čeprav si prihodnje eto, ob naslednji prireditvi, želimo Še več tekmovalcev in še več gledalcev," je v imenu organizatorjev povedal Jaka Žukovec, ki je s pomočjo prijatelj soorganizatorjev in sponzorjev (madness, exxtasy, BS Skatebording, Never Seen Skatebording in Mesarije MIR ter Pekarne MaguŠar) za najboljše zbraf tudi za sedemsto evrov nagrad, tekmovalci pa v Lescah niso biii ne iačni ne žejni. Prvo mesto v kategorijo do i6 let je osvojil Matjaž Pajntar, drugo Peter Rot in tretje Matija Zavrl. Med tekmovalci nad 16 let je slavil Tadej Skir- biS, drugi je bil Miha Hanič, tretji pa Robert Dragan, V. S. Zmagovalec v kategoriji nad 16 let Tadej Skirbiš VATERPOLO czira Srbi prvaki med kadeti, naši dvanajsti Manj kot so obljubljali, je izkupiček naših mladih vater-polistov iz letošnjega evropskega kadetske prvenstva, ki se je konec tedna končalo na Malti, kjer je naslov prvakov osvojila reprezentanca Srbije, k' je v fnalu premagala reprezentanco Madžarske. Varovanci trenerja Aleša Komel* ja so namreč osvojili dvanajsto mesto. "2 dvanajstim mestom nikakor ne morem biti zadovotjen. Pravo In borbeno tekmo smo odigrali prav na prvem srečanju proti Nizozemski, na kateri so bili Nizozemci srečnejši kot mi, saj so na koncu Izvleki neodločen rezultat. NaJe moštvo je v nadaljevanju v obrambi igralo zelo dobro, saj ni prejemalo več kot deset zadetkov, šepala pa je igra v napadu. Vse to je mogoče nadomestiti s treningi in voljo," so bile besede trenerja Aleša Komelja ob prihodu domov, ). M. SAH K ran) Deseti turnir NL8 Gorenjska in Kamnik Danes bo v klubskih prostorih ŠK Stari Mayr Kranj v Kranju potekal deseti letošnji Šahovski turnir NLB Gorenjska in Kamnik. Šahisti se bodo tokrat pomerili v 73 krogih. Švicarskega sistema, v hitropoteznem Šahu> vsak igralec bo imei na voljo 5 minut Časa za partijo. Prijave sprejemajo do 13 minut pred začetkom turnirja, zaželene so elektronske Šahovske ure. Zmagovalec devetega turnirja je bil domaČi MK Mllorad Bulatovič, ki je prvo partijo Izgubil, nato pa nanizal Šest zaporednih zmagi Na drugo mesto se je uvrstil kranjski MK Dušan Zorko (ŠS Tomo Zupan Kranj), ki je imel pol točke zaostanka, tretji pa je bil Zlatko jeraj (ŠD Jesenice), ki je osvojil ^ točk. Informacije: Matevž Mrak^ telefon: 031/346-911, e-naslov: mrak.matevz®gmail.com. O. O. V Preddvoru bo tekaško % in zabavno V soboto, 22. septembra, se Kategorije Tek Gorenßk^ pokala (štartniM 8 evrov) ho v Preddvoru in okolià dogajalo. S Tekom Gorenj^c^ glasa bomo namreč počastili Šestdeset let Gorenjskega glasa in zaključdi letošnji Gorenjski po^ kategorije, ki veljajo kai v rtkrtaüvnih tekih. Poskr- Corenjski pokal v rekreativ- beli homo za Pse tekaške generacije, tudi na najmlajše nismo pozabili. Za nemoten potek tekmovanja vam posredujemo nekaj osnovnih informacij, ki vam bodo koristile. nih tekih - Mladinski tek (štartnina 4 evre) -mladinci A -mladinkeA ' mladinci 3 (1993-199^ - mladinke B (i<ìqì-iqo Tekaške proge: - Tek Gorenjskega gioso; 11.040 m • Mladinski tek: noo m - Otroški tek: 550 m Start in cilj vseh tekouje pred osnovno šolo v Preddvoru. Proge bodo označene z usmerjevalnimi pi^Čicami, talnimi oznakami in zapornimi trakovi. Dodatno bodo za red in usmerjanje skrbeli redani. Urnik tekmovanja • Otroški tek (štartnina 2 etra) - dečki A (2000 in mlajši) • deklice A (2 000 in mlajše) -dečki B (Ì999-Ì99S) ■ deklice B (^999-^998) • dečki C (^997-^990) - deklice C fi 997-15)5) 6j Splošne določbe Tekmovanje bo ob vsakem i^remenu. Tekmovalci nastopa-na lastno odgovornost! Štartna številka mora biti pripeta na prsih na vidnem mestu. Parkirišče bo urejeno v nepo- S5.00 štart otroškega teka fjjO vredni bližini štarta oz. cilja. m) Vst nastopajoči prejmejo brez- 15.10 štart mladmskega uka plamen topel obrok in osvežilne (ijoo m) napitke. Na pohi'ici dolge pro- 15.30 štart 1. Teka Gorenjskega p ho okrepčevalnica z vodo in giosfl ^12,040 m) športnim napitkom. Tekmovalci naj spremljajo obvestila Otroški in mladinski teki poU- organizatorja. Morebitne spre- kajo v okoliä Osnovne šole v „^^mbe umika tekmovanja bo Preddvoru. Otroški tek je dolg organizator pravočasno sporo- krog, mladinski tek pa dva kro- fH nastopajoäm. Prijave 4 Pomembno obvestilo Na relaciji Osnovna šola Vsi udeleženci teka naj se Preddvor-Breg-Brdo bodo za-pravočasno prijavijo na tekmo- radi varnosti tekačev občasne vanje. Prijave se sprejemajo v mobilne zapore ceste. Prav prijavni službi pred Osnovno tako bodo občasne mobilne za-šolo v Preddvoru od 12.JO do pore na cesti skozi naselje 14-30, kjer boste ob vplačilu štartnine prejeli štartno Števil- S uha pri Predosljah. Tekači m drugi udeleženci prireditve naj ko, spominsko darilo ter bon upoštevajo navodila organiza- za brezplačen topli obrok. terja in redarjev. 12 NASVETI i nfo@g-glas. si GORENJSKI GLAS torek, 18. septembra 2007 MOJ POGLED Damiana Šmid « i « « « Navade, ki ubijajo (4) i si kriva, ljubezniva, zen, drugi je alkoholik in delo deklica neusmilfena, ti ne pcuka tako, kot bi moralo. me raniš, ti mi braniš. Krivu smo našli, kaj pa seda ne morem spat doma." àaj? Alije zaradi tega pro-{F. Prešeren} ^^^^ ^^j in rešitev bolj blizu? So zaradi tega otroci Že naš vrli pesnik je ob via- bolje vzgojeni in delai^d i^eČ dal eno izmed navad, ki uni- delajo? Ko na nekoga kažemo s prstom, sprožimo pogosto samo obrambo, l^apad in Cuje odnose. Pa vendarje tako priročna \n preprosta, dajo obvlada vsak. Reče se ji • va- obramba pa pomenita vojno, ljenje krivde na druge... Kaj s Razlika med učinkovito ko-tem dosežemo? Operemo munikacijo in neučinkovito sebe, si dvignemo vrednost, pa je tudi vtem - đli nas za-zmanjšamo vrednost druge- nima krivec ali nas zanima mu, mu damo občutek krivde problem. Če bi radi reševali in ga tako ali drugače kaznu- problem, fei je naŠ skupen, pojemo. Poglejmo nekaj besed- tem se osredotočimo na pro-nih cvetk s tega podroi^a. "Ti blem brez poudarjanja, kdo je si kriva, da so otroci tako kriv. Ce pa ždimo samo po- vzgojeni." (Ubogi ata, ki to kazati na krivca, potem je trdi. le kje je bil tistih dvajset rezultat nahranjen ego in en let?) Zaradi tebe bom še zho- sovražnik več. Kako prepros- lela. ( Vboga ženska, katere to. kajne. Pa Še en minus pri- zdravje je odvisno od drugih naša ta navada. Krivdo. Z ljudi.) Žena je možakarja občutkom krivde živi preveč pahnila v pijačo. (Ubogi mo- ljudi. Nekateri si jo določijo žaka r. no vzorček je vsesploŠ- kar sam i, drugim jo določimo no slovensko opraviči mi, vsevedni mali bogovi, iavci ne delajo, tako kot bi Tudi zato je včasih težko morali, zato imamo izgubo. živeti. Tudi zato smo Sloven-{Ubogi šef, ki ima takšne de- ci vodilni po Številu samomo- lavce). Pa po^jmo sedaj na- rov. Namesto številnih oblik štete probleme. Otroci niso vzgojeni, nekoga ogroža bole- Ijubezni izumljamo različne vrste krivde. Prisluhnite nam -polepšali vam bomo dan. 91,0 MHz ISlICNI uiuiiu.potepuh.com Ko poženejo Zdaj je češpijev oz. slivov čas, zato kar veselo z njimi na mizo. Imajo precejšnjo dietetično in zdravilno vrednost, napolnile pa nas bodo tudi z energijo. Kadar smo preveč "polni", se bomo z njimi olajšali... in morda tudi shujšali. Srečni smo lahko, da živimo v krajih, kjer so češpiie doma. Pavla Klin er Slive (Prunus domestica). ki se pri nas prav domače počutijo, izhajajo iz divje slive, ki je doma v Perziji, Armeniji in na Kavkazu. V Grčijo so jo zanesli vojaki Aleksa ndra Velikegs. Od Grkov so jo prevzeli Rimljani, ki so si z njo uredili lepe nasade. Že tedaj so vedeli, da suhe slive dajejo moč in so blago odvajalo. Pesnik Marciai je celo zapisal mo, dokler ne zavre. Tako skuhane slive jemo deset dni in sicer petnajst sliv trikrat na dan pred jedjo. Če nam težave povzročajo kurje jih poskusimo t^o kuri siihn vo- Hemoroidi so sila nadležna reč. Lotimo se jih s slivovo kuro: vsako jutro zajtrkuj-mo osem do deset kuhanih hladnih sliv in popijmo vodo. v kateri so se kuhale, Pojejmo tudi malo črnega pšeničnega knüia. Kura naj traia tri do štiri tedne. jemlji v nadležni trhli staro- $ svežimi slivami ne gre pretiravati, sti, ker zmehčajo trdo napeti trebuh. Sliva ie zelo zdravi- desetsuhih sUvnamoči- niso zdrave. To drži le v pri- len sadež, a v lekarniških y g,; ^^^^ ^^ gg ^ njimi preobje- knjigah jI mso nikoh name- ^^ pustimo v njem čez mo. Takrat se v črevesju na- .. njali pretirane pozornosti. ^j^t^aj na tešče poje- kopičijo neprebavljene sli- tLllT Vsebuje več antioksidantov ^^^ popijemo vodo ve, ki začnejo vreti pod vpli- kot katerokoli dnjgo sadje. donat. Suhe slive lahko vom bakterij, razvijejo se Vseh sliv, ki jih premore- Pri ledvičnih boleznih, pro- ^^nio tudi v Čaj. pripravljen velike količine plinov in na- mo na domačem vrtu, nam tinu, revmatizmu, boleznih ^^ 100 g skorje navadne stajajo škodljive maščobne ni treba takoj pojesti. Pusti- jeter m še kje so slive nad- ^^^^^ (Rhamnus fiangula). kisline. Vse to povzroča želodčne Ln črevesne krče ter vse zaželena dietna jed. jih pustimo čez noč, zjutraj Uživajte jih sveže, kuhane pg ^^^ tešČe pojemo in neprijetno drisko. Torej, s hale siastno slivovo marme- mo jih nekaj mamam in babicam, da bodo iz njih sku- ali posušene. V vsakem primeru vam bodo dobro dele. Slive kot odvajalo spijemo čaj. Se enostavneje je, Če pred spanjem pojemo slivami ne gre pretiravati. Če želimo ublažiti Črevesne lado in kompot ali očetom in dedom za pripravo dobre pet suhih sliv in pet suhih težave, jejmo trikrat na dan domače slivovke. A s sled- smokev. Če spadate med ti« slive, pečene v pečici, in si- njo previdno! Uživajte jo v Slive pospešujejo preba- ste, ki gredo na blato res cer po nekaj sliv pred jedjo res zelo skopih količinah. vo, so rahlo odvajalo in po- zelo poredko ali pa imate aH po njej. maga j o neješčim otrokom in odraslim. Kuhane slive Pogrela vas bo in pospešila prebavo. Včasih so z nio či- zelo trdo blato, lahko povečate odvajalni učinek sliv, zdravilo za jetra kurje ^^^^ Skodelica vročega ........' zeliščnega čaja, v katero 50 vlili šilce ali dva slivovke, pa pomagajo celo tistim, ki če si pripravite gosto slivovo oči in hemoroide imajo hud odpor do hrane, kašo, ki jo vzamete vsako Pektinske snovi, ki jih slive jutro na tešČe po 1 do 2 je- Proti oteklim jetrom suhe je veljala za zelo zdravilno. vsebujejo, mehčajo blato in dilnl žlici. Še bolj bo zale- slive neicoÜko zarežemo in zlasti v času gripoznih obo-olajšajo iztrebljanje. Proti glo, če boste v to kašo vme- jih zvečer namočimo v vodo. lenj in kadar je bilo treba zaprtju jemo kompot iz su- šali še za noževo konico Zjutraj to vodo odJijemo, na- kar najhitreje pregnati za-hih sliv ali pa jemo suhe slive večkrat na dan. Tako zmletega krhlikovega lubja točimo svežo in slive počasi četni prehlad» to je simpto-ali praška sladke koreninice kuhamo, vse dokler voda ne me, kot so nahod, rahla smo na dobri poti, da uredi- {Polypodium vulgare). Neka- zavre, potem pa še dvakrat temperatura, mrazenje, bomo prebavo. Lahko pa pet teri pravijo, da surove slive zamenjamo vodo in kuha- lečine v grlu, glavobol. Sreča na nitki 10 V RAKOVIH KLEŠČAH Maäieta Smolhikar Zdrav človek ima tisoč raz- pa se izkaže, da sem največ ri- jo je poz neje t udi posla la i n bolez nijo, pom islim. Pra v- n ik jo je neizprosno postavil lični h želja. bolan eno sam o: ga ret dnevno vendar pokadila na dodatne preiskave na Col- zaprav v isi naša sreča oziroma na realna tla: ' ' G ospa {ta in ozdraveti. Kdo je to misel prvi jaz: gospa iz Trbovelj je sicer nik) vprašala, ali kadi, Glede nesreča, nc^e zdravje oziroma ta, op. M. S.), očitno me niste izrekel, ne vem, vsekakor drži. rada vlekla, a jih \feč kot deset w to. daje bil odgovor pritrdi- bolezen ves čas na nitki. Česar dobro razumeli: imate raka na dan ni pokadila, po dru^ len. je sledilo vprašanje, koliko se, žal, v normalnih okoliŠČi- na pljučih in ne morete se postrani pa je. kot je sama rekla. let. Več kot petdeset, je odgovo- nah le redko ali sploh nikoli ne Čutiti bolje, ker vas Še ne zdra- Četrtek, 7. junij kadila več icot petdeset let; Teja rila gospa in zdravnid postavi- zavemo. inmo. " Bolj netaktno se zdrav- Pred kosiiom, k/ mi spet ne je na dan pokadila škatlo in la protivprašanje: "Vas morda Še nehaj seje v naši sobi da- nik že ne bi mogel odzvati, jez- tekne, dobiva z gospo iz Trbo- pol; jaz. kot reieru). tri (in sicer zanima tudi. koliko let že ži- nes zgodilo. Gospa iz Trbovelj, no pomislim. V tako neizpro- velj novo sostanovalko. Tgo. več kot trideset let). Se pravi, vim v Trbovljah?" Zdravnica ki se zaredi zateklega vratu že ^mprikazovanju resnice, da Staraje toliko kot Jaz I triinpet- na dan sem pokadila toliko, je menda od^vorila: "Ne. te^ ves dan (zaskrbljeno) opazuje ne rečem, zbijanju morale, ne deset) i« tako kol jaz j$ tudi kot Teja in gospa iz Trbovelj vas pa ne smem vprašati." To- v o^dalu,ježe drugič v dveh vidim nobenega pametnega ona z Ljubljane. Na Goln ifc jo skupaj, zaradi česa r se niti ne liko o o bjekt lune m iskanju dn eh doživela ( in preživela ) s misla. Ko zd rav n ik od ide, je pripeljala sestra Pika, kiji čudim, da sem pristala ^ Gol- vzrokov, ki (meddrugimf pri- bronhoskopijo. Včeraj ji pose- skušam po najboljših močeh na Čelu piše, kot temu rečemo, «iki4. Ampak, za vse tri so ci- vedejo do raka na pljučih. da je za radi sestrin^a zd ra vja ga rete zdaj že p reteklost. Tako zaskrbljer\a. vsaj za t nujemo. ga niso opravili uspešno, ker so nastalo škodo omiliti. Sicer pa V nadaljnjem klepeta nju se jo cevke in vse drugo, har ti pri je z dravnik ova h rezčut n ost izkaže, da poznava s Tejo ne- tem stlačijo v usta ali v nos, si- ujezila i udi Te/o. Prvo, kar mi pri Tgi pade v V zvezi s cigaretami oziro- kaiere is^^ ljudi Da je torej lile na bruhanje. Sicer pa je ta Četrtkov večer preživimo ob oči oziroma v ušesa, je njen ma s kajenjem (in rakom na svei. da ne rečem Slovenija in 2 ista gospa sobnega zdravnika gledanju televizije. Vsaj sama glas; če ne zaradi drugega, hi pij u čih) se mi zdi pomembno njo Ljub Ija na. majhe n, Pri- popolda n p rep ričevaia, da se sem povsem b rezskrb na. Tudi za rad i glasu težk o prik rila povedati še naslednje. G ospo iz bi ižno e na ko majhen, kot je počut i neprimem o boìje. kot se kar se jut rišnje bronh oskop ije, strast do kajenja. V po^voru Trbovelj je izbrana zdravnica majhen korak med zdravjem Je počutila pretekle dni, Zdrav- tiče.iSe ruxdaljuje.) GORENJSKI GLAS torek, 18. septembra 2007 RADOSTI ŽIVLJENJA i nfo@g-glas. si 13 Kislice Boris Bergant Kislice so kislo grenke trajnice, ki divje rastejo v naravi, marsikje pa )o že tudi gojijo. Poznamo več vrst kislic, ki jih vse razen konjske, ki je neuporabna, kulinarično združimo kot navadno kisli- Manj je primerna le za bolnike z arteriosklerozo in rev-matizmom. Spomladi pa le sezimo po njej, saj je zdravilo za slabokrvne, pospešuje prebavo, ureja menstruacijo, umirja bolečine v trebuhu, odpravlja gliste in zdravi kožne nečistoče. Krompirjeva juha s kislico Za 5 csei? potrebujemo: 2 žlici oljčnega olja. j stroke Česna, CO. Vsa razlika med njiini je 2 grobo sesekljano čebulo, 1,2 I te na 5 centimetrov široke Na preostalem olju prepraži-skoraj le v obliki listov. Kisli- mesne juhe, 40 dag otupljene- trakove. Na polovico trakov te pinjole, dodajte na kolo-ce so brez vonja, okus pa se ga m na kocke narezanega naložite po žličko nadeva in barje narezano čebulo in če- lahko spreminja glede na sta- krompirja, i žlico koruzne rost listov. Starejših listov ne moke, 1,$ dl sladke smetane, io sicer v razmakih po 5 centimetrov. Trakove z nadevom sen ter pražite še nekaj minut. Dodajte še sesekljano nabiramo, ker so že precej dag sveže sesekljane kisliu, sol pokrijte s trakovi brez nade- kislico s špinačo in juho ter grenki in trši. Najboljši so in sv^e mlet poper. va in jih rahlo pritisnite, da vse skupaj počasi dušite §e mJadi listi, ki imajo podobno čvrstost kot špinača in so go- V večji kozici Segrejte olj- iztisnete zračne žepke. Trakove narežite na kvadrate z nekaj minut. Tako pripravljeno omako zmiksajte v jeni, saj so le ti zaradi boljše olje in na njem pet mi- nadevom v sredini. Če se ro- mikserju in jo začinite s so- kakovosti zeinlje mehkejši in nut pražite Čebulo in na ko- bovi ne držijo dovolj tesno, Ijo, poprom in limoninim večji. Kislice lahko od zgod- lobarje narezan Česen. Zalij- jih navlažite z mlekom in sokom. Piščančje medaljon- nje pomladi pa vse do pozne te z juho, dodajte krompir in jeseni nabiramo po vseh ne- kuhajte dvajset minut. Do- stisnite skupaj, da se zlepijo. Tako pripravljene raviole čke preložite na krožnike in jih prelijte z omako. Zraven gnojenih travnatih površi- dajte sesekljano kislico in skuhajte v slanem kropu, jili se zelo prileže kuhan slan nah. Lahko jo je gojiti doma sladko smetano, v katero ste odcedite in prelijte 2 mas- krompir. na vrtu, saj je trajnica, ki jo v zmešali koruzno moko. Med lom ali oljčnim oljem, na ka- jeseni le združimo v večje mešanjem dobro prevrite, terem ste prepražili nekaj ve- Motovileč s kisličo 11* f šope in spomladi znova zra- solite in popoprajte po oku- jic žajblja. ste. Semena ali sadike je su, kuhajte še nekaj minut možno kupiti v nekaterih ze- ter postrezite. liSčnih vrtnarijah» medtem ko sveže kislice na tržnicah in v trgovinah skoraj nikoli ne prodajajo, ker namreč hitro ovenijo in ostanejo uporabne največ dva dni. Če jih Ravioli s skuto in kislico Za 4 osebe potrebujemo: za Piščančji medalj o nčki v omaki iz kislice in š pi na če fižolom, slanino in balzamičnim kisom Za 5 oseb potrebujemo: jo dag sveže kislice, jo dag moto-vika, 5 žlic kuhanega fižola. Za 4 osebe potrebujemo: 80 h dag slanine, narezane na testo: 20 dag moke, j jajca, 1 dag piščancih prsi brez kosti, 2 ičcp soli, za nadev: 20 dag ku- žlici oljpnega olja, j mlade če- hranimo v plastičiii vrečki ter kanih irv odcejenik kislic, 15 bulice, 10 dag sveie kislice in tanke rezine. 2 stroka Česna, 4 žlice najboljšega balzamične-ga kisa, J žlice oljčnega olja, sol v hladiJniku. Lisb mso pri- dag skute, 5 dag drobno nari- ramo toliko špinate. 2 stroka po okwu, memi za sušenje, dobro pa banega parmezana, sol in svc- česna, 5 žlic mesne juhe öli se jih da zamiznitì. liste le ie mlet poper. na kratko prepražimo na vode. 2 žlici pinjol, 1 žlico limoninega soka m 50I. maslu ali pa jih skuhamo Iz moke, jajc in ščepa soli nad soparo, da ovenijo, nato ugnetite testo in ga pustite posodah in uporabljamo kot sveže. V kuhinji se odlično obnese kot začimba m kot Slanino skupaj z razpolov-1 j enima strokoma Česna scvrite v ponvi, jo odcedite in ohladite. Očistite in operite kislico ter motovileč in zložite v primemo posodo. Posujte s kuhanim fižolom in drobno ter parmezan. Solite in po- solite ter popoprajte in jih na zdrobljeno slanino ter prelijte Na štedilnik postavite po- pa jih zamrznemo v majhnih počivati v hladilniku. Med- nev in v njej segrevajte tem spasirajte sknto in ji pri- Čno olje. PišČanČje prsi nare-mešajte sesekljane koprive žite na 12 medaljončkov, jih nadomestek Špinače ali ruko- poprajte po okusu. Testo vročem olju z obeh strani z balzamičnim kisom, olj- le. listi so privlačen dodatek razdelite na dva dela in oba opecite. Zložite jih na krož- čnim oljem in solite po oku- solatam, smetanastim je- razivaljajte 1 milimeter na de- nik in postavite v na 70 sto- su. Solato zmešajte Ln takoj dem, omletam in ribam. belo. Razvaljani testi razreži- pinj Celzija ogreto pečico. postrezite k pečenemu mesu. ZELENO CVETOČE Igor Pavlič Pelargonije Poletno cvetje se počasi po- no, v kombinaciji različnih slavlja z naših oken in balko- barv. Zelo tiezahtevna je za v nov. Imelo je burno poletje: v:^ojo, če želimo, da belato visoko vročino, točo, nevihte cveti, jo je treba dognojevati | ... in za slovo poletnim rožam vam danes opisujem najbolj značilno rožo slovenskih čez poletje. Ker pa je na rožah 5 zelo veliko bolezni, pa vam danes napišem nekaj o bolcz- oken in balkonov, poleg 20- nih teh starih lepotic, da bo- postavljene na svetlo in zračno mesto, na katero koli stran najbolj pc^ost zajedalec, opazimo ga zaradi plutastih izbo- renjskega nageljna, pelargo- ste v naslednji sezoni bolj po- hiše. Če jih je potolkda toča, klin na celi povrtini lista. Na nijo. Čeprav prihaja k nam iz zorni in jih boste znali ozdra- jih poškropite s. preventivnim pelargoni jah se lahko pojavi jo Afrike, se je zelo dobro prila- viti ab bolezen tudi prepreäti. fun^cidom, da ne začno gni- tudi gosenice, ki se hranijo z godila na naše razmere. Uko- Za vse bolezni je navadno kri- ti. Tudi zajedala lahko napa- listi. Potem so še glivične bo- reninjene potaknjence posa- va napačna oskrba rastlin. dejo pelai^onije: listne uši, Id lezni, kot je gniloba, ki jo opa- dimo spomladi in jih lahko Ena izmed njih je: voda iz izsesavajo liste, to povzroči, zimo, če stebla počmijo, siva postavimo že aprila na pros- pipe - biti mora postana, torej da se rastlina posuši. Huda plesen, rja, listna pegavost: za to, v zavetne lege. Potem pa naj ima enako temperaturo nadloga je rdeči pajek, ta pov- vse te bolezni se dobijo pri- jiii imamo zun^j tja do slane, kot zrak. Rada ima bolj pre- zroča rjavenje listov, če opazi- pravki. Torej pelargonija je če jih ne pospravimo za na- prosto zemljo s Čim manj te na listih svetle pike, je to enostavna roža, če ni pravibio slednje leto. Najlepši okras Šote, ne smemo pretiravati z trips, kar povzroča, da listi ru- n^vana, pa vam tudi ne bo so, če so posajene samosloj- gnojenjem. Rastline naj bodo menijo in odpadajo. Pršica je dala želenega učinka. KUHARSKI RECEPTI Za vas (zbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: goveja juha z jetrnimi vlivanci. pilčančja bedrca na dušeni zelenjavi, pražen krompir, melana solata, jabolčna pita; Večerja: topli kruhki z jajcr in sirom, grozdje. Ponedeljek • Kosilo: nadevane paprike v paradižnikovi omaki, pire krompir, kumarična solata; Večerja: dušene bučke s kislo smetano, popečena kuhana govedina, žemljice. Torek • Kosilo: porova kremna juha, rižota z gobami m zelenjavo, endivija s fižolom; Večerja: zrezki Iz kuhane govedine, kosmičev in zeija, radič s krompirjem v solati. Sreda • Kosilo: špageti z mletim mesom in jajčevci, mešana solata; Večerja: enolončnica "zelenjavna zmešnjava", kruh. Četrtek - Kosilo: perutninski paprikaš, njoki, mešana solata; Večerja: krompir s šunko, endivija s paradižnikom v solati. Petek • Kosilo: grahova kremna juha, ribji fileti po pariško, zeijnata solata s krompirjem, grozdje; Večerja: špinačni cmoki s sirom, endivija s fižolom. Sobota • Kosilo: gobe v smetanovi omaki, pire krompir, mešana solata s papriko, paradižnikom, pariško salamo in olivami, kuhan pehtranov štrukelj: Večerja: pica, jogurt ali pivo. Rožina "zelenjavna zmešnjava" Potrebujemo rumeno kolerabo, rumeno korenje, mah rdečega korenja, sveže fižolovo zrnje, krompir. 2 stroka česna, Šopek pe-teriilja, malo stolčene kumine in popra. Najprej damo v lonec kuhat na koščke narezano kolerabo, na kolesca nasekljani obe vrsti korenja tn fižol, ko je to skoraj kuhano, dodamo na koščke narezan krompir. Tedaj jed tudi začinimo s Česnom, peteršiljem in kumino, solimo in popramo. Na ocvirkih popražimo narezano čebulo in s tem zabelimo kuhano jed. Ko jed že postrežemo na krožnikih, ponudimo k domačo smetano z mleka oz. sladko smetano. Kuhan pehtranov štrukelj po babtčlno Iz pol litra moke, osminke litra (1,25 di) mlačne vode, sol), drobnega jajca In za oreh masti ali žlice olja napravi vlečeno testo, ga pol ure ugnetaj, da je dovolj voljno, nato pa naj pokrito počiva vsaj pol ure. Nadev: vmešaj v skledi dve pesti skute (15 dag), četrt Ütra kisle in če tmaš 2 žiki topljene smetane, nekoliko sol?, 2 rumenjaka (ali cela jajca) in sneg Iz 2 beljakov. S tem nadevom namaži razvlečeno testo, pa ne prav do kraja in potresi s polno žlico drobno zrezanega pehtrana in 1 do 2 žlicama kruhovih drobtin. Nato zvij štrukelj od namazane strani, ga zavij v namočen, ožet prtič in kuhaj pol ure. Kuhane Štruklje zreži in zabeli z mastjo aii maslom, v katerem zarumeniš žlico kruhovih drobtin. Krompir s šunko Za 4 ose be potrebujem 0:1 kg krompirja, 150 do 200 g Sunke, 4 o g masla aH margarme, 2 jajci, mali lonček kisle smetane, d^e zvrhani žlici drobim, sol, poper iz mlinčka. Krompir skuhamo, olupimo in narežerfio na rezine. Maslo penasto umešamo, dodamo jajci, sesekljano šunko, solimo in popramo, primešamo narezan krompir, vso maso strese-mo v dobro namazan pekač, potresemo z drobtinami in damo za iO minut v vročo pečico (200 stopinj Celzija). GG IZLETI y ^29. «»pt^rnbT in 6. oktobr 2007 OKTOBERFEST • cena ti EUR Vsako soboto GAROALAND in CANEVAWORLD ■ cena 48 EUR « Napovedujemo NOTRANJSKA IN MIHAELOV SEJEM V NOVI VASI ■ 30.9.2007 Program: Od hod avtobusa ob& un iz Kranja. O^^ Rakovega Škoc* jana in Kr^ne jame. Na Mihaelovem sejmu veselica. Poskusili boste jedi iz krompirja, zelja, kolerabe in kupili ozimnico. Cenai iS EUR. KOSTANJEV DAN NA KRASU • 13.10.2007 ^Harožnlki GofnÌ6fc*Ba glas« ima}o 10% popuit Prijav« Agenctjd (J nda pO td.: 04/235 S4 20,041 /24S 773 fill Gorenj$k •8.9.07. SWMG JVTCRSAfìONAL M VAĐr^A 1. KRMJ Id 9 07; aWCVA, M Vi«ĐNOVA 1, KfWU KLJUČAVNIČAR 9 07, KtORCRÉMOm. S UK0V)CA4 A. JCSE- r4CE 29 9 07; KOVIMC. IAHOVCE 87. CERKUE 21 9 07. WJEFUEVA 7, ^NCun Id 9 O'; VAMOMUERCE. ViSRIErtJE. GORENJSKA \9K W/>AJCA OeUK. KOVIN 18 9 07; KOPT 8LED. «IPSKA 43. l£SCS 21.9.D7. vn. o 0.0. ALPSKA43. l£SC£ STAUfiAA 6 »0.07. I^LASTÈfVl. SfìOVUCA 107,23R0VNICA VARLIC 310.07; OUrCK IMMURINO. mOMOST 22. Pa- MfEHfiHtK STROJNIK 19 9 07, P^ALf^CNlK. HAKLO IHSTAL SmOJNH IKS1AUCU 2)9.07.K0MIJHALARACCVUCA UUBLVO^SKA ?7,AAOOVU)CA AVTOMEHANIK )6 9 07; ALEKSANDE» SV^TEU. HRASTJE E, KIW4J 18.9 07. AVTO WOCr*< BflfTOF 1&?. X3W4J 19 9.07. QUM:K IN^INiRlNG. PfìEDUOST 2?. POUANE h40 UOKO 26 9.07, GCAeMSKAS4. hCDVOOE ELEKTRIKAR ENERQETIK 29.9.07. aWvKO UflÈWC. ZALOS 12. ÖOLNIK 6 IO 07, PlLASTiFW, 2lH0WJlCA 107, 2lRCVNiCA skupinovo&ja V aextpoemm. 26 9 07, EEVAROPOTOĆNKZQ UÄA22 S£LCA TKALEC 19 9 07. fMNPW^. KOfìO^ 14. KRANJ TISKAR 1010 07. TISKAfìNA KAMELEON. L r«C^ATA 10. KRANJ STROJMKTGH 25 9 07, CPKftiVLI. JEZEPSW 20. KFWW VOZhK / AVTOWEHANIK 21 9 07. STEELTAAf«, C 2£L£2A;UEV S. JESE- r«C£ 2l 9 07,EG0l£S.nDPtČfVA66,&K LOKA VOZMK AVT08USA 29.9 07; AKTCM RANT, TRfUE 3d, PROOAJAIEC 18 9 07. 60JM mAPftOT>JlK FHWKOVO NAS 87. SK LOXA 21 9 07, AGENCUA W S&MS, SiThCNSQ TT^ d. KAANJ 610.07. ALTAP^, LETAJJSKA ?9, ULEUVIA 21.9.07. BABY CEMTER, C tSl£2*Pjef 4 0, jCSENICC 21.9 07 aaff^ C©^. M VADNOW 19. WWÜ 19 9 07. TI;2ASKA 2, uueuA/ia 3.10 07. MIKAELA KAVCtĆ. fiREGORĆK^EVA 27, m 131007. SLOVENSKA KKIGA. STEGNE 3. LUB-UANA KUKAR 07, AAEST, Sä BRMK >30A, BRNK I3t0 07, AACUSUEDICA INDUSTRIJSKA 2 E. COLA 1010 07. HIS TI^AOe. SKCf JELOSKA 1. KiWil 25 9.07. KREK RIBNO. SAV^36. SlEO 25.9 07i PENZK>N UKUC & MIKLiC. vTTTWiàdA 13. KR OOfìA 21.9 07: SOOE)CHO. ŽELEZNA C le.uueLui^A 21 9 07; TAJO>TE*M. AMBROt »00 KRVAVCEM 3t. CERKLJE NATAKAR 13.^0 07; AfiCUSMEDJCA, JNDUSTT^LiSKA 2 E. 10 10.07, H(S TTVDE SKO^JELOSKA 1 KRANJ SREONJA POKL BOeR. 25 9 07; 1 AGENT. SAVSKA 10KA20, KRAMJ 18 9.07. WA POKLUKAfì. SmUŽFVO 9, KAVil 1310.07. AACUSMiOiCA. l^CMSTRLlSKA 2 £. SOIA 21 g.o^oE^csPLlZK.T OEZUANA 2, Kfwu 25 9 07. ELAN MARINE. BEGUNJE 1. SEGkAilE 2 L9.07 ; JGZ 5R00, PREOOSLiE •710.07; KEN^PESIE. CFTC»0 O, 2EL£ZNIKJ ?6 907. MIKLAVŽ eOfiNlK, POT NA USiCC 17. BLED LESARSlVT^ Id 9 07. tMCNK M VAONOA i, KfiMJ STROjNiTEH d.10.Q7.QaVORlNTOUA2lC,NAK>LLi 12. NAKLO 21.9.07. JANE2 EGA^. MIUE 41. S4SCK0 26 9 07. FAANC LUZNAR ^A^VFVA 12. 21 9 07' GR/iMKAl, STHAHINJ i3l. NilKLO 20 9 07, KAfHS. KOPRSKA 72. UÜ8UANA 19 9 07; OUiCK tNŽiNIRING. PREDU0S1 22. POUANE NO SK. LC4(0 2d 9 07'SANOVA. M. VAÙNOW 1. KftVU 2S 9 07. SPG. K!ORfĆ€VA 75. &K. LCKA 2T.9 07. NA KOLEStH AESUEVA2Ö, UUe> UANA ELEKTTtOTEH ENERG. 24.9 07. VIGREO. Mue «4, ^«SCKO aiKTROTEH. 26 9 07. GORENJE. PAFTHZANSKA 12. VELEKJE 26 9.07, TRatCON LCNQWA. KO_OOVOR38 9.07; EUnOCOM. SAVSKA 22. KRAMI 16 iùì.Oèì TAVĆAAJA TRATA 40. GOAgNjA VAS 9.07. SUB ROSA, Z5 13DA,8RW 22 9.0r. PnUA ZASTOPSTVO. RAKTIZANSKA \9. DJBUfiM VZGOJITELJ PREDS. OTROK ld.9 07. ^^O JES£NlC£, C TAVCaPUA 21. JESENICE ZDRAVSTVENI TCH 9 07. MEDVED. 2G OTW fi. RAIXMJi- CA TEH. ZDRtVSTVENE NEGE Id 9.07. S9 JESEMCE. TTTTTM 112. JESE^dCE LABORATORUSKl TEH. 29 9 07; BOLNIŠNKA GOLNK. GOLNIK 36. QOL-NiK INl SUMENliTVA 26.9.07. ARTSTUOtO. SR OUPLC 4. DCAJE 18 9.07; &iV«G INTERNATIONAL. M VADNOVA I.KRVU 10.10 07, SGP TEHW<. ST«ÄA C LOKA EKONOMIST 16 9.07, SQPTEHNIK. SIARAC.2.^ LOKA ORGANIZATOR DEU >9 9.07; EUnOCOM. SAVSKA 22. KRMJ UMV. DIPL nŽ. ST7»0JNi§TVA 219,07, Kj^WjlHl, WDUSTFW Ž« DVL INl STT«)JNeSTV* 21.9.07; KlAOfVAA 2lRl. INCVSTRUSKA 2, bf9 8 1007. PILA9TER-I, Ž^OVNICA 107. ŽIROVNtCA DIPL INl U90RAT. »OMEOKINE ta9.07, OZG. ZD &K LOKA. STAAA C 10. SKICKA DtPL INŽ. GRAOBENI^tVA 10.10 07: SGP TEHMK. STAA» C S.ŠK LOKA UWV. D(PL PRAVNIK 2d 9 07: OBilNA èx LOKA. POUiV^SiU 2. ^ LOKA UNIV. DIPL INŽ. ARHrTEKT\JRE 26.907;Af7TSnj0K). SPOUFUEJ.OUPLJg DRMEDK^ 1310 07. OZG, ZD KRANI, GOSPOSVETSWi iO. VWH DA. DENTALNE MEO. 1310 07,02G, ZDTTOC. ft£JSKA 10, TRŽJĆ 22.9 07; OZG. OE ZOBNA POUKUNiKA KRANJ GOSPOSt^SKA 9. KAANI 0(PL MEDICINSKA SESTRA 21.9.07; BOLN^NtCA GOLNIK GOINIK 36. Q0Ü1K DR. MS. SPEC. SPLOlNE MEDICINE 29907, 02G, ZD ŠK LOKA. STARA C 10. SK.LO»« on, M£0.8P£C, P€DWTRg6 29.9.07; OZG, 20 SK L0«A, STAftA C. 10. ^ LOKA ProM def««n» maiU obtivl^wn« oo podaUiIh ZavM« RS u 2W0Stevanf«. Zaiađi »onnn|l(»n^ proiwi rM»o objavljen« vsa. Prav tako arU' proflbdAMff i30ui&ftmo po^ot«. ki (ih p» stevV*!« IWou d4M«n «n, 2«ht»> vm etiome iiiudnlik pcwbfw tnani« in more-btn« oni^e zantev«). Vs r«ve4«ni In merfujoći (>M«(ki so docroofilt • ni o^lMTMh MiUh motnih m uod^ cj deta uvoda; • fu d» mtii strani Zivoda RS la zaposioranj«: • prt 6i«Im opou>^0>no, «a so morab Itn« nipak« po r. MojeDelo.com - ^ IZHie P*J»CK>NOTt MO|E DELO, spletni marketing, d.o.o. Proletarska 4,1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 520 5d VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 • 500) NA: www.fTìQiedelo.coiTi. {nfo^moìede^o.com k Delavec v skladišču m/ž (Kranj) Pogoj za delcvno mesto so clelovne izkLisnJe pri podobnth delih. Kot pr^noéb pa se DoKlicna sli srednja šola Kdrnii^tö sm&ri, ekološka ozaveščenost. oseOna urejenost, izpUzaviličana Oetopotekavsktadiščjmnatefemj. Zaposlitev nudimo za dobćen ćas z možnostjo zaposlitve za nedoločen ć3s. Mesto zaposlitve: Strasšće pri Krajiju. Imensko delo je ri9 območju $(ov«niie. 8ost, izkuènje na področju prodaje, üenerske on prezent»-djske sposobnosti, fleksibllnoel. usmedenost k uspehu in da radi potujete. Nudinio možnost redne zaoosiitva. dodatno izoOrazevanje. nagr^evanje po Lispehu, saniosK^jno delo, A.l.P. Consulting International, d. o. o.. Tkalska ulica tr. 1210 Ljubijana^entvid. prijave zbiramo do 10 10. 2007. Več nav*ww.mcyed€k5Xom. Transportni komercialist m/Ž (PE Krarkj In PE Jesenice) Iščemo transportnega komercialista, ki bo opravljaj admk nčstrath/no-kon^rctalna dela, kot ao planiranje, razporejanje« organizirarje in nadzor storitve prevoza, obvladovanje transportne dokumentacije, izdelovanje m arhMranje komerci^ne dokumentacije. V 9/oj kolektiv v^imo kandh date s končano V. ali VI. stopnjo izobrazbe, po možnosti promeine smeri.... Avtoprevoznik Bizjak Aleksander s.p.. Cankarjeva 9. 4000 Kranj, prijave zbiramo do 12. 10. 2007. Več nawww.mojedelo.com. Vodja projektov / Project Manager m/ž {Ljubljana) Piićakulemo vfsoko all unìveoitetno izobrazlx^. zaželeno ekonomria^komunlko^ogija, izkušnje pri oddaji in rnarkebrv gu. prednosl bodo imeli kandidati z Izkušnjami pri de^ z mediji, Vsaj t leto dekMiih Izkušenj pri delu s strankami oziroma projelCr>em vodenju, odlično znanje angledčme In znanje hr.ia^9a jezika, ciljna usmenenost. (komunikativnost. Nudimo redno zaposlitev In mcžr)ost napredcn^ia IwfT Plus d. o. 0., Dunajska 51, 1000 LJubljana, prijave zbiramo do 13.10. 2007. Več na www.rrtojedefo. oom. Uspeänl komen:tallst na terenu m/ž (Železniki) Pričakujemo ali Vll. stoprijo izobrazbe sijajne ali gradbene STDeri. alo znanje angleščine, izpit kategorije B. komunikativnost. aposobnosl uspešnega trženja. Nudimo zi^siitev za nedoločen čas v uspešno rastočem podjetju s SCMetno tradicijo, ki omogoča os^x>osbii razvoj, niožnost rkapredc^ vs/ija. radno mesečno plačilo in stimulativno nagraj^^je Niko, d. d.. Železniki. Oioki 18. 4223 Železniki, pnjave zbiramo do 13. 10. 2007. Več nawww.mojedefo.com. PHP programer m/ž (Lesce) Zaradi povGčar>ega obsega del zaposlimo php programer* ja s poznavanjem SOL b32. A{:enta, d, o, o., AlpsKa cesta 62. 4248 Lesce, prijave ziMramo do 26. 9. 2007. Več na vrtvw.mojedeio.com, Magister farmacije m/ž (Bled) Priòakuiemo: opravljen strokovni izpit, zaželene delovne (zkuinje, primerne osebnostne lastnosti. akiKmo znanre vsaj enega svetovnega jezB^. komunikativnost, prijaznost, urejenost. Marta Potjanéek Zupan ■ lokama Bled, Lju^ Ijanska oesta A. 426C Bled, prijave zbiramo do 29. 9. 2007. Več na www.mojedelo.com. Oblikovalec kovin m/ž(Škofja Loka) rsia področju strojnih obdelav iščemo nove sodelavce. Zaželena je lil. ali IV. stopnja izobraä>e In 2 ^ delcMùh izkuèenj na podobnih delovnin mestih. Smo rrwJo. hitro rastoče podjetje, kjer cenimo onzadevnosl In jo tud^ stimulatÀ/no r^radimo. Za dodair>e InforrTtacije nas lahko pokličete na telefonsko številko 04/51 S1 126. Kopla d. o. e.. Kidričeva cesia 75, 4220 ŠkoOa Loka. pniave zbiramo do 4.10. 2007. Več nswww.mojedelo .com. Razpis za razvijalca programske opreme na Oraciu m/ž (KfanJ) Pričakovanja* VII.. Vili, stopnja izobrazbe {unrv. dipl. inž. računalništva ali sorodne tehnične amen), lahko tudi absoK«nt, izkušnje z jezikoma SOL in PLySOL, poznavanje Oracle podatkovne baze. načrtovanje podatkovni h baz. izkuSnje z enfm od jezikov oziroma orodij: Delp- N/Java/C'**-/8asic/Visual Studio, poznavanj objektnega programiranja. (nfonel Kranl. d.O. o.. C^e^taJcov39. 4000 Kranj, prijave zbiramo do 6. 10. 2007. Več na www.moiedelo.com. Šofer s kategorl]o B, C, E In znanjem upravljanja s hlabom m/ž (Cerklje na Gorenjskem) Podietje Izolacija Kepk: zaposli šoferja s kategorijo B, C. E n znanjem uporabljania s hlabom. Iščemo zanesljivega in delavr>egašoferja Pri£akujemoresr>eli^vestnekandidate, ki so ori ^ojem delu natančni in samoiniciativni. Izolacòa Kepic. Vopovlje Sa. 4207 Certdje na (^renjskem. pniave zbiramo do 6 . 10, 2007. Več nawww.mojedeto.com. Elektrotehnik (elektronik a» energetiN) m/ž (Jesenice) Znanja tn izkušnje: srednjelobKa izobrazba elektrotehnične smeri. Poznavanje dela na računalniku CWord. Exc^). Znanje angleškega jezika. Osebnostne lastnosti: natančnost. komunikativnost. Acroni d. o. o.. Cesta Boiisa Kldri< ča 44, 4270 Jesente, prijave zbiramo do 7 10. 2007*. Več nawww.mojedeio.com. I / f M O S kara so Ire patnice Wof^rproef DeubW Ext«ntion oii Volum* Double Extanvon ^ vodoodopoma oli 20 dodotn) volumeri «Poudori narcmo dolžino trepalnic ìn [ih dolgofrojno bdj zooh Mokirmolni volunieo tr^ izrozlto povdar]#r« 0Q H po ei^krotnèm nanöiu k za 2 X 5 ml HADA / ^ R decito ZO ustnice ^ Barve: Daric Apnkat Dark Coìm, Sporklirtg Lavendel ali Spariling Coramel * Enokomemo obogati ustnicB z brilijontno bcrvo ter jih d^laotrgln» neavie zo koi4,5 g SUHADA žen J ki bQdi ^ Dvojrve izjnonljfvo naramnice (1x tronsparenhe) ^Vlakno iz m^kro toctel mcrterialo • mehok in udoben ^ Z vSiiim nedr^om 02* s kosijo «Velikosfi: 75bdo ^^ LyoA Negovat ni tel 10 netite * G«l i koicijem in negdvolrio olje za nahte ali sredstvo za 9lo|«n|e nohlav in korektumr lok zo nohte 20 2 X steklo nièk j den wetLfißss den r^Èon den 9W I méi% toùf iàiu Kope t za stopata ♦ Vrit«: ^Limona*' ' z otaričnlm aljem in niorsko >0lj0; . pM^ìa'^ i Madìinim monlolom oli ' ^Classic'^ . z naravnimi učinkovinami za 450/500 q 5,53/4,98/kg 2.49 Senčilo za veke ' V kombinaciji 2 borv: olivnoAok), vijoliiasto/»vetlo razo, bfon/kofomel oli srebrna Oline tcepet ' šenljanževka, mondljevp c^'fi, svollin oli of[na tcopel iz or«Ìckov makadam» den tvÉLLHess de Cen den SUHADA 2.49 20 500 ml 9,98/1 W " Ženska lokna * Modno krolka ^kno z ovratnikom * S pro trt) enim i zapi *Veliko«t;:38do44 Žensko krilo • 100% bombaž oz. rndšcnica • V6[ikoslì:3ado46 IlMii w dobevlfvi tomo v emqefib hckirah. V ^nmtrg, do bedo k^ub skrbnemu nwrlcvon^ Ì0I09 pri nep/lfokovm veMiMhi p&vproisvv^ it prv) dv rospcedm^ w^eM kv{K pfwmQ lomiffMvnjfi. Pt^^smao v kefirinrii obKO^nih le Mht s« wmbole^* Vt«:arhnrjaV»Tr«vr>« Na tržnici branjevke ponujajo sveže sadje in zelenjavo pristnega okusa, jaka Trcvcn si je najbolj zapomnil okus banan, manga, papaje^ ananasa,... /Foto:arhiyjakaTr««/r>a na svet V Indiji je prepoznal tudi svoje drugo ime - Omen Sat. "To je umetniško ime, ki sem ga dobil iz meditacije in vsebuje več pomenov," pravi jaka Treven. BoStiak Bogataj mu prišel zaradi pozitivnih Še vedno opazi nasmeh v gli 2 evropsko hrano, sever« vibracij. "Ko jih začutiš, veš, očeh, čeprav na podeželju noindijska je malce pekoča, Laniše • Jaka Treven iz LaniS kdo si," pravi. Delček iskanja pri Sovodnju se je pred krat- sebe je Jaka preživel še v As- vlada velika beda in kupi smeti na vsakem koraku. "Še medtem ko je južnoindijska hrana zelo pekoča. "Največ- kim v drugo vrnil iz Indije, hramu Ramana Maharshija, vedno pa lahko opaziš veliko krat sem seveda jedel zahod- Prvič se je na pot odpravil z ki je zanimiv zaradi bližnje srčnosti. Seveda pa so razlike no hrano, južrto indijske pa dekletom Barbaro, spoznava- svete gore AnmachaJe. "Z med podeželjem in mesti se nisem niti dotaknil. Tudi ti njihove kraje in običaje ter bratom sva se vsak dan povz- ogromne, takšne, da si jih z rahlo pekočo nisem imel na obisk brata Mateja. "Obis- pela na goro in v eni od jam niti v Evropi ne moremo problemov, vendar si več nisem upal, " razloži faka. Med Ko sogovornika vprašamo polletnim bivanjem se jeveč- kala sva dva Ashrama, Id sta meditirala, saj so v njej velja- predstavljati, " pravi Jaka. me fascinirala. Zakaj? As- le izredno pozitivne vibraci- hram je ustanova, kjer prebi- je. Tega ne morem opisati, to vaici vsega sveta delajo na moraš doživeti. Tu čutiš, kdo po navadah v Indiji, pogovor znova steče o Ashramu. "V krat selil, ali v Ashram ali iz njega. Sobe so bile špartan- svoji duhovni rasti in spozna- si. Tu čas obstane," razloži določenih predelih moraš sko urejene, z majhno kuhi-vajo Sebstvo. Tako sem pet sogovornik. Okoli Arunacha- biti bos, saj je obuvalo sim- njo, malo sobico za spanje in mesecev po vrnitvi domov le se vsak mesec na polno bol tvojih problemov. Ko jih malo kopalnico s tušem. No» pustil službo, se dogovoril z dekletom in znova odšel v In- luno naenkrat poda pol mili- sezuješ in vstopiš v objekt, tudi cena je bDa ugodiia, kot jona ljudi. dijo, v Ashram. Da bi Spoznal pustiš probleme zunaj," raz- pač večina cen v indiji. Kosi- Danes veliko srČneje gle- loži Jaka in pove, da morajo lo tako stane okoli 40 eentov, sebe, svojo resnično naravo, dam na svet. Spoznal sem biti ženske oblečene po po- prenočišče 60 centov. "V Sebstvo," svojo indijsko sebe, vem, kdo v resnici sebnih pravilih, moški pa mestih je drugače, kjer so že zgodbo na kratko opiše Jaka. sem," pravi Jaka in doda, da morajo nositi dolge hlače. V oblačil^ lahko zelo draga, saj Vendar ima ta globlji po- je spoznanje težko opisati, Ashramu spoštujejo vse vIndijiveija,dakdoriniade- men. Pred leti se je v njegovi saj je lahko le izkustveno. Če vere. Modrec je vedno govo-in bratovi hiSi rodila trage- je bil pred leti še vpet v mate- ril, da naj vsak spoštuje svojo nar. se v njem lahko kopa. Tako so v mestih lahko hlače dija, ki je razburkala njuni rialne zadeve, mu slednje da- vero in svoje zakone. Brata tudi po 200 evrov, kar za ve- duSi. Skupaj sta začela iskati nes ne pomenijo bistva. Lju- Treven sta v Indiji komunid- liko prebivalcev Indije pome- rešitev. Obiskovala sta ljub- di gleda s srcem. V Indiji je rala v angleščini, ki jo Indija ni dovolj denarja za preživet« Ijansko duhovno univerzo» prepoznal tudi svoje drugo obvladajo, le včasih si je po- je za veČ mesecev," razloži nato pa je Matej odšel na- ime • Omen Sat. "To je trebno na podeželju poma- sogovornik. Jaka Treven v prej, v Indijo, da bi našel re- umetniško ime, ki sem ga gati z rokami. Vendar, kot Indiji ni kupoval veliko ob- šitev. ^'Iskala sva nekaj več. dobil iz meditacije in vsebuje pravi sogovornik, te želijo ra- laČil. Nabavil si je tradicio- Samodejno sva opazila, da veČ pomenov, Pomeni biti zumetiin tudi biti razumije- nalno indijsko oblačilo, si- življenje postaja vsakodnev- Čisto bivanje, izkustvo Seb- ni. So odprti, vedno si vza- cer pa je s seboj odnesel na rutina, kar nama ni bilo stva," razloži Jaka. všeč, V Indiji, v Ashramu sva mejo čas. zgolj tri majice, pet parov se znašla na pravi poti," razloži )aka Treven. Naj povemo, da je Ashram celo malo Napisal knjigo Danes se izraža skozi Dotaknemo se tudi hrane, spodnjih hlač, kratke hlače, V Ashramu so imeli tri re- brisačo in osebne higienske stavradje; v zahodni so stre- pripomočke. mesto, kjer se dnevno odvija umetnost. Napisal je knjigo Zdaj Sem, Tu Sem, Jaz Sem. Prej je vrtel plesno glasbo, spoznavanje samega Jaka nam opiše dnevni urnik: zjutraj darshan • vizija, danes sestavlja zdravilno kjer diihovni vodja Sai Baba glasbo, ljubiteljsko tudi slika, poda blagoslov; sledijo bhaja- "Ze pred odhodom sem veni - prepevanje hindujskih del, kaj bi rad delal v življe- svetih pesmi: nato Satsange nju, po šestih mesecih v As- predavanja mojstra, ki ti hramu pa sem pridobil Se omogoči neposreden stik s večjo moč in energijo. Poti Sebstvom. Po kosilu se ritual so mi odprte, sedaj skušam ponovi. Ashram vodi Sai Baba, ki ideje le še realizirati in jih pokazati čim širši množici. je zmožen materializirati Lahko rečem, da sem umetna jrazlične j Še stvari in se je niška duša," pove )aka Tre-inkamiral, da bi ljudem po- ven. kazal bistvo sveta, Ob njego- Spregovorimo tudi nekaj vih praznovanjih se zbere besed o Indiji, o tamkajšnjih tudi do milijon ljudi z vsega prebivalcih. Jak^ jih opisuje jaka Treven na poti na Arunachalo, ki jo vsak mesec na sveta. Jaka pravi, da je k nje- kot zelo odprte ljudi, kjer se polno luno obkroži več kot pol milijona ljudi./Foto arhi.jakaWa Nič več shujševalnih tablet in diet! Tudi z ogljikovimi hidrati ste lahko zasvojeni samo22j62 eur (niste sami krivi za svoje advecne kilograme) Duhovna pomoč pri zasvojenosti z o^jikovimi hidrati »smo 20^49 (prevzemite nadzor nad svojim življenjem in telesno težo) JK : (PjfO ^ h^y^^ ti' Rlc^^^^ f^* TUDI ^OOUtKOVIMI HIDRATI STELAKKO ZASVOJENI DUHOVNA POMOČ m ZASVOJENOSTI 2 OfiUIKDVM MDfUTl Prodaja: CofTnjski 0as, BleiwcisoM 4, Kraty ali po tel.: 04/20142 41 cd S. ào 10. un, nctroaùtì£@g-^as.si Gorenjski Glas Zo ^Qs beležimo Čas s knjigo AKTIN NO ZIVIJIA.IK- yUKWil /I\ I.ILMI i»' boste vzljubil I telesrio gibanje, ob katerem se bo^e zabavali, uživali in vsak dan zase napravili nekaj dobrega! Knjigi je priložena video kaseta ali DVO, 2 enoumim programom raznih vaj. U {>3 so sestavni del knjige. I OVD ali videokaseto le 21/41 £ÜR! GORENJSKI GLAS torek, 18. septembra 2007 EKONOMU) sUfan. zarà @g-glas. si 17 Starman je v Jelovici pogorel Z uspehom prevzemne ponudbe EBS Croup so se od jelovice poslovili tudi njen prvi nadzornik Bojan Starman ter uprava, ki jo je vsilil. ŠTEFAN ŽARG želak prodal svoj delež za deleža, med opazovalci do- 2a pomočnico predsednice, ..............................................................................manj kot 2,1 milijona evrov gajanj pa je veljalo, da sta de- po razrešitvi Slovnikove pa Skofja Loka - Kot smo že po- oziroma 5,9 evra za delnico, leža v skupni vrednosti 33 je postala predsednica upra- romali, je v četrtek priSlo v kolikor je plačal paradržav- odstotkov podjetja Agens in ve. Kako so bili krivdni razlo- zgodbi o lastninskem preri- nima skladoma KAD in zasebnika Jana Kovača kup- gi za razrešitev {prepoceru vanju za škofjeloško lesno SOD na dražbi. To pa je ob- Ijena zanj. Ker je biJo jasno, prodaja delnic zavarovalnice industrijo Jelovica do odio- čutno veČ od 4,5 evra za del- da delež Janeza Deželaka Triglav in slabo varovanje čilnega preloma, EBS Gro- nico, kolikor ponuja EBS (tudi zaradi starih zamer) blagovne znamke na južnih up, ki je v lasti Gregorja Ben- Group v prevzemni ponud- zanj ni dosegljiv, se je vnel trgih) privlečeni za lase, je čine, je namreč z nakupom bi, zato je jasno, da v zad- boj za preostalih dobrih najbolje razkrila sama Babi- deleža podjetja Ages, ki ga njih dogodkih ta lastninski dvajset odstotkov, Čeva v intervjuju za poslovni časnik Finance le nekaj dni po imenovanju. Tudi preklic že sklicane skupščine delničarjev, ki ga je pripravila še uprava Slovnikove, je bil v funkciji drugačnega prikazovanja položaja v Jelovici ter morebitnega onemogočanja zamenjav v nadzornem svetu. vodi Igor Prinčič, in deleža delež ni bil neposredno od- Starman je poskušal Jana Kovača dosegel večin- ločilen. Druga plat je posred- "prek trupel" sko 54-odstotno lastništvo ni vpliv m možne perspekti- Jelovice. Tak razvoj dogod- ve, saj ne gre spregledati, da >Iobena skrivnost ni bila. Lastniško poraženi Starman odstopil Kako je bilo vse opisano dogajanje v izključnem interesu Starmanovih lastniških ambidj, se je pokazalo Četrtek, ko je postalo jasno, da je EBS Group uspel s prevzemno ponudbo in postal prepričljivo večinski lastnik. Lastniško poraženi Bojan Starman je odstopil 2 mesta predsednika nadzornega svela in odstopila je tudi uprava z Babičevo na čelu. kov je vsekakor preseneče- se je "biblijska" napoved ozi- da je med Starmanom, ki si Besedo bodo dobili nje in kar nekaj Časa bo ver- roma komentar Janeza De- je v nadzornem svetu 2 zajetno ostalo nepojasnjeno, želaka za naš časopis uresni- menjavami (zopet po poHtič-saj ga vpleteni ne želijo ko- čila: "Tisti, ki mislijo, da nih zvezah) zagotovil večino lastniki Kot je po četrtkovi seji mentirati. Predvsem je pre- bodo prvi, bodo zadnji!" senetljiva odloätev Prindča, ki je le nekaj dni po objavi p^ političnih prevzemne ponudbe EBS jvezah Group napovedal protiprev-zemno ponudbo z višjo od- somišljenikov, in upravo Je- nadzornega sveta povedala lovice predsednice Marije Dunja Ogrizek, ki je kot Slovnik in Člana Mira Podre- podpredsednica vodila sejo, karja,' prihajalo do trenj in je nadzorni svet za novega očitkov, med dnigim tudi o predsednika uprave inieno- Najbolj žalostna pri tej tem, da si uprava prizadeva val Aleša Ekarja, ki je bil do- kupno ceno za delnico, sicu- zgodbi je vloga škofjeloške- izpeljati menedžerski od- slej pomočnik direktorice za paj s Kovačem pa naj bi bila ga podjetnika Bojana Star- kup. Čeprav je Slovnikova komercialo in marketing. v taboru Bojana Starmana in mana, ki je že lani napove- uspešno nadaljevala sanaäjo Nova uprava bo po besedah njegovih namer, da postane dal, da bo posìcuSal postati poslovanja Jelovice, ki se je Ogrizkove sklicala skupšči- večinski lastnik Jelovice. Do- večinski lastnik Jelovice. Po prav pod njenim vodstvom no, na kateri naj bi imenova- dajmo, da se je na naš klic političnih zvezah (je viden po dobrem desetletju izko- li dva člana nadzornega sve- Benčina sicer odzval, vendar član stranke NSi in bil škof- pala iz izgube • največ zdslu- ta. ki bosta predstavljala de- nam je pojasnil, da po zako- jeJoški podžupan v prete- ge za okrevanje ima zagoto- janske lastnike. Nova uprava nu o prevzemih do zaključ- klem mandatu) je postal kot ka veljavnosti prevzemne predstavnik paradržavnih ponudbe dogodkov ne sme komentirati. vo Bojan Starman (danes poslanec Državnega zbora, naj bi tudi pregledala dosedanje poslovanje in o ugotovitvah poročala nadzornemu svetu, ki bo deloval v interesu vseh lastnikov in Biblijska napoved se je uresničila V Jelovici so se minuli četrtek razširile govorice, da sU Branka Babič in Bojan Starman samo dan prej koVceloteVÄj^ prišla v računovodstvo in za odpravnino ter nagrade (na Ekonomski fakulteti v zahtevala izplačila v vrednosti skupaj sto tisoč evrov. Ljubljani zaključuje doktor- Da se v ozadju dogaja Ker so delavci to izvedeli, so se odločili, da Branke ski študij in je asistent na marsikaj, je napovedovala že „e pustijo več v tovarno, zalo je v četrtek ni bilo ^^ mednarodno eko- nomijo) ima, kot so zapisali v izjavi za javnost po seji nadzornega sveta, "vso pod- skladov član nadzornega znan tudi kot župan občine poro nadzornega sveta in prodaja ddtó Janeza ^^ ^ taka, ki e bu z odkupom dr- _ žavnega skoraj četrtinskega deleža Jelovice največji posamični lastnik te družbe. Na sveta Jelovice, objaviJ name- 2iri) direktor jelovice pred tudi večjega dela lastnikov. dan objave prevzemne po- ro za prevzem družbe, ki pa Slovnikovo, se je škofjeloški kar bo zagotavljalo uspeSno nudbe je Deželak namreč je s prevzemno ponudbo ru Bojan Starman lo. avgusta v poslovanje družbe ter umiri- svoj delež prodal podjetju zmogel potrditi. Čeprav na Jelovici odločil izvesti udar. tev razmer v družbi, v odno-Ambient, pri Čemer je cena dražbi za nakup Četrtinskega Slovnikovo (le nekaj dni su do kupcev in dobavite-ostala skri vnos t, pra v tako pa državnega deleža ni uspeJ, pred odhodom v pokoj) ter Ijev, razvoj lesno-predelo-tudi odnos novega lastnika se iz nadzornega sveta ni ho- Podrekarja je krivdno razrc- valne industrije in zagotav-do dveh taborov, ki sta se te! umakniti► celo več, postal šil, udar pa izpeljal s pomoč- Ijanjudelovnihmest". Pogo-prerivala za lastništvo Jelovi- je njegov predsednik. For- jo Branke Babič, ki jo je do- vor za Gorenjski glas je obče. Težko je verjeti, da je De- maino ni imel lastniškega ber mesec pred tem postavil ljubil za petek. LjUBLJANA UPS praznoval stoletnico delovanja v četrtek je bila na ljubljanskem gradu proslava stote obletnice največjega mednarodnega hitrega kurirja • družbe UPS, ki je s partnersko povezavo z Interevropo leta 1991 postavila svojo mrežo s sedežem na Brniku tudi v Sloveniji. UPS sta s posojilom sto dolarjev ustanovila dva najstnika leta 1907 sredi Seattla (pn/otno ime družbe je bilo American Messenger Company), danes pa deluje v dvesto državah sveta. Upravlja s skoraj 92 tisoč vozili in zaposluje 427 tisoč ljudi. V Evropi je UPS začel delovati leta 1976, danes pa UPS Europe za pokrivanje Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike - skupaj 120 držav, zaposluje 35 tisoč ljudi in ima osem tisoč vozil in več kot 35 letal. V novembru 2006, ko so odprli razširjeno letalsko vozlišče v Kolnu, so vzpostavili direktni let v Ljubljano, ki je postala UPS-ovo okno v vzhodno Evropo in na Balkan. Š. 2. Naklo Aljoši Šenku že drugič red dot Kot $0 sporočili iz Merkurja» je priznani slovenski oblikova* lec AljoŠa Senk, ki med drugim skrbi tudi za oblikovni razvoj lastnih blagovnih znamk v družbi Merkur, že drugo leto zapored prejel prestižno nagrado za industrijsko oblikovanje red dot, tokrat na področju vizualnih komunikacij. Lani je svetovno znano priznanje, kot smo poročali, prejel za inovativni koncept čevljev Bubble Shoe, letos pa za projekt Cur Angle, katerega cilj je sporočanje vsebinske prenove revije poklicnih reševalnih služb, imenovane Ljubljanski gasilec. Komisijo je prepričal s konvergenco direktne poŠte In poslovne vizitke ter svojevrstne uporabe materialov. "Želel sem upoštevati teorijo množičnega individualizma, Z mini- malistiČnim pristopom sem zasnoval poceni etak, ki vsebuje predvsem močno semantiko, jasno sporočilnost in izziva posameznika k neposredni Interakciji. Idejo o vzvratnih napisih, ki jih srečamo na reševalnih vozilih, sem le prenesel na papir. Uporabnik prek refleksne površine zrcali "narobe" natisnjeno vsebino, ki šele tako postane berljiva," pravi o projektu Aljoša Senk. S. 2. Distribucija tiskanih mediiev I EURO MEDIA (liMrihiicija i Ul ZAPOSLUJE! ZA RAZVOZ IN DOSTAVO ONEVNSGA ČASOPISA ZAPOSLIMO ORGANUATO R.^E-00$TAVU ALCE-S.P., NA PODROČJU CELOTNS GOR£NJSK£: KRANJ in JESENICE S širSo okolico Informaciji: 4622BS2,<02)46228$4 ^romediaćniki pole^ darila ob naročilu časopisa za ndjmanj ) leto le-tega prejemajo ior I mesece brezpiaòìo, naročniki pa so vedno deležni tudi posebnih ugodnosti He odlašajte» fiarocte se še danes! Pokli^te 04/20142 41 vsak debvni dan do 19. ure. nas obiščite na Blelweisovi 4 v Kranju, oddajte naroälo po e-poiti: oarocnine^g-glds.si ali nd www. goren jskigldui. v Pntiif^ v^Uvniu ban J» il ÜJR. n»ä>ib M ^fn^iwjofiiT/pMo». tsißM b^kd rudi mM dr^imi pnkuòivni umi. Nifo^nki \mifi 10 ^ iSH popust prt fM^h nvotnln«, brcTpUfrio so wgodfu z^varpvn enl^ kniqidr* Gorenjski Glas Ža òit^ima Odlične krave in še boljši bik Na kmetiji Pr' Žerovc v Mostah pri Komendi obdelujejo 53 hektarjev zemlje, redijo 96 govedi in dosegajo pri kravah eno najvišjih mlečnosti v državi. Ponosni so tudi na plemenskega bika Oksija. C VETO Za? LOTNI k v hlevu 96 govedi, med nji- dar za to niso dobili soglas- posebni ukrepi, pri pride- ..............................................................................mi je 48 krav, štirje plemen- ja. Zdaj, ko občina spremi- lovanju koruze ne pričakuje- Moste pri Komendi - Pr' Že- ski biki, drugo so telice in te- nja prostorski plan, posku- jo vetjih težav. Že pred leti so rove, kjer gospodarita Nada lički, ki so trenutno v na- Šajo znova. "Nismo prepri- se vključili v integrirano pri- in Martin JamSek, obdeluje- jetem hlevu v Suhadolah. V čani, da nam Ix» uspelo. Bo- delavo» ki zahteva ustrezno jo 53 hektarjev zemljišč, od zadnjih desetih letih so jimo se, da nas bodo posto- kolobarjenje. tega 10 hektarjev lastnih, mlečnost povečevali povpre- poma obzidali in da bomo Osem hektarjev zemljišč čno po tristo litrov na kravo, kmalu postali moteči 2a ponosni na bika Oksiia imajo v najemu od sklada lani je znašala 10.320 litrov, druge," pravi Nada in doda- kmetijskih zemljišč in goz- letos bodo verjetno presegli ja, da bodo sedanji hlev čez Na kmetiji dajejo velik po dov, druga od zasebnikov, 11,000 litrov, kar je ena naj- zimo povečali Še za deset udarek selekciji. Stiri petine predvsem od tistih, ki so jih višjih mlečnosti pri Čredi molznic, s tolikšno čredo pa črede osemenjujejo 2 uvože-dobili nazaj v denacionaliza- črno-belih krav v Sloveniji, bi tudi lažje izkoristili m]eČ- nim semenom, redijo pa cijskem postopku. "Na našem območju je zelo težko - dobiti zemljo za najem, vsi Na Jamškovi kmetiji so izbi radi še povečali kmetije, računali> da bi se cena no kvoto 650.000 litrov. Mleko prodajajo v Italijo tudi plemenske bike za naravni pripust. "Rejo bikov bi radi Še povečali," pravi Martin in dodaja, da se pri nas še ob velikem povpraševanju mj^ glede na zadnje po- M'^ko že dve leti in od- ni uveljavila evropska praksa, pa se )e zvijala tudi najemnina. Še pred leti je bila letna dražitve žita, krmil in dru* dajajo preko Govedorejskega po kateri bi rejci testirane in poslovnega združenja v Itali- licencirane bike prodajali zakupnina za hektar dobre ^ surovin morala zvišali ^eno, ki nagrajuje de- osemenjevalnim centrom, njive 250 takratnih nemških za dva centa, mark. zdaj je 500 evrov," ~ pravi Martin in poudarja, da se na kmetiji ukvarjajo le z "To je glede na način reje in siirovin in pomanjkanja mle- govedore jo. pogoje v hlevu že skoraj ka še povišala," pravi Martin lež beljakovin v mleku, smo Še posebej so ponosni na zadovoljni, iz Italije pa je sli- bika Oksija. Še kot telička. Šati, da se bo zaradi dražjih potomca bikovske matere, so ga prodali v vzrejni center v Novo Gorico in potem Radi bi gradili nov hlev skrajna meja," pravi Nada in poudarja, da se bo Evropi spremljali njegov razvoj. Na in pojasnjuje, da bi mleč- maščevalo, ker je dovolila Interbullovi lestvici, ki zdru- nost Še lahko povečali, če bi uporabo žit za energetske žuje bike z vsega sveta, se je Ko je Nada pred desetimi iz klasične reje prešli na namene. Ker se krmna žita po mlečnosti svojih potomk leti podedovala kmetijo po prosto rejo. V hlevu, ki so ga dražijo, jih bodo čimveč po- uvrstil med 4,5 odstotka naj- očetu in sta skupaj z možem zgradili leta 1972, so Še ved- skušali pridelati sami, tako boljših. Na letošnji državni Martinom vzela gospodar- no privezi za živino. Pred da bodo za pripravo krmil razstavi čmo-belih govedi v ske "vajeti" v svoje roke, je desetimi leti so dali vlogo na kupovali le ie koncentrate. Ljubljani je bilo Šest Oksije- bilo na kmetiji 38 govedi, od občino, da bi v bližini stare- Čeprav je po najdbi koruzne- vih potomk, kar tri pa so se v tega 22 krav s povprečno ga hleva zgradili novega za ga hrošča v okolici letališča posameznih skupinah uvr- mlečnostjo sedem tisoč li- prosto rejo 60 krav in še za Bmik tudi njihova kmetija v stile med najboljše tri in so trov mleka na kravo. Zdaj je 60 glav druge živine, ven- varnostnem pasu, kjer velja- prejele zvonce. Kritični do spremembe zakona V Bohinju je bila v soboto osrednja gorenjska proslava ob stoletnici slovenskega lovstva. Gorenjski lovci so kritični do predlaganih sprememb zakona o divjadi in lovstvu. Cveto Zaplotn i k Ribčev Laz • Zveza lovskih družin Gorenjske je ob stoletnici slovenskega lovstva pripravila v Ribčevem Lazu srečanje, na katerem so zveza, lovske družine in lovsko kinološko društvo predstavili tudi svoje prapore. Gorenjski lovd so ponosni na dosežene rezultate pri gospodarjenju z divjadjo, na urejenost lovišč in na ohranitev pestrosti divjadi, hkrati pa so kritični do predlaganih sprememb zakona o divjadi in lovstvu. "Zakon o gozdovih in lovski zakon sta Lovsko zvezo Sloveni- Na predstavitvi lovskih praporov je odrinila v zakotje, zaupana ji je le vzgoja lovcev, kinologi- večji meri krivi lovci sami. naš lov in divjad usodno. Naj- stati dobičkonosna," je dejal ja, kultura in nekaj organÌ2:a- Medtem ko se prepiramo in boljša lovišča bi hitro prešk v Peter Belhar, predsednik cijskih opravil." je v slavnost- nam noben predsednik ni roke tujcev in naših novih bo- Zveze lovskih družin Gorenj-nem nagovoru dejal Bruno dovolj dober, je pred parla- gatašev, naš lovec pa bi tako ske, in se vprašal, kaj bo po-S kumavc, legenda gorenjske- mentom novela zakona, ki za kot pred stotimi leti postal po- tem z društvenim organizira- ga lo\^Cva ter nekdanji pred- kulisami razsodb ustavnega koren sluga. Tega ne smemo njem in s prostovoljnim de- sednik zveze, in dodal: "Po sodišča pripravlja skorajšnjo, dopustiti." "Če bo predlagana lom. ''Nekateri želijo izniäti treh letih Še vedno nimamo privatizacijo lovstva. Bistveno sprememba zakona sprejeta, pomen lovstva, tega jim lovd konsolidirane naše osnovne naj bi se zmanjšala minimal- bo to pomenilo privatizacijo ne bomo dovolili," je bil kriti- organizadje in tudi koncesije na površina lovišča in skrajša- lovstva. Lov kot gospodarska Čen tudi bohinjski podžupan niso podeljene. Za to smo v le zakupne dobe. To bi bilo za dejavnost ne sme nikoli po- in lovec Anton Urh. GOREN)SKI GLAS torek, 18. septembra 2007 (veto, zaplctnik ® g-gi ai. si 19 Nova črna lista podražitev Zveza potrošnikov Slovenije je v okviru spremljanja cen po uvedbi evra pripravila novo, zadnjo listo nesorazmernih podražitev izdelkov in storitev. CVETO ZAPLC^IK cene niso spreminjali od 1. Na lest^d nesorazmernih kavo podražQ za 30 odstot februarja 2004 in da so ga podražitev storitev je na pr- kov, na 1,3 evra. Ljubljana • Zveza potrošni- 5. julija letos izločili Lz sku- vem mestu skoraj 37-odstot- V zvezi potrošnikov ob kov je v sodelovanju z Med- pine izdelkov s trajno nizki- na podražitev mesečne vo- tem ugotavljajo, da se storit- narodnim inštitutom za po- mi cenami. Sparov krompir zovnice za starejše občane, ve dražijo močneje kot izdel- trošniške raziskave pripra- za pomfnt se je podražil za pri tem pa v Ljubljanskem ki, pri tem pa posebej izpo- vila v okviru projekta 49 odstotkov, podražitev potniškem prometu navaja- stavljajo bančne storitve, ki Spremljanje cen ob prelio- naj bi bila posledica zviša- jo, da je bila zadnja podraži- se bolj ali manj dražijo že du Slovenije na evro še zad- nja nabavne cene, pri tem tev junija 2004 in da so z dve leti. Ob že izvedenih in njo, sedmo "črno listo" ne- pa naj bi trgovsko maržo uvedbo enotne upokojenske še napovedanih podražitvah sorazmernih podražitev iz- celo znižali. Na tretjem me- vozovnice uvedli nekatere so zaskrbljeni, da bo drugi delkov in storitev, ki upošte- stu lestvice je s skoraj 39- nove ugodnosti. )avno pod- val podražitev izničil dobre va podražitve od lanskega 'odstotno podražitvijo Ho- jetje Komunala iz Murske rezultate v prvih mesedh po februarja do letošnjega av- ferjev pomarančni sok Sweet Sobote je ceno vode za go- uvedbi evra. Medtem ko se gusta. Pri izdelkih je na Valley iz loo-odstotnega spodinjstva zvišalo za skoraj ne spuščajo v razprave, kakš- vrhu lestvice z 52-odstotno pomarančnega koncentrata, 36 odstotkov, cena pa je ne trgovske marže so pri- podražitvijo Mercatorjev razlog za cenovni "skok" pa kljub podražitvi še vedno meme, pa omenjajo, da je na 500-gramski polbeli hleb- naj bi bila visoka podražitev med najnižjimi v Sloveniji, trgu bencinov marža določe- ček, za katerega v trgov- koncentrata zaradi manjše- Na tretjem mestu lestvice ie na v znesku in ne v odstotkih skem podjetju zatrjujejo, da ga pridelka pomaranč. Corso Bar iz Ljubljane, ki je kot v trgovinski dejavnosti. ijubljana Prenos pogodb na Prvo osebno zavarovalnico c maj N ICA Dagrl v stečajnem postopku Prva pokojninska družba bo Še ta mesec z dovoljenjem • Okrožno sodišče v Ljubljani je 6. septembra začelo stečajni agencije za zavarovalni nadzor prenesla vse pogodbe o : postopek za družbo Dagri, proizvodnja, trgovina in storitve, prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju na • z Cmajnice pri Komendi. Za stečajno upraviteljico je imeno- Prvo osebno zavarovalnico, ki se bo ukvarjala z nezgodnimi, i vaio Katarino ßenedik, odvetnico iz Ljubljane. Sodišče je zdravstvenimi, življenjskimi in Se nekaterimi drugimi vrsta- : dolžnike pozvalo k poravnavi dolgov v stečajno maso, upni- mi zavarovanja. Za zavarovance dodatnega pokojninskega : ke pa k prijavi terjatev, za kar imajo dva meseca Časa od okli- zavarovanja se s tem ne bo niČ spremenilo, v zavarovalnici : ca stečajnega postopka. Narok za preizkus prijavljenih terla- pa bodo defežni nekaterih dodatnih ugodnosti. C. Z. tev bo 23. novembra. C. Z. Krani Novo življenjsko zavarovanje Renta Garant življenjska zavarovalnica KD Življenje in Zavarovalna družba Adriatic Slovenìca sta v sodelovanju z Deutsche Bark AC oblikovali novo življenjsko zavarovanje Renta Garant, ki združuje vlaganja v sklade hedge skladov in izplačilo zajamčene rente. Zavarovanje je možno skleniti za dvajset let, vplačilo premije je v enkratnem znesku. Zavarovalnica naloži premijo v dolžniški vrednostni papir, ki je prvih deset let zavarovanja kombinacija naložb v dva sklada hedge skladov in v manj tvegane vrednostne papirje; ob koncu desetega leta zavarovanja pa izplača doseženi donos na čisto vplačano premijo. Zavarovanec od 11. do vključno 20. leta zavarovanja prejema letno rento v višini 14,5 odstotka čiste vplačane premije. Zavarovanec je prvih deset let zavarovan tudi za primer smrti z zavarovalno vsoto v višini 10 odstotkov vplačane premije. C. Z. Ljubljana Volks ban k trži nov naložbeni certifikat v Volksbank - Ljudski banki so včeraj začeli tržiti naložbeni certifikat Volkbank Garant Top 20 II, vplačila pa bodo sprejemali do 24. oktobra. Kot navajajo v banki, je naložbeni certlf • kat namenjen varčevalcem^ ki bi radi brez tveganja investirali v ugledna podjetja na svetu. Zagotavlja jim loo-odstotno vračilo glavnice ob zapadlosti ter letni donos od dva do tri odstotka, glede na gibanje vrednosti delnic dvajsetih izbranih uspešnih mednarodnih podjetij pa lahko tudi srednje velik donos - do 5,5 odstotka aJi višjega - do 11,5 odstotka. Varčevanje je petletno, certifikat je možno kadarkoli prodati po dnevni tržni ceni ali ga zastaviti za pridobitev posojila. C. Z. IgUSLjANA Prevzemne ponudbo sprejel le en delničar Družbi Maksima Invest iz Ljubljane in Finetol iz Celja sta že lastnici 12.859.990 delnic družbe NFD Holding iz Ljubljane, s prevzemno ponudbo, ki je trajala od 1. do 29. avgusta, pa sta želeli pridobiti Še preostalih 20.300.007 defnic. Ponudbo je sprejel le en delničar, ki je imel v lasti 109 delnic. C. Z. (A iS Ü (g (S •CA K O O c«J dj O O £1 g fl> a 4> tA O 9C i N lil ^ Ò s o ii C 5 ft ® o s I .s « ® ^ C « n I a> li la A 0.0 a o» - =-0 ^ O C a a 5 © o^ 0 o > o o f« C N» t o N •O o s o o. •o o N s n > a i A o ^ I P4 o O) o B I è s 's C O — o a> a g e-g fS Q fc W als L» ^ 5 5 o o s s I N O a O « E o a (O oT C ^^ O ff> t UJ s o ^ o & CLJZ C a 0 u § tf> a = N O A ^ ^ o a a> 5 ? s £ O u N a o o * C N 1 % 5 4 « •u o E o 6 JC s 'O N S O O E £.73 M S S ~ 2 g; iS C 'C ^ g ^ <0 lif O S 0) E o ^ £ £ S s o s -o — o S U F & fr lis- O ^ t) C äl: $ I i? s "fS p II = äsll É 4 N a C I' S s a CL s o « ^ Ä »09« o o ^ M A T Ä Ö A € ž rlf £ o a o fB U a> o o 2 sé S hI S Q € Ž cx cx i« s a o s o C? s s TÓ 2 O a Cm 2 < •o & o a Si g o a E .. o © - Tó •(S ^ Ig 3 5 « ft I e A a a a ® « S ^ -5 I fi O O ^ 9 .fi •S « O) § 2 = S .s -o o " Q 0> £ CtJ S ^ > ÌD ^ 11 = ' re 'g* a E ff A e ^ o Q U 2 N a u > 3 s o Q c c li; O Q a^ w ra VA M ? -Q 'S ^ l'S ° ? d a ^ c S c èli » •si 2 ^ M O s e s lüg a * > (A 2 S o ff ;2 a. S tJg S 5 S C S w C o (A (D O ® a s a ^ PO 93 »u s •« e o i a S 3 Cl ra d) E S (A S 0 . g 9 M ^ « a N § S o s a tO s » s o 9 fi^ cA s g «s èèg a a N C fl, S C C 9 rt è O O) 0 1 s s s T) a> £ g. CO |š ' s o S 'O -o o a C s a 2 g 3 3 C O ffi s C -S a a 0) o 55g & > n C Ö Ä m 1 •N a> O oj e s g O o « « £ •u đ § V II oa 5 c e a s 2. E e? u 03 O TS s s o « s " s £ ? a o £ 0> 9 al 11 »O 1 2 ■Ì S g dšss Wì"^ 0 o « ? 5 -ViU C C = » 6 a CJ A O 52 m rt ^ ® 5 2 S o: S g '0? 8 o E o & ^ C o « o o g 9 2 £ o 2 Čo ^ 9 •«g s u ^ S o I g £ (/> 9 O S M S O Cl. tfi o W ® C 2 C s n : I e S S" ro O 0 1 « . a « o C 9 O C ^ > o rt u i S o a S S d 3 a 9 ^ ^ . :s4 V I- )0 o £ o a. I = « s « s .2. « « ^ rs g 'B S ^ S N E > 58 il-S OJ ffl .(T ® ia C « o <0 _ (O C o o 3. t o ^ ^ -e s a.9 ® 5 9 •o 9 tA 4 * O O E o a (d O T3 O Ö s g •o -FÄ s o (d O a II is a gl a O C Sov) C d o i« 9 lO 5« Sits £-5 ® a> 5 a 2 ^ -o ffl 9 Sài SS KJ ia N Ö 5 Č « C O t Sf ^ O) s -s 2 o 0. Q. • £ 2 1 « O CD e 2 q> E o »o 9 N 2 (A § g i C 9 E o o o z o S 9 co c E N fi s n O a o I i/i (fi 9 t» 9 C .. E o o E % •o C o. o C o > 2f §1 9 U 2 5 Ü o Ù} ^ = I 9 C C Ä C s C 5 ^ A 9 O rt CD Z O s & flS s M n Ö O U la 9 O E Si %% i5 JR 2 S' U o OJ 2 (E $ aas (rt D C v) a 0 o o CB 40 n M <0 9 S C 9 ' "s C $ fi g •Ü si S N Q Vi hi I-8 o o a «S o . a N ^ .s. A 0 s OJ I i « E 9 T2 O a « k 'S S Sis. n a e '9 3 « "ft (O s a 9 cc 5 S Ü § C S s 3 g a C n w £ 7 ® C ® IA s 10 e C. s e u = 1« 3& £ 'e § O o. o 62 si (Q o -p ži e as s ^ £ n "O E S C 9 9 0I Q O 5 Ä 3 o KP lil u> lo M ts o A O $ E ^ I Ò S = QJ O O 2 a £3 o o S rt U) C E 9 o . ff ca E O a SI o 9 <0 >u e E e a N S « e € o e jd ^ r a O -o CL U> « .2 C C o S s o f 8 • a i/i 0 1 5 i 2 i ^ o u i a. 2 a a S « g s n o $ 2 005 't " « -I « gl-g E O) C # 20 KAŽIPOT, UVG info@g-^as .si GORENjSKI GLAS torek, 18. septembra 2007 HALO - HALO GORENJSKI GLAS teefon:04 201 42 00 f^stOfìlO li rKr^r.iu v, f^fjem^mo po Wflonv 'jV^u il osebno na Zoison 1 • 4o ut «ntU d? 11.00 un^ ((»d oaiajov i n v mirri h. inKini^adna, )AN€Z ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS. UNCOVO 91. 4240 RADCVLirCA, TEL: 04/S3 iS 249. FAX: 04/53 04 230 MADŽARSKE TOPLICE 4- io • 7. io, 27. io • 30,10., 2. n • 8. n; PEL)ESAC-M0R|E 24.9 • ^0.9; TRST 19. 9.; MEDŽUCOR|E 19.10 • 21.10. Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki giasov Kažipot brizplačko samo emkrat. PRIREDITVE Ličkanje koruze Kokrica • Turistično društvo Kokfka vabi vse krajane na ličkanje koruze (obujanje starih običajev pri kmečkih opravilih) jutri ob i6. uri na kmetiji pri Andrejcu v Tatmcu. IZLETI Na Vošco Preddvor • Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto^ 22. septembra» na planinski izlet na Vošco v Karavankah. Tura ni zahtevna, hoje bo za 5 do 6 ur. Odhod avtobusa bo iz Preddvora ob 6.30, izpred Wercstorja na Prim- skovem pa ob 6.45. Prijave in dodatne informacije: janež Planine, tel.: 255 15 65 ali 040/260 930 do srede, 19. septembra. Mahavšček * Veliki Bogatin Radovljica • Planinsko druitvo Radovljica organizira 22. septembra pohod na MahavSČek • Velkl Bogatin (2008 m). Izhodišče je parkirišče Savica. Tura je primerna za vse planince, hoje bo za 7 ur. Prijave ir informacije v sredo in četrtek od i8. do 19.30 po tel.: 531 5544 ali 031/345 209. Pohod ob Rapalski meji 2irr • Turistično društvo Žiri iti domačini z Breznice prirejajo v nedeljo, 23. septembra, že 4. pohod ob'nekdanji Rapalski meji. Start bo ob 9. uri izpred turistične pisarne v centru Žirov. Dodatne informacije: www.ziri.si ali 031/532 798 (Rok). Pohod na Tromejo Kranj • Društvo diabetikov Kranj vabi v soboto, 22. septembra, Člane na pohod na Tromejo, ki ga organizira društvo diabetikov Jesenice. Zbirno mesto ob 8.30 pred Diabetičnim centrom v Kranju. Prijave najkasneje do 19. septembra sprejemajo v prostorih društva v Diabetičnem centru ali po tel. 202-83-10 in po tel. 031/485-490 Ivan, Prijave za DD Jesenice po tel. 586-12-09 ali 041/909-961 Čazim Babič. Pohod na Rateško kopo Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk vabi na n. pohod v okviru akcije živi zdravo za zabavo na Rateško kopo (1497 m) v nedeljo, 23. septembra. Odhod bo ob 7. uri izpred Penziona špik v Gozd Martuljku- Predvidoma bo za 6 ur zmerne hoje. Hrana in pijača naj bosta iz nahrbtnika. Primerna planinska obutev in obleka, pohodne palice. Obvezen je osebni dokument. OBVESTILA Petdnevna šola računalništva Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica obvešča svoje člane, da bodo od 24. do 29. septembra organizirali 5- dnevno šolo računalništva in intemeta v Osnovni šoli Žirovnica. Informacije in prijave do zasedenosti mest vsak torek In sredo od 10. do 12. ure v društveni pisarni po tel.: 580 13 04. Planinske postojanke Radovljica • Planinsko društvo Radovljica obvešča, da se coče Pogačnikov dom na Kriških podih, Valvasorjev dom pod Stolom in Roblekov dom na BegunjŠčici zapirajo 30. septembra. Valvasorjev in Roblekov doma bosta naprej odprta ob vikerdih. Vabijo organista-zborovodja Komenda - Cerkveni mešani pevski zbor Peter Pavei Glavar Komenda vabi k sodelovanju organista-zborovodja. Več Informacij dobite na naslovu janež Ravnikar, ZajČeva 9a, 1218 Komenda, telefon 031/816-672. Likovna delavnica, posvečena Plečniku Kranj - V soboto, 22. septembra, bo od 10. do M. In od 15. do 18. ure potekala likovna delavnica, posvečena slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku. 2 mentorjema akademskim slikarjem Zmagom Puharjem in likovno pedagoginjo Evo Puhar boste lahko ustvarjali na Plečnikovem stopnišču in pred Prešernovim gledališčem. Delavnica bo z razstavo ustvarjenih del zaključena ob 18. uri. Udeležba je brezplačna, na voljo bo ves potreben material. Vsi udeleženci prejmejo bon za udeležbo na tečaju Puhart in majico Zavoda za turizem Kranj. Zaradi priprav priporočajo vnaprejšnjo prijavo na info@puhart.com ali t.: 031/671-690, kjer lahko dobite tudi dodatne informacije. Ogled Bežkove vile in Prešernovega gledališča Kranj • Ogled Bežkove vile in fasade Prešernovega gledališča z brezplačnim strokovnim vodenjem bo 25. in 27. septembra od 11. do 12. ure. Zbor bo ob 11. uri pred Bežkovo vilo (Mobitel center). VeČ informacij: 04/280 73 11. Orientalski plesi Kranj • ŠD Cibanca vabi, da se jim pridružite pri redni tedenski rekreaciji v orientalskih plesih. Novo sezono začenjajo v četrtek, zo. septembra, v mali dvorani Dijaškega In študentskega doma na Zlatem polju v Kranju, Predstavitvena vaja za nove plesalke bo ob 18.30. Za več informacij pokličite: 040/250 758, Nataša. N a •o o 3 o rti N 3 § C ĆB < ST . S'-o II' ce w T3 ff 3 3 Q) O 3. u Cl "9 5 Q s f Q (B 0 S u Q O 9 ^ « 3 n S a P - 3 o o Si- ^ o S" o II 3 C li li Iii s o 8-a < Ss 0 žr 3 < 1 3 ^ Ci O. i CL O d o. "p C» 5 Q. O š . irt s I g is Cid tt s i O ^fr ^ s Ù) 8 ro 3 C 5 C 51 5* ci^ 7 - 7 O 5 • 5 3 ^ Q> ^ ^ s ^ e 3 ? S 3 rt o* o* u CD ft O 3 v w ^ ĆT ÖJ ov Q ^ ® s (T Cn ^ Ch O m ^ ^ o n- O) 0 1 ? o 9 Ä N -g CT s ?F C) » nrl' T 3 rfV (C 3 T K S a o « e s a. 2 o* 3 D n (O O a I s rv T3 SL CO (O O o a fiu I & S D A O V 3 o ft » ft ^ 3 a S' ft ^ a u. ft ^^ < O đ ft T) O 3 o ^ ft 111 I'. ^ 2 § (P 9 O a iA § s s a s. ^ S,-o a| S® 3 0 1 3 « i C o* s 3 ft □ O t/> 5 a 3 3 s 3 <0 I & N 2 «2. O V O O •D (B à g ^ ? a $ < ^ 5F o^ a O d e i ^ i 5 B 5 i, a g S la a O E < ft « r g s , » o cu O^^ S S « S> co ^ ^ ffi - a p 3 O V 5 ft I! s 'S* ft ^ 3 Q, A O fi* « 3 O ^ fi cu 0 ^ tA 0 S S 3 ^ tt' o § Ć? g » ; f ss •o 13 3 O a a » o » ?- ^ a a ? f s a ^ (Q ^ ft. 3 ft salti Ìl3 •• ft ^' s o » f-ft r> & ^ F K 3 Es » < o ùi Ä (K -< 9 O« . BJ CL t « ^ ^^ ft} tO u 3 cr> 2 M 3 O co 9 » co (O I v § Ci ^ 0) o 3 N ft 3 "fé" 3 3 Ctt 3 5 • O O 0 ^ § ? 3 lil" ^ a » a 8 IIBR 3 CT 2- o " ft I I I g O O KJ 2 Cft ^ n» 3. o 3 Cb & s. ^ ^ » s o o* 5r 4 Nt » g tj & o T-* < fö - Ä «f o 3 la.. CT a .a n' L 0' b 7 a 2 s. I p 3 ? < N 'S'« S 2: 2.3, w CT to 'S-o CA S ft s ft 3 CÒ* Ni N Q ft » O ^ 5 N M F fo ft g- o S 3 o o S N » 5= Ir 2 O = ° a s 5 Ö a ft ùy o « K ft o cr CT » 3 ff « (t Ch ® Ö s. o cS t R (S ♦ 5 a 3 ev 2 f i B I- • w O M j « © {A O y t : » C Co « o a o ft o (đ 9 3 5 ^ ft O ^ ^ O sa - S 3 ff ^ (A n a o 0 3 o Hi O) Aj ft CA iÙ ft 3 • ft o. • 5-g 3 äo 3 ^ O S o o. a C iS.l-te 2. a § Q> ^g & O II a « « fi o* 3 ft ^ o a Q N f O 3 cu o p a 9 a § N •o N O M 3 ùi 3 3' C ^ Ui 3 "0 o J- o Cp» ff 3 S 3 ö' Ž ^ fi o. «'i a Q> 3 3 2 s 3 I M I 3 o o 5 II S 9 D S la» o. s. Cl3 »S? O 3 3 = 2, 2 3 O'A fe I 4 7 3- f O S o ® ^ rv N ^ M tJ a O ii a « i? ti a 3 G Ml a a S. ® N » CT lllli li? S S ta o, s l® « o «i 3 o aa o o 3 3 3 5 5 a ^ Q. <9 S S o N O' a a. g O 3 ? «« a (D •O . O s. ^ ro o. ® S « m® 3 0* S. • 3 a ^3 o a o> 3 ? o o Ni O- 8 o •o o Ö O « i5 O O « tt & CT «s Q T C 2* 5 ? - 5 sf^ll e V ^ a O • ft ? ?> m 3 Ü) ft ^ Q N 3 M! ^ O 3 S o td o < C. a 3 A cn> 9) (D (6 O O (D O O ? 5. CT s«. 9 a = 3 _____2 2!o g g, g. f S' o y o 3 o C "-i'i tu 9 ^ & ^ 3 ^^ o o « « ^ 'S 8- o C t£>< o ro • o 3 o fi) 3 A u Jö i i o m S M U « V D a co r SI CÖ 5 a ro C O m c/> O o m m fo -si I s X « 10 o % v GORENJSKI GLAS torek, 18. septembra 2007 KAŽIPOT, MALI OGLASI info@g'glas.si 21 Pomoč pri domačih nalogah jesenice • \z Mladinskega centra jesenice vabijo danes, v torek, i3. septembra, ob 17. uri v dvorano MC) na srečanje s starli in otroki, ki želijo obiskovali njihovo vodeno dejavnost Pomoč osnovnošolcem pri pisanju domačih nalog za slovenski jezik, matematiko in angleiki jezik. V četrtek, 20. septembra, pa bodo ob 19. ur) gostili vse rrlade starle, prvo, uvodno srečanje, bo namenjeno predvsem debati o interesih in možnostih realizacije posameznih projektov. Angleške urice Jesenice - V Občinski knjižnici Jesenice se bodo 2. oktobra začele angleške urice za otroke od 6. leta starosti. Člane knjižnice vabijo k vpisu. Prijave zbirajo do 28. septembra v otrolki knjižnici. Ustvarjalne delavnice in dan odprtih vrat Primskovo • Ustvarjalni atelje na Primskovem vabi vse ustvarjalne roke na jesenska tečaja in otroke na ustvarjalno Četrtkan-e: jesenske dekoracije i bodo v Četrtek, 27. septembra, ob 20. uri, ko boste delali Šopek iz suhega cvetja in jesenski okras, je* senske dekoracije 2 pa bodo v torek, 2. oktobra, ob 20. uri, ko boste izdelali košato veverico iz sena in jesensko dekoracijo v posodo. Ves material dobite na delavnici fe posodo prinesle s seboj. Vse otroke pa v torek, 25. septembra, od 17. do 19, ure vabijo na dan odprtih vrat In brezplačno delavnico Želodkova hišica ter vpis v četrtkove ustvarjalne delavnice. Vse dodatne informacije na 041 285155, www.igrisce.si/maja Sekcija za ročna dela Kranj • Sekcija za ročna dela pri Društvu upokojencev Kranj obveSča, da bodo začeli s srečanji vtorek, 25. septembra, ob 16, uri na sedežu društva. Sicer se članice dobivajo vsak torej od 16. do 18. ure. PREDAVANJA Kitajska Žirovnica • Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje Člane in simpatizerje na predavanje pod naslovom Kitajska, ki bo v torek, 25. septembra, ob 9. uri v Čopovi rojstni hiši. Predaval bo Justin Zo Vpliv sonca - kožni rak Kranj • Koronarno društvo Kranj vabi jutri ob i8. uri na predavanje v veliko dvorano Doma krajanov Primskovo Vpliv sonca • kožni rak. Predavala bo asist. Tanja RuČigaj, dr. med, dermatovenerologjnja, flebologinja. Vstopnine ni. Potovanje po Sri Lanki Kranj • Jutri ob 19.30 bo v avli Študijskega oddelka Osrednje knjižnice Kranj na Tavčarjevi ulici 41 potopisno predavanje, na katerem bo o potovanju po Srifanki pripovedovala Sara Alt. Vstop prost. LOTO Rezultati 74. kroga • 16. septembra 2007 2, 6.10,15, i8, 29. 34 in : : O, 9, 6. 2.7 9 Predvideni sklad 75. kroga za Sedmico: 660.000 EUR Predvideni sklad 75. kroga za Lotka: 260.000 EUR Kovintrade-Metal Tr^tiiie II kavi» 4. e. ». KOVINTT^ADE METAL d. o. o. Jesenice zaposU S delavcev {m/z) fn sicer za delovna mesta: 1. Rezalec NC: Wew; IzobrdzOa tehnične smeri ali ključavničar, strojni mehanik oz. öruga ustrezna izobrazba kovinarske stroke, ter 2 teti delovnih izkuhnj. Umik: večizmensko ćelo v sistefr>u 5-^2 (ponedeljek-petek) ZaHHnae teksne spo^oMos ti: oster wt?. ročne spretnosti, fizičria moč 2. Pomoćnik rezalca NC: 2èht$¥9: ključavničar, kovin. orođ;ar ali öruga ustrezna izobrazba kovinarske stwke Umik: vecumertsko 6elo v sistemu 5*2 (pon&3eljek-petei() ZaMevaM teksoe sposobmti: oster vić, ročne spretnosti, fizična rnoč 3. Delavec v proizvodnji: Zatiten: obdelovalec ko^n ali ćniga ustrezna izobrazba kovinarske stroke Umile övoizmensko delo Zaktera/te Mesne sposcbaosih oster vid. ročne spretnost/, ftzicna moč Prednost bodo imeli kandidati z izpitom za upravljavca viličarja In 2d vodenje žerjava s tal ter z dek)vnlml Izkušnjami. Prijave bomo zbirali do vključno 30. 09. 2007 na naslov Kovintrade Metal d. o. o.. Cesta železarjev 8, 4270 Jesenice, s pripisom "KADRr. Čudoviti Madagaskar Radovljica • V Knjižnici A, T. Un hart se bo danes, v torek, ob T9.30 začelo predavanje z naslovom Čudoviti Madagaskar. Lepote in zanimivosti bo ob diapozitivih predstavila Breda Dular. KONCERTI Zadnji poljub poletja Sele v Avstriji • V Selah (Zeli Pfarre) v Avstriji bo v petek, z\. septembra, tradicionalni koncert Zadnji poljub poletja, ki ga organizira tamkajšnje kulturno druJtvo Planinai Na koncertu bo nastopila Neisha in kot predskupina skupina Bonus iz Tržiča. RZSTAVE Vertikale BIéd • V Hotelu Astoria bodo jutri ob uri odprli fotografsko razstavo Janeza Kramarja, Člana Fotokluba tnp, z naslovom Vertikale- V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene lole Radovljica. Za popoln pregled si oglejte www,coren)skiglas,si/kazipot iitie nov dom ali kupca za svojo nepremičnino? Oddajale alf najemate stanoNranje» hfio ali poslovni prostori Celouila rešitev na enem mesta Za vas delamo Aktivno • lasno « Preudarno AIP Ó.l&anj Koro&ka c^f^tA z, 4000 Kr«nj gsm: 031/330-040 sobno, STANOVANJE PRODAM KRANJ, Hr^stje • .01 mz, I. )zg* 64. obn* 2003* Cts lei Funkciona no razporejeno stanovanja z 2 park rrieslomai zelenico* 107.000 EUR (25,6 mio SIT), TRŽILI CENTER * dvosobno^ 36,3$ m2, v IL nadstr« starejše htie. obnov. L 0$ $ kurilmco. delavnico, divarnieo, vrtno utOi vrtom na pripadajoče/n remljiWu 266 ms. Prevzem: mar» oS. Opremljeno, CK, Jet. ISDN, AOSL 63.850 EUf^ (16.S mio SiT). PREDDVOR • enosobno, 45,65 ma, I. izg^ S3, pririi^je, blok tik ob gozdu. CK. tel«, balkona nu Prevzem* la So.ooo EUR (59,2 mio NOVOGRADNJA KRANJ - Stražiiee, duplex ma » teraso, vrtom in parkirnim mestom. II PCF» Pr«v?em; dec. 07.146.074 €UR, ODVvkljtiiBn, HIŠO PRODAM KRANJ-Orehek« 195obnovljena sta rejia hiSa, iSSmz ne(o uporab povrii* r>e, K^P-^l rtad. ^ podstreha, nadstre^ iek 26 mi. ločena garaia 29 mz, ka min, pergola na zeml|i$£u 537 mz. Prevzem: po dogovoru* ^30000 EUR mio NOMENJ 'lepovzdrievanj 10 let stara, kvaiftetno zgrajena hiia vvaikem okolju z 280 rnz (K+P+UM) na 372 m2 ?em^ Ijiiia^ Prevzem: po dogovoru. 410.000 EUR (98 ftno RADOVL|ICA * dvo^r^ovanjska hiia izg. 84. obn, 98. ^50 mz (K4P4M), zemljiiče ms. zaonja v vrsti. Mo2na prodaja vsake enote posebej. Prevzem: po dogovoru^ 530.000 EUR (127 mio SIT). DRAŽCOSE - siar^ša hiSa ilorfsa \)? mi, I izd 49 (P+kM) na zem 1519 m2 87.000 EUR (20,8s iTiio POSLOVNI PROSTOR PRODAM KRANJ - Savska loka, I. »zd. 1982 « 2 000 ma v prrtli^ju primemo za skia* di$če. j6om2 vkleti phmernoza skia-dìiie. proi^zvodnfo, obrt» storitve . Cena 550 ali 450 EUR/mz. POSLOVNI PROSTOR OOOAM KRANf - poslovna cona Primskovo 527 m2, nad. Primemo za trgovino, svetovalni center, plsar/ie^ atelje. 19621OO EUR/mese^no Možen naj* em po KRANJ • Planrna 84.62 m2. pritličje I • pnmemo za trgovino aN mimo sto-rrtveno dejavnost 870 EUR/mesec ^ $tmškk Mož^n b^neiii KRANJ • 60 m2 obrobje mesta, ob glavni ceni, pis. pfostori (4} z zago tovl;enim parkiri$ćem. Pnmemo za opravljanje storit de), (svetovanje» pravna pisarna, rać. servis, trgovska* posredn« podjetja, biroji, zdrav, ord)* nac», kozmetični salon), 600 EUR/mesec. KRANJ « 26c mz ob eni glavnih vpad* n\c v mesto, primerno za stopstva. stontveno dejavnost Mo^ žen najem po delih. 2650 XRANI * 203 m2 Savska cesta, 4 pisar« ne, primemo za opravljanje mirne delavnosti. Možen najem po debh. Me* sečno 8 EUR/m2, stroSke vključeni. KRANJ « 260 nu • staro mestr>o jedro, I, II, mansarda, klet • primerno za tr« govinoi svetovalni cer>ter, pisarne^ atelje. Možen najem po deliK. Meseč* no 15 £UR/m2» KRIŽE * T25 mz * center^ prillile* pr^ memo zi trgovino aH mimo storrtve-no dejavnost. Parkirišča« $60 I EUR/mesec strelki* KRtŽE * 122 m2» ob glavni cest), 7 prostorov prrmermh za pisarne^ skia* diSie, par^iriS^. Možen najem pode* lih» 835 EUR/me$«c, stroiki vključen u ZAZIDLJIVE PARCELE PRODAM VODICE vei zazidljivih pareel od $32 do 644 m2. Od 8493s do 94653 EUR. VIRMANE 950 ma, ravna, v celoti k^ mur>aino opremljena, pnspevki večinoma plačani, namenjena za njo stanovanjsko poslovne hiie 2 p^m razredom na Lubnik. Cena: 140 EUR/m2. ZA ZNANE BRANIŠ kupimo ali naj- amemo ve^ razllinrh nwremSćnin. www .ajp«si $ i s i FEOTi d Ol 0.1 nepremìdninsb Stntarjeva ulica s, Kranja Telefon: 236 73 73 Fax: 236 73 70 E^poita: info^flRSt.si Internet: www. STANOVANJA PRODAMO: KRANJ ♦ šorlijcvo naselje garsonje nad 197a, ra, 21,78 012, 4 /4 70,000,00 EUR. KRANJ < 2lato polj«: 26,60 mž, I, nad, . 1997, é+000,00 £UR. KRANJ • SrRU2EV0: trisobne v hili. So m2, obnovlj«r>o I, 2007, dva par* fermi mesll, 12$.]SS,00 EUR. KI^NJ • $orili«vo naselje dvosobno, 6j,62 mž, 5./J nad., I. 1968, \05,ooo,oo EUR. KRAN| • iđHij«ve nas^je: dvosobno. ^ m2, nad., 1,1972,105.000,00 EUR. KRANj ' PLANINA III: dvosobno, 64 mi, 1./7 nad., I. 19S6, 107.000,00 £UR. KRANJ • HUJE. I: enosob- no, 41,94 in2. L T972. 1./4. 80.000,00 £UR. KRANJ • PLANrNA 1: trisobno, 79,53 mz, 4 /4,1.1975,114.700,00 EUR. HIŠE PRODAMO TRSTENIK. ČADOVgE: novograd- nja, zaključena g/adbena faza, 300 •m2 bivalne površine, 900 ms zem-Bjiiča, 230.000,00 EUR. GOLNIK • dvoM (^/2), 160 ni2 bi/. povT., 1.1960,130.000,00 EUR. www.fesst.s Srednjesolski programi poklicnega, strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja za poklice: VZGOJITELJ/ICA PREDŠOLSKIH OTROK n l'ni«cr/n Škof j» l.okn INnlliilinik In 4220 Skjska stavba v celoti obnov* jena. Cena: $7,^0 EUR. HIŠE PRODAMO KRAN) * okofica, Trboje, dvosUn, h\Ì9, 2^6 m2 brv. povriine, pare. 621 rriSf .u <9S4r obnovljena, oprem na, urejen vrt rn son6ia terasa* Cena: 22i.t$5,o8 ÉUR. TRŽJC • Ravi>e, stan. hlia z skim lokalom, 13; mz, parce a 123 ms, obnovljena v celoti 2000. v mansard! je trisobno^ v P pa gosün* ski lokal z uporabnim dovoljenjem^ ki ga je mogoče preurediti v stanova« n)e^ Cen»! 133.000 EUR* PREDDVOR ' dvostanovar^jska hiU, 120 parcela ČS7 obnovljena . 200\ gara2a. Cena: iSoooo EUR. KRAN] • Pnmskovot dvostanovan)-ska hiiii 250 ms biv. povrSine^ par* cda 479 m2, IJ. 1931, takoj vsefjiva. Cena: 250.000 EUR. PARCELf PRODAMO PODNART * 2 zazidljM parceli, i»o66 mz m ^119 ma, ravni, sonćnl. pravokotne oblike* Cena: 70 TRSTENIK PRI KRAK|U • 2azidljtva parcela za vikend^ 423 m2| ravna, sončna. Cena. 120,75 EUft/mj, THSKA VAS POD KRVAVCEM * 2a« zidljiva parcela za vikend ali stano* vanjsko hi$o» 1.2^0 m2, priključki ob pa ree I i| dostop asfalt. Cena: S7 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRI2E Pki TRŽIĆU « 6 pisam s prtpa- dajofimj prostori, cca. 100 m2i t. nad«, lj. 19S9. 3 pisarne so povezane med seboji vendar se lahko oddajajo i samostojno. Šestem pisarnam pripada tudi del afKiva^ se^rra soba s kuhinjo in sanitarijami Najemnina vsebuje tudi stroike elektnke^ ogre* vanja, var^^vanja in korminale» Pros-tori imajo vse pnključk^in se nahaja« jo nad Kmetijsko zadrugo. Najemni* na: 835 EUR/mes. WWW.C0R£NI5K{CLAS.SI aipd orntUttf om.fel T«.: Q4 537 45 OD www.aiDdom si LPDGm updorn rarMn d d. Radovi jCs Cankar leva uka I Ì24I3 RadDVljlu^ 5LQ • QRAMIAZAIM ■ POMBkOVAMie ■ VRSVAUlftKDKHIlOO ■ HŽSNIUM ■ UPRAMJAM IN VHM^EWtflie ■ SOQEnKA. 61E0: enosobno prodamo, 33,53 mj, podstreha 1.S9 m2. klet 1^5 m2> f. 197$^ y. nad.^ balkon, takoj. Cena: T05.000 EUR» RADOVgiCA: enosobno prodamo, 36135 i* 1971,3. nad., vsi p/iključ« ki» delna obnova in oprema. Cenar 92.000 EUR. RADOVLJICA: tritobno prodamo, ^ 79.39 m2, 2. nad.. L 1988, balkon, klet. Cena: 133.534 EUR. RADOVLJICA* novo trisobno proda« mo, 91^3 ma, visoko pritličje, naša novogr. 2007, dnevna soba ^ kuhinja jedilnica, spalnica^ kabmet kopaU mca. terasa, klet. nadstrešek mesto, ločeni števci, vsi pr . Cena: 211,575 EUR» KRANJ: Stihsobno prodamo, 94,1 m2.nad., stanovanje 82 ma, balkon 4,6 m2, klet 1,9 mz, drvarnica 5,6 m2» obnova 2003, streha 2006, Z ka* mina, vsi priključki, ločeni Števci. Cena: >38.750 EUR. RADOVLJICA^ hilo prodamo, obnov* 19S7. prillile 150 rr>2 (kuhinja, dnevna soba s kaminom, 4 spalnice, 2 kopal* nid. terasa), mansards 160 m2 (fasten t^od, kuhinja, shramba, dr^evna spalnic, kopalnica, savna, 1 , kJet 47 m2. nadstrešek garaža, vrt. Cena: 490.000 EUR. ŽIROVNICA: hiSo prodamo, kleti 40,9 m2, K nad. 139.69 m2 (kuhinja. d/^frvria söba, spalnica, kabinet, kopalnica. wc), mansarda 134.61 ma (kuhinja, spalnica^ kopalnica, neizde-ani prostori), starost 60 let, streha 2000, dvorišče, vrt, v pritličju je PTT Slovenije, Cena: 337.581 EUR. ZG. SORICA pri Ždeznikih: hiio pro* damo, lahko za vikend, 86 m2, . 2005, pritličje (kuhinja, kopalnica, wc, savna), nad (dnevna soba. balkon}. ID mansarda (spalnica), ck elektrika, vsa oprema, mirna m lepa lokacija, vredrK> ogleda. Cena: 146.000 EUR LESCE: nov lokat v Trgovsko poslov* nem centru prodamo, pritličje, 78,22 mz, čajna kuhinja, sanitarije, razL ^ javnosti, naia novogr* 2005, takoj, pametna bkadja. Cena: 117*330 EUR* LESCE: nov tokal v Trgcvsko poslov» nem centru prodamo, medetaža, 83,96 m2. trgovina, izobraževanje, zdravstvo, servis, naia novogr. 2005, tako). Cena* 115 864 EUR. LESCE: nov lokal v Trgovsko nem centru prodamo^ medetaža^ 83.4 m2, razi. dejavnosti, naia no* vogr, 2005, takoj. Cena; 115.092 EUR. NA GORENJSKEM ličemo stanova^ n^a, hiSe (lahko starejše in potrebne popravila} in zazidljive parcele za gradnjo. Pok ičite 537 45 00. www,alpdom,$i MALI OGLASI i nfo@ g'gias. si GORENJSKI GLAS torek, i8. septembra 2007 g tf ♦ Kiétì nkpkkmičmnska iik^a 041/734 198. 040/519 073 04/23 44 080 KUPIMO stanovanja: Pbnina, Zlato po^ tnsobno, $tìrìsol> DosUnovdnje KUPIMO Znam stranki PRODAMO JTANOVANIA PUANINA 1 : dvosobno, t. nad^ 6$ rnj, Wf>ovirano o6, no.ooo EUR. Planina -dvosobno, 45 mz, adapt. 07. atrij, 93.500 EUR. mirna l«pa loka- dja- ŠENČUR: trisobno, 80 mi. renov. 2002 in 200$, prillile, terasa. 140.000 EU R. Ško^a Loka: dvosobbno, 62 mz, 2. nad., cena 53.000 EUR. Železniki: dvosobno v hi$i, 66 I, 1970, 7? 000 EUR PLANINA 1: 47 m2, opremljeno, adap. 03, ^.000 EUR. Kranj - center meščansko stanovanje s teraso, adaptirano 0^, zelo lepo. 127.000 EUR. HlSE.t/2hiie PRODAMO NAKLO: ^mostojna sodobna hiša« I. 1999. K-'-p4M. parcela 690 ms. lepa bkadja, 2$4.ooo EUR. VISOKO: atrijska, I. 82, v?drfevana. parcela ^00 m:. 267.000 £UR. PRIMSKOVO; samostc^na, jx Si mi. 1.19S1, parcela 550 ma. urejeno parki-riSće. 267.000 EUR BRNIK: atrijska. 1.1977. lepo zasajena okolica, parcela 87$ m2, 340.000 EUR Bitnje. I. nadstropjei 100 m2.-f del parcele. ^45000 EUR., adapt. 05 Dodatna ponudba na: www.fr^sLs! NCpRiMiCnmc BEAI iffTATC SVtT ä.Q Q. emi* kajüj uliU I i 44>00 Kiupj Ti( ) 04^01 kranjiS^&yet-nepremifnine.' http://vvww.s vct'Oepre/Ti iž ni n«. s STANOVA N^ prodamo KRAN| • šoriijmo n«: 24.49 ^^^ P^** jvtno «nosobno sUnovanje, obnov« jene 2004, 4 /4, balkona m* Cena TO.oqqEÜR. DRU LOVKA • Kaliika uU enMobno, m2 v 2. nad. mzlcega bloka, bal^ kon, L 1988, vpisan v ZK. Cena 200 EUR. KRAN] • ZoUova uL: tnsobno^ 78,93 i. nad, nizek blok, nova okna, kopalnica in CK^pli^i balkon^ v ki«ti 2 shrambi, Z K, urejen blok, Cena 1)4.18^ EUR. KRAN) • Zlato poT}«: dvosobno, $2,54 mj, 4, nad . i960, de^no renovira« no, ZK, prazno intakoj vseljivo. Cena 9é.250 EUR. KRAN] « Planina I: anosobno, 39J9 m2. I, 197}. 474 $ prenovljeno, super razporeditev prostorov, Opre* ma ostane* Cena S9.000 iOR. HISE predamo TR2iò 1/s h i Se. kar ^redsuvlja dvo^ ^bno v mansardi, cca. 62 adap tirano L 2004, lasten vhod. zraver> pripada 46$ m2 2eml)iiča. VREDNO OGLEDA' Cena EuR. ODDAMO iENČUA: oddamo hi So s skiadii6 nim prostorom. 310 mz. P+N^ I. ^980, lahko opremljeno ali prazno. Za ve^jodrulmo, k! poleg stanovanja potrebuje le prostor za kalcSao de* javnost 1 varSćina. Cena: 950 £[}RI&\tiéC ♦ stroiki. PREDDVOR: manjia hiia, ĆC4. T1Ö m2,1993^ CK« olje^ oprema po dogovoru ^ vseljivo 110.2007 2a dolo* £en £as, oddamo piru brez otfok, 1 varilna. Cena 500 €UR/me$ec. ZEMgiiĆE prodamo RfBNO: 644 m3, položno zernijiiiCi primerno zz gradnjo sta nova rajske hiSe, druga vrsta pod cesto v smeri proti hotelu* Dostop pojavri asfalti rane cesti. Cena 12^,00 EUR/mz* 2lRI: 3063 m2 velika parcela od tega cca. 2/3 stavbnega zemljiiča, sonina lega, Infrastruktura v bližini* Cena 100.000 EUR. CERKLjE na Corenjskem: 137S m2, ravr>o, sobrio stavbno zemlj^Sie, s prekrasnim pogledom ns Krvavec Cena EUR/mz* )CSENICe • Prihodi: stavbno zemiJIS* £e na prekrasni lokacijìi 828 mz, sončna* s prekrasnim razgledom na Triglav in Colico^ nad naseljem, ure-ena infrastruktura* Cena 66.240 EUR. www*svel*r)epren>icnine*Si 3 I m p PROJEKT I 4 * ^ \ ^ ^ ^ a Tel.r 04 20 43 200 gsm: 031 511 111 PRODAMO: KRAN) ^ PUNINA II: garsonjera 32 m2 4 klet 8 m2| priti*^ nizek blok, kornp . 061 odlična razporeditev, vpisar>a v ZK Cena: 85000 EUR (20*369^00 SIT}* KRANJ « ZLATO POLJE; trisobno, 66^57 m2» sončno^ funkcionalno^ kompletno obn* I. 06, balkon, vsi pri* kijučki, etažna CK - plin, vpisano v ZK. prazno^ takoj vseljlvo* Cena: 115.000 EUR (27*55r8.$oc,oo SIT)* ODDAMO: KRANJ «OBROBJE CENTRA: oprem- Ijert kozmetični saton, 55 ma, I. 06, v obiskanem poslovnem centru. Naj* emnina: 3*000 EUR/mesec (718.920 SIT/mesec). CELOTNA PONUDBA NA: www*mp«prOje IneprbmičnineI jjÄ H. 0 04 2026-172 031/605-114 PE TRŽIČ: 592 43 00, 041/515 965 STANOVANJA PRODAMO TRŽtČ • Bistrka, dvosobno stanova* n;e z velikim balkonom^ III* nadstr./IV, 55^8 ma^ I. izd* 1973 radi bi iztriili 91.80400 EUR - novo. KRANI * večje enempoisobno. I* nad./V^ I. adaptacije 1989, 45 ma za ceno 80.000,00 EUR posebnost • ve* lika kopalnka* KRANJ • večje stanovanje z dvema balkonoma. |e prazno in takoj vseljl* vo- Je delno opremljeno. Ima zani* miv vhod v dnevni c>rostor. Ch/osob-no 4 2 kabineta, 89 mz* VI* nadstr, I izd 1978. postavljena cena 127000.« eür. STRAŽiSĆE • lepo lri>npoksobno v lepi večstanovanjski hüi, popolnoma prenovljeno 2003 in Izredno Anketo* nalno* Nahaia se v II. nad*^ 62.s ma stan p , lastni paricirni tor (20 m2} - posebnost ^ lastna CK ^ oljft Cena 124000 Eüft* ^KOFJA LOKA • udobno dvosobne, z dotro razporeditvijo prostorov in po* poldanskim balkonom prodamo. Iz 8. nadstr« se (epo vfdi Lubnik z okolico, dvosobno, domsdno preurejeno vtrv sobno, 61,26 m2, VHL nadstr., I. izd. 19S4 postavljena cena 110*382/ EUR. Hf^ PRODAMO Prodamo ne preveliko^ phja2nO| en» drvbnsko hite v latwwn okolju, daleč od mestnega hrupa, v b^ifnl Kamni&kih Alp. Odličen zrak za pljuča in zdravilna klima. Nekoč je bilo v tem kraju z jezerom naravno zdravi« iSče. Terasa ponu/a pomirjajoč po« g led na gore Kočno» Cnntovec. Sku* to. Tu lahko Živite ali pa prihajate na oddih. Ponoči se izvrstno spi. Se po* sebej, če dežuje in grmi. Parcela je ravna^ 800 mz, hiša 170 m2> postav* Ijena cena 280*000,00 EUR, Samostojno, zgrajeno leta 1988 predamo. Stc^^ na parceli ^060 m, (trav* nrk, gozd}* Hiia je vsa podkletena, ima 2 garaži in pred hl^ prostor za ve^ avtomobilov* Hi§a je lahko en> ali dvodruiinska, 195 ma stan. p* v dveh etažah. HiSa je potrebna nekaj finalnih del« sccer pa f® t^o) vsdjK^. Cena lé^.ooo EUR* Prodamo končno 1 vrstno hilo (pesbvn^start. objetrt) v okoUd Kra* nja» ki je lahko dvth ali 0(0 tridružin» ska hita* 'Ker je končna^ je na riizpo^ ago več park'^rnih mest in uporaba zelene površine približno tooo rn2 V vsaki etaži je 81 mi stan. ^vriine* Izdelana leta 1993 prodaja pa se za cer>o 228.000 EUR^ V bližini Tržiča $e predaja poslovno stanovanjski objekt z gospodarskimi poslopji na parceli cca 700 m2. hiia ima 400 m2 povriine^ Hiia je potre(> na adaptacij Možno je dokupiti cca 500 m2 zemljišča. Objekt je bi) zgrajen 1S90 in večkrat adaptiran. Zadnja adaptadja je bila 1995 Pred 2^adbo sta dva stoldna kostanja in vdib les«* na nadstrešnica C«na 1S4.320 EUR. VIKEND PRODAMO ManjSt vikend po^ Dobrto, ki gd obdaja 12.300 ma gozda prodamo za cenoiii.600 EUR ZEMgiŠČA PRODAMO - zszl km^tiisb, gozd. i www.mike co.si 3 C 2 s gekkoprojekt nepremičnine BriCoT 79A. 4000 Kr»nJ in^n6p@gekkoj)rxgefctsi www.aefctop'ofekt ^ 04 2341999 031 67 40 33 PRODAMO STANOVANJA KRAM • KOKRICA: «nosobno. v izmeri 54,37 m2, novogradnja I, 2007, polkletno« talno gretje, T-2 priključek, balkon, v&e)jivo po dogovo'u. Cena 92.414,11 EUR. Pn plađiuz gotovino popust. KRANI. KOKRICA: tiisobno, v Izme-fi 107,57 mt, novogradnja L 200?, pritličje. T-2 priključek, balkon in ra$a, vseljivo po dogovoru. Cerra 156.083 EUR. KRANJ • PLANINA 1: dvosobrro, 6779 "12, rradslropje I. »978. balkon, vsa infrastruktura. Cena • 104.160 EüR TRŽIČ • BISTRICA: dvosobno, v iz> meri 64.51 mz, nadstropje 1./4. I. 1969. v celoti opremljeno In obnovljeno stanovanje, z izjemo kopalnice. Cena: 112.500 EUR. PRODAMO ZEMgiŠĆA: (AVORNIK: 695 mz. zazidljiva parce. la za stanovanjsko hišo. Možnost dveh sunovar>j. Primemo tudi za vikend. leps, mirna, lokacija v vdSkem okolju. Cena 60 EUR/m2. KUPIMO: KRAN) IN OKOLICA: Za znano stranko iščemo nadstandardno stanovanje velikosti med in 100 m2 v popolnoma obnovljeni stareiSi hiši. Stanovanje mora imeti večji balkon ali teraso, na sončni lokaciji. dodatna ponudba na: www.sekkpprojekt^si ) nepremičnine . Juleta Cabrovika 34.4000 email: Info ^ Ida'nepremicnìne.si PE Knn|, Planina 03, Kranj .: 04/2351 000. CSM 041 /3 JI 836, 051/391 100. fax: 04/2331 001 BANOVANJA PRODAMO-. KRANJ • STOLPNICA: 83.94 mz, Iti» risobno, Zfrajena 1,1964. 5./14 nad.. stanovanje |e seda) v uporabi kot po-slovni prostor cena: 125.200 EUR. fESENICE, CECTA REVOLUCIJE: 37 m2. ef>osol>no. 2gra;eno 1.1963, 3, nad,« cena: 57.000 EUR {13.639^0 srn. JESEt^lCE. TITOVA CESTA: 51 mz, dvosobno, zgrajeno I. 197z. cena: 65.000 €UR (15.576.$00 S1T), KRANJ, NAZORJEVA ULICA: 97 m2. Štinsobno. zgrajeno 1.196S, 3, nad., odlična lokacija, zagotovljeno parkiranje, obnovljene sanitarije, zame» njana alu okna, obnovljeni podovi, vseljivo 0>.04,Z008, cena: 130.000 EUR (3i.i$3.zooSlT). KRANf, VALJAVĆEVA UUCA: 74 mz, trisobno, v stavbi zgrajer^l 1.3 nad., vsetjivo 01.02.2008. v ceno vzamemo manjše stanovanje« prodamo brez provizije, cena: 110.000 EUR {26.360.400 srr). KRANI. LJUBLJANSKA CE^A: 56,1 m2, trisobno, zgrajeno 1.1952, adap> tirano L 2002. pritličje v vefstano- i, cena: 72.200 EUR. HISE PRODAMO: KRANI, VISOKO: 1S0 m2, samostojna, adaptirana I. 2007,230 mz zem-Ijllča, lahko tudi dvostanovanjska. v račun lahko vsamemo tudi stanovanje, parcelo, cena; 175,000 EUR. PARCELE PRODAMO: STIŠKA VAS, K.O. ^ENTURSKA CORA: 5^0 In 574 m2. stavbno scm-jllče, cena: 55 €UR/m2 (15.576 SIT). KRl2£ PRI TRŽIČU: 1.361 mi. zazid Ijiva, zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem za enostanovanjsko hišo, cena: iio EUR/m2. POSLOVNI PROSTOR PRODAMO; KRAN) • STOLPNICA: 83,94 šti-risobno, zgrajena 1.1964, 5714 nad., pisarna, možnost uporabe tudi kot stanovanja, cena: iz5.zoo EUR. KUPIMO: l^nj okolica kupimo kmetl)Sko zemljišče. Corenfska kupimo stavbno zemljišče. Kupimo zazidljivo parcelo 1200-1500 m2 v Kranju ali okolici. Na območju Corarjske kupimo sta» novanja, hlie in parcele. Plačfb takoj. Za več informacij nas pokličH«. wwwJda*nepremicnffie.s Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: ma) i oq las i las. si s^ spiejemajo: a otjavo v petek -v si^ do 13J0. In a objavo vtoré, do petka do 14.00! Delovfìi ós: oć ponedelfka do od 8,-19. ure. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAy ENOSOBNO stanovanje, 27 ni2. obnovi jerto z vsemi priključki, 2 vso opro» mo na zelo tepi in mimi lokaciji, vredno ogieQa. cena po dogovoru. 9 040/176-090 700^041 DVOSOBNO stanovanje. Stražišće, v DVOSOBNO stanovanje 54 ni2, šorli- levonsseUe, t02.000EUfì, «04/20-26-769.031/616-105 7OO7670 04V7 55-296. 040/204-^61, 041/900-009 e-piaiu: itd.r>epremÌcnÌr>e9sM.ivt www.(td-pliJ$.$i ENOSOBNO stanovanje v Radovljici, sem r>ekadl1ka. ni>dim redna mesečno placito, 9 040/234-9^4 7007074 Hiàe_ PRODAM STANOVANJSKA DVOJČEK, Hafner- jevo naselje • Skofja Loka, v gradnji. 7C0MSS POSESTI PRODAH PRI SKOFJI loki prodam zazidljivo komunalno opremljeno pareolo (900 OSI /3$S-e22 toomss V BrTNJAH 500 ali 1000 m2 zazidljivi parceli, 9 041/S40-949 70M300 POSLOVNI PROSTORI MODAM iSTRAŽlŠČE pn Kranju, prodam po-alovni CHOStor, OSI /386-822 ODDAM POSLOVNI p(08tor700 n 900 m2, cena 2,95 EüR/m2. na S»«ig cesti 34, bKòi Inte», •041/426-e$e 7C070I? ŠENČUR ni I ma. atrak^csma lokdci^. oOdaino nove, ekskiuzSrvo urejene p^ samidke prostore od 50 do 130 m2, cca. 8 do 12 EUR/m2, « 040/433-331 SenCUR • na min^i alraktvnl lokaciji oddamo nov poslovni prostor, 130 m 2, za mimo storitveno ali obrino dejav» nost. cena 6 do 8 EUR/m2. 040/433-331 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI prodam DAEWOO MATIC, I. 98, 60.000 hm reg, do 9/07, servo votan, CZ. elek. steka, cena: 1.460,00 EÜR, 040/285-748 NISSAN MICRA. I. 92 reg. Oo 12/07, nove gun>e. cena 5dD EUR ali po d> govoru. • 041/690-373 7007059 PaJGSOT 307 Bt^ 1.6, t. 03,39,000 k/n & sedežni. 1. lastnik, odlično ohre* n)en. garškvi. cena: 9.000.00 EUR. 031 / 662-961 8rBtCpy ^TvpvTO* 10,420? M8W ^ Pt KWffb^cmta 4Ž02 Nàhte PRODAJA »N MONTAŽA: • pf>eviTidhKé in pladićd, • :)mor1^7ßrji rutn «svioopiika vse 23 DMv02jd vozi • ^zpuint sislonii Ka1^ìflzn1o^J^ f Tel Wfjs 7» OM ÄS^ Http://www. aygaotars r ^ SEAT LEON 1.6 16V, 1. 12,500 km 1. lastnica, zelo dobro ohranjen, z vso dodatno opremo. 9 041 /33-55-39 700^033 kupim ODKUr^ vozil od 1.96 In vina takoj, ogled možon (udi ng vaàem domu, Avton^ d.o.o,. Óeànjevek 22. Gerkjie. 9 051/379-668 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM STREŠNO kritino dvoreznik z vsemi dodatnimi elementi, ugodno, s 0590/27-158,041/892-282 yo«7e- kupim ODKUPUJEMO niodovjno Iz smnske jelke m su^ce, «041/442-151 KURIVO PRODAM DRVA metrska sii razlagana, možnosl dostave, «r 041/716-019 700&S7J MEŠANA drva. buKev - gaber v Loki, cena 37 EUR/mS, « 041/939- 207 »007070 RAZLIČNA drva. možna dostava. 9 TDOrCMS SUKA cepljer» hrastove drva. možen razrez in doslava, C 04/51-80-220 7007037 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM SEDEŽNO 041/353-466 < ugodno. rOÙéAAi GOSPODINJSKI APARATI PRODAM HLADILNIK in pralni stroj Gorenje. 041 /678-494 7007040 OSTALO PRODAM 10 KG plinsko 461 700;07« UMETNINE, NAKIT prodam TAP1SERUE • unikatne, pos^Tiezne iz kJ^ekcììe o terotu, oer« 1200 EÜR. S 1TO7CI0Ö OBLAČILA PRODAM BELO poročno obleko št. 40-42. 1x nošeno, 9 031/337-118. Bož) 700706' OTROŠKA OPREMA prodam KOLO laniovsko 20', dekliško 24'. otr. čelado in sedei za nakote, avtose-dez jahač. 9 031/329-207 7oo7Mfi ŽIVALI IN RASTLINE podarim MUCKE stare barv. meseca, različnih 7-007044 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM SORTIRNfK za Krompir Kozina In avtomatsko vago, 9 041/689-770 rwseo PRIDELKI PRODAM BELI in rdeči krompir ler drobni za krmo, pride len brez Škropiv, 9 041/242-375.041/72-80-92 rco7e«8 DOMAĆE hrusevo žganje, cena S EUR/J. 9 04/572-32-07, 041/822-514 ìooroét HRUŠKE modtarice. 28 -1 »ccTora goto- KRMNI Krompir. 9 041/829>877 'Q07CI&S SILAŽNO Koruzo, « 041/S3d-$6d 7CCI7ÙSO ŽELITE POCENI KRUH> Kupite moko tip 500 v Agropromet Cerklje in s pecite kruh doma. Telefon: 04/2526-440 SILAŽNO koruzo in Ukoa simenialca, »041/316-617 7»?eo SILAŽNO koruzo, krmno peso in rdečo peso za vlaganje. 9 051/342-716, 041/389086 '0070U VZREJNB ŽIVALI prodam Ć8 TELtCO v 9. mesecu vas 91, Šenčur . Sr. 7Ca7fìS2 ČE BIKCA starega ^0 dni. 041/50S-1S3 7oo7o«B DVE sansKi Kozii doDn rnlekancu ugodno^ «041/SS6-0d2 7C0'0M JAHALMEGA žreboa, starega tri leta in pol, angloarabec. 9 041 /674-915 reo7oei PLEME NSKEzaice In tef poedoi. čas. plača dobra in stimulativna delo v dveh Izmenah vikendi prost, poö v kuhiK nji, l^ko 6re2 izkjsenj v Pizz^ji Bol^ na, L^rxTvc« 11. S 041 /7d9- VOZNIKA kamiona za medriarodni transport zaposlim. C in E kategonia • prevozi v EU, Za)c don» ».p., Vaibur^a 15«. Smloonik. ZAPOSLIMO mpdn? svetovalko» Vač intomacIJ na VAvw*neza.si al inlo^nesa.sl aN n« t9L 0^0/244-544. Pis^ proinio lahko odäaie na naslov R-N«ža, d.o.o., Krožna uL 14* 4ID00 K/anj BARVANJE fasad In no in kvat(t«tno* Staretovft 3d, Kran!» . d* o. o*. t&ČCM IZKUŠENA gospodinja išče deio • varstvo otrok ali pornoč starejšim ose^ bam, • 051/258-605 'oorM TAKOJ zaposlimo 4 zastopnike, po4eg osnovne plaće ie dodatna stimulacija, pisne prožni«: Posredn^tvo Zdene 8rovć s.p.. Virmaše 170» škofja Lot008 ^MU Tooroio SOB. 0S1/3S7-753 7006603 NOVO delovno mesto v vrtnem centru. Zaposli cvetličarja, ararižerja in vrt-r>aia. Vrini center eašpenm, Mosie 99» Komenda» 9 kmetiia-agS^ol.net 700W ZA ČIŠĆENJE prostorov rxa Bledu za-posli mo dekle. Odvetnik Branko Lipovec. O^ni trg 15. Kranl, « 040/295- 717 'OO'M« ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo za- siopniKe in vodje skupin za terensko prodaio novih artiklov za varovanje zdravja» najboljàl pogoji m uvcuanje v delo. Sinkopa, d.o.o., Žirovr^ice 67. 041/793-367 ?00^02S OELAVCA na predelavi plastike in upr^viiaicđ zaposlimo, Znanj« nastavljanja orodij je prednost. Možna prućitev. Kosan. d.o.o,» Halnarjevo nas. 124. tk. Loka. 9 04/51-30-&00 ZAPOSLIMO delavca v krovstvu, tesarstvu, stavbnem kieparstvu^ mizarstvu. Zaželene so delovne Izkušnje, POS. doba je 3 m^s, z možnostjo zap. za nad čas. KrgvsTvo Pogačar k.d., Čopova 25, Lesce, • 040/713-110 ZAPOSLIMO avtomehanika» zaielane izkušnje AG Gantar. Bratov Praprotnik 10. Naklo, « 04/25-76-050 ^wrwa KREOm DO 8 LET za vse zaposlene ter upokojence do 50 % obremenitvedoh., sUre obveznosti niso ovira. Krediti tudi na osnovf vozila ter leasingj. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kutovec s.pn Mlinska uL 22, Maribor, telefon: IZVAJAM vsa gradbena dela. notranje omete, tasade. adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje. kamnKe ékarle In dimnike, kvalitetno, hiiro In poceni» SGP Beni, SIruževo 7, Kranj, 041/561-838 UREJAMO najugodne^ Kredite na hipoteko, 00 ali pokojnino. V kredhno sposobno?^ upoštevajo tudi doda* tek za malk:o. prevoz, otroiki dodatek itd., Planlnéek k.d.» Sinkov Tum 23. Vodice» « 031/206-352 700/034 IZVAJAMO aanacue d mmkov, zidava» montaža novih, popravile starih» nudimo de prevleke. izkuSnje In lamstvo, IDEJA. Ziga Snoj, s, p., Brfle- teva 16. Ljubljana 041/532-169 STORITVE NUDIM ASTERtKS SENÖILA Rozman Peter» s. p.. Senićno 7, Knže. tel.: 5d-55- 170» 041/733-709; zaluzije, roloji, rolete» lamelne zavese, plise zavese, k^ man*iiKi. rrtarkìze, Mvw.asteriks.net PRENAVUAMO HIŠE in stanoV3n|a v Kranju In okolici - rezervirajte svoj termin. Uegamatrix. d. o. 0.» Siareiova ul RTV SERVIS Šinko Marko s.p.» C. na Kjanec 53. Krarij. pop. TV, video. ma- Ill*! gos. aparatov, 9 04/233-11-99 rOMASI ZAHVAIA ob uko nenadni in boleči smrti našega ljubljenega Andreja Cudermana profesoria matematike vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji pori, sorodnikom, prijateljem, znancem, darovalcem cvetja in sveč ter vsem, Id ste nam izrekli in izkazali sožalje. Hvala jezerskim gorskim reSevalccm» gospodu župniicu in patru Tadeju ter vsem, ki ste sodelovali pri obredju. Zahvaljujemo se ravnateljici, profesorjem in dijakom Gimnazije Koper, ker ste ga tako Jepo sprejeli in imeli radi. Andrej, zahvaljujemo se rudi Tebi, ker si nam 36 let leplal in bogatil življenje. Brez tebe nam bo teiko, zelo težko. Začeli se bomo učiti hoditi preko praznine, ki je nastala s tvojim odhodom. ŽaJujoči: mami Marjeta, ati |ože, sestri Marijana in Anka Niti zbogom rtiji ftkel niti roke nam podal, le oči zaprhi in v večnost se podal... ZAHVALA Ob boled izgubir v 38. letu starosti je nehalo biti srce našega ljubljenega sina, moža, očija, brata, svaka, strica, nečaka, bratranca in prijatelja Janeza Pahulje ml. se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem. znancem za izražena ustna in pisna sožalja. za darovano cvetje, sveče, hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot v mnogo prerani grob. Iskrena hvala taksistom z Bmika. moto kluba Kevder, lovcem LD Šenčur, kolektivu Ljubljanskih mlekarn, kolektivu Pošta Cerklje ter učiteljem OŠ Staneta Žagarja ter ostalih lol. Zahvala tudi govornikom za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se pogrebni službi Komunala Kranj, g, dekanu Stanetu Zidarju, g. župniku Francu Godcu in patru NUcu Žvoklju za ganljiv pogrebni obred. Hvala pevcem in glasbeniku za nežne zvoke Tišine. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se s spoštovanjem poslovili od njega. Ljubi rtä^ Jani, vedno bo5 z nami v naSih srcih. Vsi ^jt Kranj, seplember aoo? SLIKOPLESKARSTVO Bičani Gorazd s.p., Brilof 9, 4000 Kranj vam nudi k^lrtetne In ugodrte pleskarske storitve» s 041/614-547 ^«wai» SLIKOPLESKARSTVO SnMS d.o.o., Seni£no 7» 4294 Križe, stlms@email.st rooMO' &RE2PLAĆN0 spoznajte fante, Ženit- na posreck^lnica Zaupanje, p.p.40» Prebold, 9 03/57-2&-319.031/836-378 700^9«^ DEKLETA, brezplačno lahKo spoznate tente za bkrer^. resne, trajne a^zeiz vse države, • 031/836-378 7ocmi?« IZGUBLJENO, NAJDENO $ POTI Janina Vos^ smo 12. 9. riail . Kdor ga pogreša, naj poklr- -589 SAM02AP0SLEN moòki 41 Set 173. IZOBRAŽEVANJE KAKOVOSTNI JEZIKOVNI TEČAJI 1-6. stopoie. 229 EUR, Individualne ure 10 EUR, švtcarsXa ^ola» Potv Siinje 16, KR, • 04/23-12-S20, 041/440-793, wnw.svKa/ska^c^. oafba.net roosen nekadilec, vegetarijanec, ljubite J narave« mo^a» išće simpatično« vrtksjšo zensKo za Intimna srečanja. • ;ooroe« RAZNO poDAniy OSTALO ZASEBNI STIKI 30.000 POSREDOVARJ, 11.000 poa^ đev v afttidom lepj e kaaMensIto žentne 13» MAJA 2007 ob 17. url si je kolesarka na cesti v Rovtab zlomi a priče 700707J DRUŽINI z otroki podanrn ozimnico In ianiméve knjige. 9 041/993-370. po 17. uri roQTOf 1 ŠTEDILNIK ria drva, kredenco, kuhinjski «lomenl» pisafno mizo. dva oman. 031/57 2-741 rooro&a a GG ''CD403fi 0V70142 41. ^pof(r » wmiaff^ìj^ji Ljubila SI zem ljubila si dom, ob koncu poletja odšla si v večni dom ZAHVALA Ob slovesu naSe drage mame Frančiške Rakovec iz Dolenje vasi se iskreno zahvaljujemo v^em sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. Tvoji: sin |ože, hčeri Martina in Marija z družinami Dolenja vas, 6. septembra 2007 V SPOMIN Letos, 15. septembra, je minilo leto dni od izgube naše drage mame in žene Ljiljane Jovanovič Ob prvi obletnici se je še vedno radi spominjamo vsi njeni sorodniki in prijatelji ter se zahvdjujemo vsem, ki postojite in prižgete svečo ter ji prinaiUte rože, ki }ih je imela tako rada. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše Olge Nježič roj. Svegelj se zahval j uj emo vsem sorodnikom, sosedom» prijateljem, znancem in sodelavcem Gorenjskega tiska za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku iz Zlatega polja za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Zupan za zapete žalo- stinke. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: slo Dejan, mama Ivanka, brata (ože in Marjan z družin ama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleä izgubi na§c drage žene, mami. babice» prababice in ia5Če Antonije Perat roj. Jagodic se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožaJje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospe Apoloniji Savs za poslovni govor, pogreb-cem in pogrebni službi Navček. Hvala osebju bolnilnicc Petra Držaja in vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, Hvala tudi vsem. Jd so jo pospremili na njeni zadnji poti- Žalujoči: mož Avgust, hčerke Stanka in Damjana z dnižinama ter Zlata in vnuk Tadej z Uriko ter ostalo sorodstvo Zg. Jezersko, Tolmin. Kranj, Prihodi, Novo meslo, Dravograd 24 I nfo@g'glas. si GORENJSKI GLAS torek, 18. septembra 2007 Anketa Prezgodaj so jim posle moci Vilma Stanovkik Ko je vse kazalo, da bo naSa košarkarska reprezentanca hrt letošnjega evropskega prvenstva v Španiji, jim je zmanjkalo moči. Zato smo tokrat vprašali za mnenje o njihovi igri. Polo Coiaad Kavftf Corazd Ažman: "Zadovoljen sem bil z moš- tvenim duhom v naši ekipi, pa tudi z igro. Vendar pa je bilo pn/enstvo dolgo in izka» zalo se je, da so bili ključni igralci preveč obremenjeni in porazi io razumljivi." Primož Pogačnik: "Slabost naše ekipe je bila prekratka klop in premalo izkušenj. To se je izkazalo v končnicah proti zrelim ekipam. Vendar so rroja pričakovanja vsaj v prvem delu več kot uresniči i." Iolanda Valentić: "Po odličnem začetku prvenstva smo od naših košarkarjev pričakovali več poguma in srčnosti tudi na zadnjih tekmah, ki so bile odločilne. Lepo bi bilo, če bi se borili za kolajne, žai pa ni Šio." Vladimir Finžgar "Evropskega košarkarskega prvenstva nisem kaj dosti spremljal, so ga pa nekateri prijatelji, jaz se bolj kot za košarko zanimam za druge športe, najraje pa imam smučarske skoke." Gašper Nadižar. "Nekaj košarkarskih tekem iz Španije sem gledal po televiziji in navijal za naše. V začetku so zmagovali in sem bil vesel, potem pa so začeli izgubljati, saj niso bili več tako dobri." Kranju Suzana P. Kovačič ski svetovni prvak leta 2005, ŽriidarŠiČu. Star sem bil pet- Open Tony Drago, id je v fi- ....................................... lani pa zmagovalec prvega najst let, ko sem že zmagal nalu premagal Nemca Ralfa Kranj - Petinštirideset tek- turnirja Metropool Open v na tiimirju Austrian Open," Souqueta z enajst proti šest. movaicev iz dvanajstih dr- Kranju ... Nekateri izmed je povedal Matjaž Crčulj, ki Souquet je v Sloveniji že bil žav se je udeležilo biljard njih igrajo tudi snooker (an- se lahko pohvali tudi s pet- leta 1992 na evropskem pr-turnirja Metropool Open, \ò gleški biljard) In jih laKko vi- najstimi naslovi državnega venstvu v biljardu v Ljublja- je potekal v biliardnici Me- dimo v televizijskih preno- prvaka. ni. O turnirju v Kranju je po- tropool Kranj od šestega do sih na Eurosportu. Za turnir v Kranju sem vedal: dobro organiziran. osmega septembra ob po- Matjaž Erčulj kot sloven- izvedel na spletni strani. prišlo je veliko kvalitetnih ig- moči Biljardne zveze Slove- ski favorit je tokrat izgubil Zmaga je seveda pomemb- ralcev." Turnir so si ogledali nije in Evropske biljardne v četrtfinalu, njegov naspro- na, še bolj pa sem navdušen predvsem navdušend biljar-zveze, "Veliko nam je bilo tnik je bil Tony Drago. nad gostoljubnostjo organi- da, a tudi za nepoznavalce te do tega, da bi prebivalcem "Biljarda sem se učil kot zatorja turnirja," je poveäal igre je bil ogled dvoboja naj- Slovenije pokaz^ da je bi- otrok pri mentorju Jonasu zmagovalec na Metroopol boljSih pravi užitek. Ijard predvsem Sport in ne gostilniška zabava, kot se ga največkrat predstavlja v javnosti. Imamo tudi odličnega slovenskega igralca biljarda Matjaža Erčulja, ki je enaintrideseti na svetovni lestvici," je povedal Borul lane, organizator turnirja. Prišla so zveneča imena tega Športa: Nemec Ralf Souquet je trikratni svetovni prvak, Maltežan Tony Drago ima več svetovnih rekordov v hitrosti igranja biljarda in snookerja, Britanec Imran Majid je trenutno tretji na svetu, Italijan Fabio Petroni je osemkratni italijanski državni prvak, Avstrijec Albin Ouschan je večkratni avstrijski državni prvak. Madžar V finalu sta se pomerila Nemec Ralf Souquet (levo), ki si pred vsakim udarcem vzame čas Vilmos Poldes je bil mladin- za razmislek, in Maltežan Tony Drago, ki slovi po hitri igri. /Fote:T.n*ooJd Mladoporočenci v Radovljici so se 8. septembra poročili Tomaž Mlkli«^ ir Marjeta KurŠelj ter )urij Rekelj in Maja Mlakar. Mladoporo* Čencem čestitamo in jim s čestitko, prejeto na matičnerr uradu, podarjamo polletno naročnino na Gorenjski gfa$. Plečnik na Kamniškem v četrtek, 20. septembra, ob 19. uri bo v salonu gradu Zaprice v Kamniku predavanje dr, Damjana PrelovŠka na temo Plečnik na KamniSkem, Predavanje bo v sklopu prireditev Dnevi evropske kufturne dedilčine 2007-1. K. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo oblačno s padavinami, tudi nevihtami. Še bo pihal jugozahodnik, jutri bodo padavine ponehale, popoldne se bo zjasnilo. Pihati bo začel severozahod ni k. V četrtek bo jasno, z jutranjo meglo po nižinah. Hladno bo. AMI^III RS U Uf»4 i* TOREK ! SREDA 4 f 14/20°C 5 n/15°C ČETRTEK 2/14°C v 28/16^ o 26/1« "C o ROKA 22/10*0 Preddvor Gradili bodo kanalizacijo In toplovod Župan občine Preddvor Miran Zadnikar je včeraj z direktorjema Komunale Kranj Ivanom Hočevarjem in Cestnega podjetja Kranj Branetom Žiberno podpisal pogodbo o gradnji kanalizacije in toplovoda v naselju Hrib. Skupna vrednost projekta je 414 tisoč evrov. Prebivalci naselja Hrib pa začetek gradnje pogojujejo z obvozno cesto. Občina pripravlja projekt za obvozno cesto skozi grajski park, ali bo ta rešitev sprejeta, pa se še pogajajo z zavodom za varstvo kulturne In naravne dediščine ter agencijo za okolje. Če jim bo od njih uspelo dobiti soglasja, se gradnja lahko začne takoj, končana pa je lahko prihodnje leto. D. 2. Visoko Tavčarjevino bo uredil Hosting Konec avgusta se je iztek'èl f^zpfs za javno zbiranje ponudb za izbor razvojnega investitorja treh občin lastnic posestva Ivana Tavčarja na Visokem. "Prispela je le ena vloga, a kot kaže prava. Ponudba podjetja Hosting ustreza zahtevam občin, vendar sta pred nami Še dve zahtevni fazi do oživitve posestva," je včeraj povedal Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-Poljane, ki je včeraj moral p/idobiti še soglasji tgorja Draksierja in Bojana Starmana. Po neuradnih virih naj bi dvorec pod taktirko Petra Vesenjaka iz družbe Hosting zaživel v treh letih. B. B. Novorojenčki Minuli teden smo Gorenjci dobili 44 novih prebivalcev, od tega na Jesenicah 13, v Kranju pa kar 31. V Kranju se je rodilo 20 dečkov in 11 deklic. Najlažja je bila deklica, ki je tehtala 2.270 gramov, najtežji pa deček, ki mu je tehtnica pokazala 4.390 gramov. Na jesenicah je prvič zajokalo 5 deklic in 8 dečkov. Najlažja je bila deklica z 2.720 grami porodne teže, najtežjemu dečku pa je babica natehtala 4.080 gramov. :SOD€LUJTC V NAGRADNI IGRI IN SPOZNRjTe Tfi sMl yyu.kaffistast3rLfn.SL RADIO KRANJ d.o.o. Stritarjevi ul. 6, KRANJ l&lbt-OM: (04) 2612 (CM) 2812 (04) 2022 (051) FAX; (04) 2d12-22S nrcMr^ (04) 2012-229 rvmw «CSMCiM •222 MOOfUM eomum MfiàsmK f^poftto rad lo k rmnitSftM spiomo stror^: www^rAdl^kr ì.^ì flRJBQU PÜSLUSAnn AROIJSM PQSTftJR tìH SOREflJIMfem y PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ::..... «••••ft «4 «••fft• ••ftft^ft » ••ft •••••• •• GUSBA KRIŽANKE POKALE PO ŠIVIH /sn Pfestenjak je minul! Četrtek sku^ paj s simfoničnim orl(«tfom RTV Slovenija izp«i|al Se en odličen kon^ «rt v I TELEVIZIJA GOSPODAR KMETUE JE MARUAN PODOBNIK S k 02 Na POP TV 2 oktobrom prihaja pn/i res- niinostni Sov v narasri. Kmetija, 2 voditelji^ co ^elo Močnjk in gospodarjem Marija* nom Ridobnikom. Komu bo uspelo zdržati des€t tednov in v dvobojih premiati vse druge tekmovalce? 'J I' ita à T UUDJE RITEM MLADOSTI V petek je bit verjetno 2adnjf veijr glasbeni žur. Ritem mladosti kl je zaključil letoSrijo sezono glasbenih dogodkov na prostem, kot sta bila na Gorenjskem koncerta ob ro|s(* nih dnevih Radia Beivi in Kranj. f 6LĐ! TftM Qt^bl 08 rsi 02 TOREK 18.9.200? Crvene jabuke v Cvetličarni Ne zamudite koncerta Crvene jabuke, ki bo v Četrtek, 20. septembra 2007, ob 2i. url v ljubljanski Cvetličarni. Pre-mierno boste lahko v živo slišali skladbe z nove ploSče Du$a Sarajeva, in kot se spodobi za ciket koncertov The Best Of. boste slifall tudi njihove največje uspešnice. Da je skupiria več kot zaželena pri nas, potrjuje dejstvo, da je bil njihov zadnji koncert v Cvetličarni popolnoma razprodan. In kot vedno vas v okviru Limited Edition koncertov v Cvetličarni vabijo po koncertu tudi r>a tematsko "after" zabavo. A. 8. V Avsenikovi dvorani v Begunjah se bo začel 9. riovembra, končal pa 18. aprila. ra • tožc KoSnjek sla bila Ema Prodnik in Franc Koren. Abonma bo vrnitev v ne-bonma 2 osmi- pozabne Čase Avsenikov, z mi koncerti, ki besedo in sliko pa bodo na jih bodo pri Av- zanimiv način predstavljeni seniku v Begu- takratni Člani ansambla, od njah izvajah naj- katerih je bil vsak izjemen bolj znani slovenski narod- glasbenik. Živi sole Se Slav- nozabavni ansambli in nji- ko Avsenik, Ema Prodnik hovi gostje, bo posvečen in Albin Rudan. Prvi je leta glasbenikom in pevcema 1982 umrl Franc Koren, kvinteta iz najbolj slavnega leta 1991 Franc Košir, lela obdobja ansambla. 1993 Lev Ponikvar in lani Njihova dvojna plošča Mik Soss. Zlati zvoki )e leta 1971 dose- Prvi koncert Avsenikove- gla rekordno naklado 3 ml- ga zlatega abonmaja bo v lijonov in sta ansamblu petek, 9. novembra, in bo podeljeni diamantna in nato še zlata plošča. Tega posvečen Albinu Rudanu. Abonma Slavka Avsenika leta so Avseniki v Hali Tivo- bo 25. novembra, tri dni li v Ljubljani igrali na pred njegovim rojstnim 4000. koncertu. Oboje je dnevom, nato pa bodo sle- bilo za slovenske razmere dili večeri Franca Koširja dogodek brez primere. Ta- {28. december), Mika Sossa krat so v ansamblu igrali (11- januar 2008}, Eme Pro- harmonikar in vodja Slavko dnik (8. februar), leva Po- Avsenik, klarinetist Albin nikvarja (14. marec 2008) Rudan» trobentač Franc Ko- in Franca Korena (ii. april), šir, basist Mik Soss in kita- Sklepni koncert Na Golici rist Lev Ponikvar, pevca pa bo 18, aprila. jan Plestenjak je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izpeljal še en odličen koncert v Križankah. Nina Valant ež naj pada je bila pesem, s ka- zmanjkalo. Na odru smo pridružili tudi dve simpatičru uživali tudi znani Slovenci, tako lahko videli skoraj sto gospodični; skupaj t Evo je od predsedniškega kandidata odličnih glasbenikov, Simfo- lan zapel pesem Iz pekla do Lojzeta Peterleta, do nekda- nični orkester RTV Slovenija raja, z Laro pa sta zapela, tre- nje odlične alpske smu^rke pod vodstvom dirigenta Ala- nutno eno najbolj poslušanih Urške Hrovat, ki so se pozi- tero je lan odprl na Bjelinskega in seveda več- pesmi na radijskih postajah, bavali v ritmih Janovih uspeš- tokratni koncert nega Šarmerja Jana Pleste- Sobo 102. Jan je bil na odru nie. Ni manjkala niti Janova v Križankah, ki njaka z njegovo spremljevaJ- deležen tudi presenečenja, ki največja oboževalka, njegova so bile, kot vedno na njego- no skupino. vih koncertih, polne do zad- Visoki temnolasec je svo- so mu ga pripravili prijatelji, mama Dora, Id je po koncer-Ob 15-letnici glasbenega tu žarela od navdušenja. njega kotička, morda celo jim oboževalcem predstavil ustvarjanja je dobil torto, Id jo ana je občinstvo na koncu prepolne. Se veliko je bilo ta- kar nekaj pesmi s svojega je na oder prinesla Eva in še dvakrat priklicalo na oder kih, ki so želeli kupiti vstop- zadnjega albuma Soba 102 in skupaj z občinstvom zapela in dveumi koncert je glasbenice za koncert, a jih je že ne- zapel uspešnice s prejšnjih vse najboljše. Na koncertu so nik zaključil z začetno pes-kaj dni pred koncertom žal albumov. Na odru sta se mu poleg navadnih smrtnikov mijo Dež naj pada. Večni ljubljenec ženskih src je znova napolnil Križanke. /^otocTmaOok Sedem koncertnih večerov, posvečenih članom Ansambla bratov Avsenik iz obdobja najuspešnejšega dvojnega albuma "Zlati zvoki", in zaključni koncert, posvečen hitu stoletja "Na Colici". 9. november 07 Albin Rudan 2j. novOTbef07^ Stavko Avsenik zS, december 07 n. januar oS. 8. lebnjaf 08^ . marec oS april 08 april 08 rane KoSir fk Ema Prodnik LjCv ft>nikvar F rane Koren "Na Col«" v CS o o -rt ^ I člani Avsenikov^a fan kluba imajo pri nakupu vstopnic 5-odstotni popust, vsi drugi pa si 5-odsto^i popust lahko zagotovite v predprodaji od 1. 9. do 31.9.2007. Več rnfbnnacij na vAvw.avsenlk.com in po telefonu 04/530 70 30. dvorani Pod Avsenikovo marek> v Begunjah ob ao. urì Mambo )ove by Nude Nude so nekaj dni nazaj 'zapekli* nov videospot za njihov zadnji hit M^mbo love- Spot je poleten tn nam bo vrnil spomine na divje plaže, križarjenja, posedanje po barih» avte, motorje in lepa dekleta. Spot odlikuje odlična kamera in vrhunsko obdelana slika» grafika v stilu 70-ih pa pričara svojevrsten občutek. Nude mešajo glave dekletom že skoraj petnajst let in ob obletnici v jesenskem času pripravljajo prvi del turneje. Nude so ena boljših slovenskih live skupin in odlični glasbeniki, po letošnjem rock-ovskem Elemetu L in se- veda malce bolj zvedavim Mambo love pa pravijo, da se jim spet 'ročka': "Imamo pa še nekaj stvari v delu, ki so Širše zastavljene, ljudske če hočete". A, B. v 1 i TOREK 18.9.2007 KU LTU R/ "Ko se namenimo na pot proti svetlobi, stopimo na pot, ki pripelje onstran - onstran sleherne oblike, kot tudi onstran občutka, iluzije in zaznave, v misterij teme." II e: gor Kavčič četrtek bodo v pol, kot diugačiio razmišljanje. Slike v tem ciklu so drugače koncipirane, v drugih temn^Ših tonsldh lestvicah, galenji ^ Grad ^^ ^^ ^^ ^^^ ^ nosijo tudi neka sve dobna jedra. V temi namreč vedno Slovenska Bis- trica odprli drugo od treh ^^^^ sveüoha opti- večjih letošniih razstav, na ^^^ .. katerih akademska slikarka mujem na simbolni ravni in Klementina Colija u Kranja jj^^y metaforo. Svetìoba predstavlja dkel likovnih del ^^^ ^^ z naslovom M^nj Me - ^re za izražanje podza- nnstenj teme. vestnih avtorskih vsebin." Vaš največji lelošnji razstavni projekt ste začdi juli Z novim ciklom "pišete a» ja z razsuvo v galeriji na "T P" ^^ Ravenskem gradu, tokrat veda ne odstopate od svo e* boste svoja dela predstavili v Slovenski Bistrici, oktobra pa še v galeriji Art.si na "Mo) že uveljavijeTU likovni jezik seveda ostaja rdeča Ml. Ljubljanskem gradu, Zago- ^^ ustvarjanja tudi dMa Misterij teme, 2006, meSana tehnika, platno • naprej. Mogoče sem nekoli- . . ^ tovo gre za enega vaših naj / Tp»; Igor ^uMowrtl večjih razstavnih projektov "Stopala v kobntu z les- V zadnjih letih? tvico temno sivih in Čmo je, večplastno z veČ Jisbami "Trudim se, da svoja dda "Res je. Najbolj obsežna ^^^ ter rjavkastih odten- oziroma slikami aa steklu pokažem v zelo različnih de- predstavitev mojih e - mi- večinoma še niso bila pred- jalne pozornosti lani in sle videti, kako se je moia likov- stavljena. Ta cikel je sprva jih predstavili v Avstriji? nz govorica vsa ta leta zno- začel nastajati predvsem kot li Gre za tako imenovane traj tega spreminjala. V tem stenj teme... "Katalog na neki način v sliki in strokovni oceni misterij si^etlobe. Lani sem prostorske slike, ki sem jih trenutku je v meni še izred- spremlja vse tri razstave. V bila namreč povabljena k doslej v manjšem obsegu no močan ustvarjalni nav- njem so kakovostne repro- projektu Sol Y S ombra, ki je razstavila le na razstavah dih, zato pripravljam vedno dukdje in tri avtorice besedil vključeval vse pomembnejše Crossover v Celovcu in Ris- nove in nove stvari, ki jih po- za vse posamezne razstave, galerije na avstrijskem Koto- ba v prostoru Alpe Jadran v tem želim tudi predstaviti." umetnostne zgodovinarke in škem. Naslov Sole ombra Kranju. Sicer sem ta dela pomeni svetlobo temo, svetlobo senco... Ta dualizem je hranila za večjo predstavitev, kot bo ta v Slovenski Bistrici. likovne kritičarke Simona Ja- Tako na domaüh razstaviš- vomik, Anamarija Stibilj dh kot v tujini. Mogoče na Sajn in Silvie Aigner. Slednja v zgodovini likovne umetno- Ta sklop slik s^m naslovila J^eld na^in tudi dokazujete, je znana kuratorka predvsem sti zelo pogost. Tudi sama (V)pogled. ker gre tako za da ni stvar le v nekaj po- na področju sodobne umet-sem kasneje dodala Še miste' pogled na sliko kot vpogled membnih ljubljanskih ga- nosti, med drugim tudi zna- nj teme. kot neki nasprotni vanjo. Sliko vidimo tako, kot lerijah, mar ne? ne zbirke Essi na IXmaju." WNoj tf Sfc je^vie cisTo MO. v MA KKAVjeM > t ^ • > J < Krani Krst v Akvariju Prešernovo gledališče v novo sezono vstopa s krstno uprizoritvijo Flisarjeve tragikomedije Akvarij. Po uspešni drami Nora Nora izpred treh let je to druga Fiisarjeva drama, ki jo bodo krstno uprizorili v Kranju. Režija je tudi tokrat zaupana dramatikovemu "hišnemu režiserju" Dušanu Mlakarju, v glavni vlogi Konrada pa bo kot gostujoči igralec nastopil Vlado Novak. Zgodba govori o posamezniku, ki dela obračun s svojim življenjem, vlo- gami, odnosom do samega sebe in drugih. Glavni junak se zapre pred okolico in čas preživlja ob televiziji, hkrati pa mu ni vseeno, v kakšnem svetu živi in ga želi popraviti, spremeniti. Uprizontev Akvari) je Mlakar sooblikoval 2 dramaturgmjo Marinko Poštrak, lektorico Katarino Podbevšek in kostumografko Svetlano Visintin, vloge pa je zaupal Vladu Novaku (glej fotografija), Igorju Šta-mulaku, Petru Musevskemu, Vesni Jevnikar, Vesni Perr?afčič-Žunič, Tinetu Omanu in Darji Reichman. I. K. Kako izdelati sito Gdtenjski muzej, v četrtek, 20. septembra, ob n. uri, vabi v Mestno hišo na javno vodstvo po razstavi \z StrožišČo po Evropi z demonstracijo izdelave sit in prižiganjem sitarske lučke. Po razstavi bosta vodili avtorici Tatjana Dolžan Eržen in Helena Rant. I. K. Štiri vstopnice za Akvarij Gorenjski glas podarja 2 x z vstopnici za predstavo Akvarij, ki bo 22. septembra 2007 ob 19.3c. Če sf želite predstavo ogledati brezplačno, do petka, 21. septembra, pošljite dopisnico z vašim Imenom, priimkom in telefonsko Številko ter s pripisom "za Akvarij" na naslov; Gorenjski glas, Blelwelsova cesta 4, Kranj ali po e-pošti: narocnine@g-glas.si. Izžrebali bomo 2 nagrajenca, ki bosta po 2 vstopnici prejela na blagajni pred predstavo. TOREK 18.9.2007 TELEVIZIJ/ LETEČI MOTORIZIRANI BIKI V ARENAH Alenka Brun arii TV odrašča, s tem pa se spremi-nia tudi program, kt se bo konec meseca še dodobra obogati]. Obeta se zanimiv jutranji program - Budnica in prenovljena oddaja t Megazin, kjer bodo kot novost predstavljeni voditelji. Tokrat vam predstavljamo novo adrenalinsko oddajo t Red Buli X-Fighters, ki je na " sporedu Carli TV ie od 13. septembra. Pet zanimivih Voditelj oddaje Peter Kavčič oddaj, ki govorijo o največjem svetovnem freestyle mo- je veliko tekmovalcev zapu-tokros spektaklu, boste lahko stilo klasična motokros tek-videli prvič v Sloveniji in to ravno na Carli TV. Ce imate radi adienaJin, kmalu začeli nadgrajevati z metulje v želodcu, potne artističnimi akrobacijami. roke, noro zabavo in dih je-majoče akrobacije na motorjih, potem vas bodo tekmovanja Red Buli X Fighters 2007 zadovoljila v polni meri. Občudovali boste lah- movanja, saj so jih pritegnili zanimivi skoki, ki so jih Prvo Red Buli X-Fighters tekmovanje je bilo leta zooi v Valenciji in od takrat naprej njegova popularnost strmo narašča. Kaj v adrenalin» ske podvige žene najboljše ko najboIjSe svetovne freesty- svetovne freestyle motokrosi-le motodkliste, ki sposobno- ste, kot so "Mad" Mike Jo-sti v akrobacijah 2 motorji nes, Edgar Torronteras, Ke-vedno privedejo do roba svo- nny Bartram, Travis Pastra-jih zmožnosti- Osupljivo tek- na, Ronnie Renner, Nate movanje poteka v bikoborski Adams in Mat Rebeaud, lah-areni Plaza de toros de las ko tako izveste na Carli In- venta s v Madridu, kjer ima Prva izmed petili oddaj je tudi najdaljšo tradicijo, v Me- bila na sporedu že 13. sep- xico Cityju v areni Monu- tembra ob 20, uri, ko so mental plaza de toros ler ir- predstavili zgodovino tekmo« ski srednjeveški utrdbi Slane vanja, komentator Peter Kav- Castle. Dogodke spremlja čičpa je v studiu gostil znane ogromno število oboževalcev obraze iz slovenskega sveta po vsem svetu, že na prizo- bencinskih hlapov. Sledijo riščih številke dosežejo več pa 20. septembra Mexico deset tisoč gledalcev, FMX City, 27. septembra Slane jezdece pa si vsako leto ogle- Casde, 4. oktobra Madrid in dajo tudi zveneča imena, kot 11. oktobra Driven: Portret so David Beckham, Tonio Li- Travisa Pastrane. uzzi, ) uliette Lewis in drugi. Oddaje so na sporedu ob Freestyle motokros (FMX) četrtkih, ponovitve pa lahko izhaja iz tradicionalnega mo- ujamete ob nedeljah ob 12. tokrosa. V sredini oo-tih let in torkih ob ij. uri. Kmetija na spletu - ekskluzivne vsebine Na spletni strani wwwj24ur.com/kmetija, ki bo zaživela na Isti dan kot oddaja na televiziji, bodo zbrane osnovne predstavitve tekmovalcev, fotografije dneva, dnevne novice s Kmetije, mamljivi recepti. Vsi imetniki MECAaii MINI kartice 24ur,com bodo Imeli dostop tud» do številnih ekskluzivnih vsebin - podrobnih opisov tekmovalcev, atraktivnih posnetkov iz dogajanja na Kmetiji, žgečkljivih recitalov ljudskih erotičnih pesmi, blogov izpadlih Članov družine, videobloga voditeljice Špele Močnik - ekskluzivno bodo lahko spremljali njena doživetja In komentarje Iz Časa snemanja oddaj, in po sobotnih oddajah klepetali z Izpadfirni člani^družine. Lahko si bodo ogledali tudi starinsko spodnje perilo, ki ga bo predstavila Danica Lovenjak, zanj bodo lahko tudi glasovali. Priljubljena Mama Manka bo "ml nistrica Kmetije" In bo tako vsak dan komentirala dogajanje na Kmetiji na njej edinstven, humoren način, uporabniki pa bodo lahko svoja mnenja podajali na forumu. Na strani si bodo lahko obiskovalci ogledali in ocenjevali tudi videospote domačih izvajalcev, glasovali za "hit tedna" in na koncu za "hit Kmetije*'. N. V. Na POP TV Z oktobrom prihaja prvi resničnostni šov v naravi, Kmetija, z voditeljico Špelo Močnik in gospodarjem Marijanom Podobnikom. Komu bo uspelo zdržati deset tednov in v dvobojih premagati vse druge tekmovalce? □ Nina Valant deset tednov vrnili v prete- Življenje na kmetiji na tre- ru uspešno opravljene nalo- klost, v čas brez današnje nutke zagotovo ne bo lahko ge, članom družine tudi do-tehnologije, elektrike, mo- in tekmovalci, ki bodo mora- delil nagrado. Nagrade jim metija bo prvič na deme opreme in stvari. li od samega začetka šova bodo pomagale, da bodo na sporedu že 2. okto- se nam dandanes zdijo že krepko zavihati rokave, se kmetiji lahko iz tedna v te-bra ob 21.55 na POP povsem samoumevne. Čla- bodo lahko za nasvete obrni- den živeD udobneje. TV, sicer pa od tor- ni družine si bodo hrano li na svojega gospodarja - Vsak dan bogatejši za dra- ka do četrtka ob pridelali sami. Preživeti Marijana Podobnika, ki bo gocene izkušnje, pridoblje- 21.50 ter ob petkih in sobotah okoli 21. ure. bodo morali s tistim, kar njihova edina pomoč. Gojim bo ponujala kmetija. spodar bo moral tekmoval- na znanja, veščine in spretnosti se bodo Člani družine Na kmetijo se bo v prvi Delo in organizacija med cem vsak teden dati nalogo, potegovali tudi za bogato na* oddaji naselilo šest moških tekmovalci sta ključnega Po treh dneh se bo znova vr- grado v višini petdeset tisoč in Šest žensk, ki se bodo za pomena nil na kmetijo in bo v prime- evrov. t Marjan Podobnik bo edina pomoč < oče in mama tekmovalcev Idilična hiška z zmernim načinom življenja iz preteklosti? Kmetije, /mo po^tv /fot© popTv Gorenjski Glas Za vas že Go iti beležimo čas TOREK 18,9.2007 KINO / SPOREDI / DIO Tokrat se Michael Moore v Sloveniji predstavlja z novim dokumentarcem Sicko, v katerem se sprašuje, zakaj je kar petdeset milijonov državljanov najbogatejše države na svetu brez zdravstvenega zavarovanja. V filmu nastopa tudi Slovenija. lenka Brun zadeva zgolj 46 milijonov prebivalcev» ki zdravstvenega zavarovanja sploh nimajo, icko je dokumentarni temveč tudi milijone drugih, film razvpitega reži^ ki vestno plačujejo svoje pre-serja, scenarista in obenem tudi igraica rmje, pa se vseeno prepogosto opečejo. Po podrobni ana- oziroma povezovalca li2i razlogov za takSno ne- zgodbevfilmu Michaela M00- sprejemljivo stanje nas film ra. V slovenske kinematografe popelje po svetu, med dru- S prihaja Sicko 20. septembra. Besedi 'zdravstvo' in 'ko- gim v Xanado, Veliko Britani- i jo in Frandjo, kjer so dižav- medija' običajno ne sestavlja- Ijani deležni brezplačnih 1 ta istega stavka, v novi mojstrovini Oskarjevega nagra- zdravstvenih storitev. Moore z novim dokumen- jenca Michaela Moora, pa je taicem nadaljuje preizkušeno pristen portret norega in vča- zdravstveno oskri». Presunlji-njuno ujemanje oätno. Opis fomiulo svojih predhodnih sih krutega ameriškega zdrav- ve zgodbe so predstavljene s življenj več povprečnih Američanov, ki se spopadajo s ica* uspešnic, kot sta Bovling za Columbine ter Fahrenheit stvenega sistema, prikazan humorjem» ki občinstvo nape-skozi oči povsem običajnih liuje k zaključku, da je edini tastrofalnim zdravstvenim si- ^/n, hkrati pa je Sicko nekaj ljudi, ki se soočajo z neverjet- možni odgovor alternativni stemom, potrjuje, da kriza ne povsem drugačnega. Gre za nimi izzivi v boju za osnovno sistem. RADIJSKI SPOREDI i.> Oljiijisct.-, 104,s in 105, 9 Mhz Radio Kranj 97,} Mhz (www. radiokranj.si/pfogrm.php) (www.ognjisce.si/napovednik/napovednik.htm) Radio Ognjišče po novem od )esenic do Rateč lahko poslušate tudi preko oddajnika v Kranjski Cori na frekvenci 102,3 MHz. Onovostih na področju zavarovanja bomo govorili v ^ ^^ ^^^^ ^o Helena Zevnik podstavila programe torkovi dopoldanski temi ob 9.20. Oddaji o avtomobiiiz- slovenske Karitas za starejše. V športni oddaji, ki se bo za- mii boste ta torek lahko prisluhnili kar eno uro prej, ob ^^ ^^^^ qj, ^0.30 bo 16.20, to pa zato, ker se jim bo med 17.30 in 18, uro v oddaja Vstaniin hodi. V sredo ob 8. uri boste več slišali o tra- studiu pridružil predsednik slovenske vlade Janez Janša. Z ■ njegovem roku uporabnosti, ob 17. uri njim se bo pogovyjala Ana jagodic. Gorenjska danes in pripravljajo oddajo ob tednu mobilnosti, ob 18.15 bodo pred- ,uui gosti slovenske ministre s predsednikom v ade na ^^^ Cerkvi", oddaji V začetku je čelu. V sredin, temi ob 9.20 bodo sogovorniki predstavni- ^^^^^^ ^^ ^^ postavljanja ki Zavoda za turizem Kranj, popoldne ob 16.20 pa boste svetopisemskih vprašanj. V četrtek ob 8.15 bodo opisali še lahko prisluhnili pogovoru z županom občine Jesenice pekaj najznačilnejših pravnih starin, kamorsodijotudi rovaš, Tomažem Tomom Meric,nger)em. V četrtek ob 9.20 vas ^^ 5 _ ^^ prijateljstva, vabi,o k sodelovanju v kontaktno svetovalni oddaji Trgo- ^ ^ ^^^^ g pozornost I _ÉÉ ^t^ Il T spletnim forumom, dr Drago Ocvirk bo ob 18.15 brez,ah pa bodo govoril, v popoldanskem programu po .g^rnišljaj o predsedniku države - predsedniku vseh držav- 17. uri. V petkovo temo ob 9.20 so povabili župana občine ^ 1,. uri bo v studi dr. Karel Crlan. V Cerklje Franca Ćebulja. po 16. uri pa se jim bo s svetovrie- ^^^ ,3.30 bodo predvajali nekaj najlepših delov ora- ga prvenstva novinarjev kolesarjev oglasit Robert Bauman, ^ blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Ob 21.30 Pa na sobotne Bistre glave ne pozabite z začetkom ob 9.30 in nedeljsko radijsko razglednico malo po 13. url. Z Dvorak - Pekovski vajenec. jesenlc In okolice jo bo poslal Peter Šalamon. pa prisluhnite tretjemu delu radijskega romana o Kiemenu io I rigi-Vtf, 90.00 MHe . r'k J (www. r ad i ot ri gl a v. s i /s po red /) (www. radio-sora.sì Danes ob devetih boste v oddaji aktualno Izvedeli, kako je Torek - oddaja Jesen življenja, ki )e namenjena vsem, ki jih potekala izredna seja žirovskega občinskega sveta in kako zanima upokojevanje in pokojnine, se bo začela ob 13. uri. kaže domu za starejše občane v Žireh. Ob poi enajstih Triglavski družabni kroniki lahko prisluhnete ob 15. uri. Ob bomo med drugim v Vrelcih zdravja in lepote gostili Škof- oblsku Vlade RS na Gorenjskem bodo v triglavskem jeloško društvo Spominčica in izvedeli vse o demenci in studiu ob 18.4s gostili predsednika vlade janeža janšo. drugih duševnih motnjah v starosti. V popoldanskih kul- Sreda -Smodlakovemu spletnemu dnevniku boste iahko turnih paberkih po 17. uri pa prisluhnite pogovoru z prisluhnili ob 7. uri. Oddaja o starih glasbenih hitih Ziata kočija- formula ena bo na sporedu ob ob uri pa likovnim kritikom In direktorjem Mestne galerije v Ljubljani Aleksandrom Basslnom. V sredo ob devetih boste poslušalke in poslušalci lahko povedali svoje mne- podoživite odprtje novih prostorov v Domelu. v županovi nje o rezultatih obiska vlade na Gorenjskem. Četrtek - o urici ob enajstih bodo gostili župana občine Škofja Loka starih pregovorih in ljudskih rekih bo govorila oddaja Za- Igorja Draksierja, ves dan pa spremljali vlado na njeni poti kladi ljudske modrosti ob 9. uri. Sejem učbenikov bo na po Gorenjski. V Četrtek ob devetih bodo predstavili letof-sporedu ob 14. uri, oddaji o pravilni rabi slovenskega jezi- nje Oneve turizma na Loškem, ki se začenjajo v soboto. V ka Kako je prav lahko prisluhnete ob iS. uri. petek ob devetih bodo odšli v Sorico in si ogledali sadove sadovnjaka» popoldne pa vam bodo prebirali petkovo razglednico. V soboto dopoldne se bodo oglašali z Mestnega trga v Škofji Loki, popoldne pa zastavili Športno. V 'n : Radio Polcpufi. (www.pote puh-com) Babičinim nasvetom lahko prisluhnete v torek ob 15.10; nedeljsko jutro vas bo ob 7.30 vas bo pospremila nedeljs- oddaji Rože&vrt pa v sredo ob 14.10 in izvedeli boste mar- ka duhovna misel, v Zakladih slovenskih spominov ob 9. sikaj zanimivega. V petek ob 14.10 prisluhnite oddaji Moja uri pa bodo tokrat pobirali krompir. V ponedeljek pa bi vas dežela; ob 16.10 pa nezamuditeoddaje, ki jo pripravlja Saša radi posebej opozorili na dve oddaji: ob 9. uri bodo gostili Einsldler • Živimo lepo. Oa za vsako bolezen "rožca" raste, poslanca Mihaela Prevca, po uri pa spet odškrnili šol- izveste v ponedeljkovem Zdravstvenem kotičku ob 12.10. ska vrata. Deseti festival slovenskega filma esen je pred vrati in z njo se bliža jubilejni 10. festival slovenskega filma, ki bo poteka) med 7. in 14. oktobrom 20Q7 v Portorožu. Priprave so v polnem razmahu« Selekcija filmov je zaključena In program obsega 38 filmov {36 slovenskih produkcij in dve koprodukciji), od tega kar osem ceiovečercev, Uradni tekmovafni program slovenskega f^lma bo na sporedu od 8. do 11. oktobra. Letošnji programski novosti sta sekcija Evropski dialogi, ki je nastajala v sodelovanju z Goethejevim in-štitutom ter veleposlaništvi in kulturnimi predstavništvi evropskih držav, in program koprodukcijskih filmov z delovnim naslovom Alpe Adria Meetings, za katerega upajo, da bo v prihodnje prerasel v pravi koprodukcijski market. Tudi spremljevalni program 10. FSF bo zanimiv. A. B. KINO SPORED o CENTER, KRANJ Torek, IB. 9. 17.00 SIMPSOWVI (sinriionizirano) 19.00 m 21.00 KAKO SE POROÒn IN OSTA TI SAMSKI Sr«daJ9.9. 17.00 SIMPSONOVKsinhroni^irarN)} 19.00in21.00KAKOSEPOROCfTllNOSTA TI SAMSKI UtiXek, 20.9. 16.00 in 1830UKZAU^SE 21.00 SMRTNO VAREN Petek, 21.9. 16.0Oin18JOUKZAUSE 21.00 SMRTNO VAREN Sobota, 22.9. 16.00 in 18J0UK2A LASI 21.00 SMRTNO VAFEN Nedelja, 23.9. 16.00in1BJ0UKZAUi^E 21.00 SMRTNO VAREN PonedeQek, 24.9. 16.00 m 16 JO LM( ZA LASE 2T .00 SMRTNO VAfiEN Torek, 2$. 9. 16.00 in 16.30 LAK ZA LASE 21.00 SMRTNO VAREN 20.30 KAKO SE POROČITI IN OSTATI SAMSKJ Nede$d,23.9. 19.00 RATATO JILLE KfN02lRi.2lR[ Sobota. 22.9. 18.00 In 2030 SIMPSONOV Nedelja, 23.9. 18.00 StMPSONOVI LINHMTOVA DV09ANA RADOVUKA Četrt^r 20.9. 20.00 ZLOM Petek, 21.9. 16.00 DIVJI VALOVI 20.00 VRO^i MFaxr Sobota, 22.9. 16.00 DI Vif VALOVI 18.00 VROCiKlfEUCI 20.00 aOM Nedelja. 23.9. 16.00 DIVJI VALOVI l8.00VROflXIF!ÜCI 20.00 ZLOM KlHOSOfUL^KOfJAlOKA Četrtek, 20.9. 19.00 RATATOülLLEsinhionizirano} Pelei 21.9. 2030. KAKO SE POROCfTI IN OSTATI SAMSKI Sobota, 22.9. 1ÄJ0 RATATOUllif XINDOOVJE.MOJSTRANA Sobota, 22.9. 20.00 300 KINO ZELE2ARJESEN ICE Petek, 11.9. 18X0 SHR5K TRETJI 20.00 KAVAVI HOSTEL 2 Nedelja. 23.9. 10.00 SHREK TRrrj 5 2 5 8 6 9 7 3 1 8 1 2 5 4 8 5 7 9 3 6 1 7 2 9 6 2 4 6 8 _ 3 RKiTPv ElDODOa □ £U »'t lili i ♦ M i □ 6' C Z i p • 1 f t t p 7 r s . 1 □ i t i i r * C 1 t % t f 1 i 9 t Iv It; SUDOKU Navodila: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da s« ne bo nobeno Itovilo ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih (cvadratov. s^sra.. a f r I ■ - --i m TOREK 18.9.2007 OTTOŠKA PERESA Igralka Na oàw sem. Uspela sem, znanja mnogo pridobila. Vedela sem, da sem zmožna. Imam tekst, to čarobno besedilo. Lahko sem kdorkoli. Julija, pripravljena za ljubezen umreti. Lahko sem naivna županova Micka. Alt pa Sally Bowles, zapeljiva kabaretna plesalka Zdaj ljubim, ubijam, sovražim, žalujem. jaz sem In hkrati nisem jaz. Sem druga oseba, ali pa je druga oseba jazi* Vsaka vloga zahteva mene, zahteva ceio moje telo in razum. In jaz predam se, vžtvim, z likom Čutim. Glasno, s poudarki govorim, zdaj jaz sem na odru zvezda. Glejte me, Čudite se» sem vse in vsakdo, nimam mej, duia je svobodna. Ko se dvorana izprazni, ugasne soj luči, maska z obraza izgine, se dü$a pomiri, sem jaz spet le jaz. Ti ve§, kdo bom naslednjič? Katja Kožuh, Sko^a Loka T SOC UGANK ZA MALČKE Tokrat vam Franc Ankerst zastavlja naslednjo uganko: Iz lončkov ga točimo, osnova zanj je cvet, to zmes lahko dobimo, z besedo vmes in Do petka nam pošljite SMS z vsebino ug-»-reŠitev-i-ime, priimek in naslov na številko oji/691111. Nekdo bo pre* jel knjižno nagrado. Pravilna rešitev prejšnje uganke se glasi dimnik. Nagrajenec je MIlan BojaniČ iz Kranja. Rešitve nagradne križanke Didakta Če ste križanko rešili pravilno, ste dobili geslo Učimo se brati In pisati. Obljubili smo vam tri knjižne nagrade založbe Didakta. Srečni nagrajenci so tokrat Urška Kalan iz Naklega, Petra Volk iz Žirovnice in Tanja Smukavc iz Mojstrane. Nagrajenci bodo nagrade prejel i po pošti. SU DOKU ZA OTROKE 0*4 iM' z i 9 s € V v s t 9 Z 1 e v i Z 9 s 9 z S m s s 9 f 1 z i t 2 s 9 5 2 2 3 JÈ 4 5 2 3 5 1 SMiivila* Fvi in Bm» Navodilo za reševanje: V mrežo uvrstite Številke od : do 6. Upoštevajte: 1. V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana le enkrat. 2. V vsakem stolpcu je vsaka Številka vpisana le enkrat. 3. V usakem pravokotniku z 3 x 2 polji je vsaka Številka vpisana Je enkrat. Štirinajstletna Katja Kožuh iz Sv. Florijana nad Škofjo Loko, ki si močno želi postati igralka, je pred letom dni v sebi odkrila izjemen talent za pisanje pesmi. Ob zadnjem šolskem glasilu OŠ Škofja Loka • Mesto je izšla njena pesniška zbirka 2 naslovom Nimam mej, duša je svobodna. I ' Ana Hartman pesniški zbirki Nimam mej, duša ie svobod- Sama zelo rada prebira pesmi Neže Maurer, Toneta Pavčka, Mile Kačič ... Naslov zbirke Nimam mej, duša je svobodna si je Katja 'izposodila' iz prve pes- na. ki je izšla ob ml, ki je v zbirkL Ta nosi na- zadnjem Šol- slov Igralka in zagotovo ni skem glasilu OŠ Škofia povsem naključno povsem Loka ' Mesto, je zbranih 26 na začetku zbirke. Gledaiiš-pesmi štirinajstletne avtori- če je namreč njena velika Iju- ce h Sv. Florijana nad Škof- bežen, njena največja želja jo Loko Katje Kožuh. Pred pa je, da bi nekoč postala ig-leti je mlada pesnica, ki je z ralka. "Zaenkrat sem igralka novim šolskim letom zače- le v poeziii, upam pa da la obiskovati prvi letnik bom nekoč tudi po poklicu," Gimnazije Škofja Loka, ne- nam zaupa Katja, ki je trdno kajkrat poskusila napisati odločena., da se bo po koncu roman, a je ugotovila, da je gimnazije poskusila prebiti to vse prej kot preprosto. na AGRFT, kar ponavadi Tako je pred letom dni uspe redkim srečnežem. sebi odkrila drug talent • iz- Katja ima že nekaj izkušenj pod njenega peresa je do- zigranjem. "Na osnovni šoli slej prišlo 80 pesmi, v kate- sem se udeležila prireditve rih se dotika predvsem živ- Pokaži, kaj znaš. Z monoko- Ijenjskih tem. Najpogosteje medijo Bužec on. bužca jaz,- se ji ideje utrnejo zvečer. v kateri sicer igra SaSa Pav- Takrat večkrat gledam v ček, sem se predstavila še na nebo in tako pogosto do- nekaterih dnigih odrih. No- bim navdih. Pisati začnem bene treme nisem imela, ig- takoj, da mi ne bi kakšna ranje je resnično moja naj- ideja ušla. Če me kaj teži. večja ljubezen," pove Katja, se včasih lotim pisanja pes- Id predstave, ki so na spore- mi tudi zato, da bi mi odle- du na televiziji, posname, Katja Kožuh glo," je povedala Katja, ki v nato pa se sama loti igranja. pesmih ne uporablja rim. Nazadnje je posnela Zgodbe Uroša Smoleja, Polono Juh, "Dojela sem, da pesmi niso iz Dunajskega gozda. Med Gregorja Bakoviča, Zlatka Najraje pa z mamo večkrat obišče Mestno gledališče samo rime," je utemeljila. igralci Ima vrsto vzornikov: Sugmana, Barbaro Cerar ... ljubljansko ali Dramo. Otroci vseh starosti so se štiri dni veselili, učili in raziskovali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. •Tina Tošič Paleta dogajanja je bila res pestra. Jeseniško podjetje Antus je skupaj z učenci d Četrtka do osnovne šole Koroška Bela nedelje je bilo neutrudno sestavljalo prave Gospodarsko tehnične umetnine iz kock razstavišče Fischertechnik, policisti so pravi raj za preizkušali znanje o pravil- otroke. Vrata je namreč od- nem privezovanju varaost- prl že drugi Otroški bazar. nih pasov v avtu ter izvajali Po lanskem izrednem zani- reševalne akcije, predstavlja- manju za to največjo izo- le so se številne osnovne braževalno-sejemsko prire- šole, vrtd in zavodi za pros- ditev pri nas so ji organila- točasne dejavnosti. Manjka- torji namenili več prostora lo ni niti bogatih nagradnih in dodaten dan. Tako so iger, ki so obljubljale obisk otroci, starši, vzgojitelji in Kekčeve dežele in kopanja v drugi obiskovalci imeli na različnih kopališčih ter seve- Otroci so lahko med drugim tudi risali, barvali in ustvarjali voljo štiri dni za obisk po- da praktičnih nagrad za otro- iz različnih materialov, učnih predavanj, ustvarjal- ke. Žiga in Miha, učenca nih delavnic, športnih in kulturnih aktivnosti ter seveda osnovne Šole iz Koroške Bele "Najbolj mi ie všeč to, da mamo Petro: "Odlično je. sta cel dan neutrudno sestav- lahko plezam in igram igri- Toliko različnih in zanimi- velikega števila stojnic raz- Ijala kocke: "Na Otroškem stavliavcev, ki so se Šibile bazarju sva prvič in rada se- ce na računalnik," je povedal sedemletni Jaka iz okoli- vih stvari. Udeležila sem se tudi enega predavanja. Je pod raznovrstno ponudbo za stavijava, ponavadi pri teh- ce Škofje Loke, bazar pa je kar težko obiskati vse ponu- otroke in njihove starše. ničnem pouku v šoli." navdušil tudi njegovo ieno kt t TOREK 18. 9.2007 07 AVTOMOBILIZEM Avtomobilski proizvajalci na salonu v Frankfurtu predstavljajo ideje za bližnjo in daljno prihodnost. Matjaž Gregonć Volkswagen se vrača med malčke Volkswagen v zadnjih le- tradicionalni av- tih ni imel veliko sreče z tomobilski salon majhrkimi avtomobili, več v Frankfurtu, uspeha pa pričakujejo z četrtek so odprli malčkom, ki so mu nadeli ime Up in je zaenkrat zgol) eno največjih in najpomembnejših avtomobilskih razstav na svetu, na študija, vendar se šušlja, da kateri ne manjka skoraj no- bo 345 metra dolg malček, ben avtomobilski proizvaja- ki ima motor nameščen v lec. In vsi skupaj so zaradi zadku, tudi serijski model grozečih podnebnih spre- Kdaj naj bi se to zgodilo, ni memb zaradi naraščajočih povsem jasno, vsekakor pa izpustov toplogrednih pii- doleta 2010- nov in napovedanih ukrepov Evropske unije začeli Citroènov kaktus razmišljati o alternativnih vznemirja pogonskih virih. Tako je letošnja salonska tema števil- Volkswagen Up Številnimi inovativnimi po- že skoraj nared novi 3,5- drobnostmi. Med njimi sta litrski šestvaljni turbodizel Francozi s konceptnim vsekakor dve vgrajeni elek- in 3,0-litrski bencinski ka ena iskanje odgovorov malčkom imenovanim C- trični kolesi z motorjem vr- šestvaljnik. Napovedan je tia vprašanja, kako nado- Cactus uvajajo novo avto- hunske tehnologije, ki sta tudi aktivni krmilni meha- mestiti fosilna goriva In niobÜsko podobo in načrtu- domiselno zloženi pod nizem. hkrati zagotoviti, da bodo jejo nov model manjših di- dnom prtljažnika. Glavni avtomobili bližnje in daljne menzij s privlačnim slo- vir energije je akumulator, Schumacher in Ferrari prihodnosti ekološko pri- gom, ki bo primeren tudi za dodatno energijo pa po po- skuoai jaznejši od sedanjih. Ni še prosti čas in bo omogočil trebi ustvarja 1,3-Htrski tur- povsem dorečeno, katera dostopnost hibridne pogon- bodizel. tehnologija bi bila najbolj ske tehnologije, oziroma primerna, vendar je vse kombinacije dizelskega in Renaultova Laguna bo bolj očitno, da bo prehod električnega pogona. Mno- i^^p^ od nafte k elektriki mehak, gi v C-Cactusu vidijo poteze Upokojeni šampion Formule i Michael Schumacher in italijanski Ferrari najbrž ne bosta nikoli pozabila na uspešno sodeìova- bržkone najprej s pogostej- nove generacije modela C3. §0 uporabo hibridnih pogo- nov. Opel in vrhunska Ob prvi uradni predstavit* nje, zato so Italijani Schu- vi nove Lagune, so pri Re- mija povabili k odkritju no- naultu obljubili, da bo ob vega F430 Scuderia, kj je z letu osorej pctvratni kombi- nekaterimi elementi zeio limuzini in kombijevske- blizu rdečim dirkalnikom. Oplova konceptna študija mu grandtouru sledila Še Pod motornim pokrovom dostopnih avtomobilov in Flextreme se ponaša z dina- športna kupejevska izved- se skriva osemvaljnik, ki iz onih, ki so nedosegljivi mično karoserijo, okolju ba. Medtem ko vznemirljivi sebe iztisne kar 375 kW/510 Seveda pa ob vsem tem tehnologija pod salonskimi žarometi ne manjka tudi že povsem tako kot zvezde. prijazno zasnovo pogona in avtomobil še razvijajo, sta KM. Citroen C«Cactus Opel Flextreme REKAi Renault Laguna Coupe Ferrari F430 Scuderia DVOJNA LOGIKA Test: Fiat Grande Punto 1.3 (vl-jet i6V Dualogic O Matjaž Gregonč litrski štirivaij nik je že preizkušen stroj, ki je od lani lal^o nadgrajen še z robotiziranim o je bil italijanski Fiat mehanskim menjalnikom, pred tremi leti pov- Menjalnik sliši na ime dualo-sem m tieh, so mora- gic, kar pomeni, da se je moli začeti iskati rešitdja. goče v celoti prepustiti avtoma-2a1o se je rodi) Grande Punto, tìki ali pa s pomikanjem ročice Id bi lahko mimo prilezel na po svoje določati čas za pre-avtomobil&ld svet tudi kakžno stavljanje. Vse skupaj poteka leto prej, kajti njegovemu dokaj gladko, a še vedno pre-predhodniku že dolgo niso več počasi, da med delom menjal- cvetele tržne rožice. Po nekaj nika ne bi bilo zoprnega "po- oblikovno dolgočasnih mode- čepanja", zdi pa se tudi, da ta lih se je Fiatovim stilistom, ki motor ni najprimernejši za so na pomoč spet poklicali slo- ukazovanje menjalniške elek- vit^ italijanska avtomobil- tronike, čeprav se ta najbolje sk^ krojača Gioigeta Giugia- izkaže v prometno natrpanih ra, posrečilo ujeti pravo mero mestnih središčih. Grande športnosti. ki so jo znali spojiti punto se v ovinkih zvesto diži s prostornostjo potniške kabi- začrtane smeri, manj natan- Tie. V Grande Puntu spredaj čen je volanstó mehanizem na dobro sedijo tudi dolgini in na odprtih cestah, ko je treba avto- zadnj i klopi si potnikom ni tre- mobil precej loviti. Akljub neba gristi kolen, prtljažni pros- katerim manjšim pomanjklji-tor je v okviru velikostnih pri- vostim se zdi, da Grande Pun-čakovanj. Tisto, kar gre v no- to kar dobro vozi ob bokih tek- tranjosti najbolj v nos. je prece j mečev. Morda kombinacija nekakovostna plastika amia- turbodizelskega motorja in ro- tarne plošče. botiziranega menjalnika Motorni repertoar pri Gran- vseh pc^edih res ni posreče-de Puntu zaznamujejo pred- na, kar pa še ne zamegli solid-vsem dizelski motorji in 1.3- nega skupn^a vtisa. OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI Cibna prostornina: 1248 ccm Največja moč pri v/min: 66 kW/90 KM Najvišja hitrost: 175 km/h Poraba goriva po EU norm.: 4,0/ 5,9 l/ioo km Maloprodajna cena: 15.370 EUR (3.683.267 SIT) Uvoznik: Avto Triglav, Ljubljana Fiat Grande Punto ì GARANCIm'PLUS iQRö^dafja rno SJetrio 9arancije ed 1 FifIT S.Ö« . 1 I ÌQC7 1 77 NA KRATKO Starodobniki na Gospodarskem razstavišču Od 21, do 23. septembra letos bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani utrii kolesnice 1, festivalu starodobnih vozil Co-delil, ki so ga poimenovali po baronu Antonu Codetllju. Na ogled bo več kot 200 primerkov starodobnih vozil, izdelanih do leta 1977, med njimi nekaj predvojnih modelov. Klubi -starodob- nikov iz Slovenije, Hrvaške in Italije bodo razstavlja)! motocikle, avtomobile In druga starodobna prevozna sredstva, starodob-na vojaška prevozna sredstva in kmetijsko tehniko. M. C. 4 I TOREK 18.9.2007 DRUZABN/ KRONIK) V petek je verjetno bil zadnji večji glasbeni žur, Ritem mladosti, ki je zaključil letošnjo sezono glasbenih dogodkov na prostem, kot sta bila na Gorenjskem koncerta ob rojstnih dnevih Radia Beivi in Kranj. Alenka Brun tlih zapestnic in nismo ravno ski sta nastopila s sprenilje Billy's Private Parking alias vedeli, kdo se lahko kje gib- valnim bendom, Tabujev- BPP pa so postali Billysi. Pev- Ije. Aplavdiramo pa nekoč cem, Oniar}u Naberju in Ka- kaUrškaMajdičjenavedkne- redvsem koncčrtno znanemu obrazu oddaje E reemu, Trkaju, Zablujcnige- kaj praktičnih razlogov za obarvani Ritem Plus na Kanalu A, Jdeni Ko- neraciji, Anavrinom, Biljy's novo ^e: "S starim imenom miadosd je potekal vačevič, ki je ohranila mimo private parkingu in Lunapar- je bilo kar nekaj komičnih za* pred ljubljanskim kri in smehljaj na obrazu, ku. Zadnja dva pa se po no- pletov tako pri izgovarjavi kot Kolosejem. Glavna poskrbela in uspela rešit vem imenujeta le Billys ter pri pisanju in črkovanja Doži- organizatorja sta bila Radio stvari, preden so se zapletle, Lunn-a-Park. Zaradi številnih velismo že vse mogoče varian- An tena in Collegium, kjer pa Skratka, organizatorji so istoimenskih skupin po te-poimenovali so nas "Parki- se je žal izlcazaio, da je imel takov petek pripravili glasbe- vsem svetu so se Lunapark riše", pri izgovarjavi so si neka- radio na račun potovalne no posbstico, ki so jo že v po- odločili, da spremenijo ime iz ten skoraj zavozlali jeak, zara- agencije zvečer z vipovci kar poldanskih pospremile kiea- Lunapark v Lunn-a-Park. Od- di dolžine imena pa je naš na- nekaj problemov, saj Collegi- tivne in športne delavnice v ločitev pojasnjujejo: "Že pre- pis na koncertnih plakatih ol> umovci očitno svojega dela Parku mladosti. Od 17. ure cej časa smo razmišljali o časno doživel vse mogoče 'domače naloge' niso opravi- dalje pa so nastopili že stari spremembi» na to pa so nas skrajšane veraje. Tudi glasbe- li najbolje. Pojavil se je na- znanci poletnih odrov, pa še začeli opozarjati tudi iz tuji- ni kolegi in feni nas najpc^ mreč problem svetlo in tem- kakšen več. Tako sta svojih ne. Ker novo ime pomeni steJe imenujejo kar Biüysi. " no zelenih papirnatih zapest- petnajst minut dobila pevca tudi popolnoma nov začetek, Bend je tadikadrovsko okrepil nie za goste, povabljene, no- Petra Slapar in Erik Ferfolja, smo se odloČili za majhno novi bobnar Mie (ex naio ssai- vinaije, fotografe, nastopajo- prisluhnili pa smo lahko še spremembo. Staremu imenu on), ki v skupini skrbi za udar- če in njihovo spremstvo. Pri- skupini Kingston. Vladu smo namreč dodali črko N in nost ritem sekdje, ravno na šlo je do rahle zmede, saj je biJo kar naenkrat preveč sve- Kreslinu z Malimi bogovi, Petar GraŠo in Aki Rahimov- ime razdelili nà tri dele, ki pa Ritmu mladosti pa je doživel so med seboj povezani." svoj Jelena in njen Simon, pevec skupine Superlizo rma dou BPP so po novem Bfliysì. Bobnar Mie je doživel vodni krst / ^ J 4 Nov) par na družabni sceni Nina Vipotnik, vodja marketinga Čisto zadnji so na Ritmu mladosti nastopili Kingstoni, pred Emporiuma, in Domen Mavrič, po novem sodelavec njimi Aki s svojim bendom, navdušil pa je tudi Vlado tiskanih medijev, ter zmagovalec slovenskega Big Brotherja Kreslln s svojimi Malimi bogovi in že utečenim izborom Andrej Novak (skrajno levo) /fo(«rtin»Doki pesmi. /FobsrTmsDeij Petar Grašo je kot hrvaški Plestenjak. 1 Few: tìd» ook Janez iz Big Brotherja s svojo rusko izbranko. / ^oto-.T n& Doki VRTIMO GLOBUS Dolg plačala s seksom Pamela Anderson se ne obremenjuje s prepirom» k) se je na MTV-jevi podelitvi glasbenih nagrad vnel med njenima bivšima soprogoma Kidom Rockom in Tommyjem Lee/em, bolj jo žartima njen novi izbranec, ki je profesionalni igralec pokra. Osvoji) jo je s ponudbo, da bo poplačal njen dolg v višini 230.000 ameriških dolarjev, če bo z njim preživela eno noČ, podobno kot v fìlmu Nespodobno povabilo. Mediji ugibajo, da gre za piejboja Rieka Salomona, ki je s Paris Hilton posnel zloglasni vroči video Ena noč v Parizu. Shakira je pridna študentka Shakira je čez poletje na losangeleški Univerzi v Kaliforniji obiskovala predavanja z naslovom Uvod v zahodno civilizacijo: starodavne civilizacije od pred-zgodovine do okoli (eta 843 n. š. Profesorja, ki ni vedel, da je siavna pevka, saj se je obnašala kot običajna študentka in mu rekla, da je prišla na obisk iz Kolumbije in da študi' ra le za lastno razsvetljenje in užitek, )e navdušila s svojo inteligenco. Ponavadi je sedela v tretji vrsti predavalnice in se s profesorjem pogosto zapletla v pogovor tudi po predavanjih. Pri 7S zaljubljena Hollywoodska veteranka Elizabeth Tay* lor je pri 75 ietih znova zaljubljena. Srce ji je ukradel afroamerršk/ poslovnež Jason Winters, ki jo je seznanil z lepotami Havajev, "je eden najčudovitejših mo* Ških, kar sem jih kdaj poznala, zato ga ljubim," pravi filmska legenda, k^ je bila poročena že osemkrat, in dodaja: "Na Havajih nama je kupil najlepšo hišo, ki jo obiskujeva kolikorkrat le moreva.'* Spoznala sta se med promocijo svoje linije nakita. Poxx dobit zvezdo Ameriški igralec Jamie Foxx je na holly-woodskem Pločniku slavnih dobil svojo zvezdo. Kot običajno ob takih priložnostih se je tudi tokrat zahvalil babici, ki ga je vzgajala: "Moja babica je od veselja najbri razprla krila in leta po nebesih. To je eden od najlepših dni mojega življenja." Foxx, ki je ieta 2005 dobil oskarja za viogo slepega soul pevca Raya Charlesa in bil nominiran za stransko vlogo v Stranskih učinkih, je nazadnje igral v Sanjskih puncah in v Miami Viceu, v kratkem pa prihaja na velika platna s filmom Kraljestvo. Nataša Dobelèek je študentka turizma, rojena v znamenju raka. Srečamo jo na različnih modnih prireditvah, rada potuje, obožuje meditacijo, rekreacija)! ni tuja, precej Časa pa posveti tudi svojemu kužu Asku. I Foio, line: Pipa n i t Gorenjski Glas Železnikarski glas je priloga Časopisa Gorenjski glas Odgovorna urednica: Marija Volčjak Posebna izdata o a Začetek rekonstrukcije regionalne ceste skozi Log je bil napovedan že za poletne mesece. "Zataknilo se je pri odkupu zemljišč, še zlasti tistih za pločnik, ki ga sedaj ob tej cesti ni. Dela se bodo v vsakem primeru začela še letos, 'ne sicer na cestišču, začela pa se bo Stran 3 Janez Janša danes na obisku v Železnikih Predsednik vlade )anez )an$a bo danes obi$kal Domef in odprl novo proizvodno halo ter si skupaj z ministri ogledal predstavitev gorivnih celic. Boštjan Bogataj Železniki • Železnikarska podjetja so lani praznovala 6o-letnico ustanovitve Kovinarske zadruge Niko Železniki. Iz zadruge so se po drugi svetovni vojni razvila velika in moČna podjetja, ki zagotavljajo kruh in razvo Selške doline. Ob obletnic so vodilni v podjetjih zago tavljali, da Še nismo videli vsega. V teh dneh kažejo, da so mislili resno. Najprej prejšnji teden, ko so vsa štiri večja podjetja v Železnikih, Domel, Niko, Alples in Tehtnica prejela priznanja GZS - Območne zbornice za Gorenjsko za inovacije. To kaže, da se dolina razvija hitreje kot preostali del Gorenjske, veliko hitreje od želja in načrtov oblastnikov po drugi svetovni vojni, ki so Železnikom z okolico namenili zgolj vlogo nerazvitega podeželja. Železni kar ji, §e posebej Niko Žumer, so se uprli, ustanovili zadrugo in posledično zagotovili razvoj mesta s žeiezarsko in kovinar- Vlada bo obisk v Železnikih s koncentrirala na Domel. J Foto: Go»ik70 Prebivalci ob Selški Sori se vedujejo razvoj gorivnih kratkim lotil investicije v upirajo še danes. A ne via- celic. Domel obvladuje 60 najsodobnejši logistični di, ampak priložnosti za spanje na lovorikah. V kar treh podjetjih so izpeljali ali pa Še bodo velike investicije. V Domelu so pred letom podrli znameniti okrogli proizvodni objekt iz leta 1955 in ga nadomestili z novim, postavili so odstotkov evropskega trga na prostem tigu sesalnih enot. Tudi v Niku Železniki v teh dneh zaključujejo veliko investicijo v proizvodnjo, ki jim bo omogočala, da bodo lahko izpolnili obsežna naročila. Niko ob- center, v kar jih je prisililo povečevanje proizvodnje. Vse to si bodo danes popoldne v sklopu obiska vlade na Gorenjskem ogledali predsednik vlade lanez lanSa in mini stri An dre j Vizjak, Kari Erjavec in Janez Podobnik. vladuje tretjino trga na po« Po ogledu proizvodnje v Do-droČju mehanizmov za re- Začetek gradnje Športnega parka Dašnica Ana Hartman Železniki - V Železnikih se je v začetku septembra začela gradnja športnega parka Dašnica. Šp>ortm park, za katerega še sam župan Mihael Prevc priznava, da je v katastrofalnem stanju, naj bi v novi podobi zaživel do prvega maja prihodnje leto. "V njem bo nova atletska steza z moderno prevleko, igrišče za mali nogomet z umetno kot sta skok v daljino in met krogle. V sklopu športnega parka bosta tudi otroško igrišče in plezalna stena, " je strnil Prevc in dodal, da športnemu parku želijo povrniti športno in družabno življenje, ki ga je včasih imel. Vrednost investicije znaša 12S tisoč evrov. "Od tega bomo 27 tisoč evrov pridobili na fundaciji za Šport, dodatnih 17 tisoč eviov pa na ministrstvu za Šolstvo in travo, rokometno igrišče bo šport. Ker smo projekt do-novo, pa tudi igrišči za ko- polnili Še z gradnjo igrišča Šarko in odbojko. Uredili za mali nogomet, račujiamo bomo Še igrišče za odbojko na mivki in poseben prostor za druge atletske discipline, žil župan. še na nepovratna sredstva nogometne zveze, " je razlo- melu in odprtju nove po slovne hale naj bi se po Že- sko tradicijo. tudi nove proizvodne linije. Hkrati napovedujejo gistratorje v Evropi. Alples, novo generacijo sesalnih največji proizvajalec pohiš- 1 eznikih popeljali z avtobu- ' Gradnja Športnega parka Dašnica naj bi s« končala do maja enot in bolj odločno napo- tva v Sloveniji, se je pred som na gorivne celice. 2OOS. Fcno:CoiuzoPUyć)£ ČASTNI OBČAN Ozdravitev je zdravnikova zmaga, smrt pa poraz Dolgoletni zdravnik v Železnikih in poslanec državnega zbora )ože Možgan obžaluje, da sta Selška in Poljanska dolina Še naprej slepo črevo v razvoju. Česar tamkajšnji ljudje ne zaslužijo. Stran 2 IZ OBČINE Pod Zjavko bo bolj varno Sanacija brežine nad i qié md drugimi pnktićnimt Q^riK NiroCniU rmijo 10 * popust pr pUfìlu bropbòti so nQ9oifno nvMHL itjfftp nwi eobs, v^jìi^fi popust pf* ruttipu knii^ \6t. Gorenjski Glas 2o yfu bikiffnó Cot železnikarski glas Gorenjski Glas it^tzfbkèiikf flès ft priloga Corrnpskfgè ffàSé iZDAlATtii CoreD>iki (las« d o » Kra^j, ftltfWtiS^a OOCOVOItNA URCDNICA Marij« VMjik OmHKA Afta NO VINAIO I toitian Afi4 Hđdman, Igor Jo2e Kcinjet;, Vilrra Stanovnik OBLIKOVNA ZASNOVA lefoej Stntir, Tricikel TCHNiCfSI UREDNIK Cnt» Flajn^k fotocitafi|a TtfìÈ DoU. Corazd Urt^i VOO|A OCUUNECA TRŽENJA MjtM 2vi2aJ gtoi >/lftji^k M ff prib^ i^iopita Ceceri>tki ii TV U jt ^t ^éfWnQn zocj, 6teipla£nQ >c jo prvjeli v^i naročniki Cor4r>j&Lep|las^ m vsa (o^poflin^nva voMin^ Zèìezniki, r^ilj fl v ojkjidi 20 200 irvcöov. Tiilc Sil 1 d. Ijubtjam Otsviducij»: ^t» Sleveoije, ^ o a, Maribor CORINJSK^ CtAS je r«fl$(rirana blagwnj in storitvena zrambapod it pr» Uradu RSža ifi* t«lekti>aln^lastr^^f>o. Ustanoviteliinizdajat^lj Corenj&ki|lai.if.p.o., Krari|/Direbttorica' Mania Vol6 jjk/ Naftl«y; SCeiweÌK>va Cesta 4,4000 Kran;/Tel.:04/20)42 00,^41:04/201 «a 13» e tnh^f* gUs.ii: m^ii oglasi in td^: 04/30) 4247 (ip/ejetr na av^maukem odi^^i^iku 24 u^ doev^ no): ut^nt ure: vuk delovrxi dan od L do 19 ^^ / Co^anjski glas |e pohsdnik, aHaja ob tòAth rr^ petkih, v naktèdi 12*000 o| in devei lokabifi pNlof/Titk: Srr^d.d.. Igubljar^/ M. 04/^014^41 / C«na iTvodar^o EUR» njiofnlna: U7,05 EUR« p1a^1U imajo 10 K popvita. polIHr^i tO% popusU, letni 2$ 0cpy&D: je vra^ur^o ODV po stopnji S,3 naro^nloa se upoSteva o4 tettoie ItevilIre fa&oprsado ptsn^a p/eUkj. l;i vd^aoò naskdnjefi obriSi^n^ke^ obdobja /OgiisneMo- nrve» po i Železnikarski glas, torek, 18. septembra 2007 Zupanov pogled 3 a % Prebili smo led za obvoznico Župan Mihael Prevc je vesel sklepa vlade, da začne pripravljati državni lokacijski načrt za izgradnjo obvoznice v Železnikih. Ana Hartman Železniki • V1aro poteka, se morda na obzorju kaže še kak močan ku- pec? nih enot, s katerimi posegajo nje. za nami. na vodilno mesto v Evropi, M spektiv podjetja, kako pa je z dobro poteka. Začeli smo z drudmi prhami, če odšte- razvojem sesalne enote, ki saj obvladujejo 60 odstotkov Kompletno proizvodnjo bo- jemo sesalne enote • enega tiga prostih proizvajalcev sesalnih enot. V zadnjih letih ste v novem objektu vzpo- paiadnih konj E>omela^ stavili do novega leta, večina "Pritisk kitajskih proizvajal- se soočajo tudi z rastjo dru- pa bo nared do obiska vlade cev pri proizvodnji sesalnih gih programov, tienutno pa (intervju smo opravili prejš- imajo nekaj manj kot :.ooc nji leden)? zaposlenih.. Odprtje nove "V glavnem delu nove proizvodne hale bo predelava du-roplastov in montaža sesalnih enot. Le v montaži se Še proizvodne hale, ki je nadome sti 1 a zas tarelo okro gl o halo, in obisk vlade je bil do ber razlog za pogovor s pred sedrüco uprave Jožico Rejec V Domelu načrtno spodbu jate širjenje vaših vrednot Zakaj? "Naše skupne vrednote so ustvarjalnost, skrb za kupce, kakovost, gospodarnost, ambicioznost in podobno. Moja želja je, da bi jih vsi moji sodelavci poznali in iz dneva v dan živeli z njimi. 'ostavili smo takšne, ki odpirajo poti do naših ciljev." Kakšne cilje ste si zastavili? "Cilj je rast proizvodnje za pet odstotkov, na novih programih za deset odstotkov letno ter povečevanje profi- tabilnosti." enot je zelo velik, predvsem na ceno, saj za cenene sesalnike nimajo visokih zahtev za sesalne enote. Določeni so jo sami razvijali že pet let, nato pa smo jim na pomoč priskočili Še mL Skupne ideje in izkušnje so rodile dobro sesalno enoto ter ekskluzivno pogodbo za dobavitelja te enote, saj so sami na Nizozemskem opustili pro- evropski proizvajalci držijo izvodnjo sesalnih enot. Da-strategijo ohranitve proiz- nes gre proti koncii že raz- pričakuje postavitev stator- vodnje v Evropi, drugi pač voj naslednje generacije seske in rotorske proizvodne ne. Zavedamo se, da so se- salnih enot, saj je Philips za- iinije, Kot ste že sami ugotovili, naj bi se to zgodilo do konca leta." salne enote izdelek, ki se bo lahko z velikim svetovnim hteven kupec, ki nenehno stremi k novostim in želi deležem proizvodnje prese- biti vodilni na področju lil na Kitajsko. Tudi mi smo ekologije, izkoristka energi-Ali bo obisk vlade le vljud- ustanovili podjetje na Kitaj- je in znižanja hrupa. Med nostne narave in boste predsedniku vlade Janezu Janši skem, predvsem zato, da poznane kupce lahko prište- in ministrom pokazali dobro delo Domela, ali boste spoznamo trg in našim kupcem ponudimo alternativo. ki je ena od proizvodenj, ki ner. jemo še Electrolux, Rowen» to, Kärcher, Stihi in številne Dobrih 15 let smo razvijali druge. Predvsem Stihi je izkoristili tudi priložnost in* tudi predelavo duroplastov, zelo zanesljiv evropski part- jih opozorili na spe vsekakor pa je pomemben. Razvojni projekti na tem področju trajajo minimalno vsaj tri ieta, mi pa nastopamo izključno kot razvojni dobavitelj. V masovni proizvodnji se 2 visoko avtomatiziranimi evropskimi proizvajalci ne moremo kosati. Vsekakor pa bo to del naše proizvodnje, hkrati pa nam prinaša kulturo celostnega obvladovanja kakovosti in stroškov." slicijo v novo proizvodno halo. Vas čaka še kaj tako velikega? "Zaenkrat je to največ, kar zmoremo, ostajajo pa nam e v stroje, predvsem za novejše programe. Torej vlagamo v razvoj za hitrejšo rast" Pred kratkim ste zamenjali logotip in slogan podjetja. Zakaj? "Naša glavna strategija je rast. Naši motorji ustvarjajo gibanje, puhala gibajo zrak. Tudi mi se moramo gibati, pa čeprav 2 mislimi v tim-skem delu v Domelu, z dobavitelji in kupci. V skladu z naši m i vred nota mi torej ustvarjamo gibanje, kot se glasi naš slogan." Zato so ga lani podrli n na njegovem mestu postavili nove proizvodne prostore ŽeleznUcarski glas, torek, 18. septembra 2007 5 Domel Železniki Pridobili sodobne površine ^'Stara okrogla proizvodna stavba je postala nefunkcionalna In draga za vzdrževanje, zato za mo ne bo žaloval nihče/' pravi Aleš Markeh. Priložnost v gorivnih celicah Nova priložnost za rast Domela je v razvoju gorivnih celic, kjer podjetje zagotavlja elemente za dovod zraka in odvod vode. Boštjan Bogataj I • t L Boštjan Bogataj Železniki • O rušitvi sedaj že nekdanjega okroglega proizvodnega obfekta se je v Do-melu govorilo že vsaj deset let. Največ zadržkov so imeli zaradi izvedbe investicije, saj niso vedeli, kje naj za Ćas gradnje organizirajo proizvodnjo in skladiščenje na 2.500 kvadratnih metrih. "V začetku prejšnjega leta je padla odločitev. Odločili smo se za novo investicijo, za ta čas pa našli nadomestne prostore tudi v hčerinski firmi Coroni in se hkrati stiskali po vsem podjetju," pravi Aleš Markelj, vodja investicij v Domelu. Investicija v nov proizvodno skladiščni objekt je bila nujna zaradi dotrajanosti prejšnjega objekta, kjer bi morali obnoviti streho, popraviti ogrevanje in izolacijo, prenoviti ka- Markelj nalizacijo in podobno. "Hkrati je bila stavba zaradi svoje okrogle oblike nefiuikcionalna, površin, kjer je v enem delu proizvodnja pre- možnost uporabe gorivnih celic, predvsm Ob današnjem obisku vlade bodo v Domelu Železniki • Razvoj Domela se vrti okoli energije, tako na glavnem programu sesalnih enot, kjer so se osredotočili na viijo učinkovitost in manjšo porabo električne energije pri sesalnikih, kot tudi pri gorivnih celicah. "Na to področje vstopamo kot proizvajalci enega najbolj vitalnih delov s sistemom dovajanja zraka in odvajanjem vode. Na kratko bi lahko rekel, da so naši sistemi pljuča go-rivne celice," pravi Matjaž Cemažai, direktor Domelovega razvoja. Domel na slovenskem trgu nastopa kot sistemski povezovalec na področju gorivnih celic, kar pomeni, da pridobljeno znanje pri razvoju gorivnih celic s svetovnimi podjetji . skuSajo nadgraditi z implementacijo siste- Cemaža ma na uporabnika. "Vojska je prva začutila tudi strešni nosilci so bili napeti v notranjo- delave BMC mas, drugi del pa v dveh etažah kot pomožnega vira električne energije v vo- pokazali tudi delovanje avtobusa na pogon sti, tako da nismo uspeli izkoristiti niti viši- gosti skladišče in montažo. "Novogradnja Še žila, ki jih uporabljajo za elektronsko opazo- gorivnih celic, kjer bo, če zelo posplošimo, iz ne, " razloge proti dragi obnovi potrdi Mar« ni polno izkoriščena, vendar toliko, kot smo vanje. Zakaj je to za njih pomembno? Goriv- izpiiha tekla voda. Avtobus so doslej uporab- kelj. V železnikarskem podjetju so najprej načrtovali ob odprtju. S preselitvijo proiz- na celica je kot vir energije neslišen, ne po- Ijali na sejmišču v Hannovru in je vsak dan načrtovali, da bodo stari, okrogli objekt podi- vodnje BMC mas bo možno povečati kapaci- zna toplotnih sevanj- Vse to jim je zelo pisa- deloval 12 ur. V primerjavi z električnimi avli in na njenem mestu postavili le nadomest- tete za skoraj 100 odstotkov in se bo Širila no na kožo in so zaradi tega manj opazni," tobusi, kjer akumulatorji potrebujejo celo- nočno polnjenje, lahko gorivne celice napol- ni objek-t, ki bi v prvi fazi služil le kot skladiS- glede na povpraševanje trga, montažna lini- razloži prvi razvojnik Domela. če. Takrat je bila investicija ocenjena na 1,5 ja deluje podobno kot prej, medtem ko Kaj je gorivna celica? Princip gorivne celice milijona evrov, vendar so se tako načrti kot bomo rotorsko in stalorsko linijo postavili kot kemijski proces je bil odkrit že pred dve- tudi vrednost novogradnje veČ kot podvojila. "Ugotovili smo, da bi bila gradnja po fazah predraga in da tudi urejene proizvodne prostore potrebujemo takoj, zato smo sedaj zgradili povsem nov proizvodni objekt, ki ga bomo na začetku v manjši meri uporabljali tudi za skladišča. Vrednost investicije se je sedaj povzpela na 3,5 milijona evrov, do zaključka bo ta Številka morda Še nekoliko več- do konca leta, Aleša Marklja, vodjo investicij v Domelu, vprašamo Še, ali bodo v podjetju čutili kaj nostalgije do okroglega proizvodnega objekta, bojda enega redkih na svetu: "Pri nas nostalgije ni čutiti, povsem drugače pa je bilo pri arhitektih, ki se jim je zaradi svoje posebnosti zdela zelo zanimiva. Povedali so nam, da so se o takšnih objektih uČi- nijo v nekaj minutah- Stranski produkt gorivnih celic je voda in nekaj toplote. "Princip ma stoletjema. Tehnologija pa žal šele sedaj delovanja gorivnih celic je sestavljen iz kato-omogoča, da je proces gorivnih celic mogoče industrializirati. V ta namen številna sve- de in anode, vmes pa je membrana. Ta je propustna za protone in nepropustna za elektrone, na njej je tanek sloj platine, ki tovna podjetja namenjajo veliko razvojnega denarja, prebuja se tudi Slovenija. "Trenut- sproži reakcijo in da energijo ter hkrati dolo-no se izvajajo zgolj niš ne aplikacije, kot pri ča drago ceno. Naš razvojni cilj je, da bi od- že prej omenjenem vojaškem vozilu, na po- krili nadomestek platine in tako pocenili dročju telekomunikacij za neprekinjeno na- proizvodnjo gorivnih celic ter jo zato i v šoli, nikoli pa videli. Kljub temu je za nas pajanje baznih postaj, zelo se razvija tudi na- ja," ugotavlja vodja investicij in doda, da v te predstavljal zgolj velik strošek vzdrževanja, pajanje viličarjev," bližnjo prihodnost vidi številke ni vključena nova oprema in orodja, zato za starim in iztrošenim objektom ne bo Čemažar, saj drži, da je večina danes obratu- Z novo halo so v Domelu pridobili 4.700 žaloval nihče. Končno je ta objekt svojo jočih sistemov še vedno namenjena le v de- kvadratnih metrov sodobnih proizvodnih funkcijo uspešno opravljal skoraj 50 let." monstrativne ali raziskovalne namene. predali v množično uporabo," cilje opiše Matjaž Čemažar. Domel ne razvija materiale, katode in anode, ampak razvija procese, ki na eni strani dovajajo zrak, na drugi pa vodik. Rast zaradi novih trgov "Zaradi vse dražje nafte in aluminija industrija povprašuje po izdelkih iz duraplastov. Mi jim to lahko ponudimo/' pravi Zvone Torkar. Avtomatizirana linija deluje "Nova montažna linija zagotavlja visoke kapacitete in produktivnost, kmalu bo postavljena tudi statorska in rotorska linija/' pravi Drago Benedik. BoŠTfAN Bogataj Železniki • V novogradnjo se je pred slabim mesecem preselila tudi proizvodnja sestavnih delov iz BMC mas, oddelek proizvodnje lamele in paketov 12 elektro pločevine pa ie v obstoječih prostorih pridobQ možnost za svojo širitev. To je pomembno zaradi vse večjega povpraševanja na trgu. Še bolj pomembna pa je pridobitev novih prostorov za proizvodnjo izdelkov iz BMC mas, pravi Zvone Tor-kar, direktor poslovne enote komponente in orodja: "V zadnjem času smo te izdelke zače-i tržiti, saj v njih vidimo perspektivo. Opažamo, da ta» sicer majhen trg, raste." S trženjem izdelkov iz duraplastov (BMC mas) so začeli pred dvema letoma, zato proizvodnja za trg še ni velika. Od trenumih 13 avtomatiziranÖi strojev le trije delajo za trg, preostali pa so namenjeni za Domelove potrebe. Načrtovana hitra rast na trgu je bil tudi eden izmed razlogov za novogradnjo, saj je bila stara brizgalnica premajhna že za domaČe potrebe, delovni pogoji pa zelo slabi. Izdelki iz BMC mas so velikokrat nadomestek de- Bošttak Bogataj Zvone Torkar tako, da bi lahko v njej postavili do 25 strojev, trenumo pa je delno zasedena s skladiSČem izdelkov. Po potrebi bodo skladiščni prostor krčili in postavljali nove stroje, prostor za izdelke pa poiskali drugje. "Naša rast je odvisna od povpraševanja kup- Ždezniki • V Domelu proizvedejo povprečno šest milijonov sesalnih enot na leto. Pred letom so ustanovili podjetje na Kitajskem, kjer naj bi letošnja proizvodnja znašala približno 30<>.00 sesalnih enot. "Lani nam je uspelo rekordno proizvesti 6,4 milijona sesalnih enot," je povedal Drago Benedik, direktor Domelovih Sesalnih enot, ki je z novo proizvodno halo pridobila novih 1.500 kvadratJiih metrov kvalitetnih proizvodnih površin. Prostori so klimatizirani, poleti so dnevne temperature za pet stopinj nižje, kar se pozna predvsem pri ohranjanju opreme, saj je elektronika na novejših strojih zelo občutljiva, hkrati pa se bolje počutijo tudi zaposleni. Posledično proizvajajo bolj kakovostne izdelke. Za partnerskega kupca Philips v novi hali proizvajajo novo sesalno enoto 465, sicer pa v Domelu poznajo tri generacije sesalnih enot. "Najstarejše smo uvedli pred približno 15 leti, pred sedmimi leti srednjo generacijo v pločevinski izvedbi, najnovejšo pa smo vpeljali v proizvodnjo lani," razloži direktor Do- lov iz aluminija ali termoplast«. Skdnj« pro- cev na tujih trgih, kakor tudi povečanih po- melove poslovne enote. Drago Benedik matizadje zelo dobra, vgrajenih je tudi veliko kontrolnih operacij, saj s tem zagotavljajo odkrivanje napak na izvoru in ne na končnem izdelku. Tudi končna kontrola je avtomatizirana in so jo razvili v sodelovanju z Inštitutom [ožef Stefan. "Našo konkurenčnost bomo obdržali z me- izvajajo na osnovi nafte, ki pa se tako kot alu- treb Domela, ki izhajajo iz njegovih novih Nova proizvodna linija, ki je že sestavljena, njavo starejših izdelkov z novejšimi. To po- minij v zadnjih letih zelo draži. "Posledično se predvsem elektro in avtomobilska industrija usmerja v izdelke iz duraplastov. Za trg delamo v štirih izmenah," raioži Torkar in programov," razmere ocenjuje Zvone Tor-kar. Meni, da bo rast pomenila tudi novo za- je v go odstotkih plod domačega, slovenske- meni, da bomo linije posodabljali z avtomati-ga znanja. Vse operacije so avtomatizira.ne, ziranimi stroji, ki omogočajo visoko produk* poslovanje, čeprav so vsi stroji avtomatizirani kjer sodelujejo le še štirje posluževalci in tivnost. Le z njo lahko konkuriramo cenerd , ii^ en delavec poslužuje pet do sedem strojev, mojster, na izmeno pa proizvedejo 2.500 ko- delovni sili s Kitajskega, seveda pa brez kako- f poudarja, da je to ie trenutno; "Rast naročil je Zato povečanje količine strojev Se ne pomeni sov sesalnih enot. Za primerjavo naj navede- vosti in novosti ne gre," je razložil Benedik, tako velika, da ji ne moremo slediti z novimi orodji. Ko bodo nova, več gnezdna orodja bistvenega večanja zaposlitve, nujno pa bo zaposlovati strokovni kader za delo na razvo- mo, da najstarejša proizvodna linija proizve- Novo proizvodno halo in stare prostore ločijo 5 de i.Soo kosov na izmeno z 12 posluževalci, avtomatska protipožarna vrata, kar je skladrio I vključena v proizvodnjo, bo problem rešen, ju orodij in tehnoloških procesov. Vsi stroji linija srednje generacije pa z desetimi poslu- s priporočili kupca Philips. S tem so zmanjša- i ker se bo kapaciteta močno povečala." Hfcra- so opremljeni z roboti, delavec pa nastopa v ževalci proizvede 1.10c kosov na izmeno. 11 riziko izpada proizvodnje, sa^ bodo sesalne 5 n je bila nova proizvodna hala projektirana vlogi nadzora, pakiranja in čiščenja. Produkuvnost na novi liniji je zaradi avto- enote proizvajali v požarno ločenih prostorih. 2 6 Železnikarski glas, torek, 18. septembra 2007 Tehtnica Železniki Lojze Demšar / fore; Co^^o Prihodnost opremi V podjetju Tehtnica Železniki so se že pred teti usmerili v razvoj laboratorijske opreme, ki jo uporabljajo po vsem svetu. Za novi laboratorijski centrifugi Centric 200 in Centric 200R so pred kratkim dobili zlato priznanje za inovacije gorenjske območne zbornice Gospodarske zbornice Slovenije. « Železniki • Ob prejemu pri- "Centric 200 in Centric denimo, pogosto na ta način znania za inovacije je direktor Tehtnice Lojze Demšar poudaril, da se, tako kol v nekaterih drugih železni-karskih podjetjih, ^e kako dobro zavedajo pomena inovativnosti in uvajanja novosti, ki so ključni za uspehe v prihodnosti. Podjetje z veČ kot 6o-letno tradicijo, 200R. ki ju je tri leta razvija- ločujejo kri in urin, " )e znano bilo V preteklosti predvsem po tehtnicali, se je lo pet naših strokovnjakov v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki iz različnih podjetij in raziskovalnih institucij, razvoj pa je sofinanciralo tudi ministrstvo za znanost in tehnologijo, pomenita za nas posebno prelomnico. Vanju smo namreč prvič vgradili visokofrekvenčni asinhroni motor. ga leta. Prodaja je v prvih šestih mesecih 21 odstotkov ve^ja kot v enakem obdobju lani, dodana vrednost je narasla za 32 odstotkov, Posledično tudi dobiček presega plane. Če bomo v enakem delovati spomladi, druga tempu zdržali do konca leta, centrifuga s hladilnim siste- bo za nas leto 2007 zelo mom pa je zdaj ravno v po- uspešno." skusni proizvodnji. Za obe imamo naročila, prve so Šle v Francijo. Na leto naj bi na- Kam prodajate centrifuge in ostalo laboralorijsko opremo? "Centric 200 smo začeli iz- z razpadom jugoslovanske- Pred tem smo delaU centri- redili po nekaj sto proizvo- ga trga usmerilo v razvoj laboratorijske opreme, ki ta čas predstavlja okoli 90 odstotkov proizvodnje, V Tehtnici, ki ima 53 zaposlenih, kar deset odstotkov prihodkov od prodaje namenijo za razvoj. Na podlagi izkušenj, ki SO jih pridobili pri razvoju pred kratki m na gr a j eni h centrifug Centric 200 in Centric 200R s hladilnim sistemom, ta čas že razvijajo fuge s ko lektors kimi motoi- i, kjer je bilo treba krtačke menjati. Prednost novega motorja brez krtačk je zelo dolga življenjska doba brez vzdrževanja, kar je zelo pomembno. saj se laboratorijske centrifuge v zdravstvu uporabljajo tudi po 24 ur na dan. V Centric aooR smo prvič v zgodovini podjetja vgradili še hladilni sistem, ki skrbi za stabilnost nastav- dov. vsakega izdelka, saj gre za mal o seri j s ki proi z vo d. Kolikšen del proizvodnje še zavzemajo tehtnice, po katerih ste bili v preteklosti najbolj prepoznavni? "Le še okoli deset odstotkov. Konkurenco nam predstav- S tehtnicami smo pretežno jajo predvsem Nemci, a je omejeni na slovenski trg, pri nas cena delovne sile Še naša vizija pa je. da proizva- vedno nižja kot v Nemčiji, jamo produkte za globalni Ker gre za zahtevne produkte, jih tudi na Kitajskem za zdaj še niso zmožni izdelovati. Slej ko prej bodo imeli proizvodnjo tovrstnih produktov tudi tam, a nas to ne skrbi, ker bo tudi na Ki- svetovni trg. 2 razpadom večji centrifugi Centric 400 Ijene temperature v centri- tajskem rasla cena delovne in Centric 400R. "Bistvena razlika je, da bosta novi centrifugi imeli še več prostora za centrifugiranje različnih tipov epruvet. Razvoj Centric 400 bo končan do konca fugalni komori," Kje in za kaj se uporabljajo takšne centrifuge? "Uporabljajo se predvsem v zdravstvu, biokemičnih in leta. v naslednjem letu pa genetskih laboratorijih za tudi Centric 400R s hladil- ločevanje substanc različne nim sistemom," je napovedal direktor. Vodja razvoja Marjan Prevc I fOTG' Tin« Specifične gostote s pomočjo centrifugalne sile. Glede na težo snovi, ki jih Želijo lo-Prvo laboratorijsko centrifu- čiti, se v epruveti na različ-go so v Tehtnici razvili že nih nivojih naredijo posa-leta i9$3r kakSni pa sta cen- mezni sloji ločenih snovi, trifugi, za kateri sle dobiU Centrifuga dejansko "razbi-zlato priznanje za inovacije? je" maso. V laboratorijih. sile oziroma že zdaj raste. Laboratorijske stresalnike, inkubatorje in vodne kopeli izdelujemo predvsem za ameriški trg, centrifuge pa pretežne za evropski trg in distributerje, ki izvažajo na Bližnji vzhod. Tam imamo dobrega distributerja; letos smo na tendequ v Jordaniji prodali kar 140 centrifug, precej velik tender je uspel v Turčiji in na HrvaŠkem, To se odraža tudi g osi o va n s ke ga trga smo bili prisiljeni prestrukturirati proizvodnjo. Moji predhodniki so intenzivno iskali partixerje na področju labo-ra to r i j s ke opreme. Prestrukturiranje je potekalo tako, da smo najprej poiska-i enega večjega distributerja, za katerega smo proizvajali in razvijali produkte, zdaj pa je naša glavna naloga. da odvisnost od njega zmanjšamo s produkti za prosti svetovni trg; pri tem mislim na ciljne produkte, centrifuge, magnetne meša Inike, večmesme magnetne mešalnike in velike stresalnike. V prihodnje se bomo trudili, da bomo bolj v dobrih poslovnih rezuJta- neodvisni od velikih kup-tih prvega polletja letošnje- cev." i l (pTehtnica TEHTNICA ŽELEZNIKI d.O.O., SLOVENIJA V podjetju imamo dodatne potrebe po delu za poklic oblikovalec kovin in dela č:fstilke/ca, zato vabimo k sodelovanju; 1. OBLIKOVALCA KOVIN (m/ž) Od kandidata pričakujemo, da bo Imel končano poklicno solo ustrezne smeri naimani 111. zahlevnostne stopnje. 2. Č»STILKA/EC Od kandidatke/a orićakojemo, da bo imela/el zaključeno najmanj osnovno šolo in potrebna znanja s področja čiščenja in vzdrževanja prostorov ter veljavno vozniško dovoljenje za osebn i avto. Zaposlitev bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja in spremembe v sklenitev delovnega razmerja za nedoločen Pisne vloge kandidatov pnčakujemo v roku 10 dni od dneva objave razpisa na naslov Tetitnica Železniki, d. o. o.. Kadrovska služba. Na plavžu 79, 4228 Žefezniki. Tehtnica ŽELEZNIKI d.o.D. ■M J 60 let tradicije LABORATORIJSKI PROGRAM www.tehtnica.si TEHTALNI PROGRAM M - ^ U Železnikarski glas, torek, iS. septembra 2007 7 Iz občine Pod Zjavko bo bolj varno Sanacija brezine nad kulturnim domom v Železnikih, s katere se vali kamenje na cestišče, ki ogroža pešce in vozila, se bo vendarle začela maja prihodnje ieto, so zatrdili na direkciji za ceste. Ana Hartman brežlne na avtomobil zgr- - mela velika skala in ga dodo- Železniki - Z brežine nad bra poškodovala. Temu je bil priča tudi predsednik KS Železniki Martin Fintar, ki ćasa vali kamenje« ki ogroža je na občino poslal dopis, v peSce in vozila, pozimi pa katerem je navedel: "V zad- kulturnim domom v Železnikih se na cestiiče že nekaj obstaja nevarnost snežnih plazov, vedo povedati tamkajšnji domaČim, ki na problem že dolgo opozarjajo. A kot kaže, bodo nevarnost pod Zjavko pred kulturnim domom, kakor domačini njem tednu je to tretji primer» tokrat že s škodo na avtomobilu, dvakrat le s skala* mi na cestišču. Ob današnjem padanju so bili v bližini trije krajani, promet se je stalno odvijal. Kot sem že imenujejo ta odsek, vendar- navedel v dopisu pred mese-le odpravili. Tina Bučič iz cem dni, je padajoče kame* službe za odnose z javnost- nje reden pojav na tem delu mi direkcije za ceste je pojasnila, da je začetek sanacije brežine predviden maja prihodnje leto, dela pa naj bi se zaključila v poletnih mesecih. "Sanacija brežine v dolžini 80 metrov bo obse- cestišča, drugje pa se kamenje zaustavlja za hišami. Da je to že star problem, pove tudi ime pod Zjavko. Vožnja aH mimohod že malo spo- Takole je v začetku junija skala pod Zjavko poškodovala gala namestitev visečih Železnikarski župan Mihael mrež in palisad, s čimer Prevc pravi, da se problema bomo preprečili padanje ka- še kako dobro zaveda, a gre minja na loterijo', zato je avtomobil. Kaj, če bi padla na pešca? potrebno takoj ukrepati." prejeli dopisa s strani Občine Železniki, v katerem so jih opozorili na padajoče kamenje, kar pa župan odločno zanika in dodaja, da so doslej na direkcijo poslali Že Naj spomnimo, da je v za- ščitna ograja na brežini je nost niso v«deli, dokler niso niČ koliko dopisov v zvezi s četku junija pod Zjavko z na nekaterih delih pretrgana v začetku letošnjega junija tem problemom. menja na cesto. Ocenjena vrednost del je 300 tisoč ev-rov," je dodala. v tem primeru za regionalno cesto PodroSt-ČeŠnjica, ki je v domeni države, "Za- in uničena in raje ne pomislim, kaj bi se zgodilo, če bi kamenje začelo odpadati, ko bi bili spodaj pešci," je dejal Prevc. Na direkciji za ceste so nam zatrdili, da za nevar- SORICA Obnova ceste v Sorico se nadaljuje Rekonstrukcija ceste Podroit-Sorica se nadaljuje, čeprav žu- pan Železnikov Mihael Prevc ugotavlja, da morda prepočasi. Obnova prvega odseka ceste v dolžini en kilometer od kapelice v Sorici naprej, ki se je začela konec junija, je ta čas že zaključena, zdaj pa že poteka druga faza rekonstrukcije, za katero župan pravi, da je najbolj zahtevna. "Gre za kilometrski odsek v smeri proti Podroštu. Na tem odseku bo treba graditi tudi dodatne zidove," je pojasnil. Cesta v SorI* co bo po novem Široka kar pet metrov in pol. "Direkcija se je odločila, da bo naredila moderno cesto in na tem mestu moram pohvaliti lastnike žemljišč ob cesti, ki so predvsem pokrita z gozdovi. Rekonstrukcija je namreč zahtevala precej velike poseke, a lastniki nfso tarnali» ampak so bili navdušeni nad tem, da bo cesta tako Široka. V poletnih mesecih so na tem delu posekali les, očistili brežine in prav kmalu bodo gradbeni stroji zarohneli s polno paro," je povedal župan. Druga faza naj bi bila zaključena do poletja prihodnje leto. "Predvidevam, da bo takoj za tem podpisana pogodba z izvajalcem za tretjo fazo, ki naj bi bila zaključena v letu 2009," je Še razložil Prevc o investiciji, ki bo sicer vredna več kot 800 tisoč evrov. A. H. Rekonstrukcija y Sorico naj bi se zaključila v letu 2009 Javm zavod Ratitovec upravlja $ Športno dvorano Železniki, tamkajšnjim bazenom In muzejem, ki Ima v prittiqu prijetno turistično poslovalnico s čudovitimi spominki, med l^terimi so seveda tudi čipke, po katerih so Železniki še posebej znani. Izkoristite prihajajoče jesenske dneve za obisk katerega od teti objektov* Bazen dopolnjujeta savna in fitnes Športna dvorana primerna tudi fiazen Železniki je tik ob blagovnici Mercator sredi Železnikov za ve^e prireditve Na Kresu. Velikje 25x10 metrovinima pet plavalnih stez, Ana- Športna dvorana je na mirni lokaciji sredi Železnikov v Otokih lize $0 pred kratkim pokazale, da je voda v bazenu na zelo vi- in ima več kot 1.200 kvadratnih metrov funkdonalne površine. scki ravni, Dopoldne {razen v poletnih mesecih) ga s pridom v njq je vse. kar sodobno opremljena dvorana potrebuje 2d ka- uporabljajo sole, še zlasti iz Železnikov in Ško^e Loke. ki ima- kovostno delovanje. Z dvižnimi zavesam» jo je mogoče razdelijo v njem telesno vzgojo in športne dneve. Popoldneje v baze- ti na tri manjše dvorane, tako da lahko v dvorani hkrati pote-nu trikrat na teden plavalna šola za otroke, bazen pa obiskuje- ka več različnih aktivnosti, s tem pa zadovoljijo zelo širok krog jo tudi individualni goslje. V prihajajočih hladnejših dneh bo- predvsem rekreativnih uporabnikov. Dvorana je namenjena ste kopanje lahko dopolnili tudi z obiskom savne, ki ima vrsto šolski športni vzgoji in športnim dnevom, rekreativni vadbi in pozitivnih učinkov, poleg tega pa je v »stem objektu tudi fit- tekmovanjem v košarki, rokometu, odbojki in malem nogome- nes.Povsemtemsebostelahkoosvežiliinsprostiliševprijet' tu.Prfmernajetudizaigranjefborballa. nem bifeju ob bazenu. Bazen, savna in fitnes so med tednom Dvorana pa ni namenjena zgolj izvajanju športnih aktivnosti, Muzq s turistično poslovalnico Muzej Železniki, kije zelo zanimiv tudi za šolsko mladino, stoji (]è koncu starega dela mesta na Pbvzu, v Piavčevi hiši iz prve polovice 17. stoletja. V pritliqu si lahko ogledate skoraj 600- letno zgodovino železarstva od kopanja železove rude. njenega taljenja v plavžu, predebve surovega železa v fužini v polizdelke in izdelava končnih izdelkov v kovačnid. V prvem nadstropju je lesarski oddelek, ki prikazuje dejavnosti in obrti, ki odprti od 15. do 22. ure. Ob sobouh, nedeljah in praznikih pa pač pa tudi za organiziranje večjih prireditev, saj sprejme kar ^0 se razvijale ob zeleza rstvu S^^^^^^ od 10. do 22. ure, 2a dodatne inforrnac^e lahko pokličete na dva tisoč obiskovalcev. Tako so v njej lahko koncerti, novolet- Kot embalaže za zelezarske izdel e kraja, kuhanje oglja. telefonsko številko 04/514 63 81. ne zabave, pogostitve ...V njej je tudi klubski bife, kije odprt Bife pn bazenu lahko obiščete ob ponedeljkih med 14.30 in od ponedeljka do petka, inje namenjen predvsem druženju po 23. uro, ob torkih, sredah in četrtkih med 10. in 23. uro. ob rekreadji, pa tudi drugim go$tom. petkih in sobotah med 10. in 1. uro ter ob nedeljah in prazni- Dodatneinformadje so vam na voljo po telefonu 04/510 0410 kih med 10. in 22. uro. ali elektronski pošti: 2zs.zeiezniki{®sioLnet. makete zag na vodni pogon Veneajar^k pa vas seznanijo z na-dnom zaganja lesa v začetku 20. stoietja. Okolica Železnikov je tudi zibelka izdelovanja strešne kritine iz skrila v Sloveniji» zato je tudi ta dejavnost našia svoj prostor v muzeju. Predstavitve v drugem nadstropju vas popeljejo v splošnejšo zgodovino kraja. Več kot 300 originalnih čipk v čipkarski sobi vas seznani z razvojem klekljarske umetnosti od leta 1881 dalje. V sobi društev boste spoznali, kako $0 delovala različna društva, ogled pa sezakljud v spominski sobi rojaka iz Železnikov, akademika prof. dr. Franceta Kobiaija, znanega gledališkega kritika, profesorja zgodo^nne slovenske dramatike, urednika in pisca opomb zbranih del naših pesnikov in pisateljev. V pritii^u muzeja je tudi turistična poslovalnica, v kateri prodajajo ročno klekljane čipke, izdelke povezane s čipkami ter druge spominske in darilne izdelke, ki so primerni za različne priložnosti, kot so rojstni dnevi, poroke... Kupite Lahko izdelke tudi po naronlij; železmkarske klekljarice ustrežejo še tako zahtevnim kupcem. Muzej s turistično poslovalnico j e odprt ob torkih od 9. do 16. ure, ob sredah, četrtkih in petkih med 9. in 17. uro, ob sobotah pa od 9. do 16. ure. Več na telefonski številki 04/514 73 56. 8 Železnilcdrski glàs, tórek, i8. septembra 2007 Martini Vrh O razvojnih načrtih Martinj Vrha so povedali. mani Ana Hartman Jure Demšar, predsednik vaškega odbora: "Predelava lesne biomase v bioetanol se mi je zdela odlična ideja, a se bojim, da bo pri nas - težko uresničljiva. Študentje so predstavili dobre I ^^^^irj Vrh . Na drugo sep-ideje. Če bo le ena meso postala, bo dlj dosežen." tekalo zaključno srečanje v okviru Študentskega natečaja za pripravo razvojnega načrta te vasi» ki ga je biotehniška fakulteta v Ljubljani razpisala ob <5o-letnid delovanja. Naj spomnimo, da je lani interes za izvedbo natečaja v njihovem kraju izkazalo šestnajst vasi oziroma območij iz vseh koncev Slovenije. Strokovna komisija je tedaj izbrala Martinj Vrh, naselje samotnih kme- Astronomska opazovalnica, 'rent-a-konj' kmetije, izposojevalnica koles, sankališče, tabori za otroke, spanje na seniku, ekološko kmetovanje, bose poti, teden domače obrti, terapevtske kmetije, prenočišča v stari šoli... To je le nekaj idej študentov, ki so pripravili razvojne načrte Martini Vrha. N . Marjan Benedičič: "Nekatere ideje me niso prepričale, a je bilo na drugi strani nekaj zelo dobrih. Nisem vedel, da je veliko povpraševanja po spanju na seniku. Dobra ideja je bila tudi bosa pot in vikend naselje v gozdu, pri čemer vikendi niso last 'vikendašev', ampak vaščanov, ki bi jih oddajali v najem." o o « ciia središče vasi. "Tu že sedaj potekajo razna srečanja vaš- Čanov in bi bilo primerno izhodišče za kolesarske, po-hodniške poti, zraven bi postavili §e balinišče, večna- ter Vide Kac in Sfojce Lan- mensko dvorano za sreča- gerholc (4. letnik krajinske "ja. filmske večere, koncer- Viktor Trdina: "Vsaka skupina |e dala kakšno , arhitekture), ki bodo prejeli P^^^e, igre. v stari šoli ' ' uporabno idejo. Prisluhniti bi morali predvsem i prvo nagrado v višini 900 ponudili prenočišča, izposojevalnico koles m informacijsko točko," so raz- tij na nadmorski višini od ^ 495 do 1.030 metrov. Na natečaj se je prijavilo osem skupin oziroma 52 študentov. Skupino so sestavljali študenti iz najmanj treh oddelkov ali medoddelčnih študijev, s Čimer so želeli spodbuditi multidisdplinar- ni pristop pri pripravi razvojnih rešitev. Strokovna komisija je prejela pet razvojnih načrtov, ki so jih študentje predstavil} na zaključnem srečanju. Kraja- nom, ki so se zbrali ob nekdanji šoli, so navrgli kar nekaj zanimivih predlogov, strokovno komisijo pa je najbolj prepričal razvojni načrt pod šifro Energy avtorjev Anamari je Šegioa (5. letnik gozdarstva), Klemena Boca (4. letnik agronomije) Dekan biotehniške fakultete dr. janež Hribar (na sredini) In predsednik vaškega odbora )ure Demšar (desno) su v Martinj Vrhu posadila oreh. Ob njima prof. dr. |ože Osterc strnili študentje, ki so Martinj Vrh navezali na mednarodno Cesto obnovljivih virov energije. Po celotnem območju Martin] Vrha so si zamislili sklop krožnih poti, katerih središčna točka bi bila loka- Šoli. kier bi uredili tistim glede gozdov, lesarstva. Všeč so mi bile pohodne poti, eno že imamo. Čistilna naprava se mi zdi z ekološkega vidika dobra zadeva, [e pa res, da bi pri takšnih stvareh mora sodelovati već kmetij, ce ne kar cela vas." evrov. Justina Benedičič: "Spremljala sem predstavitev študentov, a si nisem vsega zapomnila. Veliko idej so imeli. Sicer pa mislim, da bi najprej morali oživiti šolo. Pripeljati bi morali učitelja, da bi se bolje organizirali. Včasih smo pripravljali igre, zdaj pa ni nikogar, da bi mlade to učil." tdeja o kroženju energije Zmagovalni razvojni načrt je prepoznaven po ideji obnovljivih virov energije. "Osnovni koncept je oblikovanje prostora v kroženju energije. Martinj Vrh bi lahko pripeljali do cilja energijsko skorajda samooskrbne vasi," so prepričani avtorji. "Gozd je zaloga obnovljivega vira energije, ki se že s pridom uporablja, je pa res, migliali študentje, ki so na- Avtorji zmagovalnega projekta Energy 1 poto t^. vrgli tudi idejo bose pc^ti. "Po njej hodimo bosi, zaželeno je, da poteka po različnem, razgibanem terenu, ob vodi, po travi, zemlji, uporabljamo različne materiale. kot so kamni, storži... ma terapevtske učinke, je zanimiva za otroke ter primerna za slepe in slabovidne," so razložili. val ne m razvojnem načrtu so krajani na predstavitvi slišali še vrsto zanimivih idej: ureditev sankallšča, ki ga z avtobusnimi prevozi povezali s smučiščem Stari vrh, teden domače obrti, ekološko kmetovanje, gojenje zeliSČ, organizacija poletnih in zimskih taborov za Poudarili so še, da bi s pove- otroke, ureditev kolesarskih čano sečnjo redčili in nego- in pohodniških poti, turi- slišal tule od nekoga. Lahko bi padle na plodna da. Krajani 50 zavzeti, iščejo niše v razvoju. Študentje so razmišljali v smeri, da krajani med seboj sodelujejo. To je velika niša na različnih področjih, na primer pri trženju kmetijskih izdelkov. Je pa res, da študentje nekoliko manj poznajo možnosti financiranja projektov. Ve- da bi to lahko bolje izkoristi- vah gozdove, predlagali so stične informacije v vaškem Čina je navajala evropska i s predelavo sekancev. ki že poteka. Martinj vrh je bogat z vodotoki, malo hidro-elektroamo že imate, lahko usmeritev v nego kvalitet- centru, spanje na seniku, sredstva, a so to premajhni nih dreves, ki na trgu dose- kozjereja, intenzivnejši raz- projekti. Celo na občinskem gajo višje cene, denimo gorski javor. Na strmih podro- bi uredili še eno. Izkoristiti čjih so priporočili rejo drob- bi se dalo sončno energijo. Kom lin alno i n fra str u ktu ro nice, predvideli so pašnike za govedo, kjer teren ni tako bi lahko uredili na način, da strm. "Pasli bi cikasto gove- bi se nekaj gospodinistev do, lahko pa mdi škotsko vi- združilo in imelo skupno rastlinsko čistilno napravo. šinsko govedo, ki ima dobre karakteristike - i e skromno, Te skozi mikroorganizme. ima dobro meso, telitve so ki živijo na rastlinah, pre6š- lažje. " so utemeljili. Poleg čujejo komunalno vodo," so že omenjenih idej v zmago- je niso bile utopija, kot sem voj kmečkega turizma, astronomska opazovalnica, reja prepelic in prodaja pre-peličjih jajc, konjeniški center s hipoterapijo ... Vsem projektom je bilo skupno, da so ob stari šoli predvideli center vasi. Nad idejami študentov je bil presenečen tudi župan Železnikov Mihael Prevc: "Ide- nivoju smo premajhni, da bi lahko samostojne kandidirali za evropski denar, zato se moramo občine pri tem združevati. Projekti so bili z ekonomskega vidika nekoliko slabSe obdelani." Na občini Železniki si ta Čas lahko ogledate razstavo razvojnih načrtov Martinj Vrha, oktobra jo bodo prese-ili na biotehniško fakidteto. Železnikarski elas, torek, i8. septembra 2007 9 Niko Železniki investicijo stabilno aio "Naia vetikoserijska proizvodnja mora potekati avtomatizirano, brez zapletov, čim bolj tekoče. Na 1,3 sekunde mora vsaka montažna lini)a izdelati nov mehanizem. In nato spet in spet,odločno pravi Valentina Nastran, direktorica podietja Ntko Železniki. Boštjan Bogataj litvi v nove prostore oa Otokih i6 smo kar za desetkrat poveča-Ždezniki • Delniška družba li obseg proizvodnje mehaniz-Niko Železniki z več kot 6o-let- mov. Kljub dejstvu, da smo pn> opremo so investirali tudi Francozi, proizvodnja pa zaradi prostorske stiske poteka v Škof-ji Loki. Gre za zelo perspekti- no tradidjo )e vedno poslovala izvodnjo avtomatizijali, radona- ven program, kjer načrtuje- stabilno in uspeSno, V zadnjih lizirali, del programa selili v mo podvojitev proizvodnje Že letih gre 320 sodelavcem Ntka Škofjo lüdco, neperspektivnega v prihodnjem letu." Še bolje. Razloge gre iskati v lan- tudi ukinili, smo imeli proble- skan bistvenem poveta - tah, nedeljah in praznikih, ter Za kakšen objekt ro, kolii^na v dnigi polovici avgusta - smo trgu ponudili maksimalno kopi- je vrednost investidje? " Predračunska vrednost investi-djskes programa, Id še ni za- prestavili določeno opremo iz dno naših izdelkov. Uni smo starih prostorov in postavili novo. Načrtujemo, da bomo dose^ celo boljši rezultat, saj smo namesto i,2$ milijona ev- ključen, je znašala 74 milijona do konca oktobra uspeli s rov dosegli 141 miÜjona evTov Zalaj gre Niku v zadnjih Mh še bolie od že dobrih rezulätDV^ "Konec lanskega jajiuaija je evropska komisija v Bruslju potrdila začasno, konec julija pa petletno odredbo o uvedbi carinske zaščite za uvoz mehanizmov eVrov, Od tega namenjamo dobro polovico za opremo • nove montažne linije za proizvodnjo mehanizmov in oprema za izdelavo sestavnih delov • ostalo pa za stavbo. Objekt bo zgrajen v treh etažah s skupno 4.860 kvadratnih metrov površin s poudarkom na proizvodnih prostorih Nekaj novih prostorov bo namenjenih za skladiščenje in nekaj za režijske službe. Novi objekt je spojen s starim, kar otežuje že tako zahtevno gradnjo in jO tudi draži. Ob novo- kompletnim dokončanjem dobička, kar je 12,8 odstotka več gradbenih del v Ideti in v prvi oziroma odstotka od celotnega prometa. V primerjavi z letom 2005 pa smo dobiček povečali za 2.5-kiat S tem smo bili zadovoljni vsi • vodilni, zaposleni in lastnßd." etaži in takrat v uporabo tudi predali objekt in vso novo opremo. " AU t>o nova investicija zadostila peljem proizvodnje za večlel? Se bkšen trerKl riadaljuie letos "Z novo naložbo v opremo in in v vaših načrtih ludi v prihod- izgradnjo prostorov bomo lah- njih Mh? ko normalno realizirali dolgo- "Načrti so še vedno zdo optimi- ročne načrte - povečano proizvodnjo in prodajo. V dveh de- stični, saj želimo s tem tempom nadaljevati oziroma ga Še po- setletjih smo za desetkrat po- spešiti. Doseči želimo 7,2 od-proizvajakevizLjudskerepubli- gradnji smo spoaiali tudi stro- večali obs^ proizvodnje, zato stotka večji obseg proizvodnje ke Kitajske. Začasna odredba je povzročila izrazito povpraševanje po mehanizmih na evropskem področju, saj so bile uv^ dene visoke carine (27,1 odstotka za kitajske proizvajalce, ki so sodelovali pri antidiimpinškem procesu in 474 odstop za vse ostale), Id so zdo povečale ceno kitajskih mehanizmov." ge državne predpise, ki so glede možnosti koriščenja prostora izredno togi. Predpisi o transportnih po^, požarni varnosti, delovnih pogojih in podobno, so elementi, ki izredno zmanjšuj^ proizwDdni prostor. Ne trdim, da ne skrbimo za varnost, vendar so ti uloepi pretirani." so bile naložbe tudi v preteklih letih vedno prisotne. Naši načrti so, da od letos, ko planiramo 115 milijonov kosov mehanizmov. v novih prostorih z novimi linijami proizvedemo in prodaje ter dobiček še nekoliko povečati v primerjavi z letom 2006. Ob polletju rezultati kažejo, da gremo v pravo smer, zato ni bojazni za dos^^ je načrtovanih rezultatov ob koncu Ali je novogradnja ob obstoje- vkižek v nwv opremo? čem tovarniškem objektu od- "Ob poteku investidje ne mo- govor na povečano povpraše- rem mimo dejstva - velikega vanje? "Vsekakor. Veliko evropsko povpraševanje po mehanizmih nas je preusm^o iz razmišlja- več kot 130 milijonov kosov leta. Ob tem moram poudariti, mehanizmov. To pomeni, da da ustvarjeni dobiček v zadnjih bomo zapolnili povečano pov- letihvvečjimerinamenjamozd praševanje in nadaljnje širitve reinvestiranje-naložbo,okateri Kar pokivico inv^lidje ses1avi)a kapacitet ne bodo potrebne. smo govorili, je treba finančno Nova investidja nam tudi pokriti. Pričakujemo, da bomo omogoča, da ohranjamo položaj največjega proizvajalca mehanizmov v Evropi in z ustvarjenim dobičkom v letu 2006 in načrtovanim v letih 2007 in delno v letu 2008, in- uspeha, saj bo naša domaČa orodjarna izdelala vsa potrebna orodja za nove monta&e linije. Hkrati jim je v sodelovanju z Izredno pomembno je, da s kom za investidjo nismo poza- bomo iahko obdržali 30- vestidjo dokaj normalno fì-odstotni tržni ddež v Evropi. nancirali. Kljub velikim izdal- Valentlna Nastran« direktorica NIka Železniki nja o investkiji v začetek izgrad- našim francoskim kupcem, s strategijo delovanja na zi^a- bili na delničarje, saj vsako leto nje dodatnih kapadtet Enostav- katerim smo vzposta^ part- njem trgu nadaljujemo in na- dd dobička namenjamo za iz- no smo morali povečati zmog- nersko soddovanje, uspelo iz- dalje gradimo na dolgoročni plačilo dividend. V letošnjem Ijivosti, tako v prostore l»topre- delati novo montažno linijo za uspešnosti in stabilnem po- letu smo izplačali 1,5-krat višje Novogradnja ponuja zagotovilo, da bo podjetje v prihod- mo. V zadnjih 20 letih po prese- izdelavo letev visečih map. V slovanju. dividende kot leto prej," njih letih uspelo zadostiti povpraševanje natreih Evro|>e. Proizvodnja podjetja Niko Železniki se je v zadnjih 20 letih podeseterila. / e n ! k ! CE X Be^ NOVO v prodajnem programu NIKO: ročni b«t«rlj9kl ap«rat za vezanje armaturnih mrež RE-BAR-TIER, prolxvajska MMC Japonska spajanj« ! pritr}evanje jeklenih profilov na beton z 20-bar5ko tehniko pnevmatskih zabilalnih aparatov MAX In uporabo ultra lahkega kompresorja MAX vrhunski pnevmatski zabijalni aparati BeA za pritrjevani« sponk in žebljev NIKO Jeklena vlakna NIKO, v rinfuzi aH lepljena, za mlkroarmlran beton {talne betonske plo$2e» ploiiadli «sirihi, tuneli NIKO, kovin ar sV Otoki I« 4228 Železniki • veleprodaja: 04 51 17 735 - maloprodaja: 04 51 30 818 - fax: 04 51 17 712 * E-malh lnfo@nlko.si - WVKV^. n iko.si ! 10 železni kar s ki glas» torek, 18. septembra 2007 alples Železniki Večja proi J v veci a "Dobrih šest milijonov vredno in izredno pomembno investicijo v logistični center bomo dokončali do prihodnjega poletja," pravi Franc Zupane. Najbolj pomembna je tehnologija v notranjosti, ki je tudi zelo zahtevna in bo za- Boštjan Bogataj Železniki - Alples Železniki se ponaša z veČ kot polstolet- gotavljala komunikacijo no lesarsko tradicijo, ki je že prek dvigal. Paletna mesta dolgo doma v Železnikih, se bodo zapolnjevala avto- Skozi zgodovino se je sreča- matsko, kar pomenit da se la z vrsto investicij, pred bo delo lahko odvijalo kadar- podjetjem pa je nova - iz- koli, tudi ob praznikih ali gradnja sodobnega skJadiič- ponoči. Povedano drugače, no logističnega centra. O po- dvigala bodo sama preko slovanju in načrtih smo se programa polnila skladišča. pogovarjali z direktorjem Alplesa, Francem Zupan-cem. Ob zbiranju izdelkov za naše kupce pa bosta v dvigalu dva skl adiščruka, ki se bosta voziJa od lokacije do lo-Na zunaj se v Alplesu ne kacije in nabirala blago. To podpira našo strategijo, ki govori, da na trgu ponujamo nadgradljivo pohištvo. To je pomembno, saj lahko vsaki stranka izbere karkoli želi iz opazi ničesar novega, bliž|l pogled pa na dvorišču raz* kriva gradbišče. Kaj se doga* ia? "Drži, da je naša nova investicija skrita na dvorišče AJ- našega programa." plesa. S širitvijo naših programov in s tem proizvod- Z deli ste začeli lelos poleti, kdaj bo investicija zaključena in kolikšna je predračunska vrednost? nje leto. Poleti naj bi začeli z rednim delom v novem centru." nje, ponudbe na trgu in načina naše ponudbe, ki vključuje dobavni rok do 20 dni Ali ta investicija kaže» da je Alples v dobri kondiciji.^ "Vedno bi lahko delali še več. Odgovor v večji proiz- nekaj načrtov, a naj ti zaenkrat ostanejo skrivnost." Veliko podjetij iz Škofielo-Škega bazena se srečuje s pomanjkanjem kadrov. Kako je pri vas? Bi potrebovali več sodelavcev? vodnji pa leži vtem, da, če je "Naj najprej izpostavim, da in zaloge celotnega asorti- "Naložba v sodobno skladiš- bil včasih en program dovolj Franc Zupane, direktor Alplesa Železniki www.alples«si mana, smo biJi primorani v Če oziroma logistični center investicijo. Zmanjkalo nam je bila nujna, saj smo dosedanje skladišče iz proizvodnih prostorov preseliti na dvorišče in v ta namen postavili že tri Šotore. Investici- je prostora za skladiščenje, ki je bilo do sedaj organizirano v proizvodnji, zato gradimo nov logistični center. Danes spremljanje modnih trendov Tradicija Alplesa sega 52 let v preteklost, ko se je začela lesna industrijska proizvodnja, Še prej pa so poznali sodarsko V njej bomo imeU dovolj za- jo smo začeli izvajati pred loge za izpolnjevanje dobav- dobrim mesecem, dela pa nih rokov, poleg pa bo tudi potekajo po programu. Inve-sodobna odprema izdelkov. " sticija obsega tri sklope: izgradnjo osnovne stavbe, po- Zakaj ste se odloČili za sodobno skladišče, ko vendarle za en prostor v stanovanju, danes za vsak prostor ponu« jamo vsaj dva kompatibilna programa. Pri dnevnih sobah ponujamo celo tri različne programe, dve za spalnice in otroške sobe in podobno. V Alplesu smo se specializirali na različne ciljne skupine in delamo raznoliko ponudbo. S selitvijo skladišča na dvorišče in kas- stavitev zahtevne tehnologije in distribucijski center, ne^e v logistični center se proizvodnjo. Začeli so s proizvodnjo lesenih ohiiij za glas- vsi trdijo, da je skladiščenje Kot kaže sedaj, nas bo ta in- nam sproščajo kapacitete v bene skrinje in televizije. "Zanimivo je, da tudi danes dela- zgolj strošek? mo avdio vìdeo omarice, sicer pa s tovrstno industrijo nis- "Logističen center bo unika-mo več neposredno povezani," zgodovino opisuje direktor ten v Evropi, podobnega Franc Zupane. Leta 1988 je poceni nafta spodnesla les iz smo videU zgolj na Nizozemskem. Objekt bo visok skoraj 20 metrov, paletna mesta bodo hkrati delovala elektronske industrije, že veliko prej pa so začeli proizvajat pohištvo za predsobe, pred 30 leti pa Še dnevne sobe, spalnice, otroške sobe in podobno. Tradicijo tudi danes ohranja- vesticija stala dobrih šest milijonov evrov. Po termin-skem načrtu naj bi do sredi decembra objekt spravili pod streho, v zimskih mesecih pa bi montirali tehnologijo. Ce nam bo vreme na- proizvodnji, zato že tečejo projekti za posodobitev obrala pohištvo. Ta obsega predvsem ploskovni del proizvodnje in montažo, ki bo povsem nova. Tako bomo lahko na enem mestu obvla- je reklama za gimnazije v preteklosti naredila precej škode. Danes je dobro vidno, da obstaja veliko možnosti za zaposlitev v tehničnih poklicih. Ne mislim samo na lesarje, elektrikar-je» strojnike, ampak tudi na arhitekte, računalnikarje in druge. Apeliram, da se mladi večkrat odloČijo za šolanje na srednji lesarski šoli, saj jim tudi ta zagotavlja nadaljevanje šnidija. vseeno pa jim ostane veliko znanja na tem področju in hkrati tudi veliko priložnosti za delo v dolini. V Alplesu vseskozi iščemo sodelavce, v ta namen tudi štipendiramo dijake, jih spremljamo in usmerjamo. To pomeni, da jo, spremljajo modne trende in posodabljajo proizvodne kot nosilni obod, fasada in klonjeno, bomo objekt po- dali vse programe, ki jih da- se ob koncu šolanja že do- streha pa bo zgolj pancina, skusno zagnali maja prihod- nes proizvajamo. Imamo še bro poznamo. " Železnikarski glas, torek, 18. septembra 2007 n Zanimivosti Igra Dražgoše Rok Plntar, predsednik KUD Dražgćšć in réiiséf igre na prostem Sveta Lucija, ki je prerasla v enega osrednjih letošnjih kulturnih dogodkov v občini Železniki. Ana Hartman Dražgoš« - Vodenje KUD Dražgole je v začetku leta 2005 prevzel tedaj 26-letni Rok Fintar. "Ker je bilo društvo v precej žalostnem stanju, smo ga ustanovili kar na novo. Sicer pa je pred tem imelo tudi kar nekaj bega vremena odpadla, še veliko. A smo sklenili, da mladim pa sem želel delo Janeza Evangelista Kreka, ki končamo takrat, ko je bilo me je že ob prvem branju vzdušje na vrhuncu, ekipa povsem prevzelo, predvsem pa še ne naveličana. Sedem predstav na gozdnem obronku Za plotom v Draž- gošah si ;e aprila in maja ogledalo približno 1.500 Iju« di. Celotno igro smo uprizo- pokazati. Skoraj nihče namreč ni vedel, da sploh ob» Staja, kaj šele, da v sebi skriva tolikšno duhovno in zgodovinsko vrednost." plodnih obdobij, nazadnje v rili še julija na Kovaškem Koliko ljudi je sodelovalo pri začetku oo-ih let, ko so na šmarnu v Kropi, kjei se je projektu? za zdaj bolj ali manj enak, Ne vera, a bo odločitev rreba kmalu sprejeti. Na mizi imam sicer nekaj iger, ki so v igri', igralci so me prosili, da bi se kmalu lotili česa novega, ambient čaka... Mogoče bi si bilo po naporni sezoni dobro vzeti leto dni počitka, kar pa je za gledališko skupino lahko nevarno. Vprašanje je tudi, ali bi bilo oder postavili dobre igre. zbralo približno 300 gledal- "Cela vas, sicer tolikšnega pametneje eno sezono odig- Dramska tradicija v Dražgo- cev, z delčkom igre pa smo uspeha Še zdaleč ne bi bilo. šah ima sicer še mnogo sta- se predstavili tudi na slav- Ob nobeni prošnji nisem rejše korenine. Najstarejši nostni seji ob občinskem naletel na negativni odgo- vaščani se radi spominjajo prazniku v Železnikih. Vsaj bogatega kulturnega življenja v vasi pred drugo svetovno vojno; leta 19x7 je bila del Svete Lucije je tako videlo okoU dva tisoč liudi. " vor. Poleg 17 igralcev in še- petalke je bÜo samo za kvali- rati v dvorani, kjer je z organizacijo veliko manj dela, poleg tega pa ni treba 'gledati v nebo'. Letos smo z vremenom imeli neizmerno letno izvedbo vsake predsta- srečo, v naspromem primeve na prostem potrebnih Še ru bi bilo vse skupaj lahko na primer zadnjič odigrana Menda ste se projekta lotili vsaj deset ljudi. Seveda je velik polom." Sveta Lucija, " pripoveduje predvsem zato, ker so bile bilo pred tem treba poskrbe- Pintar, ki se je s Člani druš- Dražgoše močne na drugih ti za ureditev prireditvenega Torej Dražgoše v prihodnje tva odloČil, da v Dražgošah področjih, denimo na gasil- prostora, izdelavo in posta- na kulturnem področju ne ae bo več kulturnega mrtvila. Ambiciozno so se lotili priprave igre na prostem Sveta Lucija, ki jo je Janez Evangelist Krek napisal prav za to vas, 70 let po zadnji uprizoritvi pa jo je videlo okoli dva tiso^ gledalcev. skem iü športnem, na kul- vitev kulis, kostume, promo- bodo veČ pešale? turnem pa so pešale djo, finančna sredstva ... Le "Predvsem lahko upamo, da "Res je. Tudi sam sem bil stežka bi našli hišo v Draž- prej alctiven v Športnem društvu. Lepo je bilo, vendar je v vasi nekaj manjkalo: predvsem večja medgeneracijska povezanost. Že s športom bo na področju kulturnega življenja v vasi čim manj mrtvil, kakršna so se pojavljala v minulih letih. Ne delam si utvar, da se bo vsako Boste Sveto Lucijo prihod« leto na igre v Dražgoše zgmi- gošah, ki ni tako ali drugače vsaj malo posodila svojih močL" smo to skušali popraviti, Še nje leto znova uprizorili? lo toliko ljudi, kot se jih je le- ste si predstavljali, da bo večjo priložnost pa sem za- "Igra je bila zamišljena kot tos, čeprav bi bil tega zelo ve- Čutil v kulturi. Na športne enkraten projekt in ponovi» sel. Upam. da so mladi v Sve- igra naletela na lak odziv? "Odziv je presenetil vse. Verjeli smo v projekt, nihče pa t\i pričakoval, da bo igra prerasla tako rekoč v enega osredjih letošnjih kulturnih prireditve starejši ne pride- tve vsaj nekaj let ne načrtu- ti Luciji našli nek igralski nav- jo, kulturne obiščejo. Želel jemo. Upam pa, da do njene dih in začutili lepoto odia. sem, da bi se v vasi prav vsem nekaj dogajalo, od naj- naslednje uprizoritve ne bo minilo toliko let, kot je od mlajših do najstarejših. Sve- prejšnje." (op. p. 70 let) dogodkov v občini. V celoti ta Lucija je pokazala, da smo smo Sveto Lucijo odigrali osemkrat. Lahko bi jo Še večkrat, sai je bilo zanima- Dražgošani to neznansko potrebovali. Z igro sem se želel starejšim zahvaliti, ker Želel bi, da bi se režije in organizacije kulturnih prireditev v vasi lotil še kdo drug. Sicer pa bi bili dobrodošli tudi dnižabni, kulturni veče-kalero igro boste pripravili ri, večeri recitalov, morda Verjetno vas že sprašujejo, za prihodnje leto i pevska srečanja, kajti ljudje Z O s Rok Pintar; ''Igre sem se lotil z vefikim žarorri) a skoraj brez izkušenjr če zdaj gledam^ za tako velik projekt kar malo naivno." o o ll^ < Ù o o o & nje tudi za zadnjo predstavo so po tisti strašni tragediji 'Takšnih in podobnih vpra* smo ob materiaini prežrtosti V KUD Dražgoše še nekaj let ne načrtujejo ponovitve v Dražgošah, ki je zaradi sla- Dražgošam vrniJi življenje, šanj je veliko, odgovor pa je vse bòi) lačni duha." Svete Lucije« Prisega na ekološko kmetovanje Anamarija Habian iz Dražgoš je pred leti ostala sama s šestimi otroki. Z vsem srcem se posveča ekološkemu kmetovanju» redi tame in prepelice... Ana Hartman zemlje, dobršen del v hribovitih predelih- Včasih so imeli večgo- jedo travo in seno, pa tudi pwzi-mi so lahko zunaj. Pri nas so pred nekaj leti izgubila moža, kar ne zmanjka energije- "Ima- Dražgoše • Gospodarica ekolo- veda, ta čas pa imajo v hlevu le lame bolj 'ljubljenčki'. Ko je so- mo precej zelenjave in sad ja. Jaške kmetije pr* Šimnu v Draž- Se tri krave dojilje in tri tdeta, rodnik pred časom aklal sam- bolia in hruške posušim, nekaj gošah Anamarija Habjan je resnično vsestranska. Kot pravi, niso nikoli intenzivno kmetova- Ü, ker so pridelovali bolj ali manj za lastne potrebe, v zadnjih letih pa so se še bolj posvetili ekološkemu kmetovanju. Šimnovi imajo pet hektaiiev obdelovalne pol^ tep pa redijo puisne. Pred tremi leti so kupili dve lami. ki so prava atrakcija v Dra^ošah. "Večkrat nas kdo obi^, da bi videl lami Kupili smo samca in samico, ki ima zdaj že mladiča. Bile so nam všeč in sploh niso zahtevne: ca, seveda nismo mogli jesti jih predelam v sokove, po sta njegove^ mesa. " Lame so sicer znane po pljuvanju, a Anamarija pojasni, da v Čkiveka ne pljuni: "So plašne, pljuvajo pa, kadar se zjezijo. " Simnovi so letos kupili Še tri ovce, ki jim poleg lam prihranijo precq napome-ga robi^ dela v br^u, saj po-pasejo hribovite terene. Poleg tega imajo 50 prepelic, in kot pove gospodarica, se prepeličja jajca dobro prodajajo. 'Zanima-nja zanje je veliko, mnoge stranke jih kupijo po priporočilu zdravnikov, Češ da nimajo holesterola. Prepelice tudi bolj pridno nesejo kot kokoši: prve teoretično znesejo eno jajce na 18 ur, kokoä pa na 25 ur," Anamarija, k5 je dejavna tudi v združenju ekoloških kmetov, ob pomoči domačih počne še marsikaj drug^. Zdi se, da mamid šestih otrok, starih od Anamarija Habjan s svojimi izdelki rem postopku kuham žganje in delam različne likerje, največ orehovega. Delam tudi kis in nabiram zelišča, " je naštevala. V Železnikih jo dobro poznajo tudi po domačem kruhu. Id ga že vrsto let peče v Icušni ped, in drugih slatŽdh dobrotah. Veliko svojih pridelkov in izdelkov proda doma, ob četrtkih pa jih ponudi tudi na ekološki trž-nid v Kranju, enkrat na mesec pa še na Bledu. '*Zdi se mi. da bodo ljudje pridelke in izdelke ekoloških kmetij znali vedno bolj ceniti Presenetilo pa me je, da kupce kruha pc^osto zanima samo, ali je bil ta pečen v krušni peü, ne pa, iz kakšnih sestavin je narejen," pove Anamarija in doda, da je največ povpraševanja po jajcih, od kruha pa proda največ pšeničnega polnozr- devet do šestindvajset let ki je natega. Lami Pika in Andi, atrakcija v Dražgošah 12 Železnikarski glas, torek, 18. septembra 2007 Sola J vrtec Šolarji v Davči so povedali... zvonca ne poznajo Anja Petemelj: "Zdaj hodim v drugi razred in v šoli se imam super, še posebej zato, ker me uči mamica. Brati in pisati sem se že naučila. Hodim tudi v čipkarsko šolo in sem lani že naklekljala čipko. Rada plešem. Všeč mi je, da se vsi na šoli med seboj poznamo." Podružnično ioio v Davči obiskuje 20 učencev. Voznik šolskega kombija prevozi već kot 40 kilometrov, da vse pripelje v šolo. Pozimi v snegu ima s seboj motorno žago, če bi se morda pod težkim snegom na cesto podrto drevje. Ana Hartman Davča • Šolski kombi se pred šolo v Dav^i prvič pripelje ob sedmi uri zjutraj, ko iz njega izstopi sedem učencev iz osojne Davče. Voznik Drago Čerin se lakoj nato odpravi po Štiri otroke v Zgornjo Davčo, pet minut pred osmo pa pred Šolo kombi postane še tretjič, iz njega pa izstopi osem otrok iz Spodnje Davče. "Da Drago zjutraj pripelje vse v šolo, prevozi več kot 40 kilometrov. En učenec, na primer, stanuje povsem blizu smu« čišča Cerkno in je tako od šole oddaljen približno sedem kilometrov. Drago je zelo vesten šofer, otroci so vedno v Šoli pravočasno, Šolarji v DavČi z učiteljicama Martino Peternelj In Milico Križič ter kuharico Mojco )elenc tudi pozimi redko zamudi- jo. če ponoči zapade sneg, vzame s seboj motorno žago, saj se lahko zgodi, da lan Mohorič: "V prvem razredu mi je všeč. Rad | hodim v šolo in prav nič težka se mi ne zdi. Veli-ko pojemo in plešemo. Naredil sem tudi pajaca. Rad bi se naučil pisati, brati in rìsati." A. H. Železniki Uvedli bodo eRedovalnico 2 novim Šolskim letom je vpogled v ocene učencev tehnološko omogočen na 4^0 osnovnih in srednjih šolah, a bodo na nekaterih z uvedbo eRedovalnice še počakali. Med slednjimi pa ne bo OŠ Železniki. Po besedah ravnatelja Franca Ranta jo bodo skušali uvesti Še v letošnjem Šolskem letu. staršem pa bodo e-novost predstavili na roditeljskih sestankih. "Ocene že sedaj vnašamo v sistem, vendar jih bomo potem mo- smo bili zaradi snega, denimo, več dni brez elektrike," pove vodja podružnične Šole v Davči Martina Peternelj, ki tam poučuje 15 let. Ob osmi uri se dvajset otrok od prvega do četrtega razreda osnovne Šole razdeli v dve skupini: pet prvošolcev in osem drugošolcev v enem razredu poučuje Petemeljeva, tretje- in četrtošolcev pa si jo 'delijo' s podružnično šolo v Sorici. In kako poteka pouk v kombiniranih oddelkih? Petemdjeva, ki je pred tem poučevala v Ljubljani, pravi, da je to za učitelja ve-iko bolj naporno: "Ves Čas moraš misliti, kako boš uskladil učence. Najprej na primer zaposlim prvošolce, nato Še drugošolce. V tem moraš , sicer SI "revež', saj moraš stalno misliti na dve področji." Pa so otroci v kombiniranih oddelkih ubogljivi? "Prvi mesec jih moraš malo bolj )e letos sedem, uči jih Milica trdo' prijeti in je nato mir imamo, a učenci običajno ne hodijo iz razreda na hodnik- Sicer pa jih izkoristimo za pogovor ter da pospravimo stvari in se pripravimo na novo uro, " je pojasnila. Vsi se ob pol desetih zberejo v jedilnici v pritličju, kjer jih kuharica Mojca jelene iz Davče že vrsto let razvaja z dobrimi malicami. Pol ure kasneje se vrnejo v učilnice, kjer običajno ostanejo do konca pouka. Šolski kombi prve domov pelje ob 12.20, zadnje pa ob 13.15. Na vprašanje, ali bi raje hodili v veliko šolo, mi otroci seboj. obisku centralne šole v Železnikih mi učenci večkrat rečejo, kako hrupno ie tam in da se imajo tu bolje," se spominja Petemeljeva. Leta 1953 je šolo v Davči obiskovalo 74 učencev, do leta 1971 so imeli celo osemletko, zadnja leta imajo okoli 20 otrok. Za prihodnost Šole se rali sproti. Mislim, da uvedba eRedovalnice ne bo zmanjša- : ca Ana Fajfar z Rudnega, ki poznajo. Križič iz Cerknega. V po- celo leto," še pristavi, moč jima je tudi vzgojitelji- šolskega zvonca v Davči ne "Odmore sicer nekaj časa žago» tovo Se ni treba bati, saj je Oavča znana po družinah z veliko otroci. Med 20 učenci so letos tudi štirje otroci iz največje družine v občini Železniki. Naj spomnimo, da sta Klementina in Ro-odločno odvrnejo, da ne in man Gartner letos povila da so veliko raje v majhni šoli, saj se vsi poznajo med dvojčici in imata že deset otrok. la stikov učiteljev s starši, saj sama ocena o otroku pove malo, Za vse ostalo bodo starši še vedno morali priti v Šolo. Sicer pa imajo pri nas starši večinoma zelo dobre navade, kar se tiče obiskov v šoli," je dejal ravnatelj. Osnovno Šolo Železniki v letošnjem Šolskem letu obiskuje 733 učencev, od tega jih je šolski prag prvič prestopilo 79. Na podružnično Šolo v Sdcih hodi 97 učencev, v Davčo 20 učencev, v Sorico 17, v Dražgoše pa še eden manj. V Sorici in Dražgošah imajo letos po enega prvošolca, v DavČi jih je 5, največ pa v Selcih - in sicer 19. A. H. Vrtci povsem polni Ana Hartman Naročanje na telefon: 04 ZOl 42 41. e-postat na10ciiine@g4las.si Železniki» Selca - V Vrtec pri OŠ Železniki je v letošnjem šolskem letu vključenih 177 otrok, od tega jih 135 obiskuje vrtec v Železnikih, enoto v Selcih pa 42. "Vrtec je povsem poln, na vstop vanj Čaka kar 24 otrok. Še nikoli jih nis mo imeli toliko na Čakalni listi/' je dejala vodja vrtca Martina Markelj. Po pričakovanjih je poln tudi Antonov vrtec v Železnikih, ki ga obis« kuje 44 otrok. "Zanimanje je veliko, vsaj polovico otrok moramo zavrniti. Starši sicer otroke prijavljajo v vrtec od enega do dve leti pred samim vstopom," je povedala po- Utrinek z vrtca v naravi na Rakitni, kamor je maja odšlo 79 otrok Iz vrtca pri OŠ Železniki. močnica ravnatelja katoliškega vrtca Nežka Čufar. Sicer pa se bodo prihodnjih mesecih v vrtcu pri OS Že- 40-letnice, ki jo bodo obeležili leta 200S. "V praznovanje bomo vključili tudi star- bliža praznovanje okrogle obletnice, bodo dobro vedeli tudi otroci, s katerimi se seben pomen namenili tudi je razložila Martina Markelj. Domovinski vzgoji bodo po- lezniki še posebej posvetili §e. lotili se bomo priprave bomo letos še posebej po« v Antonovem vrtcu, kjer bo pripravam na praznovanje posebne publikacije. Da se svetili domovinski vzgoji," sicer rdeča nit prijateljstvo. ŽeleznikarsU glas, torek. 18. septembra 2007 Ku LTU RA 13 Slika vse y kar V petek zvečer bo v Galeriji Muzeja Železniki odprtje razstave likovnih del Francke Kavčič. Svoj slikarski talent odkrila šele po upokojitvi. Igor Kavčič Motivi starega dela Železnikov, Racovn k, okrog plavža, pri cerkvi, Železniki, kot so izgledali nekoč..., portreti v nukin j, c ve ti iC n i Sopk i, zimska krajina, dekle, ki kleklja Čipke, njen spomin na najstniška leta, Id jih je preživela na Racovn'ku. Na stenah v hiši si ogledujem slike, ki jih je n-a slika la po njej všečnih motivih Eve, kakršne slika Irena Polanec, ljuba )i je Kofetarica Ivane Kobilce... Več kot trideset slik, ki so danes še v priročnem skladišču, bo v petek postavljenih na ogled v Galeriji Muzeja Železniki. Francka Kavčič tokrat prvič KakSnI motivi pa so vam najbolj pri srcu? "Razi ič no. Rada si ikam zimo. Tudi motivi Železnikov danes in takih, kot so bili nekoč, so mi zelo blizu." Francka Kavčič z motivom Racovn'ka, dela Železnikov» kjer je preživljala svoja najstniška leta. 1 poto: (co» kav<<£ Železnikov nekoč? Torej ustvarjate tudi po starih fb-tografijah, raz^ednicah? "Tako je. 2a predlogo so mi razglednice in fotografije, Če je potrebno, pa si grem motiv ogledat tudi v živo. Vedno namreč slikam doma in Čez dan, ko je dobra svetloba. Kaj vem, najbrž rabim nek svoj mir pri delu." Čela obiskovati likovno de-predstavlja slike, ki jih je lavnico in moram reči, da Veliko delale? "Se mi zdi, da kar precej. Slikanje me je res navduši« ustvarila v zadnjih desetih letih. Potem ko se je upokojila in odkrila svoj slikarski talent. Ustvarila je prav fme smo se pri njem res veliko naučili. Slikali smo na papir, steklo, akvarele, na koncu tudi z akrilnimi barvami pravilno nanaša na platno, kako se senči, kombinira barvne odtenke ... Vse te lo» tako da ob platnu preii- osnove sem dobila prav pri vim kar precej časa. Vam Kačarju in zato sem mu zelo povem, super zadeva za hvaležna. No, hči je kasneje "penzion I« II slike, čeprav sama v svoji na platno. Skoda, da nam je prenehala s slikanjem, zani- skromnosti pove le, da tako pač slika in da ji kakina slika najbrž res dobro uspe. Pravile, da ste slikati začeli precej pozno, šele po odhodu v pokoj. Pred tem ni bilo časa, prave volje, mogoče poguma "S slikanjem sem se začela ukvarjati bolj po naključju kot ne. Pred desetimi leti se je hčera prijavila na slikar« sko delavnico pri Miru Kačarju v Sorici. Dvakrat sem jo peljala na delavnico in jo čakala, da se ta konča. Ko slabo vreme preprečilo slikanje na prostem. V. okviru Groharjevih dni smo potem imeli razstavo." ma jo bolj sodobna likov- Ti simpatični otroški obrazi nost, sama pa sem vztrajala so vaše vnukinje? Ste torej pri Kačarju odkrili nov talent, ki se je doslej skrival v vas ? "Lahko bi tako rekla. Sicer sem biia v risanju dobra že v osnovni šoli, dobro mi je šlo tehnično risanje, pa me je ravnatelj Leopold Kej žar priporočil v tovarni Niko, da in slikanje me {e vedno bolj navduševalo. Najprej sem delala na papir, pa izpiran- ke, kasneje pa so me začeli "Ja. Poskusila sem tudi s portretiranjem. In saj veste, najprej na vrsto pridejo otroci. Lahko rečem, da sem v spodbujati, češ saj ti gre do- vseh teh letih dobila kar pre- bio, začni slikati na platno." Pri motivih opažam, da niste veliko izbirali, tu so cvetlični šopki, hiše v starih Železnikih, portreti... "Lotim se vsakega motiva. cej poguma pri slLkan)u. Vedno se splača poskusiti, pa naj bo motiv še tako zahteven." tehnično če mi je všeč. Slikam vse, risarko. To delo sem kasneje opravljala vse do upokojitve. kar je lepega. Zato bo razstava tudi tako raznolika. Na. sva tretjič prišli, sem rekla po Niku še v Iskii in Dome- ogled bo del mojih slik, ki Mirku, naj še meni da kaj za lu. Nikoli v vseh teh letih pa sem jih ustvarila v zadnjih slikat, da mi mine čas. Pa je dejal, seveda, saj imamo dosti svinčnikov za vse. Tako nisem poskusila s slika- letih. Letošnje poletje sem njem. Saj niti nisem vedela, kako se stvarem streže. kako prav zaradi razstave nekoliko več pozornosti posvetila Kaj pričakujete od vaše prve razstave? "Nič posebnega, vesela sem, da tudi drugim lahko predstavim to, kar zadnja leta delam. Mnogi niti ne vedo, da slikam. Kaj vem, mogoče bodo komu moje slike tudi všeč." sem nenazadnje tudi jaz za- se meša barve, kako se jih slikanju Železnikov k) O tem ne dvomim. Četrtič spletene Železne niti Ob izidu četrte številke Železnih niti koncert Slovenskega okteta in tenorista laneza Lotriča. Igor Kavčič Izid nove Številke Železnih niti, zbornika Selške doline, je v Železnikih vedno poseben dogodek. Letos ga bo pospremil koncert v Športni dvorani, kjer bosta 20. sep- mož Pegam. Zagotovo bodo med zanimivejšimi intervjuji z znanimi Železnikarji, dr. ) ožetom Možganom, pevcem Slovenskega okteta Janezom Trilerjem in monsignori e m Francetom Dularjem, še enkrat znova tembra nastopila Slovenski bodo obudila dogodke iz oktet, v katerem poje tudi preteklosti pričevanja Draž- domačin Janez Triler, in rojen Železnikar, znani teno- gošanov o dogodkih po DražgoŠki bitki, ki je zazna- rist Janez Lotrič. "Tudi letos movala vas in dolino v drugi smo se pri pripravi vsebine Železnih niti držali uveljavljenega koncepta 12 preteklih let, V prispevkih na nek način ohranjamo spomin in znanje o naši kulturni zgodovini in dediščini, pa tudi ljudskem izročilu, " je povedal urednik zbornika Pri- svetovni vojni. Nadaljujejo z zgodbo o fužinarski rodbini GloboČnik, tokrat je v prvem planu etnološki pogled na rodbino, zanimiva bosta zapisa o praznovanju 45. obletnice Čipkarskih dni, prav Bralce bodo v zgodovino popeljali Članki o loo-letnici Planinskega društva za Selško dolino Železniki, zapis o Nočnem slalomu, menda prvem na svetu, tu je zgodba o ratitovškem zvonu in še in še ... Med običaji in navadami je v zborniku predstavljena Hoja za zvoncem na sveti večer v Želez» nikih, naravoslovje je ubrano na temo rudnika nad Smolevo, tu so tudi že tradicionalni kulturni in literarni prispevki, za vse mlade V rubriki Imeli smo jih in starejše pa bodo zanimi- bodo predstavljeni rezbar in. podobar iz M artin j Vrha Jakob BenediČiČ, Okornovi iz tako pa je minilo 100 let od Podrošta, Jakob Demšar, čipkarske šole v Železnikih. prvi učitelj v Železnikih. ve strani namenjene osnovni šoli, na) bo to pogled v Šolsko zgodovino ali dogajanje v današnjih šolskih klopeh. S e bo dobre muzike v dolini V Selški dolini ne manjka dobrih mladih glasbenikov. Največ zanimanja za klavir, kitaro in saksofon. Igor Kavčič Podobno kot v drugih delih nekdanje škofjeloške občine ima Glasbena šola Sko^a Loka tudi v Železnikih svojo dislocirano enoto. "V Želez- ko leto dobila še dva, letos je ena zaključila." Zanimivo je, da med bodočimi dobrimi saksofonisti v Selški dolini lahko pričakujemo vsem dekleta, saj sta fanta le dva. Pouk poteka v prostorih nikih je v program glasbene osnovne šole, za pihala in šole vključenih 50 učencev trobila pa tudi v godbenem Profesorica Irena Smid v skrivnosti igranja saksofona uvaja sedem mladih iz različnih koncev Se ške doline. na instrumentih, sedem pa jih zaenkrat obiskuje le ure Nauka o glasbi," je povedal ravnatelj Glasbene šole Peter Kopač in dodal, da je za šoto zelo pomembno» da pouk poteka tudi zunaj ma-rične šole v Škofji Loki. "Naša želja je, da se čim bolj približamo učencem. Če ne bi imeli možnosti poučevanja v Železnikih, bi bili prikrajšani mnogi mladi, željni glasbenega znanja, saj bi ob osnovni šoli težko iz nekoliko odročnejšjh krajev §e dvakrat ali trikrat tedensko hodili na ure v škof^o Loko»" je prepričan Kopač- Glasbene ure potekajo v prostorih osnovne šole oziroma v godbenem domu. Največ zanimanja je za klavir in kitaro, za oba inštrumenta po deset učencev, kar sedem učencev pa se je odločilo za saksofon. Ob omenjenih inštrumentih se je v Železnikih moč učiti še igranja na kljunasto in prečno flavto, na trobento, rog. pozavno, tubo in tolkala. Profesorica glasbe Irena Šmid saksofon in kljunasto flavto v Železnikih poučuje tri leta: "Za saksofon je v Že- domu. Šmidova, ki poučuje tudi v Škofji loki je prepričana. da bi bila vožnja v Loko za marsikoga velika to velia za ti- ovira. Ste, ki prihajajo iz Davče, DražgoŠ ... "Zato je super, da učenci po koncu ^ole lahko čimprej nadaljujejo z urami Lnštnunenta in jim ni treba čakati ali se dodatno voziti domov in popoldan še enkrat nazaj na inštrument," razmišlja Smidova. V prostorih osnovne šole vsako leto pripravijo tudi dva koncerta, na katerem se predstavijo mladi glasbeniki, seveda pa bi bilo dobro, da bi teh nastopov bilo še več. Učenci lahko ob različnih priložnostih pokažejo svoje znanje. Je kakšna razlika med učenci v Železni- m ixoiji Loki, povprašam Šmidovo. ki mi odvrne: "Prav nobene, vsi v igranje svojega instrumenta vlagajo veliko truda in so pri svojem delu ?elo zftV^eH, Tu ni nobene razlike med večjimi ali manjšimi kraji." Sicer pa škofjeloška glasbena Šola tako slovi po pridnih in de-lavrüh učencih, oba ugotoviva. To pa vsako leto dokazu- leznikih kar precej zanima- jejo tudi z uspehi na tekmo- nja, to je res. Začela sem s štirimi učenkami, nato vsa- vanjih in pomembnih na stopih. Železniki Živahno v galeriji V Galeriji Muzeja Železniki bo do novega leta zelo živahno. ta petek bodo odprli razstavo ljubiteljske likovne ustvarjalke Francke Kavčič, v oktobru bo sledila razstava industrij' skega oblikovalca Marjana Žitnika, Žele^nikarja^ ki sedaj živi in dela v Ljubljani, v novembru pa vodja galerije Rudi Rejc napoveduje še fotografsko razstavo fotografov, združenih okrog istoimenske spletne strani, ki veliko fotografi rajo tudi lepote in posebnosti narave. I. K, i4 Železnikarski glas, torek, 18. septembra 2007 Zanimivosti Brez Ratitovca slabe volje Največji prijatelj Ratitovca Marijan Benedik seje v knjigo na vrhu od leta 1994 vpisal že skoraj 4.200*krat. Ana Hartman Železniki- Marijan Benedik iz Železnikov je v akcijo Prijatelj Ratitovca vključen že od leta 1994 in ima med vsemi pohodniki največ vpisov v knjigi na vrhu • skoraj 4.200. Na Ratitovec gre skora) vsak dan, v povprečju se je v teh letih v knjigo vpisa) 320*krat na leto. Lani je na vrhu stal skoraj vse dni v letu, manjkal je le enkrat. Pa se ne naveliča dan za dnem že toliko let osvajati isti vrh? "Ne, ker spreminjam poti. Najraje grem s Prtovča na Razor, so pa tudi druge, po domače gamsove poti, ki jih marsikdo ne pozna, " odgovori. V vseh teh letih si je jj-letni pohodnik nabral že toliko kondicije, da s Prtovča na Ratitovec pride v 52 minutah. "V zimskem času s smučmi na rami potrebujem blizu ene ure. Zelo rad namreč turao smučam/' nam zaupa. Včasih je pogosto hodil na Ratitovec v zelo zgodnjih jutranjih urah - okoli Štirih zjutraj. "Zdaj imam tako službo, da se na pot podam ob med eno in drugo uro popoldne, ko srečam malo po- hodnikov in lahko uživam v naravi»" je pojasnil Marijan, ki sicer osvaja tudi druge vrhove po Sloveniji, a se, Če se pravočasno vrne domov. vseeno odpravi še na Ratitovec, po eni strani zaradi tekmovalnosti in vpisovanja v knjigo na vrhu. po drugi pa je osvajanje te gore v vseh teh letih zanj postalo Že način življenja. "Enostavno moram iti. Če ne grem, sem slabe volje. Ne ustavi me niti meter zapadlega snega. Vzamem turne smuči in grem. Kadar je dež, pa vzamem dežnik»" pripoveduje, V skoraj 4.200 vzponih in spustih z Ratitovca Marijan doslej le ni imel večjih težav, pove pa, da je pred dvema letoma, ko je bila huda zima, s turnimi smučmi tik Sto let društva Planinsko društvo za Selško dolino )e ob stoletnici ustanovitve pripravilo več akcij in prireditev. Letos izjemen obisk na Ratitovcu. Ana Hartman Železniki - Planinsko društvo za Selško dolino (PD) letos praznuje stoletnico ustanovitve. Ob pomembnem jubileju so različne prireditve in akcije potekale skozi vse leto, in kot ugotavlja predsednik Lojze Lo-trič, so naletele na dober odziv. Med uspešnejšimi je bil zimski rekreativni pohod Žel wniki-Rati tove c- Dražgoše, na katerem je bilo več kot dvesto pohodnikov, še več pohodnikov pa se je v pod Ratitovcem sprožil plaz. I začetku septembra udeležilo "Kar daleč me je neslo, a sem se uspel rešiti, Utrpel sem manjšo poškodbo, iz- pahnil sem si ramo." Rad obiskuje tudi druge hribe v okolici (BlegoŠ, Porezen, Jošt, vsaj desetkrat na leto gre na Lubnik) in Sloveniji, v hribe zunaj slovenskih meja pa se v zadnjih letih od pravi red ke j e. N a j viš j i vrh, na katerem je doslej stal, je Marmolada, 3.400 metrov visoka gora v središču Dolomitov. PohodniŠtvu in turnemu smučanju je letos Marijan dodal še kolesarjenje. Za slednje se je odločil po operaciji kolena. Tako s kolesom večkrat pride do Prtovča, kjer se v lovski koči v knjigo vpisujejo kolesarji. 31. rekreativnega pohoda na Ratitovec. 'Vpisalo se je 507 pohodnikov, a jih je bilo na ta dan na Ratitovcu okoli Konec avgusta je v sklopu praznovanja stoletnice PD za Selško dolino prvič potekalo 1.200," pove Lotrič in doda, k^i^s^^jenje okoli Ratitovca, ki naj bi v prihodnjih letih postalo tradicionalno. da so v letošnjem letu na Ratitovcu našteli veliko pohod nikov "Zadnja tri leta smo akci]^ je namreč navdušen kih letih Še vleče v slovenske vse do Dašnice v Železnikili, jih v povprečju našteli od 42 do 45 tisoč na leto, letos pa smo predvsem zahvaljujoč dobremu vremenu to Števil- pohodnik Jure Golob s Pra- hribe? "Seveda, to so najlep- protnega ši hribi! |c pa res, da mi je v saj ni poznan kot pravi tur- nosmučarski vrh. Z višine ^Slovenski hribi so teh 30 letih hoje v gore ne- 1.700 metrov prismučaš na kaj začelo manjkati. Vrhovi 500 metrov. Z Ratitovca ko že dosegli," je zadovo- najlepši" Ijen. Zanimanje se povečuje tudi Najvišji vrh, ki ga je Golob se začnejo ponavljati, osvajali smo jih iz vseh možnih smučamo predvsem domačini. saj, hvala bogu, v nobe- za akci,o Prijatelj Raotovca, osvojil v sWopu aktije Na sto p^ ^^ Seiško dolino namerava v prihodnjih letih odpraviti težave s pomanjkanjem vode v Krekovi ki jo pripravljajo od leta vrhov, je bil Cope, šesttiso-1991, pohodniki pa se mora- čak v perujskih Andih, obe jo v vpisno knjigo na vrhu nem pa je to tudi najvišji koči na Ratitovcu, tam zgradib čistilno napravo vpisati vsa) petnajstkrat v letu. Ce je leta 2000 v akciji vrh, na katerem je Golob Jn urediti lastniška razmerja. kdajkoli stal. "Cope je bila __ sodelovalo 271 udeležencev, krona vseh mojih osvojenih je bi]o lani že 435 prijateljev vrhov, v Ande pa se je pet- ^men, a jih je zmanjkalo. V nem vodniku tega spusta še Ratitovca, ki so skupaj opra, članska odprava podala lani. zadnjih desetih letih smo niso omenili. Ko ga bodo, vili 19.071 vzponov. Konec avgusta so pripravili kolesarjenje okoli Ratitovca, ki se ga je letos udeležilo 17 kole- Od tega smo trije člani P D napadali" tako Alpe kot naše za Selško dolino: vodja od- zamejske gore. Ta čas siste- bo. žal, izgubil prvinski značaj," razmišlja. prave in znani gorski reševalec iz škofje Loke Milan Po- matično obdelujem Karnij- Hoja v hribe in turno smuča- ske Alpe." nje sta zanj postala način Jure JerŠin iz Rateč," je povedal . sarjev. Lotrič pravi, da so bUi točnik, Lojze Koblar in jaz, Med hnbi, h jih je obhodil, življenja. "Če bi mi kdo to 2 odzivom v prvem letu za- pridružUa pa sta se še Leo- i® najljubši prav domači vzel. ne vem. kaj bi, V hribih dovoljni in da ga bodo prire- pold Krzišnik iz Poljan in Ra^tovec. "Ker je tako blizu, odklopim probleme. Gledam okolico, naravo, zame so še skale lepe," pove pohodnik, ki ima v prihodnjih letih .^e precej načrtov; na zad-i odpravi so ga Andi zelo očarali in ima tam že nekaj opaženih vrhov, zelo pa ga vleče tudi na 5.642 metrov visok Elbrus v Kavkazu. jali tudi v prihodnjih letih. Ena najbolj uspešnih akcij v sklopu praznovanja stoletnice je bila akcija Na sto vihov za stoletnico društva. Rezultate so razglasili v sklopu praznovanja stoletnice društva na zadnjo julijsko nedeljo pri Krekovi koči na Ratitovcu, na sto vrhov (od tega je bilo 2$ predpisanih) pa se je povzpelo 228 pohodnikov. Od tega je biJa le tretjina pohodnikov iz Selške do- hribe se je Golob zaljubil, ko je prvič stopil na vrh Triglava. Bilo je v sedmem razredu osnovne šole. "Takrat me je zagrabilo, še bolj pa, ko sem se kot lesarski tehnik zaposlil v Jelovici, kjer sem 'padel* v planinsko sekcijo. Nato smo začeli načrtno osvajati domače vrhove, kmalu smo začeli hoditi čez mejo, predvsem v centralne grem nanj lahko kadarkoli in ob vsakem vremenu. Če grem zjutraj, sem do desetih že nazaj, in vem, da sem tisti dan že nekaj naredil zase," pove Golob, ki pozimi z Ratitovca večkrat tudi smuča. "Marsikdo ne ve, da se da z Ratitovca smučati line, v akciji so namreč so- Alpe. V Evropi sem do da-delovaii tudi pohodniki iz nes osvojil že 27 štiritisoča- kov," je razložil Golob je osvojil tudi vse naše dvatisočake. "V Slove- vse Sloverüje in celo s Hrvaškega. "Še posebej smo veseli, da je zmaga ostala v Selški dolini," pravi pred- niji ni vrha. na katerem ne sednik društva. Zmagovalec bi stal," pove. Pa ga po toli- Članstvo v planinskem društvu se povečuje, saj so imeli pred leti le 270 članov, letos pa jih imajo že več kot štiristo. V društvu je tudi 45 mladih planincev, ki sodelujejo v mladinskem odseku OŠ Železniki, v svojih vrstah pa bi radi Najvišji osvojeni vrh v sklopu akcije Na sto vrhov za Marijan Benedik: "Enostavno moram Iti. če ne grem, sem videli veČ srednješolcev in Študentov, slabe volje." _ stoletnico društva je Cope, 6.188 metrov visok vrh v Andih. Od leve: Mjlan Potočnik, jure Colob in Lojze Koblar. Železnikarski glas. torek, 18. septembra 2007 15 Sport P t < . I Uživa kot sovoznik Dovolj zreli za prvo ligo Kristjan Cartnar iz Železnikov je z devetnajstimi leti najmlajši med tekmovalo v reliju» botj kot za volanom pa uživa na sovoznikovem mestu. Vilma Stanovnik Železniki • Gotovo je malo mladih fantov, ki se kdaj ne želijo preizkusiti v katerem od adrenalinskih športov. Ce pri tem diši po bencinu, I e užitek navadno Še večji, zasvojenost s športom pa dolgotrajnejša. Tudi Kristjan je že ob ogledu prve avtomobilske dirke sklenil, da ne bo zgolj opazovalec. V Železnikih je popularnih kar nekaj športov, od kod tebi želja prav po avtomobil« skemP "Res sem tudi jaz najprej treniral rokomet, ukvarjal sem se z deskanjem na snegu, pa z vožnjo 2 BMX kolesom, streljal sem za domače Rokometaži Alplesa bodo z jutrišnjo pokalno tekmo štartali v novo sezono, v kater! so si za načrt zadali preskok iz druge v 1. B ligo. še motor in morala sva odnehati. Na reliju v Ajdovščini nisva nastopila, saj je bil Vilma Stanovnik Uroš na dopustu, pa tudi motor še ni bil sestavljen. , Železniki • Potem ko so z nastopi v novi sezoni že začeli prvoligaši, pa naslednji konec tedna prve preizkuš- Tako sedaj Čakava na nastop na reliju v Postojni prvi vikend v oktobru in nato še reli Ljubljana. " Kakšne načrte imata? "O uvrstitvah se ne pogovar- nje Čakajo tudi rokometne drugoligaše. Še prej pa bodo jutri, v sredo, na sporedu prve letošnje pokalne tek- java, preostala letošnja relija j me, tako da se bo ekipa Albo va vozila predvsem zato. I plesa svojim navijačem naj- vsem sponzorjev, od glavnega» do vseh, ki pomagajo po svojih močeh," pravi Brane Bertoncelj» ki je v društvu zadolžen za fmance. Vsi vodUni v društvu si seveda žehj^o novega razcveta tega v Železnikih zelo popularnega športa» zato ne pozab-jajo tudi na vzgojo mladih. "Znova smo se povezali z domačo osnovno šolo, kot Kristjan Gartnar in Uroš Cerjak sta se odlično ujela. strelsko društvo, zadnjih ne- morem razložiti, enostavno vilnik. popis proge, organiza- kaj let se potapljam, poleg mi je všeč bolj kot vse druge djo telane, vse. kar je v zvezi 2 tega se veliko ukvarjam z stvari. K sreči imam podpo- birokracijo... Na reliju skrbim "Res ni več konkurenčen, glasbo, sem tudi DJ. Vmes ro doma, -mami me podpira, za logistiko, za časovne kon- zato upava, da bova dobila sem naredi] strojno šolo in spodbuja me brat Boštjan, troie, branje zapiskov, spod- še kakšnega sponzorja in če se zaposlil v Indramatu, na na koncu se je sprijaznil bujanjeekipe.Skratka,deIa2a bošlo vse posreči,upava,da prvo mesto med vsemi svoji- celo ati. Čeprav mu ob začet- sovoznika je veliko." da si nabereva skupne iz- pre) predstavila v pokalnem trener za najmlajše skrbi izkušnje, za trening, in upam, da nama bo uspelo priti tudi na cilj- V prihodnje pa si seveda želiva tudi boljših rezultatov. Vsak, ki tekmuje, ima pred seboj načrt, da bi nekoč tudi zmagal" Vozita Peugeola io6. Je to za reli konlairenčen avto.^ mi Športi pa sem dal avtomobilski šport. Začelo se je precej po naključju, saj sem si želel ogledati gorsko avtomobilsko dirko na Soriško planino. Štirinajst dni sem prosil očeta, naj me pelje, ko pa sem enkrat videl, kako dirka zgleda od blizu, pa me ni moglo nič več ustaviti. Začel sem navezovati stike z ku moje navdušenje za ta Šport ni bilo preveč všeč." bova dobila boljši avto. Sicer pa sem zaenkrat kar zadovo-Kako si voznik in sovoznik Ijen z razumevanjem spon- ustvarita zaupanje, ki je naj- zorjev, čeprav si seveda želi- Rokometaši Alplesa s trenerjema Borutom Rebičem in Dolencem Kdaj si bij kot sovoznik na brž nujno potrebno? prvi pravi dirki ^ "Že kar nekaj časa sem iskal voznika, vendar do letos ni "Zagotovo se morata med seboj dobro ujeti tako pri Športu kot zasebno. Će se z bilo prave priložnosti. Nato Urošem ne bi ujela, nama sem videl oglas, da Uroš gotovo tudi na dirki ne bi Cerjak išče sovoznika, in se- šlo. Čeprav je Uroš starejši va še kakšnega, saj so stroški za ta šport kar veliki. Sam zaenkrat prispevam pol za bencin in za pol za prenočišče, kar je okoli 300 evrov na dirko." obračunu proti ekipi Jeruzalem Ormoža, ki v Železnike kušeni Filip Gartner, poleg mlajših in starejših dečkov prihaja jutri ob 19, uri. Če- pa imamo v klubu še mla-prav so na tej tekmi veliki fa- dince in mlajše deklice, tako voriti odlični prvoligaši Ì2 da nas je članov društva tre- veda nisem dolgo okleval. Pi- in izkušenejši, saj je star 3} V tem Športu je bilo že kar dirkači in s sovozniki. So- sal sem mu, dogovorila sva let in ima za seboj že kar nekaj nesreč, tudi smrtnih. voznik Miha Jezerška Marko Potočnik me je vzel s se- se za srečanje, najprej sva se šla peljat za preizkušnjo, boj na enega od relijev in nato pa sva skupaj nastopila čisto sem "padel noter". Po- že na reliju v Mariboru." magai sem v nekaj ekipah, tudi pri Boštjanu logarju in Si postal sovoznik, ker kdaj precej let dirkanja, zelo do- Te je kdaj strah? bro sodelujeva. il Morda kdaj doma, ko je re- konec in mi kdo reče. da tako nabiral izkušnje." Kaj ti je pri tem Sportu všeč? "Rad imam hitrost, adrena- Zaenkrat pa skupnih uspehov še nimata? "Nastopila sva zgolj na dirki v Mariboru, kjer sva imela kasneje želiš biti voznik? "Ne, vedno je bila moja želja na prvi hitrostni preizkušnji biti sovoznik. Ta vloga se mi smolo» saj sva povozila skalo sem trapast, ker se upam voziti s takšno hitrostjo. Med dirko pa me ni strah, o tem sploh ne razmišljam in si tega niti ne smem privoščiti. Sicer pa če kdo o najinem zdi zelo pomembna in pred- in naju je odbilo s ceste, dirkanju želi zvedeti še kaj in, predelane avtomobile, vsem odgovorna. Že pred reli- Kljub temu da sva nato na- več, si lahko ogleda na splet-To je vse. Zakaj, tega pač ne jem spremljam dodaten ora- daljevala, nama je odpovedal ni strani www.rally-fan.si." Hitrosti in ovinkov ga ni strah Vilma Stanovnik lajše - Člani sankaškega društva Domel so zadnji konec tedna v LajŠah pripravili tekmovanje za Veliko nagrado Evrope v sankanju na saneh na koleščkih. Na atraktivni tekmi so se med domačimi in tujimi sankači izkazali tudi člani domaČega kluba, saj je v najmočnejši članski konkurenci na koncu slavil Jure Potočnik, med dečki je bil najboljši Luka Bemik, med najmlajšimi Šolarji pa Martin Berce. "Ko so me sosedje vzeli s seboj na trening, sem bil najprej Starter, bilo pa mi je tako všeč, da sem se odločil, da poskusim tudi sam. Od tega bo kmalu dve leti, treni- Martin Berce iz Lajš se je izkazal na domači progi. ram in tekmujem pa tako poleti kot pozimi," je po tekmi povedal osemletni Martin Berce iz Lajš, ki je na domači progi drvel s sanmi na koleščkih tudi več kot 70 kilometrov na uro. "Hitrosti se ne bojim, pomembno za dobro vožnjo pa je, da čim e obvladaš tehniko vož- nje. Tega me učita trenerja Gašper in Borut, ki mi po treningih in tekmah povesta» kaj delam narobe in kaj naj še popravim. Na tekmi tukaj v Laj šah pa sem imel nekaj prednosti gotovo tudi zato, ker domače ovinke kar dobro poznam," je športno priznal Martin, ki je imel ob progi veliko navijačev, ki so se na koncu z njim veselili zaslužene zmage. Ormoža, pa si je tudi moštvo Alplesa pred začetkom prvih tekem zastavilo pomemben cilj. "Že lani nam je ob koncu sezone le malo Skupaj z rokometaši, trener- nutno okoli sto dvajset," dodaja Janez Ferlan, ki med drugim v klubu skrbi za medijsko prepoznavnost ekipe. zmanjkalo za napredovanje v i. B ligo, čeprav smo si pred začetkom tekmovanj kot cilj zastavili predvsem napredovanje mladih domačih igralcev. Ker pa smo ugotovili, da smo prvoligašem že zelo blizu, pa smo pred novo sezono sklenili, da stopimo stopničko više. Dobili smo novega izkušenega trenerja Boruta RebiČa, ki je pred leti ekipo že pope- ji, vodji ekipi in seveda navijači si želi, da bi po tekmah na domačih tudi napoveduje) domaüm fantom in trenerju Rebiču lahko Čim več- za zmago. "Od sredine avgusta se z ekipo pripravljamo na novo sezono in mislim, da bomo s tem moštvom v ligi še kako konkurenčni, kar bi pomenilo, da se najprej uvrstimo med osem najboljših Ijal iz tretje v drugo ligo, in nato borimo za prvaka ter okrepili pa smo se tudi z ne- prvo ligo," pravi trener Bo- kaj igralci na čelu z Bojanom Jakcem in Lukom Ran-tom iz Škofje Loke ter Marjanom Krištofičem iz Sevnice. Fantje so zelo zagnani, trenirajo, trudijo se že na trening tekmah in tudi oni bodo najbrž razočarani, če jim ne uspe," razmišlja sekretar RD Alples Srečo Reh-berger, ki se z drugimi člani vodstva kluba trudi, da roko-metašem zagotavlja primerne pogoje za vadbo. "Naš glavni sponzor je Alples, ki nam zagotavlja približno polovico denarja za delo, del denarja dobimo iz občinskega proračuna, ostalo pa od manjših sponzorjev iz vse Selške doline ter Škof^e Loke in okolice. Za vse selekcije, od najmlajših do članskih, bomo za sezono potrebovali okoli 65 tisoč evrov, hvaležni pa smo prav rut RebiČ in pred jutrišnjo pokalno tekmo dodaja: "K nam prihaja moštvo Jeruzalem Ormoža, ki je pač nesporni favorit, saj so paČ prvoligaši, ki so v uvodu v se» zono premagali moštvo Slovana v Ljubljani. Zato to izziv za naše igralce, čeprav je presenečenje malo verjetno. Na vsak način pa se bomo potrudili in se ne bomo zlahka predali." Za ekipo Alplesa Železnikov bodo v novi sezoni nastopa-i: Peter Fajfar, Miloš Cefe-rin, AgTon šefketi, Tomaž Frakelj, Bojan Jakac, Alen Damijan, Jan Flander, jure Bemik, Miran Bemik, Jože Kamenšek, Marko Dunat, Božo Fu j s, Luka Rant, Do* men Pogačnik, Miro Golja, Damir Kovačevič, Anže Kavčič, Edi Rant in Marjan KrištoHč. lb I V ka rs ki z.eiezmKarsKi gias, toreK, i6. septemora 2007 Koncert šele po tekmi V Železnikih do konca oktobra poteka festival Slovo poletju, ki je vrhunec dosegel s koncertom Pera Lovšina in skupine Tide. Slednji se je začel z dveurno zamudo, ker so mladi na velikem platnu v šotoru na Rovnu navdušeno spremljali košarkarsko tekmo med Slovenijo in Turčijo. Ana Hartman Turčijo. Po odštevanju zad- študentov. Dodala je, Selca • Letošnja prireditev Slovo poletju, kj jo že šestič njih sekund tekme in zrna- da opažajo, da je spomla-gosiavju je oder zavzela skupina Tide, ki je v Selški doli- prireja Kiub študentov Sel- ni nastopila prvić, predstavi- ške doline, je dosegla vrhu- nec drugo soboto v septembru, Napovedani koncert skupine Tide in Pera Lovšina bi se pod prireditvenim šotorom v športnem parku Ròvn sicet moral žameti ie li pa so novejše, §e neizdane pesmi kot tudi pesmi z albuma Seven Days. Do druge ure zjutraj je mlade zabaval Pero Lovšin, ki so ga zadnjič lahko spremljali v kulturnem domu lanskega novem- ob 21. Uli, a ob našem obis- bra. Tero vsekakor zna po ku okoli 23. ure v šotoru ni bilo ne duha ne sluha o koncertnem vzdušju, je pa toliko bol) vladalo športno vzdušje. Skupina mladih je na velikem platnu navdušeno spremljala košarkarsko tekmo med Slovenijo in skrbeti za žur, vendar Će je videti Šotor na pol prazen, pravega vzdušja Še vseeno ni. Z obiskom torej nismo bili preveč zadovoljni, prišlo danska prireditev Naj živi 1, maj vedno bolje obiskana kol prireditve, ki se dogajajo v sklopu Slovo poletju konec avgusta in v začetku septembra. Slovo poletju se je začelo konec avgusta s koncertom Vlada Kreslina. Organizatorji obljubljajo, da bodo tudi tokrat poskrbeli, da mladim po koncu poletnih počitnic ne bo dolgčas, saj je namen prav zapolnitev njihovega prostega časa. Zvrstili se bodo lazlič- taznj Športni tumir|i v namiznem tenisu, pikadu, kegljanju .,. Prav slednji so, kot zatrjujejo organizatorji, tudi letos naleteli na dober odziv pri fantih. Mladi se bodo od poletja dokončno poslovili konec oktobra, 2 nočjo čarovnic. Še pred tem pa jih Čaka nekaj zanimivih dogodkov, denimo koncert KìngStònov v kulturnem domu v Železnikih 20. oktobra ob 21, uri, 27. oktobra bo v kinodvorani na Češnjici ob 20. uri gledališka predstava ^mo-ških.com, 26. oktobra ob 20. uri bo v dvorani v Sorid ie petsto obiskovalcev," je ni koncerti in žuri, potopis-dajala Lena Bajžeij, zadolž.e- no predavanje, računalniški Jazz Sor*ca, konec oktobra na za stike z javnostjo pri tečaj, gledališka predstava, bo tudi pohod na Blegoš ... Skupina Tide je v Selški dolini tokrat nastopila prvič l Foto. Tin« Do«i Takole so mladi odštevali zadnje sekunde košarkarske tekme med Slovenijo in Turčijo. 1 roto, tima dou » éTw ti* ^ W 9K ^ A Naša občanka: Petra Benedičič je stara 15 let i prihaja iz Martinj Vrha. Letos je začela obiskovati prvi letnik srednje vzgojiteljske šol Ljubljani in ima» kot pravi, otroke nadvse rad Pred dnevi smo jo, oblečeno v narodno nošo, ujeli na prireditvi v domačem kraju, ki jo je obogatila s Kvintetom vaških deklet, v katerei sodeluje. V prostem času se odpravi v hribe, kniifi ^ TikA DdKL Znajo uživati v naravi V 2à£étku Séptembra je nà travniku ob bazenu v Železnikih potekal taborniški dopoldan, na katerem se je predstavil Rod zelene sreče. Ana Hartman Železniki • Po besedah starešine rodu Gregorja Galjota je bil njihov namen predstaviti taborniško dejavnost v Železnikih in pridobiti nove ^lane: "Želeli smo, da bi otroci dobili predstavo o tem. kaj pri tabornikih počnemo. Pripravili smo taborniške igre in več delavnic, kot so izdeiava glinenih izdelkov in lesene makete, risanje 2 vodenimi barvicami. Postavili smo Šotor iz dveh šotork, saj vsako leto na taborjenju organiziramo pohod, kjer spimo v šotorih, ki jih postavimo sami. Pekli smo tudi palačinke, ki so na taborjenju obvezne." Rod zelene sreče ima 50 čla- nikov in tehnološkega napredka, ko si ne vzamemo več časa za druženje in uživanje v naravi, " je poudaril. Železnikarski taborniki pripravljajo vsakoletna taborjenja in zimovanja, srečujejo se s taborniki iz ceie Slovenije in drugih drŽav. Jeseni jih Čaka obisk Kekčeve dežele, česar bodo še posebej veseli najmlaiši. In kakšne korenine ima ta-borništvo v Železnikih? "Dolga leta je deloval Selški odred, a je začelo pri manj-"kovati ljudi z voljo gojiti ta-bomištvo- Nastalo je zatišje, ki je trajalo vse do leta 1994, ko so se znova dobili pravi ie. Bili so večinoma brez nov. Galjot ugotavlja, da se Letos so bili taborniki iz Železnikov na taborjenju v zanimanje za taborništvo povečuje. "Že veČ let zapored otrokom v OS Železniki predstavljamo dogajanje v rodu in vsako leto se jih za jdendolu. tem kar nekaj prijavi. Pomembno je, da se otroci že v rosnih letih začno zavedati. izkušenj, a so imeli željo ponovno oživiti laborniŠtvo. Prve aktivnosti so se začele že konec prve sezone s taborjenjem v Davči. Večino potrebne op/eme so si s poda je narava del nas in se na- sodili, danes pa imamo sko- učijo živeti v sožitju z njo. Sploh danes, v Časii računal- raj vse že sami, " je še povedal. Športna in družabna prireditev z ansamblom Gašperji 22. septembra 2007 ob15.uri pred šolo v Preddvoru A ^i'ì /V , ''' i A i -r '' ta": Um : i.*: t p n .-I ■. A ^ W hA Pi 4 .i e , Va bi va s GorenjskiQas Za ì^tit 6oUt heUiimct ^ai