ISSN 0350-5561
zi koAM tedna
Jutri oblačno, v soboto po/ečini jâsno.
oc
52 let
stBMtlka 50
četrtBk, 15. decembra 2005
Se zapleta?
Velenjski župan Srečko Meh in rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Rozman sta pred nedavnim podpisala že drugo pismo o nameri o ustanovitvi glasbene fakultete v Velenju.
Di>gt>Vi)f na mariborski pedagoški fakulicii, kjer so pripra-vili program hndoce umelniske gimnazije, pa jc povzročil veliko razbutjcnjc.
Predvsem nasproiujejo icmu na oddelku m glasbo, saj naj hi se o drugI slovenski glasbeni akademiji dogovaijali z niaribcir-sko srednjo glasbeno solo, na mcsincni svciu pa naj hi ludi /c bila i/razena pobuda o gradnji n<wega (jbjekia. Na timenjenem oddelku io prav tako prepričanj, da iniajo veliko vec kadrovskega poienciala in veliko več hahilili-ranih profesorjev kol v Velenju. Profesorji ljubljanske in zagrebške akademije za glasbo, ki naj bi poučevali v Velenju, naj na osnovi iicenène klavzule ne bi dobili dovt)ljcnja za predavanja. Se zadeve ziiplelaji)?
íNc.«je hil odločen Srečko Meh in dodal, da o nasprotovanju ve toliko, kolikor je prebral v časopisu, zato zadev ne more komenliraii. V Regijskem siu-dijskem središču s sedežem v Celju so izdelali élaborai o ustanovitvi, v njem je zapisanih dovolj imen priznanih hahilili-ranih profesofjev. Elaborat inia tudi rektor mariborske univerze. »Prepričan sera. da imamo v Velenju dovolj dobre pogoje za glasbeno fakuzlteio in aktivnosti homo vodili po začrtanem programu naprej. Nekateri mislijo, da moramo imeti že v prvera leloiku lakul-
tete v službi vse pogodbeno vezane profesoije, a ni tako. Doslej je bilo v zvezi s tem opravljenega veliko dela, pri katerem Sla sodelovala tudi ravnatelj velenjske glasbene sole mag, Ivan Marin in dr. Franc 2erdin kol član svela /a vod a omenjenega studijskega središča.« Koi je še povedal Meh. je nepopravljiv opiimist, Že drugi podpis pisma o nameri pa po njegovem mnenju kaže. kaka ležje je pripeljati i^ludij ven iz saraih univerziteinih središč.
Tudi Darko Liliteneker. vodja Urada za ncgospt.^darske javne službe Mestne občine Velenje, nam je pí) delovnem sestanku s predstavniki mariborske univerze. ki je bil na dan izida članka v Delu v Velenju, zatrdil, da težav v zvezi z ustanavljanjem gJasbene fakultete v Velenju nL >^Na sestanku smo se pogovarjali o vsebinah in nadaljnjih korakili. ki se jih hiimo do govorili na prihodnjem delovnem sestanku v Mariboru, Med drugim tudi o kadrih, n katerih se bomo dogovarjali v si^delova-nju 7. univerzo. Menim, da je do razbuijenja prišlo zaradi nein-forniiranosil. Aktivnosti tečejo normalno dalje. V Velenju Imamo zanesljivo najboljše pogoje Za delovanje glasbene fa-kuhete,« je Se poudaril Darko l.ihteneker.
■ tp
Velenje - V Muzeju Velei\je ne le da zadrga kiz pripravijo ra2sta>v res velikih jaslie, tnidijose tudi. da so vsako leto drugačne. V torek zvec«r so javnosti odprli ktosi^je »beJe« Jaslke. ki so tokrat povsem zimsko obarvane. Tokrat so postavljene v tradicionalnem prostoru, ki so ga obiskovalci že vi^iu. Ob njih so postavili kmečko hišo, nekakšno izbo.
Na otvoritvi so nastopila Podkrajska dekleta« ki so tokrat odpela nekaj lepih božičnih pesmi. Jaslice pa je predstavil Tomaž Langus. ki si je postavitev jasli zamislil tudi letos. Pri postavljanju so mu dober mesec dni pomagali delavci muzeja. Porabili so ogromno materiala, vsaj eno prikolico lesa. kame}\ja. mahu...
Jaslice bodo na ogled do 6. januaija 2006, v zadi^ih dneh letoši\iega leta pa bodo ob ryili pripravljali tudi božično-iiovoletne koncerte. Danes pa bodo pot do gradu okrasili še učenci osnovnih šol In vrtcev iz Šaleške doline, ki bodo ob 11. uri okrasili vsak svojo novoletno smrečico.
■ bs, foto: vos
Prihajata dedek Mraz in Ledena dežela
Ve!ei\ie - Danes ob 17 h prihaja v Šaleško dolino dedek Mraz. Prihod, ki bo /.agotovo paša za otroške oči, mu pripravljajo na Medobčinski zvezi prijateljev tnladine Velenje. Dedek Mraz bo prišel v spremstvu svojili pravljičnih junakov, sprejem pa mu pripravljajo na Titovem trgu.
Naj vas spomnimo, da bo od jutri dalje na istem mestu zaživela Ledena dežela, pravljična dežela, ki nas ho popeljala v praznični čas slovesa od starega leta in veliko pričakovanje novega leta. Vrata bo uradno odpria ob 18. uri, ko bo na prireditvenem odru nastopila priljubljena skupine Nude. V pravljično urejenem ambicniu Titovega trga bo sledilo 14 dni praznične zabave - tako za otroke kot tudi odrasle. Doma-žčini in obiskovalci bodo lahko brezplačno drsali na več koi 400 m2 velikem drsalisču iz umeine mase, na prazničnem odru se hodt) vsak dan tako v dopt)ldan-skem kot v popoldanskem času odvijali plesni, glasbeni in lutkovni nasiopi. oh tem pa bodo potekale še ustvarjalne delavnice in predstavitve dejavnosti različnih društev, /a otroško igro in zabavo bodo na trgu postavljeni mini zabavišče in raziična igrala. Organizatorji bodo pripravili ve-
černe koncerte in disko zabave na drsališču, poskrbeO pa bodo tudi za bogato praznično gostinsko ponudbo - okrepčali se boste lahko v pravem Iglu puhu.
V soboio, 17. decembra, bo na trgu nîed 9. in 19. uro potekal tudi praznični sejem, na katerem bo mogoče kupili izdelke domače in umetnostne obrti, praznične dobrote, novoletne dek<3rd-tivne izdelke ter številna drtîbna darila. Ta dan hodo priredili tudi tekmovanje v kuhanju golaža - 2. velenisko golažijado. in oh 16. uri obiskovalcem golaž ponudili v pokušino. Ledena dežela ho s koncertom Petra Graša .10. decembra zaprla svoja vrata.
Sicer pa se bo s prihodom dedka Mraza začel njegov »pohod« po dolini, Ze jutri bo povabil prve predšolske oiroke na ogled igrice in obdaritev, do ponedeljka zvečer bo obdaril vse stare od do 6 let. Tokrat bodo otroci videli igrict) »PiUna luna in shujševalna kura« v izvedbi l.tit-kwne skupine Šoštanj, »Sneženi mož išče snezeiîo ženo« v izvedbi luikovne skupine AS Vrtca Velenje ter »SapramiškoH v izvedbi Kulturnega društva Skale.
Dedek Mraz bo jutri obiskal tudi vrtce. 2.1. decembra pa še vse osnovne šole.	■ bs
300 SIT
IMIHO
Hitnst(i)
Bojana Sftogol
P'so/fo/o smo M/ la^iko v Šaleški dolini yťseli Državni poslanci se odločili, da zu <x$io Velerije-Ariu lus dodelijo liodasvih 150 milijonov loiurjcv za ohrwvo, in lo te v lent 200Ù. K lemu so zagotovo pri/wmo^li poslanci iz Šale^e doline, ki so ves čas oiH)zarjali fia slabo cesitio povezavo z avlocesînim kritem. Med druf^hn pa je bilo io, da je ena največjih razvojnih ovir v .šaleški dolini prav slaha cestna }H)vezava. tudi u^oiovitev vlade, ko je na začeiku f)o-leija oiyiskala našo dolino.
Pa s cestami le^a k* ne bo konec. Že kmalu se hodo i' Velenju do-yiovarjafi o iem, kje n<^ bi lekiu navezava na aviocesun križ. Tako je na nedavni usianovitvi fiARM-a naimveda! tupan Srečko Meh, ko je člane družna prepričeval v lo, da ni res. da živimo sv temni dolini, ki jo je treba prebuditi iz sanj". In polem naj hi se začelo premikali še hitreje. In hifrof^ii na naših cestah naj hi bile veije, posledično poti fx) domovini krajce. Cas pa je bojda denar. Pa ne le to. Vse več jih je, ki se vozijo v službo v prestolnico ali />a v Maribor, sploh mladih, saj služb v do lini vse bofl primanjkuje,.. In t? hodo res veseli. Se bolj veseli pa smo lahko vsi, ki se vozitfu) po slownsk/h c:estah, prav obnove ceste od A rje vasi do Velenja, ki še wdno velja za eno naJnevarne/.W} v drtavi. Pravo ivsto smrti. 7.a%o-tovo skoraj vsak od nas pozna vsaj nekoga, kije tia njej doživel ht/do nesreài mnogi oh njej priti^amo sveče. Kaj je hitrost, pa bomo občutili tudi v zadnjih dneh te^a leta. Le .ve za dobra dva tedna nas loči od silvestrove^^. Spel je minilo prehitro, a ne? In spet je pred nami čas brezglavih nakupov, izletov v nakupovalne centre, kjer je gneča te nepopisna. Čeprav rada kupujem, takih stvari, kot je neixipisna gneča ob otvoritvi novih nakupovalnih cenln)v, kjer se skoraj stepejo za pralne stroje v akciji (cene pa tudi v red/ii prodaji niso nič kaj višje). ne razumem. Je ljudem res tako 'dolgcajť ali pa jih marke-tingarjl res znajo prepričali, kaj je »prava priložrhtst'i? No ja, v Ve-lenju fxniobtte evforije ne pričakujem, saj prav veliko trgovin in nakupovalnih centrov tu nimanui Tudi zato, ker je velenjska EHA iťs čas nevidno držalu roko nad razvojem trgmin in f^rihodom drugih trgovcev v mesto, navsezadnje pa so .svoje prodah Mercít-lorju, ki se je dolga leta trudil priti k nam. pa ni dobil priložtmstl, ki se Ji reče lokacija ah parcela, Rdeča barva, zaščitni znak Mer-catorja, /ki je v naši dolini te od nekdaj zelo priljubljena. Netiavse-ladtye je to barva ljubezni, a ne?
Bomo pa zagotovo Salečani še vedno t>otovali drugam in zapravljali tam. Zaenkrat še jw stari cesti, s staro hitrostjo. V novem letu pa bo vse drugače. Tudi nakupi ob nedeljah bodo zal preteklosti Za to mije pa res tal, saj je lo za mnoge edini dan r tednu, ko si lahko r miru priwščijo nakupovanje Ker je tempo 2\ljenja ob delavnikih prehiter Tknamice pa zato zagolow ne bodo bolj polne. Mnoge bodo veliko bolj tatike. sploh llslfh, ki bodo zati) postali »'Odvečna delovna silax. Grozen izraz, a žal še kako resničen.
I
S solzami slovo od lige prvakov
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
15. decembra 2005
KU
lokalne novice
Termam Topolšica kipec Neptuna
Topolšica • Najvišje ležeče naravno zdravilišče v Slovenije lermc IbpolšicH so pred nedavnim prejele kipec Neptuna (rimski bog tekoče vode) kol eno n«jlepk urejenih slovenskih termalnih kopališč.
»Pri/nanja, ki so nam ga podarili naši gostje, porabniki sioriiev. smo seveda /^lo veseli. Veseli zaradi tega. ker so ti opazili nas Irud in nam lako pt>trdiU. dn grcdt) prizadevanja v pravo smer. Trudimo se, da bi bih) bivanje gostov pri uas cim p rije meje,« je ob lem povedala dirckiorica Term Topolšica Lidija Fijavž Špeh.
Kol je p<wedala, je meril za ocenjevanje veř. Lna morajo izvajati, ker jim to narekuje zakonodaja, druga pa so tista, ki jim poleg obsti)ja na trgu zagotavljajo se kaj već.
Poleg urejenosti, čistoče, prijaznega osebja sodijo v u splet še lepo urejena okolica bazenov in primerna ponudba. Tu pa imajo še nekaj vrzeli, ki jih bodo poskušali zapolniti v bližnji prihodnosti.
V zdravilišču je gostom in dnevnim kopalcem na voljo 1700 kvadratnih metrov vodnih površin, od tega 1000 kvadratnih metrov zunanjih.
■	ep
v
Se o prostoru in novih parcelah
Velenjř - Velenjski svetniki se bodo v letošnjem letu sestali šc enkrat. 26. zaporedna seja bn v torek, 20. decembra. Dnevni red tokrat ne bo tako obse/en kol ponavadi, je pa župan Srećko Meh na sejo uvrslil tudi predlog odloka o spremembah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Staro vas. Gre seveda za odlok, ki bo v Stari vasi omogočal gradnjo vrstnih hiš. Naj spomnimo, da jc župan prejšnji mescc odlok umaknil z dnevnega reda novembrske seje zaradi nasprotovanja nekaterih krajanov Slare vasi, sedaj pa so pridobili Se eno strokovno mnenje. Zadnjo besedo bodo imeli svetniki.
Na decembrski seji sveta bodo med drugijn svetnike seznanili tudi s programom dela v letu 2006, V prvi obravnavi pa bodo svetnikom predstavili tudi osnutek odloka o zazidalnem nacrtu Stara vas - sever. Gre za veliko področje pod staro elektrarno, kjer naj bi zraslo naselje več kol 100 individualnih hiš. Ob velikem pomanjkanju gradbenih parcel bodo te zagotovo zanimive tistim, ki si j^elijo v Velenju ustvarili svoj dom. Parcele pa bodo zaradi dolgih postopkov verieino naprodaj šele cez dve loti.
■	bš
Preusmeritev tovornega prometa
Na cesti med Velenjem in Mozirjem, kjer zemeljski plaz ogroža ceslišče na križišču proti Mizarstvu Kovač, so cestarji zaprli pnv met za lovoma motorna vozila čez Gorenjski klanec, /a osebna viîzila je promet mimo zapore speljan po enem voznem pasu, zalo jc potrebna še posebej previdna vožnja. Obvoz za lovomjake na tej prometni cesti bo skozi naselja Šmartno ob Paki in I.etuš vse do sanacije plazu.
■ AijaMiklavc
Pod pustim gradom
Za Arjo vas-Velenje 150 milijonov več
Državni zbor sprejel amandma poslanca Bojana Kontiča (SD) in za rekonstrukcijo državne ceste Arja vas-Velenje zagotovil 150 milijonov tolarjev več - Se je res zgodil čudež?
Milena Kratic • Planine
Ljubljana. Veler\je, 9, decembra *
Poslanci državnega zbora so na pctkcwi obravnavi predloga proračuna za leto 2006 na pobudo po slanca Bojana Kondca (SD) zagiv lovili dodatnih 150 milijonov tolarjev za rekt>nstrukcijo državne ceste Atja vas-Velenje. lako bo v proraćunu namesto sprva predvidenih 50 milijonov skupaj 200 miHjf>nov tolarjev, /.a sprejem amandmaja so se v razpravi zavzeli še drugi pt^ s lanci iz tega oko Ija, Drago Koren (iNSI) ter dr. Ma-t^j Lahovnik in mag. Milan VI. Cvikl (oba l.DS). Od 66 prisotnih poslancev je za amandma glaso valo 33 poslancev.
Sprejetje amandmaja Bojan
Kontić ocenjuje kot čudež. Vedeli je namreč treba, da je bil amandma Socialnili demokratov edini, ki so ga v zvezi s cestami sprejeli poslanci. Rekonstrukcija državne ccste Aija vas-Velenje pa je gotovo nujna, kajli do takrat, dokler se ne »zgodi« tretja razvojna os • avtocesta oziroma hilra ccsia, ki bo povezala Koroško, Savinjsko in Šaleško dolino z avtocestnim križem - bo najbrž preteklo še precej časa. Do takrat pa je nujno cesto Aija vas-Velenje vsaj usposobili za kolikor toliko varen in pretočen promet. »Da gre za nevarno cesto, dokazuje podatek» da so pred časom na njej težko določili črno točko. To pa, sem prepričan, predvsem zaradi tega, ker se črne točke kar dr-
žijo skupaj in jih je težko locirati na eno samo mesto. Poleg tega pa je nujno v lem pmstoru urediti cestnoprometno infrasirukturo, če ne želimo zadušili gospodarstva v Savinjski in Šaleški dolini ter na Kon)skcm,« je med drugim dejal Kontlč.
Pridružil se mu je Drago Komi (NSi) z ugotovilvijtj, da jc odsek te ccste pogosto po več ur zapri zaradi prometnih nesreč, zaradi česar nastaja ludi gospodarska škoda. Dr. Matej Lahovnik (LDS) je razmišljal podobno: «»Tretjina električne energije prihaja iz Šaleške doline, od koder prihaja ludi največji slovenski neto izvoznik, in najmanj, kar lahko naredimo, je. da p<5dpremo amandma in z njim omogočimo izboljšanje pro
metne infrastrukture na tem območju.« Posebej je izptjsiavil dejstvo, da mnogi predstavniki podjetij v tem okolju (ïpozarjajo, da bi) prišlo do selitve dejavnosti iz lega pn>st<jra, če se ne bo izboljšala prometna infrastruktura.» Prav eksplicitno to pravi predsednik uprave Gorenja Fra!\jo Bobi-nac. Skladišče Gorenja zapusti šleper na minuto do dve, obstoječa cestna infrasirukiura pa je taka, da praktično onemogoča normalni razvoj lega podjetja,« je dodal. Pridružil se mu je še Milan ^LCv^kl. ki je med drugim omenil daje sam predsednik vlade .la-nez Janša ob obisku vlade v Savi nj s koša leski regiji obljubil obnovo ceste Arja vas-Velenje in podprl tretjo razvojno os, ■
že drugi ne za Rečico ob Savinji kot samostojno občino
Na scjj sredi minulega tedna so člani parlamentarnega odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj obravnavali 12 predlogov za nove občine, ki so šli skiîzi vladno silo, poleg lega pa še 16 predlogov, s katerimi naj bi razširili seznam območij, na katerih bodo zadnjo nedeljo v januarju 2006 razpisali referendum za nove občine. Tudi lokrai jc amandma o oblikovanju samostojne občine Rečica ob Savinji, ki naj bi ga vložila na odbi)r vodja poslanske skupine SLS in /gor-nejsavinjčan Jakob Presečnik. do živela drugi ne.
Prvič je pobudo o oblikovanju nove občine Rečica ob Savinji za-vrnila vlada, ker naj ne bi izpolnjevali pogoja o samosiiijnem zdravstvenem domu oziroma zdravstveni poslaji. V KS Rečica so bili nad odločitvijo ogorčeni. Predsednik iniciaiivnega odbora za ustanovitev nove občine Rečica ob Savinji tudi lokrat nad takšno odločitvijo članov parlamenta rnega odbora ni skrival razočaranja. »Znova sem izredno razočaran tudi nad člani stranke SDS. katere član sem sam. Dn-damo smo pojasnili, kako je z urejenostjo osntvvnega zdravstve-
nega varstva z^ 2300 prebivalcev KS Rečica ob Savinji, ki sedaj sodi pod občino Mozirje. Zagotavlja jim ga zdravstveni dom v Nazaijah, ki ima laboratorij, rentgen in drugo potrebno dejavnost. V zdravstveni posiaji MozJijc delata le zdravnica in pol za 5000 občanov, 'lorej ne moreta zagotavljati osnovnega zdravstvenega varstva niti krajanom Mozirja,»
Danes (v četrtek) bodo o predlogih za ustanovitev novih občin razpravljali se poslanci. Amandma naj bi za samostojno občino Rečica ob Savinji menda vložil poslanec Mirko Zamemik.
Kol je še povedal Jože Kramer, bodo vztrajali pri svoji pobudi in siorili vse. da bi poslance ven-darie prepričali o njihovi zakoniti in pravilni odločitvi. »Sploh ob dejstvu, da je tudi ustavno sodišče menilo, da v takih primerih, kolje naš, ni potrebno upošlcvali, ali ima ok<ilje zdravstveno postajo ali ne. Pomembno je, da imajo krajani zagotovljeno osnovno zdravstveno varstvo. Tega pa imamo v zdravstveni postaji Nazarje.« je §e poudaril Jože Kramer
■ tp
Iz obline Šmartno ob Poki
Novi sodniki porotniki
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi Ivan Rakun, je na svoji nedavni seji potrdila nove sodnike - porotnike iz občine Okrožno sodišče v Celju.
Naslednjih pet lei bodo to dolžnost opravljali Frančiška Krbavac, Franc Zajamšek in Alenka Podgoršek.
Odpadki na pokopališču
v zadnjem času jc na prostoru ob pokopališču v Šmartnem ob Paki »zrasla« okoli zabojnika /A smeti žična ograja in med nekaterimi občani povzročila nekaj nejevolje.
Na <ibčinskj upravi so nam povedali, da je bil ukrep nujen, saj so v zabojnik, ki je namenjen predvsem za ovenelo cvclje in sveče, ljudje odlagali vse mogoče. Nenormalno, kar za več kot peikrat seje povečal odvoz teh zabojnikov.
V popoldanskem času ter ob sobotah in nedeljah je iako sedaj mo^no odložili ovenelo cvetje in ostanke sveč v dve manjši namenski posodi, ki sta nameščeni na p(fkopališču. Kot so se poudarili, tudi zakon določa poseben režim ravnanja z odpadnimi svečami. Sicer pa v občini (Jtg a nizi rajo odvoz kosovnili i>dpadkov dvakrat na leto, vsak dan pa lahko občani ic brezplačno odložijo ludi na odlagališče v Velenju.
Zakaj župana ni bilo na praznovanju jubileja Oljke?
Po prireditvi, ki jo je pred nedavnim pripravila v počastitev 30-lelnice deltwanja folklorna skupina Oljka za vabljene gosto, so m migi v dvorani in kasneje tudi zunaj nje ugibali, zakaj se je ni udeležil tudi šmarški župan Alojz Podgoršek.
Kol nam je ta pojasml, je že na gostovanju
Olikarjev v Moravčah sredi prejšnjega meseca povedal predsedniku skupine, da bo ta dan nujno zadržan. »Ker cenim njiiiovo delo, sem napisal nekaj prija/Jiili besed in pričakoval, da bodo tekst prebrali na prireditvi. Zakaj lega niso storili, jc seveda ireba vprašati prireditelje, Cq bi vedel, da ga ne bodi) prebrali, bi slav-Ijence In udeležence na prireditvi pozdravil preko pooblaščenca.« je povedal Pt)dgííršek.
V tekstu se jim je med drugim zahvalil za njiliovo delo pri ohranjanju tradicije in običajev kraja. Izrazil je ponos, ker je skupina zaradi svoje kakovosti dobrtidošel gost na mno gih prireditvah doma in v tujini. Prepričanje, da bodo dejavnost ob energiji, ki jo imajo, uspešno nadaljevali. Prav tako jim je <ibijubil, da bosta občina in tudi sam še najprej njihova sopotnika na lej poti.
■ tp
Obljubljene zbiralnice prihodnje leto
Sošianjski svetniki so poirdili program izvajanja javne gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2006 podjetja PliP Sau-bermalicr. Obljuba, da bo izvajalec še letos na svoje stroške primerno uredil
šest zbiralnic (ureditev platoja in ogra-diiev zbiralnic v kombinaciji les-beton), pa ohranja v programu za prihodnje leto.
V Mestni galeriji Kalajdžiski
Drevi ( 15. decembra) ob 10 h bodo v Mestni galeriji od pri i slikarsko razstavo
novejših del makedonskega slikarja Goce Kalajdžiskega. Avtorja bo predstavil Milan Pirker, vodja galerije Vodnikova domačija Ljubljana, razstavo pa bo odpri Kajetan Cop, direktor Zavoda za kulturo Šoštanj.
Občina prodaja Grajsko planino
Občina Šoštanj želi prodati poslovni prostor gosliSča (tabrič na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju in (irajsko pla-
nino (gozd), levo od lokalne ceste Florjan-Bele Vode. Izklicna ccna prvega je določena na 6.700.000 tolarjev, drugega pa dobrih 55.100.000 t<»larjev. Po nudbe bodo na občini zbirali do 19. decembra. dan kasneje pa jih bodo odpirali.
V ponedeljek o proračunu
ivožianjski svetniki se bodo na zadnji letošnji seji zbrali v ponedeljek. Med drugim bodo obravnavali in sprejemali
predlog proračuna Občine Šoštanj za leto 2006 ter sklepali o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo slavbnega zemljišča na območju občine. Za gospodinjstva, družbene dejavnosti in nezazidana slavbna zemljišča je predlagano povečane vrednosti točke za 37 odstotka, za toliko, kolikor jc znašala inflacija, medtem koje za gospodarstvo predlagano lOodstotno povečanje vrednosti točke.
■ mkp
MmLŮÁ^ RTV dmlbi. fim Vdinli. tztal» ob ólitUi Cere posaíneznega (zvoûa }e 300 SIT, iTie3«čr>a ratoćnirta
1.200 sn trimd$4ćrka rarciinirs 3.4&0 sn pofeind naroćnirts 6.6&0 S^T, istnâ TĐroCnina 12.600 SIT.
Irsútitštvn Boris ZaKf^k (dîiQktor). Stane VovK (odpovorni ur^dniK), Miena KrsM-Plartnc (p«no£nlca idBđnika), Janu PIssnfk. Tatjana PcMjmiiek, Bojana ^pegel (novlnaijl). Miia ZaKoSek (uiednica Janja KoUiia^peg»! ^hnićna uredni»). Toma! Gei^k (otNkova^) Ptopaganlai Nina Jug (mf|B p/opagande), Saâo Kowčnik. Juta BerUnih (propagaMfelaL
Sdtt irn««tva in uprav*: 3330 l^ti^e. KUrlćiva 2a. p. p. 2G2. t^n m
17 SO.tiliíu 103) 67 4643.
TRR- Nova L&, Ve^nj»: C^2S40201338M
E-aaifc pres^nascas si
dút^aníi» in sral. priprava: NaUdS 0,0.0.
MrtsIcarTTa SET Id. NiMatS 4Q0 izvcCov
NananMiili fotograi| in nAopIsov na vraâmti
H tskm 0 GOV je "Nai ćas" uvr^ mM crolzmía inhymainnega zn^^a ta
kalate se p^iye ds^ek m znižani stocnj.
DOGODKI
Evropa ima visoka in stroga merila
Velenjska občina je uspešna pri pridobivanju evropskih sredstev tudi zato, ker zna razviti in predstaviti dobre ideje - Priprava dokumentacije za en razpis traja vsaj pol leta
Velenje - Pt)r()ćali smo že. Ja jc MO Velenje prejšnji lorek v dvorani cenira Nova predsiavila delo lako imenovane Projeklne skupine, ki /C leto in pol deluje pod okriljem občine. Kn so jo ustano vili In v njej zaposlili mlade siro k<»vnjakc. ao hili prva občina v Sloveniji, ki se jc tîdloéila /.a lo. Danes so člani projekine skupine tisti, ki jih kličejo mdi od drugod, saj so uspeli pridobili veliko izku-šenj pri pripravljanju projeklov/a prijavo na razpise za sredstva i/ cvnîpskih skladov.
Tudi župan Srečko Meh je povedal, da bo skupina delovala še naprej. da pa sc lahko zgodi, da bo poslala samoslnjm zavtjd ali pa ho delovala v kakšni drugi obliki in nc več pod okriljem MO Velenje. Projektna skupina zaenkrat Se deluje v okviru Urada i^upana in splošnih /.adev, njen namen pa je zagotovili okolje, v katerem naslajajo ideje in razvojna vizija Velenja ter širše re^ie. Pn)jeklna skupina s pomočjo drugih sodelavcev iz občinske uprave in parl-neijev ideje oblikuje do fazo, ko jih je mogoče predstavili v obliki projektov, s katerimi uspci^no kandidira za evropska sredstva.
Tiskovno konferenco je vodit čian projektne skupine Marko Govek, predstavijali pa so jih
Aîes Ojstersek, Srečko Meh in Mojca Požek.
dilve poslovne cone Oorenje. ure-diiev kmečke tr/nice. ki ima širši pomen, saj gre za oživilev mest-nei:a jedra, in projeki Razstavišče .^60. Nosilci slednjega so v mladinskem ceniru Velenje, mi pa smo pomagali pripravili dokumentacijo. Omenim naj šc projeki energijske agencije LEA, ki je eden od dolgoročnej:^ih in strateških projektov MO Velenje. Vidina sredstev, ki so za le projekte Že odobrena, je okoli 250 railijo-
Ibrmacij o njem. »Po mojem mi> rajo govorili rezultati,« je kratko povedala naša sogovornica. Da gre za zahtevne in dolgotrajne projekte, kijih razumejo le listi, kj so kdaj sami poskušali pripravili dokumentacijo za prijavo, nam potrdi ludi ona. »Povprečno potrebujemo pol leta, da pripravimo vso zahtevano dokumentacijo za razpis. Seveda pa vsaj se dve Icli ali leto, ko projekt teče, krepko delamo.«
Vodja projektne skupine Mojca Požek, vodje projektov Karla Sitar, Helena Knez in Oejan Feriin, Ana Kiadnik, Mateja Orev, Tanja Ževart in Marko Govek.
»Odprti smo za ideje iz okolja«
VdOfa Projektne skupine, sicer županova svetovalka za evropske zadeve Mojca Pozeg. nam je povedala: j»lzpt>slavini lahko, da so od številnih prijavljenih že odobreni štirje projekti; projeki. ki se ukvaija 2 ohranitvijo industrijske dediščine Indu.pik. projeki ure-
nih tolarjev evropskih sredstev, do sedaj smo na račune že dobili 85 milijonov. To je povezana z zahtevno evropsko birokracijo. Skupaj pa je Šaleška dolina na različnih evropskili razpisih zagiv tovo že dobila 5 milijard tolarjev.«
Zanimala nas je, zakaj so leto in pol molčali o svojem delu. čeprav smo }ji nekajkrat prř)sili7.a več ju-
in kako odprti so za ideje iz okolja? »Zelo in u> za vse. Veliko sodelujemo s Šolskim centrom Velenje, nekaj idej nam je dala Univerza /a iretje življenjsko obdobje Velenje, pa tudi podjetniki. /el<i pomembno je, da /beremo ideje. Morda takoj neverno, kako bi jih uresničili, lahko pa posa-me/ju> že kmalu utnestimo v kak-
šnega od drugih projektov in tako bodo ideje lahko realizirane.«
Velenjska projckina skupina ima /daj dovolj znanja, izkušenj in partnerjev, da se lahko odpre ludi navzven in sprejema razvojne ideje iz širšega okolja ter jih prenaša v projekine okvire, kar jc bil eden osnovnih ciljev ob ustanovitvi pnyekine skupine, /a zbiranje idej je na voljo poseben eleklronski naslov (Idcjaii'vele-nje.si), v začetku naslednjega leta pa bo z istim namenom /oživel še spleini forum.
Multimedijski center odpira vrata
Na novinarsko konferenco so, kol že rečeno, povabili ludi direktorja Mladinskega centra Velei^je Aleš Ojsteriika. Pravzaprav je id«ga o oblikovanju projektne skupine vzklila prav na eno od njihovih prireditev, na festivalu Kuni-gunda. Prav Mladinski center pa je listi, ki je doslej znal vsako leto v sedemletni zgodovini obstoja pridobhi veliko sredsiev na različnih razpisih.
iiden večjih uspehov pa je /^go-tovo pridobitev Mullimedijskega regijskega centra Kunigunda. saj bo edini na širšem Celjskem in eden od 15 v državi. Vrata bo odprl že 22, decembra. Vzporedno pa se pripravljajo na izvedbo prtv jekta Razstavišče ."^60. Kje bo po novem stal (nov) »sod«, ki bo služil kot razstavišče, še ni znano. Najverjetnejši lokaciji sia ob robu Titovega trga (pri galeriji) ali pa na začetku Cankaijeve ulice, kjer sedaj stoji steklen paviljon.
REKLI SO
»Ustanovitev Projektne skupine je bila dobra odločitev^
/!upau MO Velenje Srečko Meh o delu Projektne skupine; »»Mislim, da so v skupini pravi ljudje, imajo prijetno okolje, v katerem lahko delajo, in imajo usivarialni nemir. Tudi to jc bil razlog, da morda eno leto nismo črhnili o tem, kaj delajo. Fantje in doklela so se dokazali s projekti, ki so jih pripravili. Poslali so aktiven dejavnik v lem prostoru. Veliko poiujejo.
od Španije, Francije, na Švedsko. Alžirije». Povsod iščejo partnerje, saj je i>ropa določila pravila. kako pridobivali sredstva. Iskanje partnerjev je eno od njih, gre /a človeške vire. kulturno dediščino, ekologijo. In na le razpise se ludi prijavljamo, pri lem smo uspešni. V pripravi imamo še cel kup projektov za stotine milijonov, a še niso odi)breni. Nekatere projekte bomo izvajali, tudi če sredstev ne b<mio dobili. Tako je tudi z ureditvijo industrijske cone Cn> renje, K uresničitvi bi pristopili v vsakem primeru, če pa smo za
to dobili 75 milijonov SIT tîepo-vratnih evropskih sredstev, toliki) bolje.
Večina od do sedaj pridobljenih evropskih sredstev, ki jih grobo ocenjujem na 5 milijard tolarjev, je nepovratnih. Vseh niti ae znam našteli. Poleg centralne čistilne naprave smo pridobili precej sredstev za ureditev cenirakiega odlaga D šča odpadkov, kanalizacijske sisteme, obnovo Velenjskega gradu in gradu Salek. pa kjijižnico, za katero smo pridobili 320 milijonov nepovratnih sredstev, in obnovo kulturnega doma
imamo 100 milijonov nepovratnih sredsiev, 50 milijonov za obnovo mestnega siadiona. Za MIC smo pridobili 230 milijonov tolarjev. Odgt^vor je le eden: imeti moraš pravo idejo, dobre ljudi, ki znajo projekte pripravili in to tudi izpeljali. Dober partner je ludi velenjski Mladinski cenier. / njim smo pridobili dva dobra projekta, v Mulilfnedijskem regijskem centru odpiramo ludi dve novi delovni mesti. Projekt Razstavišče 360 dokazuje, da gre za dober kulturni projekt.«
O proračunu za leto 2006
Mislinja - (»lavna točka četrtkove seje sveta Občine Mislinja. še zadnje v letu 200.je bila zag^v tovo predstavitev natančno pripravljenega osnutka proračuna Občine Mislinja za leto 2006. V občini računajo, da bodo v občinsko blagajno dobili dobrih 860 milijonov tolarjev, kar pa bo premalo za številne invesndje. ki že tečejo in se bodo končale v prihodnjem letu. /alo se bo mislinj-ska občijia prihodnje leto tudi zadolžila za 154 milijonov tolarjev. Ob tem je treba povedali, da bodo kupili večnamensko dvorano v novem nakupovalnem centru, ki ga Vegrad gradi lik ob občinski stavbi, da gradijo centralno čistilno napravo in da se bodo lotili obn<»ve dveh osnovnih šol v občini, tako matične kol ene od podružničnih. V občini pa je še veliko cesi, ki so prav lako potrebne obnove.
Sicer pa so svetniki sprejeli §e nove vrednosti točk za izračun komunalne takse v letu 2006. Znašala bo 17.42 tolarjev. Nad-
omeslilo /a uporabo stavbnih zemljišč so povečali le za indeks rasti cen na drobno. Doít>čili so povprečno gradbeno cen<ï stanovanj in komunalnega urejanja stavbnih zemljišč. Povprečna gradbena cena I kvadratnega metra stanovanjske površine, zmanjšana za povprečne stroške komunalnega urejanja, je malo manj kiît 140 tisíK tolarjev, povprečni sin)škl komunalne opreme, ki jih morajo plačali novogradiielji, pa bodo znašali dobrih 24 tisoč tolarjev na kvadratni meter stavbišča.
Svetniki so sprejeli sklep o postavitvi novih promeinih znakov, ki bodo označevali začetke in konce naselij, predvseoi v Do-vžah in Mislinji. Odločili pa so se ludi, da sofinancirajo ureditev nove avtobusne postaje v Mislinji, kjer je treba na novo uredili kanalizacijo. Za ta namen bodo prispevali 2 milijona in pol tolarjev. Sofinancirali pa bodo ludi ureditev plazu v /avršah. za kar bodo namenili 980 tisoč toiaijcv.
■ bs
gorenje
Decembra
Ugodnejše
Izberite kuhinjo v sSalonih (yorenje
Do konca decembra so rudi najboljše kid)inje Gorenje dostopnejše.
Povsod lahk<ï pričakujete posebno ug(>rini>sri! Pustite se presenedri z i/branostnii, ki dajejo pravo vrednost vsaki kuhinji.
Obiščite nov raz.sraviio-proda)ni salon Gorenja v Velenju na Partizanski Í2, tel. 03 m K) JI.
w'w, gore nje. si
AKTUALNO
15. decembra 2005
Zaposljivi kadri^ dobri strokovnjaki
Osmič podelili diplome uspešnim študentom Višje strokovne šole ŠC Velenje -Tvorno sodelovanje z gospodarstvom - Naslednje študijsko leto nov program turizem
Tatf^M Podgori^k
Velenje. 8. decembra - Na slovesnosli v veliki dvorani glasbene sole v Velenju so /.C osmič podelili diplome diplomantom Visje strokovne iole Šolskega cen-Ira Velenje. Prejelo jih je 1diplomantov. 0(1 te^a 88 iz programa eiekironika. 20 jih je uspešno koni>alo študij v programu rudarstvo in geoiehnologija, pr« Vič pa jo prejelo diplome tudi pet uspeý nih studentov programa informatika. Poleg diplom so podelili še priznanja ravnatelja. Prejeli so jili: Iztok Esih. izredni i^tudem rudarstva in geotelinolo-gije. Jakob Siioj. izredni študent programa elektronika, in Tomas Skledar, redni Studeni elektronike,
Po he sed a il iva na Kotnika, direktorja Šolskega cenlra Velenje, je v pet programov Vi^je strokovne šole centra v študijskem letu 2005/2006 vključenih blizu
700 Studentov. V bližnji prlliodnosii naj bi jih izobraževali na kolize 1000. Prizadevajo si. da bi obogatili ponudbo še s kakšnim višješolskem programom. »Vsekakor pa je v ospredju skrb za čim bolj zaposljive kadre s čim već uporabnega znanja • torej zaposljivi kadri, dobri sirokovnjaki,«
Uspešnim študentom jc čestital in zaželel srečno pri izzivih na nadaljnji življenjski poti tudi ravnatelj višje šole centra mag. Milan Meža. Med drugim je povedal, da je minilo devei lei od ustanovitve višjih strokovnih Šol v Sloveniji. Njihova šola je bila med prvimi, ki je ponudile to možnost izobrazevaiýa. V tem študijskem letu izobražujejo po petih programih, od lega so bili pri ireh nosilci razvoja, pri enem (meiiatronik) pa so soavtorji. A^ večji meri /elimo izobraževati žensko populacijo, zato načrtujemo, da bomo v naslednjem študij-
skem lelu razpisali vpis v program turizem. To je ena od strateških usmeritev tukajšnjega okolja, pa tudi na srednji stopnji že izobražujemo po tem programu. ki ga želimo sedaj šc nadgraditi.« Po njegovih besedah nudijo študentom kakovostno izobraževanje v sodobno (ipremljenih učilnicah ter laboratorijih. Meža se je v nagovoru dotaknil tudi prenove višješolskih programov. Ta naj hi omogočila še večjo prilagodljivost zahtevam gospodarstva. V skladu z Bo-lonjsko deklaracijo naj bi programe tudi kreditno ovrednotili in s tem omogočili lažjo prehodnost v visokošolski program. Pri tem so računali na Regijsko študijsko središče, a ugotavljajo, da bodo morali /a to. da bi v Velenje pripeljali visokošolski program, ubrati dru-gačn«) pol, lVi>rno s<idelovanje z gospodarstvom omogoča pridobitev uporabnih praktičnih znanj, kar je eden od za-
Z osme podeiitve diplom uspešnim študentom
stavljenih ciljev višješolskega strokovnega izobraževanja. Zahvalil se je vsem podjetjem, ki omogočajo študentom opravljanje praktičnega dela.
Po mnenju velenjskega župana Srečka Melia bi se morali skupaj dogovorili, kateri visokošolski program bi pripeljali v dolino. Izrazil je zadovoljstvo, ker je pred nedavnim podpisal pismo o nameri 2 dekanom mariborske univerze o ustanovitvi fakultete za instrumentalno pedagogiko. »Zadovoljen sem tudi, da je
denar za odkup dijaškega doma ostai dotna, za izgradnji) drugega iiî tretjega objekta v okviru Med podjetniškega izobraževalnega centra na Starem jašku v Velenju. Usklajeno, organizirano delovanje na dolgi rok mora dati želene rezultate.« je še poudaril Srečko Meh.
Svečanost ob podchtvj diplom uspešnim študeutom so popestriJi učenci velenjske glasbene šole.
Prepoznavni tudi v širšem okolju
Območno združenje slovenskih častnikov Velenje za uspešno delo prejelo posebno priznanje krovne organizacije - Novi predsednik združenja je Zdenko Slatner - Prednostne naloge ostajajo druženje članov in strokovno izobraževanje, usposabljanje in spremljanje dejavnosti slovenske vojske
Tatjana Podgoršek
Velenje, 7. decembra - Območno združenje slovenskih čast-aiktw Velenje, ki združuje pt>-klicne in ncpoklicnc častnike ter podčastnike iz občin Velenje, Šoštanj in Šmarno ob Paki, praznuje letos 50-letnico delovanja. Šteje 325 članov in sod: med najboljše tovrstne organizacije v Sloveniji. To med drughn dokazuje tudi posebno priznanje, ki mu ga je do delilo Združenje častnikov Slovenije.
Na redni volilni konferenci v prostorih KS Stara vas so pri oceni opravljenega dela v minulem obdobju ugotavljali, da je združenje postalo prepoznavno □e samo v tukajšnjem, ampak tudi v širšem okolju. Slavko Kořenic. njegov dosedanji predsednik, je med prednostnimi nalogami omenil skrb za članstvo. Krepijo ga z vključevanjem nove generacije mladih častnikov in podčastnikov. ki so končali šolanje v Slo venski vojski in ostali v njenem poklicnem sestavu. Prav lako je območno združenje postalo po memben člen pri povezovanju častnikov in podčastnikov v vsa pomembnejša družbena, še posc^ bej pa vojaško strokovna dogajanja. Njegova dejavnost je zanimiva za vse širši krog drugih občanov. Tvorno sodelujejo s generalštabom Slovenske vojske, z višjimi poveljstvi, ki so se s svojimi enotami večkrat udeležila srečanj in šporiuili aktivnosti v Velenju, s Dravograda in S.VIP iz Celja, ki sta zagotavljali vso logistično in strokovno vojaško pod-poro aktivnostim območnega združenja. Z 20, motorizirano brigadi^ Celje pa so podpisali po scben sporazum o sodelovanju.
Vezi s Slovensko vojsko negujejo na različne načine. Stike navezujejo šc s tovrstnimi organizacijami zunaj slovenskih meja, z mednarodnimi organizacijami poklicnih vojakov. V minulUi štirih letih so se srečali s častniki Nemčije, Italije, Madžarske. Francije, gostili so častnike nacio nalne garde Kolorada iz ZDA, njim pa so nato obisk vrnili. Njihove tradicionalne akiivnt^sii, kot so smučanje in streljanje na (îol-Leh, srečanja v l^jšah in na Gori Oljki, so vedno dobro obiskane. »Izdali smo zbornik, v katerem predstavljamo našo dejavnost in dosežene rezultate. Ni jih malo. Kar nekaj aktivnosti sm<i izvedli v sodelovanju z Območnim združenjem vei;eranov vojue za Slovenijo.«
Območno združenje slovenskih častnikov Velenje bo tudi v prihodnje delovalo kot samostojna, interesna in strokovna organizacija, ki bo povezovala in izvajala dejavnosti, pomembne za njene
člane na strokovnetn in tudi družabnem področju.
Ob koncu volilne konference so izvolili novo vodstvo. Slavka Ko-reniča, ki je območno združenje vodil dva mandata, jc na predsedniškem mestu zamenjal Zdenko Slatner, podpredsednika pa sta
S s^c/pscine
poslala Janko Avberšek iz Šmart-ncga ob Paki in Maljaž Klemen-člc iz Velenja. Slavko Korenič je ob tej priložjiosti prejel tudi najvišje priznanje Zveze častnikov Slovenije - zlato plaketo.

MESTNA OBČINA VELENJE
Urad župana in splodnih zadev
Obvestilo Mestne občine Velenje Prodaja nepremičnin
Mestna občina Velenje z javnim razpisom z& prodajonepremičnin z javnim zbiranjem ponudb prod^ua nepremičnim pare. Št. 3270/13 in pare. št. 3270/9,k.0. Velenje.
Besedilo javnega razpisa fn pogoji prodne bodo objavljeni v Uradnem listu RS (šL 113/2005 z dne 16. 12. 2005) in na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.vclenje.si) od petka, 16. 12, 2005, pod rubriko Priložnosti- natečaji, javni razpisi, javna naročila.
Potencialni kupci lahko vse potrebne informacije dobijo tudi pri vodji Urada za gospodarske javne službe MG Velenje, gospodu Tonem Brodniku (telefon: 03 / 89 61640).
Ponovno izjemna rast Engrotuša
Čisti dobiček celjske trgovske družbe naj bi se letos približal štirim milijardam tolarjev, delež družbe v Sloveniji pa presegel 20 odstotkov
Tatjana Podgoršek
Po zagotovilih direktoija celjske ti^ovske družbe l-ngrotus Aleksandra Svetelška bo leto 2005 za družbo zelo uspešno. Znova beležijo izjemno rast. Cisti prih<idek iz prodaje naj bi povečali za 25 odstt>ikov, ozJroma naj bi ta znaSal dobrih 108 milijard SI T. Večji od načrtovanega bo tudi čisti dobiček, ki naj bi dosegel blizu Štiri milijarde tolarjev. ťrtni delež lingroiut^a v Sloveniji bo najverjetneje letos presegel 20 odstotkov.
C^ilj na področju trgovine z živili jo šc vedno 25^)dstotni tržni delež, dosegli pa naj bi ga do konca prihodnjega leta s širitvijo trgovske mreže. V letu 2006 naj bi družba zgradila 41 u<îvih objektov, naložbe pa naj bi znašale približno 23 milijard tolarjev. Pc^leg trgovin bodo gradili še bencinske servise in planete. Med drugim naj bi leta 2006 zgradili nakupovalni center v Laškem, dokončali cash&carry ob Kidričevi cesti v Celju, novo vsebino naj bi dobila blagovnica T v središču knežjega mesta. Svetelšek pričakuje, da bodo končno resili tudi nesoglasja z vodstvom Občine Žalec in v mestu zgradili že dolgcj načrtovani trgovski center.
Za vlaganja na tujih trgih, predvsem v Makedoniji in Srbiji, nameravajo prihodnje leîo nameniti blizu 10 milijard tolaijev. Na Reki so pn> dali nakupovabii center. V Makedoniji bodo prvi objekt predali sv^î-jemu namenu v drugi polovici leta 2006, v Srbiji pa zemljišča se kupujejo. Za zdaj naj bi pridobili devet lokacij.
OiiiyiA
PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT
-	PVC okna
-	vhodna vrata
-	senčila
K
KBE
OXeN$Ki SISTEMI
MAROVT GREGOR s.p.
Bočna 60
SI-3342 Gornji Grad
Tel. / faks: -^+386 (0)3 838 51 40/41
GSM:04i 793 518
Veliko sončnih in lepih trenuUcov v letu 2006!
GOSPODARSTVO
RGP ima novo betonarno
Nova betonarna, stala je 320 milijonov tolarjev, je tehnično in okoljevarstveno najsodobnejši objekt - Družba RGP ima tri certifikate, za kakovost, ravnanje z okoljem ter varnost in zdravje pri delu
Miiena Hrstič - Planine
\'elej\je, 7. decembra - V sredo so v Prelogah predali namenu ju)vo hcloííHnio, kije pDnienibtia pridabiicv družbe KOP, Rudarski grHdbenl programi-
RCiP je pijvezana dru/ba v 100-odstotni lasi i Premogovnika Velenje, ki veija za eno najuspešnejših povezanih družb, nastala pa je pred dvema leloma z združitvijo gradbenih programov Kamni> lt)m Paka. Bctcniarna in Rudarske gradbene storitve. V tem kratkem času pa jim je uspelo pridobili ludi iri ceriifikaie vodenja procesov, kakovosti ISO 9001, ravnanja zokoOcm ISO 14001 ter varnosti in zdravja pri delu OHSAS 1X001.
Na obniogu Premogovnika Velenje je slara betonarna delovala že let, pn)i/vodnja pa ni veê zadovoljivo dosegala zahtevanih standardov kakovosti. Nova betonarna pa omogoča tudi enostřiv-
nejsi dostojí z vozili in t>mogoca transport materialov pn železnici. Dobavitelj nove belonarnc jc nemško podjetje Lieblierr, vrednost naložbe s celotno infrastrukturo pa je 320 milijonov tolarjev. Tehnične in okoljevarsivene karakteristike uvrsCajo novo betonarno med najsodobnejše lo-vrstne naprave. Njene prednasli so v izredno visoki zmogljivosii proizvodnje r^vežega belima, ki /naša 98 kubičnih metrov na uro z mešalcem kapacitete 2,33 kubičnega mcira v enem ciklusu. To omogoča leino proizvodnjo betonov do 50 kubičnih metrov,« je povedal tehnični direktor Franc Ricek- »Cementni silosi in silosi za prašnaie dodatke imajo zmogljivost 300 ton. Opremljeni so z najsodobnejšimi fillri. naj-
Oostop z vozi/i do betonarna /e enostaven, omogočen pa je
tudi transport po žeieznici.
Direfçtor in tehnični direktor družbe RGPf mag. Marjan Hudej
in franc R/ćek.
varnejšim sistemom za polnjenje, poleg tega zagotavljajo proti-prašno polnjenje silosov in zaprt sistem doziranja agregat t >v v mešalec.«
Celoten proces proizvodnje je računalnišktj voden in kontroliran. Betonarna ima tudi sistem za ogrevanje agregatov in vode, kar on^ogoča proi/votlDj<i betonov v zimskem času in ob nižjih temperaturah.
/ betonarno bo družba RGP pokrila svoj del potreb, večji del proizvodnje pa bo namenjen kupcem v Šaleški in Savinjski dolini, segali pa bodo tudi po Ko rojaki in Celju. Približno 90 odstotkov betona hodo prodali drugam, 10 odstotkov pa ga bodo proizvedli za svoje potrebe.
S svečane otvoritve
Gorenje bo gudron vozilo v sežig na tuje
Gorenje Gospodinjski aparati dobili posel pri sanaciji gudronske jame v Pesniškem Dvoru -Ena od možnosti za sežig gudron solidifikata se je ponujala TEŠ-u, a jo je javnost zavrnila -Transport in sežig zdaj v tujini
Milena Krstič - Planine
Velenje, 6. decembra - Minister za okolje in prostor .latiez Podobnik in predsednik uprave Peirola Marko ICryzanowski 1er Žiga Debeljak so v imenu izbranega izvajalca. Gorerya Gospodinjskih aparatov, pi^dpisali pogodbo o sanaciji gudronske jame v Pesniškem Dvoru.
Oe se spomnite, je pred dobrim letom in pol prav sanacija gud-ronskih jam. v Sloveniji naj bi bile tri. predstavljajo pa precejšnje ekološko breme» »pretresala« Šoštanj.
v zvezi s sanacijo odlagališč
gudrona (kislega katrana) jc bilo v Šaleški dolini posebej veliko govora po tistem, ko seje kol ena od možnosti, ki bi prišle v poštev za sež.ig gudron solidifikata, pojavila v Termoelektrarni Sošlanj. Zaradi energetske vrednosti se namreč gudron {neuporaben ostanek. ki nastaja v procesu rafinacije rabljenih olj) običajno predela v obliko, primerno sose-žig v katerem od termoenergetskih objektov, kjer ga v manjši k(v ličini poiitesajiî med prentog. A čeprav so šoštanjski svetniki lani konec junija dali soglasje za poskusni sosežig gudron solidifikata v petem bloku Termoelektrarne
Šoštanj, ga zaradi nasprotovanj javnosti niso nikoli izvedli.
V Ciorenju Gospodinjskih spa-ralili 80 v času. ko so se pripravljali na razpis ministrstva» razmiit-Ijali in računali na to, da bi gudron solidirikat sežigali doma, v Temitîelekirami Šoštanj. Pri tem so izhajali iz predpostavke, daje nesmiselno, da odhaja denar v tujino, če laJiko ostane doma. Prav Termoelektrarna Šoštanja seje tako po tehnologiji kot moiJioslih. ki jih nudi. kazala za primemo, zato so ji ponudili mož-nosi sodelovanja. Očitno pa je bilo nasprotovanje premočno, Gorenje je slo v razpis s tujim
partnerjem in v razpisu ponudilo transport in sežig v tujini. Ali bo t o n em^k a term oelc ktra na Schwarze Puntpe, kamor so pred letom tudi popeljali na ogled tanjske svetnike?
P(3scl jc vreden dobri dve milijardi 250 milijonov lolaijev, polovico naj bi zagotovili iz dolgoročnih ekoloških rezervacij Petrola in državnega pn^računa, ostanek pa iz okoliških dajatev. Podpisniki pogodbe so napovedali, da naj bi sanacijo pričeli že kmalu po novem letu. predvidoma pa naj bi trajala dve leti.
Družba RGP pa je v dveh letih poslala tudi prepoznavna na ti^u. ko si je z nekaterimi večjimi posli pridobila pomembne reference na področju rudarskih gradbenih del. V ntm het<marni bo zaptîsle-nih devet delavccv, ko bodo razširili se laboratorijsko dejavnost, pa bodo zagotovili še dve delovni mesti. »To obenem pomeni, da ohranjamo za naslednja desetletja zelo zanesljiva in cenjena de-
lovna mesta v prostoru Šaleške doline,« pravi mag. Marjan Hudej, direktor RGP. Družba se v tem času poleg dejavnosti v Šaleški dolini zelo dejavno vključuje v pnijekte na spodnji Savi, liidnv eleklramah na Soči, znova so začeli delali v Pivovarni Laško in pri zapiralnih delih rudnika Senovo.
Mtstna cuietltcatna lEangua
^^^KRtÊgflgP^SIffn KajuhovaGe8t8 9.ŠoStaní

^ : ^ýfí VMOICMiMtím mm nT strankam m ^ * ■■	tokrofio
^ ™	sahvaljii|emo u
■il	^Ifg^^^giiiii saupanfe-
Žalimo vam lap bočini vaàar v krogu najdražih in naj vam bo v ar^h toplo vaali 365 dnif
P I 03891 16 00.891 1801 i 0416Q4077
Prinaacvatta I aprogovori^.
gorenje
Decembra
Ugodnejše
Izberite kuhinjo v sSalonih (yorenje
Do konca decembra so rudi najboljše kiiJ)irije Gorenje dostopnejše.
P<n'S(ul lahk<ï pričakujete posebno ug(>rini>sri! Pustite se presenedri z i/branostnii, ki dajejo pravo vrednost vsaki kuhinji.
Obiščite nov raz.sraviio-proda)ni salon Gorenja v Velenju na Parrizanski Í2, tel. 03 m K) JI.
w'w.gorenje.si

_
m
'<3
Od jrede do tofkâ - jvet d0B0TÍ&4
Sreda^ 7. decembra
v sredo zveCcr jc bil na Kanar-sidh oKikih arotiraii haaèki obiožc-ncc, pobegli hrvaški gťtíeral Anic Cioiavina. Anic Cîmovina se je rodil Ida 1955 v meslu Ikon na otoku Pašmanu. Pri 16. lotih je /a-puslil dom in vstopil v tujsko legijo. / bojevcjîjcm v Afriki, (Jvaie-mali in Paragvaju si je prislužil francosko državljanstvo icr sloves pogumnega vojaka. V KO. letih ga jc francosko s<idišćc spo/.nalo za krivega ropa. ugrabitve in izsiljcva-nja. lako úv se je l^krai /ačcl ukvarjati z varovanjem. I.cia 1991 se je vrnil na [Irvaško. kjer se je vključil v domovinsko vojno. Maska obloyjîica ga bremeni za domnevne zločine v Republiki Srbski, pa tudi za domnevne vojne zločine zoper srbske civiliste v nicslih lipovo, Mrkonić. (îrad. Drvar. Bo sansko Ctrahovo in Jajce, li naj bi se zgodili med hrvaško vojno operacijo Nevihta avgusla Icla 1995, Po objavi obtožnice leta 2001 seje za Gotovino izgubila vsaka sled. Sedaj je beg končan. Po arclaciji jc hrvaški predsednik Slipe Mesić generalu Cioiovini obljubil ponux. V več hrvaških mestih pa so potekali shodi v podporo Gotovini.
Naši odvetniki se bodo odslej lahko reklamirali, saj je ustavno sodisce presodilo, da jc del zakona o odvetništvu, ki gtjvori o rt^ klamiranju c^lvetniške dejavnosti, v neskladju / ustavo. Sodiáčo državnemu zboru nalaga, da ugotovljeno neskladje txipravi v scsiih mesecih, vendar pa mu tlajc možnost. da zaradi učinkovitega var-slva javne koristi reklamiranje odvetnikov vsaj delno omeji,
Četrtek, 8. decembra
Vlado in njeno delo v minulem Ictti je pohvalila Obrtna zbornica Slovenije, ki je zadovoljna, ker jc vlada v enetn letu uresničila kar tretjino njenih dolgolchiib zahtev. Predsednik O/S Miroslav Klun je dejal, da je uresničenih 42 od 115 zahtev, kar priCa o resnični nakU>-njcnosti vlade In parlamenta, da hi ustvarila ugoJnejšo klim<^ za obrt in podjelniši\'o v državi. Sicer pa je vlada v svojem prvem letu delovanja predelala obsežen kup gradiva in opravila 51 rednih sej in 90 dopisnih, na njih pa je obravnavala 2.437 točk.
['inančna perspektiva El) je tre-initno zelo vr<iča tema, saj se nobena od držav noće odreči denarju. ki ga dobiva iz tega naslova. Britanija je namreč pripravila nov predlog, v katerem predlaga znižanje prihodnjega sedem let nega pro-rnčuiKi l:U /A 25 milijard, PrcdUig je že požel veliko kritik. Predsednik vlade Janez Janša pa jc po piv govorih z britanskim premierjem Tonyjcjn Blairom predlog llnanCne perspektive vseeno ozjiaCil /a spa'-jemljiv kompromis. Ib jc razumljivo, saj naj bi Slovenija po bri-lanskeni predlogu med leloma 2007 in 201.3 prejela celo več sred-siev kot po lukscmburškeni. Blair je ob tem ponovil, da je manevrskega priwtora malo in da nikakor ne bo podprl nove finančne perspektive. ki ne hi zpíjela tudi korenite reforme skupne evropske kmetijske poliiike, za katero se sedaj namenja največ sredstev
Petek^ 9. decembra
Poslanci so potrdili proračun za leto 2006, v ponedeljek pa šc za 2007. Proračuna temeljita na načr-ttivanem prevzemu cvra leia 2007 in predvidevata varčevanje. V pro računu /m leto 2006 je tako načrKv va ni h 1.756.7 milijarde tola ""je v prihodkov in I.85K.I milijarde tolarjev odhodkov. Proračunski primanjkljaj naj bi leta 2006 znašal 101,4 milijarde tolarjev kar je 1,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Za leto 2007 pa je na-CTtovanih 1.861,2 milijarde lolarjev proračunskih prihodkov in 1.954,.? milijarde tolarjev odhodkov. Proračunski primanjkljaj se bo znižal na 9.11 milijarde tolarjev.
Presenetil pa je predsednik vlade Jane/ Janša, ki je se pred dnevi namigoval da bodo potrebne določene spremembe vvladi. a seje odločil drugače. Premier je po letu dni vodenja vlade ocenil, da jc splosno stanje v Sloveniji stabilno in da kadrovskih sprememb letos ne bo. Tako naj bi bilo imenovanje Jo/eta P. Damijana za ministra brc/ listnice edina sprememba v vladi.
Sobota, 10» decembra
Mednar^xini dan Človekovih pravic je vsako leto 10. decembra, letošnja osrednja tema pa je mučenje. ki je eno najbolj grobih kršiiev Človekovih pravic in doslojanstva.
Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije je ob lem na javnost naslovilo opozorilo, da slovenska vlada ignorira odločbo ustavnega sodišča in vse mednar<xine pozive v zvezi 7. urejanjem položaja izbrisanih. Vlada, opozarjajo iz brisani,"skušo ^oje niimene prikrili z napovedmi o ustavnem zakonu o izbrisanih, katerega edini in očimi namen je na protipraven način obiti odločbe ustavnega sodišča."
Varuh človekovih pravic pa ob dnevu čUwekovih pravic meni, da jc politični strah v prejšnjem sistemu zamenjal eksistenčnega v novem sistemu. Ombudsman Matjaž IJanžek je na sprejemu najvišjih predstavnikov oblasti, univerz. znajKwti, verskih skupnosti in nevladnih organizacij poudaril, da na račun političnih pravic posamezniki ne bi smeli izgubljati ekonomskih in s(K:ialn)h pravic.
V	Rusiji je začela oddajati 24-urna televizijska postaja v angleščini. ki naj bi o svetovnih df^odkih poročala z ruskega vidika. Televizija Russia loday bo imeia poudarek na domačih dogodkih, prek satelitov pa ho oddajala tudi v Severno Ameriko, [ivropo in Azijo.
Nedelja, 11. decembra
Kulturna prestolnica stare celine leta 2006 bo grško obmorsko mesto Pa tras. Organizatorji programa. ki bo vse leto vabil kulturne zanesenjake v tretje največje grško mesto, so napovedali vrslo različnih kulturnih vsebin, ki bodo Hv-ropejce navduševale za spoznavanje kulture drugih narodov.
Na okoljski konferenci v Montrealu so se le dogtjvorili o začetku svetovnega dialoga o boju proti segrevanju ozračja, ludi /DA, ki so doslej zavračale kjot-ski dogovor, ptjsîajajo bolj prožne, zalo je videti uspeh pogovcv rov bližji. Brez ZDA ukrepi za zmanjšanje svetovnih temperatur namreč ne bodo uspešni, ker ZDA spustijo v ozračje največ topi ogrednih plinov.
V	letu 20i)4 je Slovenija odobrila za ^upaj 250 milijonov evrov državne ponnxi, kar je 0,96 tnJstotka bruto doniačega proizvoda. Po deležu BDP. namenjenega za pomoč, je Slovenija nad povprečjem v liv-ropski uniji, kažejo podatki Ifvrop-ske komisije, prvič zbrani za cclo ino pelindvajseterico. Največ dr-
žavne pomoči je drž.ava namenila predelovalni industriji (46 ixlstoi-kov) in kmetijstvu (45 (xlstoîkov).
Ponedeljek, 12. decembra
Letošnji prejemnik priznanja za življenjsko delo Združetýa Manager je Bruno Kore lič. dolgoletni direktor in predsednik uprave l.uke Koper. Korelič je, kot je znano, poleti odstopil z mesta predsednika uprave Luke Koper in se upoki)jil. Nagrado /druženja Manager za življenjsko delo jc lani prejel dolgoletni predsednik uprave Krke Miloš Kovačič. pred njim pa tiekdanji predsednik Goretija Jože Stanič. l.eia 2002 je nagrado prejel nekdanji predsednik uprave in sedanji predsednik nadzornega sveta Istra-benza Janko Kosmina. leto prej pa predsednik uprave Cinkarne Celje Marjan Prclec.
Minister za pravastidje Lovro Šturtn je predstavil projekt odprave sodnih zaostankov do leta 2010, ki so ga poimenovali Lu-kenda, po I-ranju Lukendî, ki mu je Evropsko sodišče za človck<>vc pravice dalo prav v primeru kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Med glavnimi ukrepi z.a odpravo so ziigotovitev ustreznih delovnih prostorov in dodatno zaposlovanje v stKlnem sistemu /n določen čas v obdobju od 2007 do 21)10. Konec lela 2004 je bilo v Sloveniji 567,000 sodnih zaostankov. od tega .M0,000 vsebinskili zaostankov.
Torek, 13» decembra
Shvensko zunanje ministrstvo je na svoji spletni strani objavilo 11 stališč do vprašanja meje med Slovenijo lu Hrvaško. Ministrstvo med drugim poudarja, da med državama obsîaja nerešeno mejno vprašanje, ki zajema morsko in kopensko mejo. Slovenija je priprav-Ijena na nova pogajanja, vendar bo vztrajala pri izhodišču spoštovanja stanja na dan 25. 6, 1991,
V ločenem sporočilu je M// objrivilo tudi stališča do garancij nekdanje Jugoslavije za devizne vloge. V njih ugotavlja, da mora varDevalcc poplačati LB Zagreb, dolg Ljubljanske banke ali Slovenije pa ne <ibstaja. Več lahko pre-hercte na w\vw,sigov,si/mzz/. Odgovor Hrvaške ho verjetno »pi-kai^tcn«f.
žabja perspektiva
V slogi je - dodatnih 150 milijonov
• Z 200 milijoni se že da nekaj narediti - Alpos v Republiko srbsko - Ogroženi otroci v Pilštanj - Od treh ■ I v igri le Rimske Toplice, Teharčani proti spremembi meje med Štorami in Celjem	I
V^ogip moć. 7m zaibtjo odlocifey' v državnem zbom bi lahko tuďi 'ckli, da Jti v sh^i dojauuh 150 mHipnov lolarpiv. lofiko denarja ju ptt&htKem z našega koncu ol) podpor! ^ tiekaierih dnigih ti^lo prli)eljall iia ^sio smnJft med Velenjmu in A/jo vasp. Se\'€da. saj bi bih res mrctdno, ce pobude B^/jajia Koni/ca ne hIpttdpril k kofegi fiukU^e doline, kjer te tudi dol^o opozarjajo na neznosf:e ruzf/iere ua tej cexti. Čeprav so pripadffiU druge pol/tîàie opcije, so depnske poi/^be le postavili pred politiko. In ker so to naredili se wkaierí s Koroške m Zgtirnje Savmj<>ke doline^ bodo prihodnje leto na tej trasi lahko naredili veHko več. kot hi s Ustimi borinu SO nuUJom'. kolikor Je za to teslo prej namenila dria\xi. Obnovljene cesle pa so. to drži kot pribito, veliko var-nejše. pa čeprav tako radi rečemo, da se miji'ec nesreč zgodizarudi Chi-eške^a dejavttika. Ko smo že pri pmmeiK in vm>kih za nesreče ' v akc^o za zholj^ nje kulture vožnje se Je vkijuala še znana Športnica z naše^ konca. Urška /Mlnir S to proiialkolfolno akcifo nadaljujejo prav v tem prazničnem mesec\i. ko je polnopraznumnj. ki redko minejo brez alkoholnih pijac, Vo^tike opozarjajo: odpowjte se alkoholu ali pa vožnji.
Na dol^o mćnjo« se je odpitrvil tudi .ientjnrski Alpos. V PrnjiiiX)rju v Republiki srbski je odprl novo ptoizi'od/io halo za razrezjeklenih trakov in lîdeluvo varjenih cerl. Jako so. kot že mno^i. delproizi'odnje preselili na območje, kpr je cenejša delovna sila. Alpos je že pred letom ptwzei tan}kaJ.\n}o terjamo ctj^i in razširil proizi odnjo. na ncnv je dobilo delo precej delava^w Ob tej otvoritvi je ta šerrtjnfíka dn/žba podarila lamkajšnjemi/ vrtcu 20 H.soč e^rov za ohnoso celot/te poliištmte opreme. In ko družba z ohrol^a Kozjanskega pomaga ob-moçetn. na katerih so pomoà še bolj potrebni, so v osrgu Ko^a/tske^a, vPil-šta/iju. odpiiprv} dom zaivija za r)f;ro^ene otrofar v Slowmji. Imenuje se Mala
hiša. bo pa velik dom za ogrožene otroke. Gre za projekt drukva Materina dušica. pinna^ali pa so mnogi donatoiji, y Mali iušl l)odo otroci lahko bivali največ eno leifj. člani dru.^v sa bodo ia čas ukvarjali z dntžino in poskrbeli za var?io vmliev otrok domov
Pii rojťvanjfi mrvih sl(Tivn.iiklh občin pa so pral kratkim naredili še drtij^i korak: po vladi in pristojm' kvmisiji zdaj vsi čakajo le vf m dokončno odločitev parlamenta, l^a na.šem siatl.sričnem območju je prišlo do spremembe: .úozi prvo .sUo ni šel noben predlog za novo občino (Rečica ob Stninji. Frur/kolovo. Rirn.-{ke Toplice), zdaj .'<0 Rtm.^e TopUca^tdarle med kandidatkami za samostojno občino. Precej vroče pa je pri spreminjanju občiti.\ke meje. Stonkiiit-pan (in ^DS^skiposlanec) Franc Jazix'c namreč želi sprentembo te meje na Teharjah. Ob pni laki pobudi .so se o.strv odzvali celjski Kveinlki, zdaj. ko je zadeva že res prišla v odločwije na državni ravii. so .se odz\'ali v krajť\ ni .'^kiip-no.sli Teharje. Tudi zato. ker ne hI Imeli prav wibene možnosti, da pf>sianelo sami samostojna občina, če jim zdaj Store »tzamepn del območja krajevne .'ikup/tosil. y bisr\n^ pa gre tako pri na!pntto\'arrjn Celjanov k<4 leharcanw za pomemlpfto industrijsko območje (in denar, ki f^a prinaša), kjer ima na ob-nx>čjn nelcdwije žek'zar?ie sedež prect^ družh. Železarna àore je bilo res \<ča-sih vkJJuîetia v nekdanjo krajevno skupnost àore. Ko pa se je občina àore osamo.'wyjila.je ta del pripadal celjski občini Zdaj bi želeli ta de! nazaj.
Videti Je. da na najrazličnejših področjih ta mesec - marškje ga imenujejo Uidipravljični aii pa ^•saj resptuznični - ne mineva ni^'no lako. da biopravičíf-val ti imeni. Kaj hočemo, eno so prasljlce. drugçf stvamosx.
Pomembne
reci
Ka<fa Oš/Jak
S knrzot:lew nilske zapeljem prek ure t' desnem spodnjem kotn ničurtalnl.Škew zaslona in la ne odzove: II. decemlier 2005. Ali drtiga adventm nedelja, če se ne niolinr. P^asi se preb'ljanr. ravnam hrbienico In si pravim: samo ie lo žabo. samo Še em siran ... Potem bo novo leto in bo vip. hm. bolje? Snoven: lelu golovo ne ho/n wč iňsala dl/ílonie, ker ji dol guje m le še ui nekaj piipMnevov popravkov. Ne bom se več sključena, z rdečim očm, "heksnšusotfi" in pekočo bolečino v č£lnem predelu ^lave smilila sama sebi. Ne bom več nervozna in med polurni/ni pavzarni za kosilo ri^ševala .mrisličnih hipoiez. Ne bom \vč silna it' zatežena zaradi kroničnih dvomesečnih napadov PMS. V no\'em letu bom hodilo v kino. v^ak teden viaj enkrat, in v i)ramo. Končmi hont te organizirala srečur\je sosolcev iz gimnazije v Velenju in .sMce s Jaha pohubila na maraion srbskih Itimov. ki
obljubljam od avgusla. Sončne zim.\ke vikende bom presmučala, ob nedeljah dolgo si>ala, naročila tri časo{nse. ki Jih v lem j)eklenskem letu namenoma nisem ktii^ivala. da ne bi brala, da ne bi izguNjala časa za tako i\ep<mtemhne reči. V novem lein kmi Uvela, si pravim.
Ampak ali res verjamem vset mi temu? Mi bo uspelo, da bom končno spet središče svojega bivanla? Bojim se. da se ho ponovno naki projekt, kakštta pomembna reč, in bom spet delala od jutra do juira. Mar hotn vedtto le restfo zrla r zaslon in resno delala pornetnbne reci?
Tisle re.sne pomembne stvari, ki jih človek počne in se lahko mili volji nanje izg^.varja, da nima časa, so na />rimer predmanja, učc^ij^ za izpite, diplomske naloge, služba, zelo bolni olrai, pogreb • predwem la.stnega tele.sa in morda oimvljanje listih dveh fizioloških potreb, pri katerih smo običqlno sami, Cepruv se nam tttdi zgodi, da kdo poprosi, naj še malo zadržimo, ker je ixintembno.. Vse iHilj sem /.repričana. da imamo čislo naiHJČva merila. Kje sntc Jih pobrali, ne vem. Malo doma. malo v šoli in .^e kje. Cenjene In pomembne .so resne stvari. In kdor počne resfie stvari, je cenjen, kar mu godi. Naučeni smo, da smo radi cenjeni zaradi resnih In odgovoriti h reči. Mislimo, da moramo zares početi prav v.vť. Da se tega živi.
Gradimo ."il íemelje. m jih v.se tivljenje ttirju/emo z mislijo, da bomo poiem dobro irveli. hnl z izobrazbo, drugi z denarjem, iretji z oiroki, četni s kariero in tisti, najbolj nori, z vsem naštetim naettkrai. Kojijemo in zidamo, da bi bilo i)0!em bolje, Toda kaj ko ta "p/nefn" In noC-epriti, ^'dno znova se nam umika zu wrc naloge, se skriva za druge izzive. Ml pa še zmerom zbiramo, ses-lavljamo. analiziramo. i>išemo. .štejemo in delamo, delamo, delamo • dokler nam ne zmanjka časa. Ostane ga le še irenutek za konec, spcmiin //; pogreb.
Ne. ne živimo zato, da hi delali, ampak delamo, da bi živeli. Na to smo pozabili!
Da lahko ugasne/?to računalnik, oblečemo pulover, nadenemo kapo in gremo ven. na hrib po .'»vqj sončni žarek, na i»ni če so nom gore prestrme. Da lahko stopimo k boru in globoko vdihnen/o samo zalo, ker tako kjKt di.ši. Da lahko vso noč beremo naj>eio knjigo brez slabe vesti, da bomo zjutraj nefunkcioruilni. In potem šele ob enajstih dopoldne zakorakam v {ïtsarno z nasmehom "lako sladko sem spala". Oa lahko preždimo ttedelja ob seriji roman-Učnih komedij, ko med ogla.Hi pozabimo, na katerem pn>gramu je bil film. Da se lahko pr>javimo na kavi. ne da bi kraj in čas ses-ianka usklajevali peikrai prek elektronske pošle ter ga nato po mobitelu i)rest{jvid še za eno uro. Vse to lahko, če se odločimo živeti. Zalo se splača pisali Dedku Mrazu - ali Božičku, če se z nJim bolje razumele. Naj tram končno nehala izpolnjevati resne in pomembne želje. Raje najprineseta naslov rdečelase deklice, s katero smo pred peînajstir.ii leti nabirali školjke iz morja, nas odpeljeta k pri-JatelJia na kakav in nam privoščila kak košček lepega, neresnega ter neiKnnemhnega življenja.
^ I ^
fttftniMM
VELENJE

Thov trg, sobota, 17. decembra 2005
3. PRAZNIČNI SEJEM (med 9. in 19. uro) Sejem drobnih daril in praznifinih dobrot
2. OOLAŽUADA (med 13. in 16. uro) Ob 16. uri vabljeni na pokuSino golazal
Informacije: TIC Velenje (03 8961 860)
GOSPODARSTVO
Naložbeno zelo razgibano leto
Na Komunalnem podjetju Velenje ocenjujejO; da je bilo leto 2005 ena najplodnejših v zadnjem obdobju - TUdi v prihodnjem letu med prednostnimi nalogami kakovostna oskrba dobrin po najnižji možni ceni
Tatjana Podgoršek
Komunaliin poUjcije Velenje je Ic-los vlo;?jlo v obnove, posodobilvc jn novogradnje (med katerimi jo uuli obnijva mehanskega in izgradnja biološkega dela cenlraine Ćis-liine naprave) na področju komunalne infrasirukuire v občinHli Velenje, 4S(}slanj in Šmarltio ob Paki pribii;*jio 2 rxíilijardj tolarjev. Lclo 2005 bo. po occnab dirckiorja pfv djeija Marijana .lwlo\iiickci;a. eno
tiajplodnejšib v zadnjem obdobju. ».Smo zadovoljni, saj smo / akliv-nosimi ohranili visoko in kako-vosinc) raven oskrbe občanov s komunalnimi dobrinami po imjni:řjí možno ceni- To jc ena od naših predli ostn ill nalog /e nekaj lei in ostaja tudi v prihodnje.«
Med 36 projekti s področja sistema daljinskega t)grevHiya, oskrbe z vodo in kHnali/acije. ki so se jih lolili letos. ]c daleč največji rekon-striUcciia mehanskega in i/gradnja
biološkega dela Centrahie čistilne naprave Šaleška dolina, /a zdaj potekajo deia po projffaniu. kar pomeni- da bodo lahko îiapravi poskusno zagnali, kot so napovedali, avgusta prihodnje leto. Za porabnike konumalnih dobrin morda malo manj. za vodstvo in zaposlene v podjetju pa je pomembno tudi dejstvo, da so uspešno prestali zunanjo presojo tudi vsi sistemi vodenja po ISO standardih. Po zagotovilih Jedovnickega so precej postorili
pri no I ran ji organizaciji, poskrbeli za boljšo obveščenost zaposlenih. med drugim so kar nekaj aktivnosti namenili izobraževanju kadrov, Med slabimi stvarmi letošnjega Icia je Jedovnicki omenil nadaljnje upadanje pi^rabe vode. »/.a-radi lega bo prihodek od dejavnosti nižji od načrtovanega, nižja bo tudi vsola zbrane lakse. cene so omejene in nič ne kaže. da bi se do konca lela glede tega kaj spremenilo. Kljub tenni smo veliko vložili in poskrbeli za iîcmoteno oskrbo občanov s kakovostni) pitno vodo.«
Prihajajoče lei{) bo - po zagotovilih Marijana Jedovnickega - /elo delovno. Vlaganja v obnove, poso-dt^bilvc in novogradnje na področju
Premogovnik Velenje zaposluje rudarje
V letošnjem letu 70 novih zaposhtev, aprila 40, decembra 30
Vcicrue, 12. dccenibcr - Prem<v govnik Velenje jc 5. decembra zaposlil še 30 pripravnikov in s tem i/polnil letošnjo nameravano število 70 novih zaposlitev. Aprila je namreč delo v Premogovniku že dobijo 40 pripravnikov. Vsi novo zaposleni so njilmvi Štipendisti» so pa kvalilTcirani rudarji, rudarski tehniki, strojni in elektro tehniki ter strojni in elektro mehaniki. Nekateri so na zaposlitev čakali nekaj let. tako kol je bilo obljubljeno ob letosiyem ^oku čez kožo, pa je za-p<wlitev dobilo tudi sedem najbolj-šílí dijakov letošnje gencracije poklicne in tehniške rudarske šole. Najboljših je bilo sicer devel, a dva šolanje nadaljujeta.
Sklep o zaposlitvi je v prvi vrsti najboljša novica za liste priprav-niJce, ki so začeli uvajalni časde-cembra. prav tako d(îbra pa je za vse, ki o otiločilvi zii poklic šele raz-mišliajo. Premogovnik je namreč
eno od redîdh p<xljctij, ki še zapiv sluje, ob tem pa dijakom, ki sc šolajo za enci^a od poklicev v rudarstvu, nudi tudi veliko ugodnosti. / njitni jih vsako leto seznanijo ob koncu lc(a na predinformaliviiem dnevu- [xlos je potekal 9- decejn-bra, na ogled nekaterih zunanjih delovnih mesi v Premogovniku in predstavitev potljetja kot cclotc pa jih je letos prišlo kar 48 iz zadnjih razredov osnovnih šol občin Velenje. Šoštanj in Nazarje.
"To je v primerjavi s prejšnjinii leti več kol dvakrat več in presenečeni
smo. da je bil lak odziv. Kaže, da so naša prizadevanja v preteklih letih, tla bi otrokom in njihovim slaršeiii poklice v rudarstvu predstavili kol še vedno ali znova perspektivne, obrodila sadove,« je dejala Vtajda l^mprcl. vodja projektov izobraževanja v službi l^zvoj kadrov.
Zadovoljen je tudi Albín Vrabič, ravnatelj Poklicne in tehniške rudarske šole SCV: »Za nas je novica, da Premogovnik Velenje zaposluje. {xJljčna. Starši in otroci tako preverijo. da jc rudarski pcïklic res perspektiven bi da tega ne trdimo le tz
promocijskih namer- Naši dijaki se laiîko zaposlijo tudi v mnogih drugih podjetjih, ki delujejo na področju poskokopov, kamnolomov, gradbeništva, lunelogradnje, poleg lega nudi naš šolski center celotno verigo izobraževanja od i>oklicnc šole, prek programa ?+2 do višješolskega študija. Premogovnik pa jim v času šolanja ntidi številne ugodnosti, med njimi tudi štipendijo. kar ni zanemarljivo.«
Fori na Kitajskem
Letošnje uspehe proslavili z odprtjem kitajske umetnice Huiqin Wang
Med najhitreje rastoča podjetja lega okolja sodi poslovni sistem Fori s svojimi podjetji Fori. Fori 1 in ko. Fnvel in ÍT Okroglic»- Že pnlVKlnje leto pit se bo skttpini pridni žiJo tudi njihovo podjetje, ki ga bt)do otlprli na Kitajskem, v njem pa bodo proizvajali kaloriferjc.
Letošnje leto je bilo za sistem Fori uspešno. Na p{xlr<»čju prodaje so naredili prve korake v smeri razpršenosti, saj so pridobili številne nove kupce v Nemčiji, Avstriji in na Poljskem. OkrepQi so nidi doseda-
nja sodelovanja, predvsem z Gorenjem in Alposom. Veliko pozornosti so namenjali osvajanju tujih trgov, med drugim so sodelovali na sejmu v Ukrajini, se udeležili gospodarske konference v Bosni in I lercegovini, prisotni pa so bili tudi na konferenci potencialnih dobaviteljev Škode in VW skupine v Sarajevu ter na ra/ijtavi japonskih kup-ccv kompt)ncnt na Poljskem,
Veliko pozornosti so letos name-tîjali tehnološkim posodobitvam proizY<xlnje, Investicijsko največ»
poslovna odločitev je bila tehnološka posodobitev krivljenja pločevine na lokaciji Preloge. Gre za povsem avtomatizirano proizvodnjo, ki zagotavlja konsianlno kvaliteto krivljenja, omogoča zahtevna krivljenja v etu' krivilni lazi.. Njetîa odlika pa je tudi hitro prilagajanje, kar omogoča izdelavo ludl malili in srednjili senj.
V	Prelogah jc njihov največji pr(v izvodni obrat, sestavljen je iz oddelka komponent in oddelka gotovih izdelkov, Večji del proizvi^dnje obsega predelavo pločevine, kovinskih izdelkov in sestavo končnih izdelkov. Največji delež pri lem ima proizvodnja izdelkov iz nerjaveče pločevine, jo pa dopolnjujejo s proizvodi iz ostalih vrst pločevinc-
V	svojem obratu v Zagorju so začeli poskusno proizvodnjo na novi tehnološki liniji za preoblikovanje
1
mft
S prireditve: v prvi vrsti z leve župan Srečko Meti, Mitan Forštner, Mca Forstner, Martin Forêtner, kitajska umetnica Huiqin Wang^ Milena Zlatar, Aleksandra in Mitja Forštner
cevi. proizvodnjo v Slovenj Ciradcu pa vse bolj specializirajo za predc^ 1 o vanje plastičnih mas.
V Velenju pa je podjetje Fori poznano po svoji tepi trgovini vrhim-skih Murinih i/delkov, tej ponudbi pa se je pridružila ludi zelo aintk-tivna ponudba lastne blagovne znamke, izdelkov Fori I'ashion. in seveda po prodajnení salcmu Mer-cedesovih vozil.
Uspehe iztekajočega se leta jc ko-lekliv Poslovnega sistema Fori /a/.-namoval skupaj s poslovnimi partnerji, Ztiova izvirno in inovativno. Ker se z novim letom podajajo na Kitajsko, so pripravili kitajski večer. Odprli so zanimivo razstavo kitajske umetnice lluiqin Wang Gre za izjemno in svojstveno zlitje umetniške ideje in sodobne lehnuv logije, ki jo je na otvoritvi slikovito opisala kritičarka Milena Zlatar: »V objekte iz inoxa je Ziipleila svetlobo in telesa sc zdijo kot pokrajine, v katerih odkrijemo erotiko šele na drugi pogled. Hrotičnost kullur-ne^^a objekta, katerega dejanski namen je. da je prevozno srctistvo. pa je mnogokrat prepoznavna pred namembnostjo. lo s<^ že zdavnaj odkrili mojstri oglaševanja, ki ponujajo avtomobile v družbi mikavnih hostes in govorijo o karakterju avtomobilov. So slike Huigin tudi neke vrste spremljevalke in nas zato nagovarjajo tako neposredno?!" Razstava je na ogled v prodajnem salonu Mercedesovih vozjl na Prešernovi v Velenju- ■
Marijan Jedovnicki, direktor Homunainega podjela Vefe-njet "Ostajamo okolju in ljudem prijazno podjetje.'*
komtaialne infrastrukture naj bi dosegla letošnjo raven - blizu 2 milijardi Sri. Sicer pa na piKJročju sistema daljinskega ogrevanja načrtujejo nadaljevanje rekonstrukcijo izolacij od jezera do jaška Gorenje, predvidenih del se bodo lolili takoj ob koncu kurilne sezone, in posodobitev centralne posuje, s čimer naj bi omogočili precejšnje zmani-sanje porabe elekirične energije. V strateških usmeritvah zapisano racionalni) rabtj energije pa naj bi iz-
vajali na terenu povsod tam, kjer je plinifikacija smiselna. Dokaj obsežen program obnov načriujejo na vodovodnem in kanalizacijskem omre;^i. Poleg nadaljevanja i/gradnje centralne čistilne naprave so na seznamu obveznosti /a prilv)dnje leto še izdelava lokalnih programov opremlja nja tako na področju víhIo-oskrbe kol odvajajija in čiščenja odplak. »Pred dvema letoma sla bila namreč sprejela nacionalna programa na obeh področjih dejavnosti. ki določata, kdaj, kje in kaj je poirebno postoriti. 11 programi so pomembni zaradi tejia. ker bodo slu/ili kol (»snova /a dt)ločilev ceji In za črpanje evropskih ter državnih sredstev za projekte, pri čemer je naše ptxijclje zelo uspešno- I,<v kabie programe opremljanja bi sicer morale Izdelati občine, a so te i(î nalogo naložile našenui podjetju. Imamo mnogo načrtov, pred nami je (fgromno dela. vendar smo kad-rov^o in strokovno pripravljeni na izzive, ki jih prinašajo. Prepričan sem, da jih bomo uresničili ter s tem izpolnili svoje poslanstvo do lokalnih skupnosti, lastnic podjetja in do občanov, uporabnikov komunalnih dobrin.« je sklenil pogovor direktor velenjske komunale Marijan Jedovnicki,	■
gorenje
Pričakujte
užitke
Nova kuhinja je vredna nazdravljanja
Kupite kuhinjo vcqevrednusri in računajte m presenetljivo ugrxino ccno vinske vitrine Monarque. Ker si dobra kuliinja zasluži tudi prednosti vinske kleti!
Obiščite nov razstavno-prodajni salon Gorenja v Velenju na Partizanski 12, tel. 03 m 10 II.
gore nj e. $ I
AKTUALNO
"»^CilS 15. decembra 2005


Kolektiv hotelâ Paka se trudi, da nenehno preseneča z novo in zanimivo ponudbo, ki jo usklajujejo s potrebami sodobnega človeka Največkrat smo v časovni stiski in takrat pozabljamo na zdravju še kako potreben zajtrk. V hotelu Paka si lahko zajtrk privoščite kar ves dan> ponujajo pa vam jih več vrst (ameriški, italijanski, angleški, řitnes, mini...)* Tu pa je še vrsta okusnih malih prigrizkov, seveda sveže pripravljenih. To $o na primer čebulne palačinke s solato, jajčne omlete, testenine na sto in en način in še in le. Pa številne okusne in tudi na oko lepo pripravljene solate, ki jih mnogi vse pogosteje vključujejo v vsakodnevno prehrano, a sladkosnede pripravlja hotelska slaščičarna vsak dan sveze torte in domač, res zelo okusen sladoled, ki se tudi pozimi še kako prileze^ delajo ga sproti, z vrhimskimi sestavinami« brez konzervansov.
poeos ž
V restavraciji Hotela Paka si lahko postrežete dnevno kosilo (dnevna kosila na način bifeja), zvečer jedi po naročilu, ob nedeljah pa ugodna in odlična nedeljska kosila. Ekipa hotela Paka pride tudi na vaš dom oziroma kamorkoli jih povabite, kadar pripravljate večja slavja. Rešili vas bodo vseh skrbi in vse postorili namesto vas. Točno tako bo, kot si boste zamislili, lahko tudi najbolj v^unsko. Vaša skib bo le, da prijazno sprejmete svoje goste in se jim povsem posvetite.
Se posebej prijazno vabljeni v teh pred prazničnih dneh. Pri njih lahko tudi silvestrujete ali pa obiščete novoletni ples 1. janaurja, ko bo za razpoloženje skrbel priznani ansambel Goter Zur Band. Kuharji vam bodo skuhali odlično novoletno večerjo. Postregli vas bodo tudi s šampancem. Za vse to boste odšteli le 8.000 tolarjev.

K
Hotel Paka je hote) seminarsko poslovnega tipa. L^o pripravijo več kot 600 seminarjev\n poslovnih srečanj. Za to imajo vso potrebno inhastiukturo in opremo. Zaupajte jim ludlvil Ne bodo vas razočaralil
www.liotelpalD.coni • iiif0@li0t0l|iaiia.G0in - tek 03 898 07 00,08 898 07 tO
O^GtttAM
GARANT d.d. Polzela, Industrijska prodajalna Delovni ias prodajalne: pon-pet od 8. -16. ure. sob od 8. -12. ure Informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131 E-mali: Info^garant si, spletna stran: www.garanl.sl
VELIKA^N^Ll^^^
D.EGE M BR'Af 0011 omA^U ARW
Ugodna ponudba pohištva ta opromo: spalnic, dnevnili sob# otroilciii in miadinsiilii sob,
prodsob«
omaro v
raaiićniii
barvah,
kosovno
pohištvo,
kuhinje,
računalnižko
in pisalne
miie.
OB KONCU AKCIJE NAGRADNO ŽREBANJE!
POHIŠTVO GARANT ■ POHIŠTVO ZA VAŠ DOMI
Denar je na varnem, sprostite se.
Depozit v tolarjih aii evrih
Depoziti v NLB
Denar je na varnem^ prostite se
v (tvciďnbru vse (istv. ki bodo v NLB ^^klunili tolarski dcjio-/ila z Mćnustjo od 271 d» 365 dni bi zne.^knm mú 5fíll.lHI<i srr iW devizni dvpozit z rot^nosij» ntid 12 rnc'wa*^ in mtis-kom nad ZAm Ki K akii darilo.
Dopo/iM so dobra i^hirs. Če želi stranka dolgoroi^no varno nalonii in o|)[em«;nliiti prihranka. V Nl.li su navo(|oiolarskí in dcvixni Jcpo.^it.Ciro^a mar^j ive^anc na> \ofMe ilťnarfa. posveti noiavi pa soizi'^xinoprlla^cidijtvc. sai varčtfviinje lako manjših k<H večjih zneskov, mesečno all pa dolgoročno. Še ve-jjio namreč velja, da so klasična hančnn varčevanja in depoziti pri hankati ena najholi varnih in zanesljivih naložb denarj^i. Vloga vbanki pa je na po<ll24í Zîîkona o hančnišivu zajamCcna <1o 5.1 milijona lo lajjcv, kar /agoisv|ia úixlalno varno&l pri nalogi denaga v hanćnc ohhke varčevanja.
Dol^oitKriH depcr/ili so primerni tudi a uresničitev mi-mcnskih siednjemčnih ei^ev npr. nakup luristjčt)«^ aran-zmaja. I>ele ichnike oziroma česarkoli drugega, za kar je jx^ irebíK) razpolagali z večjim zneskom.
Po najmanj irch iciih vezave oziroma najkasneje v šeslih meseah po zaključku vezave, lahko varčevalci ali njih(wi družinski člani v Šestih mesecih naiameio posojilo za r^epic-mičnine po ugodnejsj obrestni meri. Pn dolj^oročnih dcpo» ziuh lahko obresii izplačujemo ludi mesečna in ne le oh koncu vezave.
Depozjt teliko ďclencte v katerikoli posloval nict Nl.B in prek Teledoma. Pick Klika N1-B pa samo tolarski dcpozu z nespre« menjlivťí ohreantî men> 1er prek MohcNTJisanio uilarski di>> pozil z nesprcmenijivo mem za dol^o od 31 do J65 dni.
P<îdrol>nej« informac^ie tudi na wftot.nlb.si in na brez« plačni telefonski številki 080 15 85.
Darilo
Imate prihranke âli večje zneske denarja, ki bi Jih žeieli varno naložiti? Ponu;amo vam celo vrsto možnosti za vezavo sredstev v tolarjih ali evrih Svoj denar boste ne le zavarovali, pac pa tudi brez kakfânihkofi tveganj oplemenitili. Način in ćas vezave depozita lahko pniagodite svojim željam m potrebam.
Ce se boste v decembru odločili za vezavo depozita v znesku ved kot 500.000 tolarjev za čas od 271 do 365 dni ali za vezavo več kot 2.000 evrov za eno leto ali več. vas čaka danio - knjiga.
Vzemite jo v roke in se sprostitef Va5 denar le na varnem.
o
ljubljanska banka
NûVà L/iiblfanska b^nka d.fS.,
NASÍ KRAJI IN UUDJE
Zaradi prizidka k šoli prikrajšani za druge pridobitve
v
Občina Šmartno ob Paki je zaradi »zamude« na razpis ministrstva za šolstvo in šport sama zbrala denar za izgradnjo prizidka - Vrednost naložbe nekaj manj kot 200 milijonov tolarjev - Tudi tretjič ministra za šolstvo in šport ni bilo
Tati^M PoHtori^k
Šmartno ob Paki, 6. decembra -
Uden ocl irch Johrih decembrskih mož. - sv. Miklavž • je bií le-[os za pribii/.no .100 učoncev osnovne šole braiov Lcionja iz Smartnega ob Phki In lanikajsnje ucjielje zelo radodiiren. Nenazadnje je bjl to ludi /M občino po-incinbeii dan. Simbolično so namreč svojemu namenu predali največjo naložbo na podničju ne-gospodarsiva v /^dnjili nekaj le-lili - prizidek k šoli. Naložba je do sedaj veljala 195 milijonov lo-laijcv. Namesto ministra za šolstvo In spori dr. Milana /vera je bila med udeleženci slovesnosli državna sekretarka na minislr-stvu Magdalena Šverc.
î^olaje v 170 letih obstoja dočakala ze tretji prizidek, drugega so končali leta 1973. V najnovejšem so uredili štiri učilnice, povečali in posodobili so šolsko kuhinjo in lako odpravili pomanjkljivosti, zaradi katerih so v minulih Iclih pristojne inšpekcijske slu/be gnv zile. da jo bodo zaprle. Večja, predvsem pa varnejša, je ludi telovadnica (slednjo so odprii lani). S temi pridobitvami so na sončni šoji, kot smo slisali, izpolnili pogoje za izvajanje devei let nega programa, likraii pa poskrbeli /a precej boljše pogoje šolanja pred-
S priložnostne prireditve, na kateri so simboiično preéaii namenu prizidek: v ozadju župan
Alojz Podgoršek (prvi z leve), Magdalena Šverc in Bojan Juras
vsem najmlajših učencev. V naložbi prvotno niso predvideli obnove kotlovnice in sistema centralnega ogrevanja, a je dotrajanost naprav terjala takojšnje ukrepanje. Ravnatelj sole Bojan Juras je tîb tej priložnosti menil, da je bil napor vreden Iruda.
Denar/it naložbo je v celoti zagotovila občina Šmartno oh Paki. «Izgradnja bi bila lažja, čc bi se leta 1999 občina ali šola prijavila na razpis ministrstva za pridobitev denarja. Ker je bDa zadeva nujna, smo se na občinskem svetu
pred dvema letoma zavestno odločili. da bomo sami fmancirah gradnjt) prizidka. Zato pa smo se morali odpovedati drugim pridiv bi rva m - kakšnemu kilometru pí> sodobijene cesie ali izgradnji pločnika. Ce že govorimo o skrbi za mlade, o tem, da jim moramo zagotovili pogoje za Šolanje, po lem moramo tako tudi delati. Kljub »zamudi« na razpisu smo upali, da bo država kaj primaknila. /a zdaj zaman.* je dejal šmarški župan Alojz Podgoršek in nadaljeval, »če denaija nismo do-
bili za dozidavo, ga bomo morda vsaj za obnovo sistema ogrevanja.«
Magdalena Sverc je Šmarča-nom čestitala za pogumno odločitev a gradtiji potrebnih prosto^ rov. »Cilcde na to. da na ministrstvu pripravljamo nov investicijski načrt, možnosti za pridobitev nekaj deiiarja za sistetn ogreva nia so, vendar bo zelo težko.«
Slavko Deržek s ccljske enote Zavoda za šolslvo pa je zaželel učencem in učiteljem, da bi se v šoli dobro počutili, da bi odhajali
Najmlajši učenci stopa/o na pot znanja in vedenja v novih svetlih in lepo opremljenih učilnicah.
iz nje z dobro popotnico ter se radi vračali v kraj, kjer st^ naredili prve korake v svet /Jiauja, vedenja in vedenja.
Prihodnje leto naj bi uredili okolico šole. Učenci in športniki
tega okolja pa bodo šc boli zadovoljni takrat, ko bodo uredili ludi gardcrtîbe. Zanje seje pri pripravi projekta obvc/.al tamkajšnji nogometni klub.
Zapisano ob rob
Slovesnosij naj bi se udeležil rudi minister za šolstvo in Spori dn Milan Zver a ga ni bilo. Kiii povedali, naj bi bil razlog za odpoved udeležbe bolezen. Že tretjič jc i>dpovcdal obisk v Šmartncm oh Paki. Oeprav je veselje z učenci, učitelji šole. županom in še kora delila državna sekretarka na ministrstvu Magdalena Sverc, je minister vendarle minister. Na týegov obisk so se učenci skrbno pripravljali
Svcrčcvi so učenci v zahvalo, ker si je vzela čas in jih obiskala, podarili ča rovni ško metlico. Ob i^ekajočem se letu naj bi imcia simbolen pomen - z njo naj bi na starega leta dan pometli iz hiše vse slabo in svoj dom <íč1s-tili zli duhov, Ministru so namenili pcčet^cga parkcljna. Sver-
čeva, ki ga jc prevzela, jc izrazila upanje, da bo Zvm bole-/,en »odpeljal«, hi glej ga zlomka • res mu jo je. Minister dr. Zver jc bil ^tiri ure po otvoritvi prizidka presenetljivo zdrav, saj je sodeloval na 'IV okrogli njizi.
Ne glede na pomen pridobitve je grenak priokus ostal. V občini kar težko verjamejo, da je njegova že Iretja odpoved obiski na soli ali v tukajšnjem okolju naključna.
V oči pa so bodle íg nekatere druge stvari. Na prireditvi ni bilo učence v predmetne stopnje. med udcleženci tudi nismo zasledili vseh učiteljev, 'listi, ki pa so bili, so iz sončne šoíe \i> liko prej pobrali sila in kopita kol gostje.
Škalski »dediji« ogradili vrtec
Vrtec je kupil material, ograjo pa so postavili krajani - Želijo si opremiti še dvorišče in nanj postaviti nekaj igral
Bo/A rta Špegel
Velerýe - »Starši otrok, ki obiskujejo vrtec v Skalah, smo že več let opozaijali. da okolica vrtca ni pritnerno zaščitena. Vrtec je bil namreč do nedavnega »ograjen« z električnim pastirjem. V leloS-njeni Šolskem letu pa smo se odločili vztrajali pri ureditvi te težave,« nam je povedala Saša Kovač. predsednica sveta slarsev
vrtca Jurček iz Skal. In tako seje začela akcija» ki je hitro rodila sadove. Vrtec v iskalah žc ima novo ograjo.
Saša Kovač se je namreč s pt>-močnico ravnateljice vrtca Ireno Pa^čnik dogovorila, da vrtec kupi okoli 150 metrov ograje. «Organizacijo in izvedbo ftzičnih del pa so prevzeli, na mojo proSnjo, s svojimi pridnimi rokami in znanjem krajani Skal, ki se jim že-
limo na tem mestu zahvaliti. To so bili; Jože Tiirnšek, ki je prevzel vodenje in organizacijo dela ob pomoči Rafaela Kovača. Branka Špitala. Jožeta Ržena. Viktorja Krka ter dveh hišnikov vrtca, Silva Vodovnika In Marjana Po-cajfa.« je povedala Kovačeva.
Dela ni bilo malo, saj so za postavitev ograje porabili vsaj 100 ur prostovoljnega dela. Najprej je bilo treba skopati luknje, postaviti
Poslovna enota Šoštanj
Trg svobode 12 TeL: 897 27 50 Del. čas: pon. - pet 7,30 -15.30
ODD^^Eb fâ] DHG) ĚĚĚ^^
SsoaiíB ransïflfeto
SRecno
Blagajniško mesto Šmartno ob Pakl
Šmartno ob Paki Tel.: 896 52 80 Del. čas: pon. - pet.: 8.00 -12.00
Blagajniško mesto Velenje
Šaleška 18 Tel.: 898 50 12 Del. čas: pon. - pet: 8.00 - 12.00,13.00 - 16.00
Deželna banka Slovenije d.d., Kolodvorska ulica 9,1000 Ljubljana Telefon: 01/ 47 27 100, www.dbs.si» modra številka: 080 17 55
in vbeionirati nosilne stebre, napeli žice in montirati mre/no ograjo. »Njihova po/.rivovalntisi je hiJa neizmerna in smo jim glo-btîko livale/.ni. saj /.a svoje delo niso /ahlevali plačila, delali pa so ludi v neugodnem zimskem vremenu. Jože Tumšek je poskrbel ludi za prevoz peska, hvala pa ludi podjetju I.KK. d. o. o., iz Velenja. ki je brezplačno posodilo
kombinirano vozilo, s katerim je bil pripeljan material za ograjo. Ne da se opisali zadovoljstva na njihovih obra/ih in sreće na obrazih otrok, vzgojiteljic, ravnale-Ijice in pomoćnice ravnateljice, ko so bila dela končana.
Sreča je v tem, da imamo »mlade dedije^f, ki so ^»siare šole«, zato znajo marsikaj naredili, pa tudi udarniško delo jim ni luje. Kar pa je od vsega najlepše - rekli so. da laliko še računamo na njih, saj bodo naredili vse. kar je v njihovi m«>ci, da bodo njihovi vnuki imeli prijeten vrtec.«
/ nwo ograjo so naredili le začetni premik v urejanju okolice vrtca Jakec. »Do pomladi smo si določili nalogo, da poskusimo
zbrali kar največ denarja za nakup igral za ureditev prijetnega igralnega prostora za naSe otroke. Podjetjem, društvom in posameznikom v krajevni skupnosti in širše v občini bomo naslovili proSnje za donacije In verjamemo, da si bo velik<i od njih lahko oodirgalo* delček prlsluže-nega denarja za dobro otrok. Seveda pa tukaj računamo ludi na pomoč Vrtca in seveda Mestne občine Velenje kol njiliove usta-novjieljice icr Krajevne skupnosti Škalc,tf nanî je še povedala Saša Kovač. (liede na lo. kako so se zadeve loiili. ne dvomimo, da jim bo uspelo.
Vsaj 100 ur so porabili krajani Skai, da so vrtec zaščitili s pravo ograjo. Spomladi pa bi radi
svojim vnukom pomagali postaviti še nekaj igral na dvorišču.
»To državo so naredili pesniki«
Poetikonove delegacije slovenskih pesnikov bodo uradno na pot krenile januarja 2006 -Nekaj uvertur in Poetikonovih večerov že prej
Velenje - Pred rednom dni je i/^la nt)va, pred novo let na dvojna šievilka specializirane revije /a poezijo in pneiično liicraluro Poeli-kon. Ra/veseijivo je, da ima revija, ki ima veliko podporo v lokalnein okolju, domicil v Velenju, odmeva pa po vsej dr/avi. /m prva številka. kije izšla oh letošnjih 1 IcrbefSleinskI^• ^iltírinih dnevih slovenskih književnikov, jc hila odlično sprejela.
Večer Poeiikonove Ueiegacije se je pred tednom dni ziiodil tudi v Velenju, v knjigami Kul-lurnica. Na njej so predstavili tudi se čisto sve/.n, le nekaj ur slaro dvojno Slcvilkt) Poeli-kona. / njo so pričeli tudi bienále Poetična Slovenija 2006, ki bo doseglo vrh s festivalskim srečanjem junija 06 v .Sončnem parku v Velenju; vmc> pa bodo Poetikonove delegacije obiskale precej slovenskih krajev v počastitev slovenske pesniške íjí park(wno-krajinske dedi-Sčijje. Obiskovali bodo tudi rojstne kraje izbranih slovenskih pesnikov.
V Velenju Sf) pred tednom dni svojo poe/ijo predstavili Iran Dobnik, Zoran Pevec in Ivo Stropnik, ki živijo in ustvarjajo v 03-rcgiji. so pa ludi najzaslužnejši /a vzpostavitev Poeti-kona.
»V Kuliurnici smo se predstavili tudi zato, ker je 10 ena od lisiib ustanov, ki je viem okolju v zadnjih letili največ prispevala k promociji sodobne literature. 19. decembra pa bomo i^oslovaii v Šoštanju, na rojstni dan Karla Destovnika Kajuha. Radi bi opozorili, da eden od njihovih someščanov želi izdati pesniško zbirko, radi hi opozorili na Kajuha. Gremo bral uro poe/ijii. povsod pa bomo dogodke združili z glasbenimi nastopi,« nam pove Ivo Stropnik. I
ill kaj ho temeljno vodilo Poclikt>novih delegacij? »Poslanstvo Poetikonovili delegacij je med drugim ocenitev, kako lokalne skupnosti skrbijo za (ogle da no) slovensko pesniško in parkovno-krnjinsko dediščino ler njuno sodobno kuJturotvorno prisatnosi, oziroma pobuda za doiatorsko-viializacljske prispevke,
Poezi/a ^re z gfasbo, glasba gre s poezijo. Da to oFrii, so tSokazaU v četrtek zvečer v Kuiturtici, ivo Stropnik, Zoran Pevec in tvan Dobnik, Med branji so nastopite od"
Učne miade flavtistke velenjske glasbene šole.
če so jih lokalne skupnosti pripravljene izkazali v lelu 2006 za ohranjanje spomina na pesnike oziroma kulturno oživitev mestnih parkov. Želimo, da naredimo to deželo spel poetično. Ib ijna širši koalekst. Ta družba se verjetno premalo zaveda, da solo državo naredili pesniki! Država na to p<;gosto pozabi, p^ieziji po našem mnenju odmeija malo pozornosti. Lanska leio smo v Društvu slovenskih pesnikov in pisateljev vzpostavili ui regionalne odbore drušlva. Mi delujemo v 03, kar je zelo previdna delitev, saj sicer pesniki in pisatelji ne poznamo meja. Ob lanskem flerbersLein-sko-Mierinem srečanju, zagotovo v slovenskem pmstorii odmevnem festivalu, seje ponudila ideja o reviji Poetikon. l^vya je bila zelo dobro sprejeta. Sedaj izhaja druga, dvojna številka. S pomočjo države bo izšla tudi drugo leto, in to kvartalno. V številki sodeluje povprečno 40 avtoriev. zelo dobrih, od-
mevnih, tudi dobitnikov državnih nagrad,« nam je povedal Ivo Stropnik, idejni »oče« Po-etikima in predsednik Velenjske knjižne fundacije. pri kateri izhaja.
Dvojna številka je torej že med nami. bi kaj prinaša? »Povzema dela kar nekaj avtorjev, ki bivajo v03 regionalnem prostoru, Velik del je prevodov in predstavitev prevajalcev, /na se zgoditi, da bo vtej številki predstavljen majev-ski pesnik Sanches ('lian junija gostoval v Sončnem parka v Velenju. V Velenju so namreč lepo sprtyeli idejo, da bi se v parku, ki ga želimíí oživili, pojavih ludi pesniki. Tu naj bi se predstavili rudi drugi mehiški kulliimiki in umetniki, predstavili pa bodo majevsko kulturo. S temi gostovanji pa /elimo opozorili da je treba meslnini parkom dati dušo in morda je to mogoče prav z gostovanji slovenskih litc-raiov.« nam je še povedal Ivo Stroptîik,
■ Bojana Špegel
30 let moškega zbora Ravne
»Naš zbor prepeva predvsem slovenske ljudske pesmi v svojem kraju, naša pesem pa se glasi tudi p:>vsej Šaleški dolini ter sosednjih občinah, Celju in Slovenj Gradcu. Prisotni smo tudi tam, ko naša domača pesem tiho zajoče.« so bile med drugim besede fvana Topliška. predsednika moškega pevskega zbora iz Raven, na svečanosti ob .^0. obletnici zbora. Poleg naštetega se zna zbor predstaviti tudi z melodijami partizanskih pesmi, kijih redflo prepevajo na pri^slavah zveze borcev in za katere so prejeli že več priznaj.
Svečanost, ki so jo jubilanti pri-
pravili skupaj s prijatelji, je potekala tako, kol se za take vrste praznovanj spodobi. / javnim nastopom, na katerem so poleg ubrane pesmi ravenskega zbora k v/xlušju prispevali še moški pevski zbor iz Lokovice ter člani kultur no-umelniškega drušlva Ravne. Ravenski zbor, ki šteje 23 članov, že vrsto let vodi Zdravko Zupančič, slavljenee pa je pozdravila tudi predstavnica JSKD Tatjana Vidmar in jim ob tej priložnosti podelila Gallusova priznanja. Poleg treii bronastih in dveh srebrnih s{> za več kol 25 let petja zlata Gallusova odličja prejeli Ivan Toplišek^ Leon Vozlič, Franc
Movh. Herman Pergovnik in Franc Lenko.
Ravenski zbor se je v zadnjem času /£lo pomladil, kar je razveseljivo dejstvo, saj kaže na zanimanje mladih za ljudsko pelje. Skozi čas so zbor vodili Andrej Pačnik, Ludvik (Havnik, Mitja Venišnik. lea Plaz) in /dravko Zupančič- Njihovo trideseio obletnico so pozdravila sorodna društva, jubilanii, ki so se na domačem odru pojavili v novih oblekah, pa so koncert zaključili z mislijo, da b<ï želja in volja po petju v njihovih srcih ostala za vedno.
■ Miiojka Komprej
KlID Ravne napolnil dvorano
Šoštanj, 8. - Kulturno umetniško drušivo Ravne je v četrtek napolnilo dvorano Kulturnega doma v Šoštanju. Tako kot vsa leta so tudi tokrat člani društva pripravili zelo pester program, ki je vseboval tako glasbene, pevske kol igralske točke, kar je v dvorano prineslo veliko zadovoljstva in smeha. Kakovost programa dokazujejo obiskovalci, ki vsako leto kljub vstopnini napolnijo dvorano do zadnjega sedeža.
■ /K.
Mamljive reœpture
Ve'icU december Je čas prijemih kuhinjukiU wnJtT^' in objtiv nešteto ^ksinih racepim' za razno razna pcciva. kckstí. k(//ače. pile v vsent linevneni cii.\op!sJu. re\yafi In njihcnih poaííhtiih izdaJaJi. ír^nwfike police se Áifífja pffd neÀteUm i primerki ruzliátíh now/eini/i voklfnic i*^katen' so puz/iaw ifi tieJcoliko k/asicne. že skoraj z napisi o r^S' nično veselih praznikih, o dobrih žeijah, z ilustracijantl s\etophemske motivike, z Božički in lelenčkl. z okraknimiJalkami In zim^im vzdu-kj^ni Boilčne in novoletne voiičllnice so kp biznis in zagotim Jih vfuiko leto knpnno kar neka}. Izkupiček prodaje nekaterih različic i^re v dobrodelne sklade, po^O'^^to pa i? odločamo, da jih sploh ne pošijcmo m denar namenimo zu nekaj plemeniWfia m korisinef;a. Vseeno pa je nadvse lepo. nas v polnem naf>irahilkn čaka pr^azna In kraana nowîelna voščilnica z dobrimi ieijami.
Za razliko f/d mojUt prejšnjih kohnun. ki so bile skoraj vedno ntaice problematično kritične. Vam bom tokrat izdala dva mamljim recepta za lzdela\'o slastnih novoletnih voščilnic, ki ne l>odo ogrozile stanja denarnic in bodo zapHo\'o pridrsak nasmeh na fklh vaših najdražjih. Ker nekaj zagotrrvti drži. doma Izdelana voščilnica je iz srca in ni ////-ki/p fby the huv« v naknpavalnem cenirn. Torej... vzemile si malo časa in tako kot nekoč, mogoče dolgo nazaj pri likovnemu pouku r osnovni.\oH. napeto pričakujte uspeh lik(nmef^a Izdelka Izpod lastnih rok.
/ Mannor/raftka je prepro.\ia slikarska tehnika, ki izhfrišča,fizikalne iustnosii različfiii/ materialov, vode in olja. Rezuhat je laf t ko zelo abstraktna Hknvna forma, ki nas asociira na strukturo marmorja, tako je tudi dobila ime.
Poln'bujemo: tri različne barve na oljni osnovi, razrečlh za oljne barve, nizko posodo za \'odo. škarje, barvni papir. na\-adno lepilo, pa-pir. obiikif^vn v velikosii voščilnic, tri čopiče, iri manjše Imčke za pripravo oipiih barv. ena ura dragocenega časa^ Najprej s čopiči zfnešamo oljne barve in razrečilo. vsako posebej v svoj lotiček. V posodo, ki .wio sip pripravili, nalilemovodo. Nareiemo bar-Vid papir na manjše kose in si pripravimo prodor, kjer bomo lahko odlagali in po.<^u.s!!i \'oščilnice. S čopičem dodamo v vodo vse tri odtenke oljnih barv Ker se \'oda In olje ne mešala, ostanejo oljne barve na površini in tvorijo zaniniiw vrgofiske stniklnre. pomembno pa je to. da so oljne ixirve primerno redke, saj če so prego.'^te. pcňonejo na dno posode in ořte-mogočlp delo. Ko smo dodali banv v vodo, se z narezanimi barvnimi papirčki dotikamo vodne pfTi'ršine. Suh papir otnogoči jasen oprtjem oijne osnove na površino papirja. Marmoriraiie barvne papirje odiozinu^ da se posušip in jih kasneje nalepimo na prip^trvljene osnow za w.icV/-nice. Ce hočemo, lahko kaj dorišemo ali dolepimu iz kolaz papirja. 2. Osnova za naslednjo lelmiko je prastara tehnika batik, ki se prh gosto uporablja za osUkuvo avik In izvira iz Azije Nima nekega posebnega imena, omogoča pa krušne Izdelke in je izreéto preprosta, ['otrebujetno: likulnik, čajno svečko, siar lanek čopič, wdene barvúv. čopiče, časopisni papir, ravnih z o.sirim robom, škarje, debelejše barvne papirje, v wlikosll w-ščilnic oblikovan papir, uro in pol časa^ Na barvni papir, ki xmo ga prej narezali v razno razne oblike.tankim áipičem nanašamo .staljen vosek direktno iz .ssvče (pazimo, da ne zat-gfimo ščetine Cf*piča) v neko želeno kompozicijo. Ko se vosek posuši, poslikamo čez z vodenimi imrvami aH akvareli in počakamo, da seposnši '/. ostrim rolxnn ntvnila postrgamo vo.sek s papirja, č^iz^nj poionmo časopisni papir in polikamo z likalnikom. nastavljenim na zmerno tempe-rainro. Preosiail vosek se bo prijel na časopisni papir. Postopek poslikas't z y<K>kom in kasneje z vodenimi barwmi lahko \'ečkrut ponovimo in dobili bomo večplastno risbo, ki nas spominja na tehniko batika, lam. kjer je bU w.vťX, osía/re neposlikana p/jvrši/ra. Ko se izdelki posušijo. Jih polikajmo še po zunanji stranic da se poravnajo. Ui Jih prilepimo na papir, obiiko\^n v wliko^' voščilnic. Seveda se ne pozabimo podpisati.
No. to sta bili dve mamijtvi recepinri za izdelavo no\x>lefnih vaičilnic. ÍMhko pa Je karkoli drugega, naj vesle, krcativnosi nima meja. Pa Uko uspeha pn ustvarjanju in vse najboljše v prihajajočem letu.
■ Nataša Tajnik
Kitarski duo Monika Krajne Štih in Boris Štih
V petek. 9 decembra, je bila v velenjski mestni knjižnici predstavitev zgoščenke kitarskega dua Monika Kranjc Štih in Boris Stih. V duu, ki usivarja od leta 1994, delujeta dva odlična kitan-sia. mož in žena. oba profesorja na Glasbeni šoli I ran Korun Koželjski Velenje.
Ker je izid zgoščenke klasične glasbe prccej pogumno dejanje, v katero je poleg ustvarjalnega naboja potrebno vložiti tudi veliko organizacijskih spretnosti, je verjetno zadovoljstvo pri izdaji in užitek pri poslušanju še toliko večji. Prva zgoščenka velenjskega kitarskega dua s popolnoma usklajeno igro spretno prepleta premišljeno izbrano glasbo. Na zgoščenki je posnetih pel glasbenih del velikih kitaristov 20. stoletja. Uvodni poetični Suili Karussel Oelia Milana Tesarja, sledi Italijanska snila Maria Oangija, Na osrednje inesîo je posiavljcna Tarantella I-rancoza Pierra Pctiija,
ki kol *pajkova mreža« povezuje menjavanje raznovrstnih razpoloženj posameznih stavkov ostalih cikličnih skladb. V drugem delu zgoščenke lako najdemo drugo Angleško s u il o lani umrlega angleškega kitarista Johna Williania Duarta, ki sta ga Monika in Boris imela priliko spoznali in z njim delati. Zgoščenko pa zaključuje skladba Luga res venezuelskega kitarista Alfonsa Mont esa. Montes, podobno kot Štihova, že vrsio let de'uje v duu s svojo ženo Irino Kirchner. /di se namreč, da je to ii^vrsina kombinacija. Kitarski duo je precej intimna komorna zasedba, ki zahteva odlično poznavanje soigralcev, in mogoče tudi zalo kitarista Monika Krajne Slih in Boris Slih poslušalce s svojim muziciranjem v trenutku prevzameta. Priporočam v poslušanjcl
■ Urška Šramei Vučina
107,8 MHz
R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI
Glasbene novičke
Jutri bo izšel Almanah 2006
V založništvu na« medihke Iiišo bo juiri i/šcl /.n siirinajsii Alniaiiah občin Velenje. SošianJ in Smarlno ob Paki. Mesec dni se je polila ekipa urednikov in novinaijev. ki smo obdelovali vprašalnike. na katere sle p rij a/no odgovarjali (nekateri siccr '/. zamudo, pa vendarle!). Dela je bilo res veliko in probedeli smo ludi kar nekaj noći. l.eiošnji almanah je nckolik<i drugačen od dosedanjih, med drugim je v njem kar ireljino več fotografij kol doslej, prijetno iskrivi so ludi uv{>di v posame/Jia poglavja, saj so svoje »misli« zanje prispevali dijaki IJmetniškcgimna/ijc Ve-loitle. Seveda pa je v tej debeli knjigi, poleg ra/^ličnih podatkov, /brano tudi veliko raz-misljujočih prispevkov znanih Šalečanov. Obilica zanimivega in prijetnega branja io-rej.
Seveda bomo veseli, če bosie po Almanahu posegli tudi vi. Do božiča ga iahko naročile k po prednaročniški ceni 3.700 tolarjev (Naš čas. Kidričeva 2 a, telefon S9X 17 50 ali pa pressi^'nascas.si).
Pred nami in seveda ludi vami sia se dve številki Našega časa. Obe bosta praznično obarvani, praznične oddaje pa vam pripravljanj tudi na Radiu Velenje. Već bo česiiik. nagradnih iger in seveda sproščajoče glasbe. Skrbno pa pripravljamo tudi program /a najdaljšo noč v letu, veliko silvestrovanje na '['i-loveai trgu. Tudi le los bomo še /adnjič v letu povabili v goste dedka Mraza, ki vedno rad /apleše z najmlajšimi. Sklenili bomo akdjo Naj (ïsebnosi leia. Naj vas na lem mesiu p<v hvalimo, saj pridno pišete kupt>účke. pridno nas kličete v oddaje radia Velenje in pošiljate
SMS sporočila. Sicer pa so bili pridni tudi naši propagandisti, ki so poskrbeli/a veliko nagrad. V tem ledtîu jih bomo ra/delili kar 15, Silvestrovanje na Titovem irgu pa bo gotovo prijetno koi sedaj /e vrsio let. Poskrbeli smo, da bo lelos z nami ena največjih slovenskih glasbenih /vczd Nuše Dercnda. razveselili pa vas bomo ludi z bengalskim ognjem, ki bo polepšal prve minute novega lela. Bodite tam ludi vi z nami. Gotovo vem ne bo /:al.	■
... na kraMco...
MAGN1FIC0 & SOULFINGERS
Magnrfico. ena naših največjih zvezd popularne glasbe, ki ji je uspelo tudi na zahodu, bo 23. decembra nastopil v veleniski Rdeči dvorani. Poleg niega bodo Z8 zabavo poskrbeli še zagrebški Soulfingersi. ki veljajo za enega največjih žur bandov daleč naokoli.
JADRANKAJURAS
Te dni snema svoj prvi samostojni album. Njegov naslov bo Anima, izšel bo v začetku prihodnjega leta, na njem pa bo petnajst skladb. Izid napoveduje skladba Ko bi vedel.
SAŠA LENDERO
Pravkar )e izšel njen album Vesel božič, na katerem je dvanajst skladb, posvečenih prazničnim decembrskim dnem. Med njimi je nekaj klasičnih božičnih napevov in nekaj avtorskih skladb.
NAIO SSAION
Njihov novi singl The Mirror se je znašel na kompilaciji svetovno znane revije Metal Hammer, kjer $i prostor deli $ Slipknoti. Kornsi, Himsi, Dimmu Borgirji. Clawfingersi in ostalimi. Za naio ssaion je to potrditev, da jih je medse sprejela vrhunska glasbena srenja.
OLIVUA
Skupina je izdala novo ploščo z naslovom Brez strahu in brez sramu. Eksluzivna mala plošča je dopolnilo albumu Med moškim in žensko, hkrati pa gre za samostojen izdelek, ki zaokroža dosedanje Qlivijino delovanje.
Bogat vikend v MC-ju
v petek. 16.decembra 2005 ob 21.00, ho v Mladinskem centru Velenje nastopila alter zasedba Crazed Farmers, Se prej pa bodo občinstvo ogrevali mladi velenjski puiîk rockerji Unpleased.
Cra/cd I'"armers so zagotovo eden najbolj samosvojih alternativnih bendov v Sloveniji- Skupina je vzklila iz pepela Rhyl U m lliieves in kmalu pri založbi Nika posnela prvenec Prsi ('rop, V svojem glasbenem i;'jočilu ponujajo Irash, garažno in punk rock'n'roll podobo, v kateri ne manjka različnih improvizacij. Oeprav se na prvi posluh zdi, da ne vedo, kaj bi sploh radi, nam na sprehodu med koreninami rock'n' rolla vendarle postrežejo s podožjvijanjem njegovega nastanka. ray.voja, odklonov in nikoli doseženih vrhuncev. Letos poleti so posneli maierial za drugi album pod producentsko taktirko legendarnega Američana Tima Kerra.
Dan kasneje, v soboto. 17. decembra ob 21, uri, pa se bo v Mladinskem centru predstavil dvojec
TotaJ desiruction sound system. Gre za dvojec. ki ga sestavljata Dj eg(^ ."^p in DJ basskilla iz Ki)pra. ki delujeta skupaj od leta 2000. V njunem rolanju so prevladujoči in vsebinsko najmočnejši dub in reggae ritmi. Od leta 2003 sta stalno prisoina na največjem sloven-
skem reggae Tesli va I u Soča Reggae Riverspîash. V Mladinskem ceniru Velenje bosta nastopila v sodelovanju /. dpzn Ki^per.
Ave in Tony Lee King
Jutri, v petek, 16. decembra, bo v klubu Max nastopila legendarna velenjska skupina Ave z gostom Tonyjem Lee Kingom. Velenjska skupina AVlî. katerih uspehi segajo v davna 70. lela in katere usianovitelj in gonilna sila
je Rajko Djordjevič, se je lani po dolgih letih spel /brala in nasio-pila na prireditvi 50 zvezd na velenjskem stadionu. Od takrat je skupina t>digrala že kar nekaj koncertov, posneli pa so ludi nekaj novih skladb. Tokral bo zasedba ponovno stopila na oder velenjskega kluba Max in se pred-Slavila / reperioaijem laslnih sia-rili in novih skladb, pa tudi nekaterih železjiih slahiic bogate svetovne zgodovine rock glasbe. Kol gosi bo nastopil tudi Tony Lee King, hrvaški kitarisi in glasbenik, kije vse svoje Življenje posvetil bluesu. Več kot dvajsei let je nastopal v številnih zasedbah po livropi in posnel ludi nekaj albumov blues in rock glasbe.
20* album Olivera Dragojevića
Oliver Dragojevič Je izdal Jubilejni dvajscii album z naslovom Vridilo je. Naslov izdelka opisuje rezuUal edinstvene atmosfere, v kateri je album naslajal-od prvih idej v dalmatinskem ozračju, v katerem so bili postavljeni temelji albuma, do večmesečnega intenzivnega snemanja v zagrebškem
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa l&hko slišite v programu Radia Veíenje dvakrat dnavno: po poročilih ob 9.3Û In po poročilih ob 18.30.
1.	ROBBiE WILLIAMS • Advertising Space
2.	THE ĐAHKNESS • One Way Ticket
3.	THE PUSSYCAT DOLLS • Stickwitu
Britanski megazvezdnik Robbie Williams, ki ie pred dobrim mesecem izdal svoj novi. ie osrni album Intensive Care, se je novembra na podelitvi evropskih MTV nagrad okilrl tudi z žlahtnim kipcem za najboljšega moškega izvajalca. Tokratna zmagovalka Advertising Space pa je po skladbah Trtpping in Make Me Pure le tretja skladba 2 novega albu rrra.
studiu, Pri tem sta pomagala Oli-verjeva dobra prijalelja in izvrši na glasbenika Anic Gelo in Alan Bjelinski, Ves material na albumu Je posnet v živo, Olivcijevi gostje pa so bili številiu priznani hrvaški glasbeniki. Po Oliveijevih besedah predstavlja album doslej i\jcgov najljubši studijski izdelek. Album Vridilo Je bo v začetku predstavljal singl Nevera, v začetku prihodnjega lela pa bo Oliver Dragojevič album predsiavil ludi v Sloveniji.
Osem nominacij Manah Carey
Ameriška pevka Mariab Carey je skupaj z izvajalcema Johnom Legendom in Kanyem Wcsiom prejela največ nominacij /m glasbeno nagrado grammy. ki jih bodo podelili 8. februaija prihod-
nje ieto v Los Angelesu. V^ii irije so prejeli po osem nominadi, med največjimi poraženci pa je skupina Coldplay, kaiere dobro prodajani album X&Y ?. uspešnicami, kot Je Fix You. ni dobil mv minacije v nobeni od pomembnejših kategimj. temveč le za rock album leta.
Kocka gre naprej
Nova zgoščenka kranjske skupine Kocka z naslovom Cîremo naprej je od danes, 15. decembra, í.Q na prodajnih policah. Na albumu je stirinajst novih skladb, v dveh komadih pa sodelujeta ludi Jure Kosir in Jeseniski hitrogovo-rec Moohy (nov balkanski hi-phop hit Nemoj Zemo). K albumu skupina podarja tudi darilo • gratis DVD, na katerem je tiioč najti vse do zdaj posnete videos-pote skupine Kt^cka. vključno z novim spolom naslovne skladbe Gremo naprej, ki Je ponovno plod sodelovanja z režiserjem Miljem Okornom. Na dvd-ju bo tudi film, ki prikazuje rapersko šesterico od samih zaCetkov dalje. Poslastica za vse lane bo nedvomno prvi koncert kockarjev leta 2000 in koncerli, ki so bili del letošnje turneje. Veliko je dfi-slej še neobjavljenega maleriala, v /.animivih iniervjujih pa boste spoznali tudi vsakega člana skupine posebej-
GLASBENA lOU IRANA KORUNA K0ŽEUSKE6A VELENJE
vabi no
BOŽIČNO-NOVOLETNE KONCERTE
na katerili se bodo predstavili učenci in dijaki šole
MLAJŠI GODALNI ORKESTER IN UČENCI ODDELKOV NAUKA O GLASBI
ponedeljek. 19. 12. 2005, ob 18.00, velika dtorana glasbene šole
GODALNI ORKESTER, UČENCI ODDELKOV NAUKA O GLASBI IN ODDELEK ZA PLES
torek, 20. 12. 2005, ob 18.00, velika dvorana glasbene šole
OTROŠKI PEVSKI ZBOR IN ORGLAVCI
torek. 20. 12. 2005, ob 19.30, orgelska dvorana gla.sbene šole
VEČER ODDELKA ŠOŠTANJ
si«da, 21.12. 2005. ob 18.00, Mestiia galerija Šoštanj
UČENCI ODDELKA ŠOŠTANJ
četrtek, 22. 12. 2005, ob 19.00, Kulturni dom Šoštanj
MLADINSKI PEVSKI ZBOR IN SOLOPEVCI
četrtek, 22. 12. 2005, ob 19.30, orgelska dvorana glasbene šole
VSTOP JE prostí
r ■ ~
' LESTVICA
Vsako nedelio ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku NaŠ ^as.
Takole ste glasovali v nedeljo, 11.12.2005:
1.ŠALÉŠKI	FANTJE: Metlin ples
2.	SUKI: Dolge noge
3.	KRAŠKI KVINTIT: Pronto giuseppe
4.	PRIMORSKI FANTJE: Ja. ja, ia. go. go, go 5 VESELE ŠTAJERKE: Sama bom ostala
Predlogi zd nedeljo, 18.12.2DÛ5
1.DUPUAK:	Naiitiirnsšpiko
2.	ÍGOR IN 11: J's pač nis'm ns bencin
3.	MIHELIČ: Bloška polki)
4.	SLAPOVI. Dol na Kreto
5.	UiVlKAT PfBŠmentana ljubezen
■ Vfjf Grabner .
^^m m ^J
Zofija Mazej - Kukovič, uspešna direktorica velenjske^ Esotecha, gotovo prireja najlepša pred novo letna srečanja za svoje poslovne partnerje. Vedno imajo nit. Tokrat so imeli vodno. A bolj kot z vodo, z njo so tudi postregli, je tokrat »zaž^la<i s kitajščino. Pa z njo ni nagovarjala vseh, ampak se je v jeziku, ki se ga je težko (na)učiti, obrnila na kitajskega gosta. Dobra je, so si bili enotni vsi. Pa čeprav je niso razumeli.
Igor Pečovnik, uspešen velenjski podjetnik, je direktorico Območne gospodarske zbornice Alenko A^eršek menda pobaral, ati je zadnjič prav prebral njeno izjavo v Našem času, da bo društvo Sar m, katerega članica je tudi ona, doseglo namen, če bo program obvezujoč za župane te re^je. »Seveda si prebral pravf A ne bo lepo, ko županom ne bo treba več sestavljati programov in se obremenjevati s tem, lqe bi napraskali denar, v katere kulturne domove bi vlagali, katere ceste bi gradili ... Tudi sama bom zaradi tega najbrž kandidirala za županjo. In to brez stranke. Sama. Mi boš podpisal?«
Čez 31 let konec sveta?
Asi ero id s preoierom 390 metrov, ki si^ ji» odkrili lani, bi po ocenah strokovnjakov lahko ĆCZ 31 ici trčil v Zemljo. Po ocenah ameriške vesoljske agencije NASA hi so lahko pri trčenju asteroida Apophis (egipčanski duh zla io dci^lrukcije). do kalerega bi lahko prišlo leta 2036. sprostila 100.000-krat
London brez starih double deckeijev
Tondon izgublja enood svojih znanienisiosti- Najbolj znan avio hus na svetu, rdeCi londonski double decker Routemasier, namreč odhaja v pokoj.
Na ulicah bo sicer ostalo ic 16 avtobusov nd ilote več sto vozli: ti bodo vozili po d veli progah, namenjenim turistični m ogledom. Na vrhuncu pa je po Londonu vozilo kar 2-760 znamenitih rdečih avtobusov.
Turili se hodí) po novem lahko zapeljali z modernimi double dc-ckciji. ki bodo imeli avtomatska vrala in televizijske monitorje. Glavni razlog za ukinitev rdečih ayiohust)Y je bila njihova /asiarc-losT, slaba varnost, onesnaževanje okolja, njsn pa bili ludi prilagojeni za invalide.
avtobusov z Big Benom in dejal, da bi bilo podobno, če bi to znamenito uro zametijali z digitalno.
Grenlandski ledeniki
koli drug del /emlje.
PuSčava je že daij časa /Jiaaa po zelo nizki količini padavin, znan-stvcjiiki pa so šele zdaj ugt>lovili. kako dolgo bi iahko bilo to obdobje.
Dva največja ledenika m Cîren-Iaudi)i se premikata z alarmantno hitrostjo, najveijetneje zaradi segrevanja ozračja.
Ledenik Kangerdlugssuaq se trenutno premakne za 14.5 kilo metra na leto, medtem ko se je v letu 2001 premaknil za 4.5 ki-
močnejsa erergija od iisie med eksplozijo atomske bombe vi li-rošimi. Pri tem bi bilo po ocenah strokovnjakov neposredno prizadetih na tisoče kvadratnih kilometrov površine Zemlje, celoten plane; pa bi čuiil posledice pri tem sproščenega prahu. Strokovnjaki so na nedavni konferenci v Londonu zaradi nevarnosti trčenja že pozvali vse vlade na svetu k pripravi strategije za ta primer. Nekateri med njimi menijo, da časa že zmaiykuje, saj bi za razvoj, testiranje in izgradnjo ustrezne tehnologije za odvrni-lev asteroida po njihovi oceni potrebovali več desetletij.
Odkar je londonski župan Ken Livingstone najavil umik avtobusov iz prometa, je velika meščanov in obiskovalcev menilo, da bo mesto s tem izgubilo eno od svojih največjih znamenitosti.
Ilalijanski lurisi Otuliano Giu-ari je primerjal ukinitev rdečih
lomclra. Tudi drugemu ledeniku Helheim se je hitrost povečala. Ledeniki imajo pomembno vlogo pri dovajanju vode v oceane.
Raven vode seje v oceanih piv večala od 10 do 20 centimetrov. To lahko ptimeni velike ležavc za obalna mesta ob močnih nalivih, Grenlandski ledeniki pa niso edini, ki se premikajo in topijo. Bnaka zgodba se dogaja na ledeniku Columbia na Aljaski.
Atacama suha kar 40 milijonov let
Puščava Atacama v .lužni Ameriki je najbolj suh del Zemlje, saj naj bi htla i/jemno suha kur 40 milijonov let, veliko več kot kateri
'llbor Dunai z edinburške univerze je za BBC dejal, daje po petih dneh kampiranja v puščavi opazil, da ni muh, in kasneje ugotovil, da je 10 zalo. ker te nimajo hrane,
V Atacami obstajajo območja, na katerih človek do zdaj še ni opa/il niti kaplje de^ja, nekatere rečne struge pa naj hi bile popolnoma sulie kar 120.000 let.
Velika moddi majhni možgani
y.a to, kar so ženske že dolgo domnevale, vsaj pri netopifjih obstajajo trdni dokazi.
Netopiiji samci Imajo bodisi velika moda, bodisi velike možgane, oboje hkrati pa je izključeno, ugotavljajo ameriški raziskovalci v znanstveni publikaciji Proceeding, ki jt^ izdaja britanska akademija znanosti Royal Society.
Biolog Scott Pitnick in njegovi kolegi z Univerze Syracuse so primerjali 334 netopirjev po veli-kosli mod in velikosli njihovih možganov. Ugotovili so, da imajo
tisti netopirji, ki pogosto menjajo svoje spojne partnerje, večja moda, zalo pa tciiko manjše možgane.
"Večji možgani porabijo veliko količijio energijo, enako velja za proizvodnjo spolnih celic, zato si živali ne morejo privoščiti obojega hkrati," razlaga Pilnick.
Primerjava je pokazala, da neto-piiji vrste myoùs albescens, ki spadajo v isto družino kot v Evropi razsiijena vrsta vespertilioni-dae, dvakrat toliko energije investirajo v svoja moda kot pa v možgane.
Raziskovalci ugotavljajo, da velikost mod usmerjajo samice s svojim vedenjem: v skupinah ne-topiriev: kjer je menjavanje partnerjev pri samicah bolj priljubljeno, imajo samci toliko večja nu^da.
I
fižSofe»
V Evropi
Velenje je bilo nekoč Jugoslavija v malem, zdaj je res vse bolj evropsko mesto. Kako ne bi bilo, ko pa od tam dobiva vse več denarja.
Vendarle uspeli
Našim poslancem je vendarle uspel veliki met. »Trdosrčni« koaliciji so iz proračuna uspeli iztrgati 150 mili* jonov za cesto Velenje-Arja vas. Menda 8o pri tem odtehtali argumenti zaskrbljenosti, ne šarm.
Za državo
Medtem ko po nekaterih občinah državi očitajo centralizacijo in bi se od nje ladi čim bolj odlepili^ v Moûrju ni tako. Tam silijo za državo. Državna uprava se bo selila v novo poslopje, občina bo sla za njo.
Enoletnica
Naéa vlada je stara eno leto. Zato ni nič čudnega, če še bolj slabo stoji. In da ji še včasih kaj uide.
A njega ni
Smarčani so korajžni ljudje, zato so še tretjič povabili »zver« v svoj kraj. A se očitno Zver boji njih, tako da je takoj dobil temperaturo. Ker se je isti večer pojavil na televiziji, nekatere to spominja na igro o namišljenem bolniku.
Bučen program
Ni res, da v velenjskem kulturnem domu ta čas ni nobenih prireditev. V njem že nekaj časa nastopa hrupna skupina »The stroj«!
Smo res taki
I\idi ob vseh zadnjih neštetih razprtijah strank na oblasti nekateri znova opozarjajo, da je oblast taka, kot si jo ljudstvo zasluzi. Ampak tako slabi pa Slovenci menda spet nismo!
v
Saša ali Saša
Zadnji čas se je začelo postavljati vprašanje, kje naj bo sedež upravnega okraja Saša regije: v Mozirju ali Velenju. Nekateri v Savinjski dolini menijo, da mora biti pn njih, saj se regija učenja« pri njih: Sa - ša. Zato nekateri v Velenju že predlagajo preimen> vanje regije v Saša.
Trenutek odločitve
Velenjski roko met asi so nazorno spoznali, da je pomembna odločitev včasih odvisna res od zadnjega trenutka.
NASI KRAJI IN UUDJE
Vsako leto boljša ponudba
v krajinskem parku Logarska dolina razširili ponudbo predvsem za skupine, bolje uredili tekaške in sankaške proge - Povezovanje v dolini vendarle z mrtve točke
Tatjsna Podgoršek
v krajinskem parku Logarska Uoljna jc la cas precej debela snežna odeja, ki ni/vcscljuie šle-vilne IjuKilclje zimskih radosti. Zanje io luknjanji luristiCni delavci uredili približno 14 klioinc-u>v lekaskih in za /daj 1,5 kiloine-ira sanka^klh prog. približno lo-jikn jih se urejajo, na voljo pa sta ludi obe smućiSći • Logarska in Ložckar. «Pravo zimsko razpoloženje je tu. možnosti za aktivno preživljaje prostega casa je obiln. Največ jc sniucaijev tekačev, ki so s ponudbo narave in s tem. kar smo zanje pripravili mi, zelo zadovoljni.« je povedal vodja luri-stiûno-inftïrmacijske pisarne Marko Sla p nik.
Pri tem je imel v mislih predvsem širše in v primerjavi /. lani precej bolje urejene tekaške in sankaške pojge. Prav lako so razširili ponudbo predvsem za skupine. Slednjim ponujajo smučarska, sankaška lekmovanja ali po-moC pri njihovi organizaciji, razne animacijske igre. Standardni ponudbi, koi so zabavni liokcj z metlami, iskanje skritega zaklada, noćno sankanje, vožnja s konjsko vprego so dodali tedenski program aktivnosti. Izvajali ga bodo januarja in februarja prihodnje leto. vključuje pa med drugim
Vtfinek iz zasnežene Logarske doiine
sprehod in sankanje v soju bakel spust i zračnicami po snegu, m uiti vizij s ko predstavitev solčavskega območja s pa maramo treh alpskih ledeniških Min: Logarske. Mal-kovega in Robanovega kota. »Pod okriUeni gospodarskega interesnega združenja turističnih desti-nacij Savinjsko-sa leske regije po-nujamo kar nekaj skupnih akcij, lina od prednostih je izdelava turističnega kataloga, ki ho izšel januarja prihodnje leio. To kaže, da
seje povezovanje znotraj obeh dolin in i ud i znotraj Zgornje Savinjske doline vendarle premaknilo z mrLve točke. »
Na dvanajstih lurističtiili kmetijah, v hotelu, dveh pen/jonih in v planinskih domovih na Solčavskem imajo turisti na voljo 700 postelj. Pt) besedah Marka Slap-nika poziitîi preveč, poleti premalo. Koliko bodo zasedene, bo odvisno predvsem t>d radodarmv Sli narave s snežno odejo. Med
novolelninn prazniki in zimskimi počitnicami bodo - vsaj tako ka/e - kar zasedene. Sicer pa -pravi Slapnik - ležk<5 govorijo o številkah, kajti za Logarsko so glede nočitev pomembnejši ptMe-I ni meseci.
Načrti za prihodnjo sezono? »Kaj revolucionarnega ne. če k temu ne sodi dejstvo, da vsako leto izboljšujemi) ponudbo.« je ie dejal v pogovoru Marko Slapnik.
Zima prekinila obnovo cest in plazu
Velejye- V mesecu (»ktobru sta Slekli obnovi dveh mestnih cest, dela Stanetove in dela Tomšičeve. Obe financira Mesina občina Velenje iz proračunskih sredstev. / izvajalci so ob podpisu pogodbe določih, da naj bi bila obnova končana do 15. decembra, vendar ne h(j.
«Hitra zima. veliko snega in zmr/al onemogočata nadaljevanje del na obeh cestah. Zalo bodo izvajalci poskrbeli, da bosia cesti prevtjzni. da bo na njih mogoče tudi pluženje, asfaltne preobleke pa na njih se ne bo. Čez zimo b(v sla torej v makadamski obliki, dovoljevali pa bosta hitrosti .^0 kilometrov na uro. Poskrbeli bomo tudi za usirezjte označbe cest. Kol kaže, prej kol spomladi del ne bo mogoče nadaljevati. Računamo, da hi obe cesli dokončali po 15. marcu,« nam je povedal Tone Brodnik, predstojnik Urada za javne gospr^darske zadeve pri MC> Velenje,
Vreme pa je krivo se za eno
MAZDA AS VELENJE
C. Simona Blatnika 2D, telefon: 03/ 891 90 77
MAZ3A21,25IPLUSUNEII I. G8. kov. grafitna. velikD optems 600 ktn. ZSLO UGODNO
UAZOA62S2.0 KARAVAN
L 98, kûvlnsfc» zelena, velko optem. 170.000 km
CITROEN C5 3.(IV6 Exclus»» 1.01, kmin^ grafitna barija. 116 .000 km. veliko oprema
PEUGE0T2D6 SW 1,4t X-ilNE L 02, kovinska srebrna barva, 62D00 kcn. klima
PEUGE0T4G6 KARAVAN 2,0
I 97, srebrna, veliko opreme. I4&.00Û km
FORD ESCORT t,fi18V L 97. kovinsko rds'a, veliko opreme. Î29.000 km. UGODNO
FORD FOCUS 1,6 J ,1.99. kovinsko svslJo jelena. 103 000 km. UGOONO
OFEL ASTRA KARAVAN \fi
L 98, modrd, vsliko opreme, Îô2i)00 km. UGODNO
OPEL ASTFA2.0 D71
1.00» kovinsko modra barva, veliko opreme. 110.000 km. UGODNO
- ■
SEAT LEON 1,4 STEiU
100» kovinsko srabrna. I.lasiniui. S4.DQ0 km, ZELD UGODNO
VWGOLF \B SOI I.96.bel9.146.DOOkm,UGOONO
DAEWOO SUBIRA I11,6 RATIO SX
L Û1, kovinsko lemno modra, veliko opreme. 59i300 km
Po Tomšičev/ in Stanetovi se bomo čez zimo yozUi počasneje. Asfaltno prevleko bosta dobili
šele spomladi.
prekinitev del. Zaceli so namreč prvo fazo sanacije velikega plazu v Pndgorju. Ker so ila
mocno razmočena, ^re pa za kmetijska zemljišča, so dela začasno prekinili ludi lam. V upa-
nju. da zima ne bo naredila se već škode.
■ fis
Murirxi friniizn« pro<f0j«lna v poalcrvnvm c«ntm forf Tmko« Praiflmova CMta 1A« Vsfftnj* (nmapfoti todílÉs), obiiâto m vs^ dsn od 8.00-19.00 ur«« ob Mbotah od 9.00-13.00
Prijetno gasilsko popoldne
Vnel gasilski veteran, gasilski casinik II. stopr\je Miha Valencí, je skupaj s Karlom Koželjem v minulih deselih lelili v mesecih požarne varnosti oi^aniziral skupne gasilske vaje za gašenje in reševanje v ležav-nih pogojih na višinskih kmetijah v Razborju. Plcšlvcu, Ciraski gori in na Paske m Kozjaku. V ga s il skill /vezah Velenje in Slovenj Gradec .je vedno sodelovalo od 60 do 90 gasiJk in gasilcev, pri čemer so vključevali vso razp<Uožljivo gasilsk<i Lehiîiko in vodne vire, ki so bili na razpolago na območju požarnih intervencij ali iz bhžnjih dolin.
Knl so povedali predslavniki prisotnih vseh sodelujočih gasilskih društev minulo nedeljo v gnsliSču Plazi na G ni ski Gori, Edo Turrcnik. Karel Koželj. Nîiha Valenci in drugi, so ob teh vajah pridobili dragocene izkušnje za morebitne po/jxc in druge nesreče.
Po obvezni «gasilski sliki« so se temeljilo pogovorili o stmkovnih zadevah in /atiiniivili dogodkih ter sklenili, da bodo ttjvrsine vaje ob mesecu požarne varm^sli še nadaljevali. Valenciju so se številni predstavniki P<îD Podgorje. Mislinja, S it j ven j Gradec in vseh drusiev Gasilske zveze Velenje zahvalili za strokovne ideje in izvedbi• teh vaj, sam pa je, kot zna samo on. pt^skrbel za pri.jetno vzdušje. Ob vlžah ansambla Graška Gora, »srčkovem* plesu in obisku Miklavža so prisotni dti-i? I veli prijetno gasilsko popoldne v zalivalo /a požrtvovabosi ob gasilskih akcijah v minulih desetih letih.	■ Aija Miklavc
VI PIŠETE
'"'HJíS 15. decembra 2005
S fotografijo pripoveduje svoje zgodbe
S fotografijo se je začel ukvarjati po hudi prometni nesreči, ki ga je zaznamovala za celo življenje - Najraje ustvarja akte
Veler^je -F^ograrBniMko Lesjak • Blažjo doma v Vinski Gori. S fcv lografijiï se je /acel ukvaijaii piv ziio, saj faiil ni već rosno mlad. Sploh, ker ga prej nikoli ni po sehno /aiiimala. V decembru mia kar iivc ra/slavi. eno v Velenju in eno na Koroškem, njeg<w glavni cilj pa jc, da opravi sprejemne izpite za siudjj Ibiografjjc v Pragi.
»Pred irenú leti sem se odločil, da ho foiograllja poslala moj življenjski moto. Doilej nisem veliko ra7Jimljal o lem. Pred seslimi leii sem do/jvel prometno nesrečo, ki me je /al zaznamovala, /alo sem nekako iskal, kaj početi, in nasel fotografyo. Prej sem se namreč res veliko ukvarjal s športom. Treniral sem gorsko kolesarstv«). Moj cili je bil. da pridem na olimpiiske igre. Po promeini nesreči sem /al na meji zdravja in ne/dra>ja. Brez ta-blei ne morem več živeti- Se zgodi, pa čeprav nisem bil čisto
nič kriv, Nekdo me je spregledal in zbiJ s cesle...«
In /^kaj je od vsem možnih olv lik umel nosi i i/bral prav fotografijo? »Zdi se mi. da lahko sko/J objektiv, s fologralljami, pokažeš ti-slo. česar ne znaš in ne moreš povedati. Fotografije so izpovedne, bolj kol besede.« je prepričan.
Blaž je čisti samouk, kar zago loV(î preseneti mnoge, ki so njegove fotograllje že videli. So drugačne. so dr/ne in res so izpo vednc. Ni jih malo. ki so navdušeni nad njegovim delom. Ko človek izve, kako po/Jio seje sploh začel zanimati za foiografyo (fant ima trideset lel), pa je presenečenje ^e večje, »lidino pomoč, ki sem jo potreboval, je bila pomoč pri izdelavi fotograllj. Mladi fotograf Aljaž Velièkr mi je pomagal pri tem, sedaj vse delam sam. Prvo razstavo sem pripravil v celjskem Mladinskem centru, tudi te
Branko Lasjak - Blaž najbolj uživa v fotografiranju aktov. Za to se bo tudi specializh ralf če bo opravil sprejemne izpite v Pragi.
se zelo dobro spominjam. Bilo je pcsln> in zanimivo.«
Blaž rise svet sebi in drugim skozi fotografski objektiv. Daleč najlepši in naj privlačnejši pa se mu /.dijo akti. »Oe bom uspel narediti sprejemne izpite /a studij foto-grallje v Pragi, se bom zagotovo specializJral za akte. Doslej sem imel ludi srečo, kar se tiče mode-
lov, sicer pa jih ni prav lahko do bili. Golo telo se mi zdi zanimivij, na fotografiji predstavlja več kot druge temalike. Akte razstavljam ludi v Cîorenju Servis. Ft>lograilje so črno-bele, nekatere sem tudi malo računalniško obdelal, /.aio so se bolj ziînimive.«
Sedaj že pričakuje odgovor iz Prage, ali je opravil prvo preizkušnjo na sprcjenmih izpilili, l/vedel bo januarja. Medlem so njegove Ibtografye na t^gled tudi v M<'"-ju v .Slovenj Cîradcu. Vesel pa jc bil tudi ker bo razstavljal v KUD-u l-"rancc Prešeren v Ljubljani. To se mu zdi velik uspeh, saj ija res ni lahko prili. Izbran je med 16 raz-stavljalcev. kandidatov pa je bilo 150. Sicer pa ima Blaž se eno sirasi. To so poiovanja. Prekrižaril je že dobršen del Fvrope in to mu bo še naprej strast. Najlepša doslej se mu je zdela Poriugalska. Ija bi se res še rad vrnil - ko bo kaj zaslužil s fotografiji), doda k lemu zanimiv fant, ki mu je drugačnost odtno blizu. In to ga ludi dela drugačnega od večine. Kar pa je lep obet za uspeh v umetnosti.
■ Bojana Špegel
« 'P ,-ri
i
%
Voznikom podelili spričevala
Ljudska univerza Velenje in Zavod RS za zaposlovanje, območna enota Velenje, sta v šolskem leiu 20D4 in 2005 v sodelovanju organizirala oddelek srednjega poklicnega izobraževanja Voznik, ki ga je posredno Tmanci-
ralo Ministrslvo za solslvo iz sredstev m u s pLi sablja nje ne/.ap(> slenih oseb. Na Ljudski univerzi Velenje so z dobro organizacijo, motiviranjem in vzpodbujanjem slušateljev dosegli skupaj s slui^a-lelji predčasen zaključek šolanja.
Enajst slusateljev je program uspešno končalo v zadovoljstvo vseh se pred načrlovanim lermn nom. V četrtek. X. decembra, so slušateljem predstavniki Ljudske univerze Velenje in Zavoda RS za zaposlovanje OF Velenje podelili

Še zadnjic skupaj razred voznikov in zadovoljni oiga* nizatorji izobraževanja
spričevala in s teru omogočili zaposlitev novim p{)klicnim voznikom. /a la p(íklic je v lem času povečan inlercs. zato je bil zaključek šolanja za vse več koi dobrodošel.
■ Alja Miklavc
Mnenja in odmevi
Objektivno informiranje o gradnji bloka v KS Stara vas
?x večkrai jc v Našem času bilo napisano o bloku v Slari vasi. Pri lem sla g. župan in gospod Blaic-šič že povedala, da izgradnji več-sianovanjskega objekta nasprv tuje samo ena družina, ostali pa
se strinjajo.
Vendar je resnica drugačna. Proti predlagani ttsHvi so poleg družine Fučik kol neposredni sosedje še: Blatnik. Jcram. Tcrglav, Melanšek, .Sevčnikar in Koper.
Poleg imenovanih družin in oseb se še mnogi prebivalci Stare vasi ae strinjajo z izgradnjo več-stanovanjskega objekla, kar je
Zamrznili smo obresti!
I 9 I f 1 • >
Privošči sil
FomFiesta. FuSion. Mondeo, Focts m Fcxus C-MAX ser^s Poůr EcStlon:
bOQâtâ opreiTiâ 9 posebno ugodna cero * konipfet zimskih pnevmatik
br^obresC^o flrtancranie FordCredít posutemu;
• 1/2 takq. 1/2 čez eno leto -1/3 takoj. 1/3 čez eno leto ín1/3čezcK«iQtf « omejena kcdona vozJ na zalogi iv pohitite!
T«!	FQUrrdUC<MU-CeM
J^nOM.eO^OlLMwWC^.rOMIM*. SM^amecÉMi
FordZima
AC Mlakar
Cesta Simona Blatnika 18 3320 Velenje tel.: 03/898 5670
razvidno iz seznama, ki ga je podpisala več kol sto stanovalcev (starejših od 1« let) v KS Stara vas. Namerovana gradnja lega objekla bo nepopravljivo pokvarila esletski videz okolja, poslabsala promclno varnost, zmanjkala vrcdnosl objektov v iijegovi okolici ÍU hkrati povečala poselienosi lega dela soseske.
/goraj imenovani niso proti pozidavi, Id je v skladu z veljavnim prostorskim akiom, kar pomeni gradnjo samoslojnih itidividualnih liis.
Ker sem prebivalec Slare vasi že od leta 1945, me veseli, da se vsaj en del soseske ni spremenil. Svetovni strokovnjaki na področju urbanizma se irudijo. da ohranijo in po potrebi vitalizlrajo stara jedra, ki jih pa Velenje zelo pogreša. Z izgradnjo bloka in načni, ki so v ozjidju l.e gradnje, bi bistveno spremenili okolico in izgubili nekaj avtentičnega.
Slari objekti v razvitem sveiu imajo pomembno vrednost in v njiit pogosto nastajajo različne nove dejavnosti. Ko je Jane Jacobs (svetovna avtoriteta na po-
Srecanje starejših krajanov
Šenřilj - Kol v vseh krajevnih skupnostih v MO Velenje bodo tudi v KS Šentilj pripravili prednov(ïleliio srečanje za siarejse krajane. Pripravljajo ga v nedeljo ob 14, uri v domu krajanov v Šentilju. Program bodo pripravili mladi iz kraja, zagotovo pa bo lo prihùnosi, da se krajani srečajo, pogovorijo in povesclijn.
■ bš
dročju urbanizjna) opazila novo ustvarjalno uporabo trgovinic v Wesl Villagcu, je zapisala ".Stare ideje lahko včasih upi^rabijo nove prostore. Nove ideje morajo uporabiti slare prostore."
V Velenju pa nam močno primanjkuje novili idej in starih prostorov.
■ Stanko Blatnik
Pisem bralcev ne lektoriramo.
■ Uredništvo
Volili so
Šoštanj. Florjan. X 12. 2005
Številno članstvo loštanjskega upokojenskega pododbora .Skorno-lloijan inl.epaNjivajev si>h{îto volilo novega predsednika. Na članskem srečanju so se dogovorili o nekaterih stvareh, ki so se zgodile letos in ki jih čakajo naslednje leto. /brane je nagovoril predsednik KS Valter Pirtovšek. svr>j pozdravni govor in čestitke ob novem letu pa je dodal tudi župan Občine Šoštanj Milan Kopu-šar. Od skoraj dvesto članov se jih je srečanja udeležila skoraj polovica, tako da seje dosedanji predsednik Rudi Vrčkovnik zadovoljen poslovil od svcîje fuakcijc.
Kot že rečeno, so na srečanju poleg p<íročil in načrtov za naprej izvolili novo predsedstvo. Takt> je funkcijo predsednika prevzel Frane Golavšek, ki se je zbranim zahvalil za zaupanje in zagotovil, da bo zadolžitve opravljal po svojih najboljših močeh. Pri lem seveda računa na pomoč ostalih
• • •
Novi predsednik pododbora upokojencev Skorno Florjan
članov in vi^dsiva.
Srečanje ni minilo brez prijetnega presenečenja. Clansivo je simbolično obdar<ïval<t Heleno Faj-diga in Blaža Rotnika kol najstarejša udeleženca.
■ Milojka Komprej
Mladi muzealci anaredili svoje jaslice
Muzej Velenje pripravlja za predšolske otroke it] otroke razredne stopnje nedeljske muzejske us{vat;ialnice vsako tretjo nedeljo v mcsecu. Takrat spregovorijo različni muzejski predmeti in nanje so vezane zanimive Andrejine delavnice.
V prazaičneQí decembru pa na Velenjski grad priliajajo otroci skupaj s starši vsako nedeljo na pravljične nedeljske dopoldneve, ki smo jih poimenovali Babica pripoveduje. Bajko iz nase dtjline in pravliic<i sla doslej pripovedovali babici Marija Kuzman in Mira Creinik, prihodnjo nedeljo pa jo bo pripovedovala babica Majda Lesničar. Zanimivo pravljično dogajanje se prepleta z ra/lago drobcev o prazn^waiijih včasih, s pesmijo in z delavjiicami. To nedeljo jili je najprej prevzelo dogajanje v dolinski bajki «Ciraščak s Katzensteina zgradi cerkvico sv. I lori-jana« in slovenski ljudski pripovedki «Orehova vejicam. Potem so posejali svoje alo. kol so lo na I.ucijino delali naši predniki, slišali nekaj o Miklavževanju včasih, gospa Anica Podlesnik pa jim je povedala, kako so včasih delah jaslice in kaj predstavljajo. V delavnicah so nalo izde-lovah figurice za jaslice in po eno z.ataknill v jaslice izbe, kije letos narejena v predprosioru velikih jaslic.
In ker je prav, da ludi diši pa praznikih, bodo prihodnjo nedeljo otroci z Milenco pekli piškoie. Naša letošnja druženja bomo ziiključili v četrtek, 29. decembra, z lutkovno predstavo, pričakujemo pa tudi obisk dedka Mraza,
■ Aca fioles
Male živali v Ledeni deželi
Veleiye-V društvu gojiieljev malih živaJi se pripravljajo na jubilejno. 20. razstavo malih živali, ki bo tokrat polekala v sklopu božičnih prireditev v velikem šotoru Ledene dežele na Titovem irgu med 20. in 23. decembrom, od do 19. ure,
»Kljub težavam, ki so se pojavile v vseh društvih v Sloveniji - letos namreč zaradi znanih razlogov ne smemo razstavljati pernatih živali -se trudimo, da bo tudi tokratna razstava paša oči. Na ogled bo več vrst zajčkov, tudi ježki in nekaj drobnice.« pravi Roman Dvorjak, član društva, zadolžen za organizacijo razstave.
V društvu, je povedal, skrbno pazijo, da si žjvah niso v sorodu. Slovenija jc za Ijubiielje malih živali precej majhno območje, »Prav zaio se poslužujemo različnih razstav ludi preko naših meja, predvsem v Avstriji in Nemčiji, kjer so tovrstne razstave najbolje organizirane. Tam ludi kupujemo živali in z njimi poskrbimo za podmladek. Nase društvo se je letos udeležilo tudi državne razstave, ki je bila v Ciornji Radgoni in kamor so prišli rejci ludi od drugod, predvsem iz Hrvaške.«
Pričakujejo, da si bo razšlavo ogledalo veliko ljudi. Za orgaiiiziranc šolske skupine bo ogled brezplačen, posamezni otroci bodo za cjgled odšteli simboličnih 100. odrasli pa 300 lolaijev.	■ mkp

SVETUJEMO
Dve razstavi v Gorenju
Velenje - Drusivu /a kulturo ï^Gorenjo« je v mcsecu decembru pripravilo dve ra/.slavi. V ra/sla-visču Gorenjajc na o^lcú ra/.siava akademskega slikarja Viktorja Šesta.
Akademski slikar Viktor Šest se je rodil leta 1956 v I jubljani. Diplomiral je leta 1981 na AÍJJ v Ljubljani pri prof. Kiaiju Mešku. I.eia 1996 je v Mariboru prejel Gla/crjcvo listino. V /aUj\jeni času se posveča sveiu karikaiure, kjer ustvarja koloriranu risbo z moiivl aklualnili dogodkov iz domačega in luje^a svcia. /ivi In dela v Mariboru.
V ra/slavišCu Gorenja Servis pa je na ogled razstava u mel niske fotografije Branka Lesjaka - Blaža, ustvarjalea i/Velenja.
bš
Zarja vabi na koncert
Šoštanj - V pihalnem orkestru Zaija Šoštanj so pripravljeni na velik boži ćn^vn ovo letni koncert, ki bo jutri, v petek, Ifi. decembra, ob 19. uri v novi telovadnici osnovne i^ole Šoštanj.
Kol gostje bodo na /arjinem tradicionalnem koncertu nastopili: Die Mooskirhner iz Avstrije, Rudi ŠantI, Dui^nka Simonovic, Oktet TLŠ in Vinko Siniek. Podpredsednik pihalnega orkesira Srećko Potočnik zagotavlja, bodo obiskovalci uživali v glasbi, petju in humoou.
■ rnkp
Poetični večer
Soilanj • V ponedeljelc, na ÍCaju-hov rojstni dan, se bo Poetiko-nova delegacija odpravila v Šo-stanj. Gostovali bodo štirje sltv venski pesniki - Tanja Petelin, Ivan Dobnik. Zoran Pevec in Ko Stropnik, s<î ustvarja Ici revije Po-etiknn. Ob se bo priredilev začela v mestnem parku v Šoštanju, ob 19 h pa nadaljevala v galeriji Šoštanj. Sodelovali bodo tudi trije soslanjski pesniki: Stojan Špegel, Peter Rezman in Ml-lojka Komprej.
Gasparijeve razglednice v Stockholmu
Velenje, Stockliolin - Včeraj so v PoštneDJ muzeju v Stockholmu odprii razstavo CJasparijevih razglednic iz zasebne zbirke Velenj-cana Marjana Marinska. Razstavo je pripravil na povabilo društva švedskoslovenskega prijateljstva v Stockholmu, odpria pa jo jc veleposlanica republike Slovenije na Švedskem Darja Bavdaž -Ktiret. Slikana Maksima Ciaspa-rij a in zbirko njegovih razglednic je prcdsiavil Maijan Marin šek, ki je izvedel tudi kulturni program s citra m i,
■ hé
Božično
novoletni koncert
Lokovica - Prosvetno društvo Lokovica pripravlja to nedeljo, IX. decembra ob 15. uri. v domu krajanov v l.okovici božično-no-vol et ni koncert. V programu bodo sodelovali luoski in ženski pevski zbor Lokovica, harmonikarji. duel flavt, kvintet saksofonov, solopevca Darja in I ranci. V goste bo prijel oktet Zavodnje. Vstopnine ne bo.	■
Srečanje, ki se ga veselijo
Na srečanju starejših krajanov je nastala tudi skupinska fotografija.
G a be rke - Krajevna organizacija Rdečega kri^.a Cîaberke je v sodelovanju z drugimi organizacijami organizirala tradicionalno srečanje starejših krajanov. Predsednik krajevnega odbora Rafko Blatnik je povedal, da v kraju živi 74 kra-
janov, ki so starejši od 70 let. Namen srečanja je bil tudi tokrat, da so se videli, se pogovorili in tudi poveseJili. /a to so poskrbeli mladi, ki so pripravili lep kulturni program. Srečanja sta se udeležila tudi sostanjski župan Milan
Kopusar in predstavnik Rdečťga križa Velenje g. Medved- Zaželeli so si, da bi se v lelu 2006 spel srečali in da bi bilo leto vsem lepo 1er zdravo.
Mladost in ti!
miru i/. Betlehema prihaja v Slovenijo že 15 let z iskreno željo, da bi bili na^i domovi napolnjeni z mirom, ljubeznijo, da bi v njeni luči odkrili ponos in veselje nad svojo domovino ter da bi njena ti> plina odpirala naša srca za druge. Osrednji nacionalni prireditvi ob sprejemu Luči miru iz Betlehema bosta jutri v l.jubljani in Mariboru, kamor se odpravljajo taborniki-skavii iz Šaleške doline.
V Šaleški dolini pa bodo osrednje priredilve v soboto (17. decembra): v Velenju na Titovem irgu ob 17. uri, v cerkvi sv. Andreja v Šaleku i^b IX- uri; v Šoštanju pred mestno galerijo oh 20- uri.
Plamen bo ta vikend mogoče dobili pri nedeljskih sv. mašah v cerkvah šaleške dekanije,	■
Srečanje vodnikov PZS Šaleške doline
Izlelniško-vodniški odsek Planinskega društva Velenje je lo soboto organiziral že kar tradicionalno Srečanje vodnikov PZS Šaleške doline, ki je bilo tokrat na Paskenî Kozjaku.
Udeležilo se ga je 25 vodnik(w iz Planinskih društev Šoštanj, Velenje in Vinska Gora.
Slabo vreme jc preprečilo skupen pohod na Špik, zalo smo se lotili teoretičnih tem: Vzgoja in izobraževanje v slovenski planinski organizaciji s posebnim poudarkom na 50-letnici tnladinske komisije in Novosti z zbora vod-nik<iv PZS ter vodniške komisije PZS. Teme sta pripra^aia in jih tudi podala Jože Melansek in Bojan Roto^nik. izgradiva je razviden pregled prosu »voljnega vod-
ništva v planinski organizaciji v obdobju 19i)i-2005 in njen razvoj, trenutno stanje na področju prostovoljnega vod niš tv a ter vprašanja, ki se porajajo ob tem-
Po podanih temah je sledila konstruktivna razprava o sedanji organiziranosti vodniške komisije in prtjgramu usposabljanj, pri čemer so ra/pravljalci opozorili na pomanjkljivo področje vzgoje Ln Izobražjivanja mladih od 15 do 18 let, predvsem v smislu možnih kandidatov za vodnike Planinske zveze Slovenije. Predloge iz razprave bosta poročevalca prenesla na ustrezne organe pri Planinski zvezi Slovenije.
Dogovorili smo se tudi za še večje sodelovanje med planin-
skimi društvi Šaleške doline in da s strnjenimi močmi sodelujemo pri večjih akcijah, kot so skupna akcija Varno v gore in sodelovanje pri izvajanju izletov, predvsem v tujino. Med bližnjimi in zato prednostnimi nalogami je izvedba .^0. Planinskega plesa, ki bo 21. januarja 2006 v restavraciji »Pod Jakceni«» ki se nahaja v Razstav no-prodajn eni ceniru v Gore-nju (Njegovo lepoto smo pred nedavnim občudovali ob njegovi o t-voritvi). Na planinski ples žc sedaj PRISRČNO VABI JFNI!
Zadovoljni (tudi zaradi zelo okusnega »kmečkega kosila«) smo se razšli in sklenili, da se ob letu osorej dobimo vVinski Gori.
■ Marija Lesjak

?0 HKIKIH IN DOUNMl
Udeleženci srečanja vodnikov PZS na Paškent Kozjaku
VAMJAN JUSTINEk
\ SLADKORN,
micEi
BOLNIŠNICA TOMLilCA
(PO NASI M£RI)
Voščilo v novo leto 2006
v
Cesa ne moremo zaradi sladkorne bolezni?
Božični čas, ní)Voletna praznovanja, lepi in grenki spomini, upanja In bojazni za bodočnost - vse to se nam jc zopet približalo, zopet sprožilo razmišljanja, vendar bo kot vsako leto notranji mir prevladal nad nemirom. Nikt>li ne morem razmišljati k(n pravi sladkorni bolnik, čeprav sem veliko «testiral« karna sebi in čeprav so mi veliko povedali prijatelji, znanci in drugi ljudje, ki jih ta bolezen spremlja že vrsto let- Niki ili ne občutim obsega t j vir, ki jih poslavlja ta bolezen, v pravi realni sliki, a hkrati tudi ne poznam izziva, da bi jo presegel in premagal. Če smo pošteni, sladkorna bolezen ni lahka, je prikrita in zahrbtna - če pa smo zopet pt)š-teni. še nikoli nismo imeli toliko možnosti, da jo obvladamo zdaj in danes.
Največja ovira je prisotna že na začetku: v okviru sladkorne diete ne moremo uživati vsega, kar je na voljo. Toda pomislimo -ali je vsa ta hrana sploh potrebna '/Vprašajte osebo, kije uspešno shujšala, ali ni ponosna na svoj uspeh, ali se ne počuti bolj enakopravna, manj suženj samega sebe (svojih navad)? Vsaka šola nekaj stane in tudi z-drava prehrana prinaša svoj davek, in to ne le za sladkoriK bohiike. Ce nekaj svojih načel občasnt) kršimo, smo še vedno normalni ljudje - odmislimo slabo vest in spravimo stvari spet v pravi tok, da si kdaj kasneje ne bomo očitali posledic.
Druga ovira je skrb za tablete: zoprno je ves čas misliti na obveznosti. Ptî drugi strani pa tudi za vsi<3p v gledališče potrebujemo tisti papir, tisto vstopnico, brez katere ni predstave. Hnako je pri sladk<irrii bolezni: ob uporabi tablet si lahko privoščimo nedvomno več in si s tem omogočimo, da bomo hujšali drugič. Vedno pač ne moremo računali na tablete, posebno ob naraščanju telesne leže. V tem primeru pomaga le ustrezna dieta, dovolj gibanja in življenje ob šolali, zelju, repi in podobnih dobrinah. Stara resnica jc. da sladkorni bolnik ne shujša nič lažje kot ne-sladkorni.
inzulin in iryekcjje: za večino sladkornih bolnikov - neuporab-nikov, je ta oblika še vedtu> grožnja. Za vse tiste, ki že koristijo nadomestno zdravljenje z dovajanjem hormona inzulina preko inzulinskih injekcij, pa pomeni ta oblika praviloma olajšanje. Krvni sladkor se normalizira, hrana je svobodnješa, ob samokontroli je bolezen bistveno vcdljivejša. /c res. dela jc več z inzulinom in injekcijami, a ne bi spel listo >7^ malo denarja malo muzike«?!
Vrhunska storitev: inzulinske črpalke. Morda se bo komu zdelo pretiravanje, a sladkorni bolniki, vodeni z inzuhnskimi črpalkami, so v vodenje svoje bolezni vložili trud vrhunskega športnika. Ob ustrezni uporabi se krvni sladkor nonnalizira: primerna je tudi za najbolj zahtevne primere, kot so na primer nosečnice s sladkorno boleznijo ali ljudje po presaditvi celic trebušne slinavke. Večina ljudi verjetno ne ve. da tudi po presaditvi nove celice ne dovajajo takoj díwolj h<irmona inzulina in da bi jih previsoka glukoza v krvi takoj izčrpala. Tako jim na začetku pomagamo z dodatnim inzulinom. dovedenim kako drugače kot preko inzulinske črpa (kc-
Težave v službi so pogosto še večje kot brez sladkorne bolezni: vsi pač ne razumejo naših težav in posebtiih zahtev te bolezni. Nekatere rešimo sami, druge s pomočjo. Nekatere rešimo lakoj, rešitev za druge iščemo in iščemo. V nekaterih primerih lahko prilagodimo službene obveznosti, se bolj pogosto je ptJlrebno prilagoditi naše zdravljenje sladkorne bolezni. Osebno sploh to slednjo možnost bolj podpiram, ker so spremembe na delovnem mestu bolj boleče: počutimo se odrinjeni kol nekakšni invalidi, od katerih nič več ne bo. Zakaj ne bi torej prilagodili zdravljenja, uporabili drugačno shemo inzulinskih injekcij, razdelili posamezne inzulinske doze na več manjših, prilagodili zdravljenje jutranji, popoldanski ah nočni službi. Ah kdo misli, da tega ne zmoremo? Z dobro voljo je mogoče (skoraj) vsel
Športne ak^vnosti so pogosta neznanka: kako bo naše telo reagiralo in znižalo potrebo po umetni inzulin s ki terapiji? Pt^maga rek «vaja dela mojstra< vse izmerimo, vse preizkusimo, vsemu se lahko prilagodimo. Tudi maratonci so sladkorni bolniki, da ne omenim vseh drugih športnikov, ki so kljub dolgoletni bolezni dosegli najvišje vrhunske rezultate.
Na koncu voščila vam ne znam odgtworiti na vprašanje, česa ne zmoremo tako kot drugi ljudje - naši vrstniki. Ravno nasprotno: ob enakem dosežku smo dosegli še enega dodatnega: premagali smo še zadnje poleno, ki se jc prikotalilo pod noge z napisom sladkorna bolezen, in kljub temu - ali pa ravno zato - zmagali!
Vsem prijateljem, sodelavcem, obiskovalcem naših ambulant, tistim s sladkorno boleznijo in tistim, kijih ua njiliovi poti spremljajo, želim v imenu diabetičnega tima uspešno novo leto. Sladkorna bolezen bo še naprej ostala to. kar je žc - i/yiv, ki ga honw tudi v letu 2006 vedno znova presegali!
■ Damjan Jusiinek
S solzami slovo od lige prvakov
Rokometaši Gorenja ostali brez četrfinala lige prvakov - BiH so za gol prekratki - V povratni tekmi zmaga Montpellierja s 33 : 22
stane Vovk
Rokometaši Cioreiija so sc častno p()slt>vjlj fnl letošnje lige prvakov. Samo pol koraka (Jure Dobelsck jc dcjai. &à calo manj} jih ločiln od njihovega novega največjega zg<xio-vinskcga uspeha • uvrsiilvc med naj-hrjljsih osein v tem najniocnejSem tekmovanju na siari celini. Pred povralno tekmo so imeli iz Vcluiija prednost štirih zaUcJkov, IztnJbili pa ya pel. Po zadnjem pisku švicarskih sodnikov, ki si nisia /aslu/ila, da delita pravieo na tej tekmi, so domaČi rokometaSi oh hučném navijanju svojih gJedaleev zaplesali na sredini igrišča, Velenjski rokometami pa so s solzninîi očmi spremljali njihovo veselje. Se dolgo po kkmi se niso mogli sprijaznili, da jim je /a las uiel četrfinale.
Najbolj žalosten in razočaran jc hil Motnir lile. ki je bil / domaČima igralcema Michaelom Goui^joucm Wissemom Uma mom z osmimi zadetki najboljši sirelec tekem. Borut Plaskám. močni k Wallhcrja Larsa. ga je moral kar nekaj časa miriti. Soi/jii so bili tudi nekateri od Šaleških graštakov. ki so jih liidi tokrat prišli bodril po l7-urni vožnji z avtobusom iz Velenja. Po kon-čaiii tekmi so se pridni/jli igralcem in prav tako nemo strnteli predse »iloslni In razočarani. Dvorana, ki nosi ime po nekdaj íxiličnem francoskem sabljaču Reneju Bougnolu, ki je bil na ireh olimpijskih igrah pred vojno dvakrat zlat in enkrat srebrn v sabljanju, sprejme 3000 gledalcev. Bila je polna do zadnjega količka, tako je bilo v njej Se več gledalcev. Zlasti v drugem polčasu so pripravili peklensko vzdušje, kateremu sla očitno podlegla sodnika. Slaba uteha je bila Ve-lenjčanom gesta nekaterih domačih gledalcev, ki so najbr/ spoznali, da bi v kakšni drugi dvorani napredovali Vcicnjčani. Potem ko so prenehali ploskati svojim rokometa-^m. se je iz njihovih grl kar nekaj časa slišalo Gorenje, Cîorenje ...
Objektivni pa so bili uidi domači igralci. saj so na vse pretege (gotovo bi bilo drugače, če bi bili izpadli) hvalili igro (iorenja. Celo slavna Barcelona jih ni tako nadigrala koi (jorenje v prvem polčasu, so zatrjevali, Vse 10 pa je bila slaba uteha gostom, ki pa so s to tekmo potrdili bese<Ie predse<lnikći kittba Janija
tttdi če bi igralci Gorenja doma zmagali z desetimi goli razlike, hi v Montpellierju iz^giibili z enajstimi,
V spremstvu policije
Rokometaši Gorenja so prebivali v hoteltt v središču mesta, dvorana pa jc od njega oddaljena blizu sedem kilometrov. Zaradi gostega promet je vcj^ija do nje na dva treninga trajala kar precej časa. Drugače pa je bilo pred tekmo. 'Ija so prispeli gotovo v rekordnem času. Od hotela do dvorane sta se pred avtobusom vozJla dva policista na mot(;rjili in skí;zj krí?i:>če je lahko
elm naklonjena sodnika ni zmedlo gostov; s sijajno igro v obrambi so dobro kljubovali domačim, ki se v prvem delu za več kot dva zadetka niso mogli odlepid. Izvrsten je bil ivtdi Du.šan Podpčean. ki je na tej tekmi zasenčil domaČega vratarja Omcyerja. Zbral je kar 18 obramb (mladi Skok. ki je bil le kratek čas med vratnicama, eno), domači vratar le trinajst.
V 20. minuli so domači Imeli priložnost, da znova uidejo gosiom za dva gola. Toda Braiikii Bwlelso>'ic je prestregel žogo. poslal v hiter nasprotni napad Jureta DobelŠka. ki
upoštevanju izida s prve tekme. Po časi smo začeli verjeli v čudež in v sanjsko uvrstitev velenjskih roko-nietasev med osem. Prednost štirih zadetkov so zadržali do začetka drugega polčasa, ko je bilo pričak<v vati. da b<xlo domači storili vse, da ostanejo nepremagani, Z globoko obrambo 4-2 so začeli loviti visoko prednost (îorcnja. ki v tem delu igre ni bilo več tako zbrano in strelsko razpolozeno. V 42. minuti je po delnem izidu 8 : 3 izjiičilo svoje vr)dstvo in domači so izenačQi (2? : 23). (iletlalci so bili spet na nogah, s svojim btičnim navijanjem so kar
Zivka, izrečene pred začetkom sezone. da želijo postati v Evropi pre-pozjiavno moštvo. Postali so,
Montpellier že dolgo ni izgubil v svoji dvorani. Francoski navijač se je spomnil, da že kar sest let ne. Kol je povetlal eden od domačih rokometašev. ki so zaostajali kar za šliri gole oziroma skupaj z velenjsko tekmo kar za osem po prvem polčasit, sla jih sodnika med odmorom hrabrila z besedami Gremo Motpellicr( !?). Po vsem tem nam je bilo jasno, zakaj je to zadnjih deset let najboljše iVancosko moštvii 2e toliko časa nepremagljivo v svoji dvorani. Zalo smo začeli verjeti:
vozil šofer tudi pri rdeči luč-
(Pre)ostri Anquetil
Predvidevanja, da bodo I-rancozi že na začeiku hoteli ujeti velenjsko razliko, so se pokazala za točna. Ker jim to lúkakor ni tispelo, so želeli 'ustrahovati' igralce C J orenja s (pre)osiro igro. Pre^lnjačila sta izkušena reprezentanta (îre^ory An-Llticlil in Michavl <iui$>ov. Prvi je že v 9. minuti grobo s komolcem zbil po tleh .lua'ta Dohcl.ška, a jo je odnesel le z izključitvijo, edino na tekmi. V 16. minuti je bil na tleh Vo-dran Zrnič toda sodnika sta zatis-niJa oči. Bučno navijatjje in douia-
je izenačil na II: 11. Hmam jc bil v napadu netočen, zadel Je desno vratnico, tokrat pa je /jnič poslal v napad Jitreta in 11. minuta na semaforju je kazala 12: II. DomaČi gledalci so onemeli, tako da so nekaj besede dobili Šaleški graščaki, zaslišala seje njihova pesem ... da Velenje špilat zna ,.. Zmedeni so bili ttidi domači rokometaši in po nt^vi Podpcčanovi obrambi sn Ve-lenjčani prvič na tekmi povedli za dva zadetka. Na semaforju 21. minula in 11 : LV Bili so v nalelu. v 28. minuli je Motnir IlićizeuačD velenjsko razliko ( 18 : 14) in neverjetnih osem zadetkov prednosti ob
nekajkrat prisilili sodnika, tla sta z dvignjeno roko opozaijala goste na čas. Vcicnjčani so postajali vse bolj nervozni in nemočni, domači so v/irajno zmatíjševali tîjihovo pral-nosi.
V41. minuli sla sodiîika piutrdila naklonjenost domačemu moštvu, saj Sla za dve nninuti izključila Luko DobelŠka, ker ju je opozoril (-morda je resda preveč mahal z riv kama, ker se pač njegov glas ni slišal). da ima Anquetil krvavo koleno, Ta igralec je v 49. minuti dobesedno pripeljal gledalce v irans. koje izjiičll velenjsko predtiost, saj je njegovo moštvo povedlo z 29 :
25. S lem izidom bi odšli v čeiritl-nale Vcicnjčani. ker so Trancozi v Velenju dali le 22 golov (izid je bil 26 : 22). Začelo se je dramatičnih zadnjili deset minul. V 51. minuli je bilo spel le 30: 27, na zaiSetku 57. mintue 31 : 2X po le(>em Zmiče-vem lobu vratarja Onicverja. in 'Ciorenje v četrt línal u
S cepelinom do sanjskega četrtfinala
P(tdpečan je v 54. mijuiti ubranil že osemnajsti nevarni strel domačih rokometašev. njegovim soigralcem pa so zaradi sotlnikovih odločitev popiLščali živci, zaradi česar so bili vse bolj ne/brani, Na ziičelktt 57, mi-niue so domači vodili z 32 : 28 (Gř> rcnje je še vedno v četrtlnalu). lakoj za tem so gostje izgubili žogo. sodnika pa sla dosodila sedemme-trovko na zvitem AngtteUlu, Mladi Matevž Skok je kar nekajkrat poljubil žogo. saj ga IImam ni premagal in s tem podaljšal upanje svojemu moštvu.
Sodnika sta bila še naprej naklo njena domačim. Tako med drugim tudi liista želela videti prekrca ijad Iličcm. /aradi česar je njegova ži>ga zietela čez gol. Domači igralec seje z v^o silo zaletel v Jureta Dobelška. vendar nista upala piska ti prebijanje ampak deveimeirovko za naspr-tonika. Odločilni trenutek pa je nastopil dve minuti in šest sekund pred koncem tekme, koje moral za dve minuti na klop M»rko Ošiir. 35 sekund pred koncem je trener Lars poslal iz vrai vratarja, na igrišče pa Beclekoviča in tako izenačil moči v polju. Dogovor je bil. da hodo z ûwtoni zoge prr^ii Onîeyerju počakali. da se vme CKlir. MiMnir Rič in Luka Dohelšťk naj bi poskušala s cepelinom. locla enajst sekitnd pred koncem se je mladi Tomaš Kezniček iznenada odločil za strel, in to s približno devetih metrov. Oinevcr pa je postal jttnak. saj je preprečil izenačenje.
Termo, Rudar, Trimo
Ri>konictaši Gorenja so únoti v pfvcDslvcni lekjul gostovali v Škofil L<îki. V soboto bodo v zadnji domači Jefienskl leknii gostili Rudar (19.00). v sredo. 21. decembra, pa b<Hlo gostovali v IVehnicni,
REIKI-I
Waither Lars,
trener (îorvnja: V prvem polčasu smo igrali odlično. Oeprav smo v nadaljevanju padlí v igri. se ne morem znebiti občutka, da se je vse zarotilo proti nam. Igrali smo proti devetim igralcem, lo, kar sta počela sodnika, je sramota za rokomet. Življenje gre naprej, pred nam so tri pomembne jesenske prvenstvene tekme, najprej v Škofji Loki (sinoči op.
Patrice Canayer,
trener Montpellierja: Gledalci so odločilno poaiagali, da se je izid obrnil v našcj korist. Igralci so namreč šele v drugem polčasu spoznali, da če želijo napredovali ni dovolj le gledati, ampak morajo igrati. Kljub ziïîag sem razočaran nad njimi, saj so v dveh lek-mah z Cîorenjem igrali dobro le pol ure.«;
Aleš Sirk:
Prvi polčas smo odigrali fantastično. Restíično je bilo ližitek igrali pred toliko gledalci, v taksnem enkratnem vzdušju. Se pose-
bej je blestel Duško (PodpcČan), celo tekmo je branil enkratno. Žal vse 10 ni bilo dovolj. Sodnika sta imela nekaj zelo snicštiOt odločitev v našo škodo. Fo je lahko videl vsak navaden laik. Te so nam zelo omajale zbranost, kar je bil tudi eden od vzrokov, da smo proti koncu zaigrali slabše. Vsi snio zelo razočarani, kajti zaslužili smo si čeinfinale.«
Mo mir Ilić:
Celrtfinale smo imeli v žepu . Naša igra v prvem polčasti je bila fenomenalna. Potem smo padli. Nekoliko nas je presenetila njihova obramba 4-3, Tttdi sodnika sta nas zelo oškodovala. V za-dnjili sekundah tekme, po vrmtvi Marka (Oš ti rja) na parket, je bila še možnost, da morda izenačimo. Z Lttkom (DobelSkom) sva se dcv govorila, da morda poskušava izvesti cepelin glede na to, da je Dušan zapuslil svoja vrata, in morda izenačimo. Zal se lo ni zgodilo, saj se je Rezniček iznenada odločD zj strel z inesta. in še lo naše zadnjo ttpanje je splavalo po vodi. Priznatn, zelo sem razočaran, da nam je ušla uvrstitev med osem najboljših .„ Pa
lako blizu smo bili. Jure Dobelšek:
žalosten in razočaran sem, tako kol drugi igralci. Manj od pol koraka nas je ločilo od velike senzacije. Malo smo sami krivi, da se to ni zgodilo, največ pa sotinika. ki sla v otlločilnih irenuikih imela sumljive odločnve. Pred letošnjo ligo smo želeli osmino finala. Sedaj pa ostaja grenak priokus, da nismo naredili še koraka več. Irtieli smo zelo veliko priložiiosl.«
Luka Dobelšek:
Po prvem polčasu smo imeli sanjski izid. Toda bolj kot je šla tekma h koncu, bolj seje spreminjal kriterij sojenja. Tudi lo je bilo precej krivo, tla nismo igrali več lako zbrano kol v prvem polčasu. Vsak objektiven gledalcev je moral videti, kako neobjektivna sla bila sodnika. Sedaj mora iztisniti vse iz sebe. da bomo čini bolje igrali v državnem prvenstvu lu pokalnem tekmovatiju.
Borut Plaskan,
pomočnik	trenerja: >-
Celi Evropi smo pokazali, da stiio bili boljši od njih, a drugi dejav-
niki - a njih v tem irenutktt ne želim gtworiti so vplivati na to, da ne gremo tiaprej. Mogoče v drugem polčasu tudi sami nare-dill nekaj preveč napak in prišE v njihov mlin. Pel minul je bilo dovolj, da so poravnali i/id. Polem sla svoje dodala še sodnika. Domači so si priigrali napredovanje. kol že lolikokral doslej. Igralci so igrali požrtvovalno, ponosni smo na njih in nihče nc more očitati, da nismo dali vse od Sebe,
Sebastjan Sovič,
kapi'tan: Tudi jaz sem razočaran po lem porazu. Imeli smo veliko prednost. Nismo imeli šporine sreče. Svoje so prispevale tudi nekatere čudne odločitve in izidjtičilve in s spetimi igralci je bilo težko razbijati obrambo 4-2. s katero je zaigral nasprotnik v drugem polčasu. Delali smo tehnične napake in domači so iz hitrih nasprotnih napadov polnili našo mrežo, tako da se je na koncu zanje dobro sleklo. Qii pa se lahko samo tola-žinK>, da bi v drugačnih okoliščinah napredovali.
Tako so igrali
Liga prvakov, osmina finala, povratna tekma
Montpellier • Cerenje 28:33(19:15)
Mant|«llier. ll.decenibra Dvorana Rene Bugnai. gletlalcev sodnika: Choquard in Vilz-hum (oba Šviea),
Montpellier: Omcycr, Krantz 2, Kabengele 2. Anquetil 4, Puigsegur I, Ouigtxi 8, Kardbou.Juri-ček 2, Dcrbicr. C'auchcteux, Sincere, Zuzo, Btyinovie 5. Hmam ii (2).
Cioienje: Podpečan, Tamše, J. Dobelšek 4, Kavaš I, Bedekovič, Oštir 3. Sovič. Sirk Skok. Illč <; (2), Režniček Rutar, Simon. Zr-nič 5(1).
Sedcimncirovkc: Montpellier 2 O). Gorenje .i (4).
Kazenske minute: Montpelier 6, Goienie 10.
1> A SKL moški, 9. k.
r---- -'	■■ I
Pivovarna Laško • Elektra Esote(h71:55
Klektra Ksoteeh: Dobowčnik 2. Bujan, Bojič 18, Mali, Vidovič 7, Nuhanovič 17. Ivanovič 11
Vrstni red: 1. Geoplln Slovan IS, 2. Pivovarna l^ški), X Llektia F.si> tech oba 16. 4. Alpa«; Kcniopla,^t Šenliur 15,5. Helios Doin/ale (-1),
6.	Kraški zidar Jadran Kras oba 1.^,
7.	Koper (-1), a. Zagoije Banka sav^c. RogJa Zreče, K), Postojn» ska jama vsi 12, 11. Loka kava rCG II, 12. Krka Novo mesto 9
Interiiga, 10. kr<^
Sostoni Topolšicp : Vegyesz Kazimhortiko 1:3 (-23,19,-22, >23)
Šoštanj Topolšica: Vinčič 2, Mu-haremovič, /agorščak, Pavič 4. l ujs 19. PiJkleka. Slabe X. Pomcr II, Prim(»7ič, Sovinek 3, Berdon Scvčnikar 22
Vrstni red: L Aon hoiVolleys (II) 17. 2. Ilypo'lirol 15. .I.Vegy-esz Kazinbareika 14, 4. Autocommerce Bled 12. 5, Kometa Kapos-varll,r>.AOK Mladost (-1). 7, Stanj Topolšica (+1) oba 10, X, Varaždin (-1)7
1. BŽRL
ŽRK Velenje:RK Sava Kranj 30:25(17:12)
Strelke: Vanov.«k. Vajd 2, MiirT«-lavič 7. Tovrljaan. Skaza 2, Miiro-vlč, Musič 4(1). Stevanavič 12(5), Sk^)čaj, Jukič 1, Bcicl, Flalilovic 2. Rednjak, Gregom.
Obrambe vraiaik :Rednjak 12 obramb (3x7m), Bold 1 obramba Sedemmeirovke 6(6), l/ključitvc 7x2min.
SPORT IN REKREACIJA
Brez Ćmera in Nedeljkovića ni šlo
Po vclikj /magi n«d (kliosoin tso miKïgj pričakovali trd b(y Uleklre l'soiccïia tudi v l.aákeni. kjer sla ^ že v sredo pomerili drugo iii iniijc-uvrščena ekipa prvenstva. ?.c pred srećanjcm pa jc hilo jasno, da bi So-šianjčajil pmv/aprav potrebovali čn-dež, da bi tigiwli Še Pjvovarjc. saj so nastopili brez poskodovanili Cmura iii NedcUtomra. Prvcnm se že dlje časa vleče poškodba stcgenskc mi-lako da seje trener Matipiman odločil, da čas, ću nogo dobro pozdravi, Nedljković pa jc na teknii s Ileiiosom stakiiil zaskrbljujočo poškodbo kolena, a /a /daj se ni pov-senî jasno, za kakšno poškodbo gre.
Ocprav so bili brez dveh ključnih mož prve Izostave, so se zdesetkani Si)itanjčiiiii pogumno s-pustfli v hoj s Pivovarno [,asko. kj jo vodi [anski trener hlcktrc Ante Perica, Bojić in Nuhanović sta se pc^d košem dobro znašla In dr:^ia korak zgostiielji. Še
več. v prvem poičasii so šostanjski k(tšarkarji ijneli celo rahlo (x>biidi>, v nadaljevanju pa jih je ztielala tttru-jenost. saj (laupînian praktično ni ÍDiei i3obeiie menjave, na klopi so biii praktično samo še mladinci In cclo kade!j. Dokončno pu so (xJpor Šoštanja štrli l.aščani šele po p(K Skodbi Marjana Vidoviča, ki si je poškodoval gleženj in je konec tekme spremljal s klopi.
Najslabši elemeni Igre Soštanjča-nov je bil odstotek meta. saj niso tiiti enkrat zadeli za tri. poskušali so Iri-tiajstkrau V celoineni drugenî polčas» je lilcklra I''soicch dosegla le 14 lock. 0Ú tega devet v irelji in pičlih pel točk v zadjiji četrtini. Končni rezultat je bil 71 : 55 za [asčane,
leknw v Laškem je pokazala, da se znajo tiidj zdesetkani Šoštanjčaiť dobro bond, predvsem pa je potrdila dejstvo, ki ga irencr Ilaiipiman izpostavlja že celotno sezono, tj.
inajhen izbor dovolj kvalitetniji igralcev. ki lahko enakovredno igrajo v prvoligaški druščini. Pomembno za lilekiro bi bilo. da se vsi poSkiXl«)-vani čim prej vrnejo na parket. Le lako bodo lahko šostanjski košarkarji zadržali izvrsten položaj na le-stvici.
Prihaja Zagorje - pred tekmo veteranski turnir
Ćasa za počiiek in o/dravitev pa v Šoštanju nimajo veliko. Minuli vikend je bil eden rciikili. ko niso imeli tekme, tako so po sobotnem dopoldanskem treningu bili prosti celo dan m pol, naio pa so se že pričeli pripravljati na povratno pokalno tekmo, k) so jo sinoči <xJigrali na Polzeli. Kljub divbrennt izhodišču. ki so si ga 1 lopsi priigrali v Šoštanju, hleklra ne bi smela imeti prevelikih tož^v z branjenjem petíh točk naskoka. V Šoštanju je bilo 71 :
6r>,
V soboto ob 19. uri se bo lllektre Esotech v tlomači dvorani pomerila '/. Zagi>riem Banko Zasavje. Pred tem srečanjem se obeta zanimiv veteranski lurnir treh slovenskih ekip. med njimi seveda tudi Šoštanj-ske lileklre. /a katero bodo zaigrali številni bivši igralci šošfanjskega khiba, ki so star nad .^5 let. Ib so: Divjak. Vukeltê. Breznik. Ix^sjak. Lipnil;. 1'aštč. P(*6)vnik, Plesej, Pur-nal. Kilak. Dunibuva. Rotmnik; zaradi poškt^db ali službenih obvezjio-sti pa bodo odsotni Mrzetj, Mllašck. Ibinic. ki sicer redno enkrat tedenskih vadijiî z veteransko sekcijo Elek-tre. Vsekakor bo zanimivo videti, v kak-šni formi so bivši 'Eîlektrasr,
lumir bo potekal v dvorani bivše ()S Bibe Roecka od 14, ure dalje.
■ Tjaša Behar
Kopičijo se porazi in poškodbe
»Cc lahko gre kaj narobe, bo na» n>be ttidi šIt\o ta Murpliyjev zakcni se drži odboikarjev Šoštanja Topol-šice že celo letošnjo sezono, V soboto so v domači dvorani v deveti tekmi Interlige Še osmič izgubili, lokrat jc bila boljša madžarska Ka-zinbarcika, Si)šianjski odbojkarji so se sicer na tej tekmi zelo borili za vsako žogo, kazali so veliko željo po zjnagi, a jim je v zakljttčkih nizov preprosto zmanjkal potreben kanček sreče, ki bi tekmo obrnil njim v prid, nekajkrat pa so nidi z lastnimi napakami sami dali g<v sioin darilo, ki ga ti niso zavrnili in ob koncu slaviU s 3 : 1.
V prvem nizu so odbojkarii Šoštanja Topolsice že vodili s 23 : 22.
vendar nalo osvojili le šc točko. V drtigem st^ odigrali odlično» vos čas imeli pobudo in na koncu ta del igre tudi prepričijivo dobili s 25 : 19. /adnja dva niza sta bila izjemno izenačena. V tretjem je bil rezultat kar 13-krat poravnan, včo-trtem celo I7-krat. Nobena ekipa si ni ttspela priigrati več kot <lvch točk prednosti, oboji so igrali izjemno boje vilo. resili so t itd i nekaj 'nemogočih' žog, nekaj več zbranosti pa so v zaključkih nîzov pokazali gostje, ki so imeli iu<li kanček sTcče,
Slednja v letošnji sezoni res ni naklonjena Sostanjčanom. Na tej tekmi je po poškodbi kolena, ki jo je staknil na tekmi z Bledom, že za-
igral kapetan Ktýs. v postaví pa l<v krat ni bilo Kažnalovića, kí si je na zadnji tekmi v Šoštanju pošktxloval glezeiij. za nameček pa sta se dva igralca poškodovala še na sami tekmi s Kaidnbarciko. Že v prvem nizu. pri izidu 5 : 6. je moral zaradi poškodbe kolena Ftijs organizatorja igre Vinćiča zamenjali z Alck-soni Berdi>nom. Pri izidu 6 : 8 v tretjem nizu pa je nîoral na klop zaradi poškodbe gležnja še Luka Slabe, ki je sicer dobro igral v svoji r)(fvi vlogi sprejem al C a-nafwdalca. Čeprav zelo zdesetkani so se (idboj-kacji Šoštanja Topolšice lokrat dobro borili z madžarsko ekipo, kije sicerna 3. mestu lestvice Interlige.
Sinoči so Sostanjčani íxiigrali še
zadnjo tekmo v tem koledarskem letu. Gostovali so pri Varaždinu, s katerim ne bi smeli ifneti pretiranih težav, razen če so jim jo zagodle zgoraj omunjejîe številne ptv škodbe.
Sledil bo odmor, ki bo trajal do 21. januarja v Interligi, deset dni prej. ! 1. janttarja. pa se bodo So-štanjčani v domačem prvenstvu pomerili z novomeško Krko, Odboj, karii Šoštanja Topolšice bodo tako imeli slab mesec dni časa, da si pozdravijo poškodbe in analizirajo slab jesenski tekmovalni del. v katerem so skupno odigrali 19 lekem, zmagali pa so jih zgolj sedem.
■ Tjasa Rehar
Dobro plavajo
Osvojili 33 medalj, odlične ekipne uvrstitve
Milena Krstič - Ptaninc_
Velenje, H. decembra »Oeprav je otrok vuini» manj, se lahko v Plavalnem klttbu Velenje r>(>hvHlljo, ila jih plava vedn<^ več. V začetku decembra je bilo v klubu 95 plavalcev, kar je največ doslej. Znova pa se laliko pohvalijo z imenitnimi dosežki v sezoni 2004/2005. saj so plavalci na }(> tekmovanjih osvojili 33 medalj, odlične pa so bile ttidi ekipne uvrstitve na državnih tekmovanjih, T«^ ne smemo spregledati, čeprav v klubu pravijt), da je pomembno prcdvsein to, da se ukvarjajo /. mladimi. kar podpira tttdi Mestna občina Velenje.
V klubsko blagajno se je v enem leni riaiekjtt dobrih 11 milijonov to-
larjev. od tega jc bilo za 5 milijonov prispcvk(5v staršev, s plavalnimi tečaji, ki jih organizirajo, so zaslužili 1J!(ÏO.ÎK)0 tolarjev, donacija športne zveze jc 2.200.000 tolarjev, s koledarji. ki jih prt)dajajo ob k(^ncu leta, s(j zaslužili l.OOO.OtJO trilarjev, na račun sponzorstev in donacij pa seje v klubskji blagajno nateklo 1.700.(X)ll tolarjev, so povedali na redni letni skupščini kluba, ki mu predsedttje Marko Primožič. Plavalni kltib Velenje bo priliodnje leto praznoval 30-letnico» zametki organizirane^ plavanja v Velenjtt pa segajo še bolj nazaj. Praznovali botlo s sltjgant)m 7 bazena za bazen, pixI<îbno, kot so že pred petimi leti. A tokrat z veliko večjim upanjem, da S4> bliže letnemu ba-zenti. ki ga Velenje nima.	■
Zlati jubilej skakalcev
Ob prisotnosti mnogih ljubiteljev smučarskih skokov in gostov je velenjski smučarsko-skakalni klub proslavil 50-letnico bogatega delovanja
Ker je bila minulo srtdo zvečer vdenjska smučarska skakalnica osvetljena, seje marsikdo spraševal o namenu takšne razsvellicve. Kajti na tej lepi napravi pozimi skoki niso možni, a veijetno temu že kmalu ne bo več tako „.
Morda so to le želje, vendar se smtičarsk<i jdcakalncnut Šporui v Velenju verjetno pišejo novi časi. Tako je tudi prav, kajti v teh dneh mineva natanko 50 let, odkar so v Velenju, na skakalnici pod gra^iom. imeli prve smučarske tekme. In prav ta jubilej je Smučarsko skakalni klub Velenje proslavil minulo sredo, 14. dc-cembra. v novih prostorih razšla vno-prodajn ega salona Gorenja, v restavraciji Pod Jakcem.
►Petdesetletnica je pomemben mejnik za vsakogar, tudi za Smučarsko skakalni klub Velenje. Jakému jubileju je treba posvetiti posebno pozornost.« je ob začel k u slovesnosti poudaril predsednik SSK Velenje Aleš Dr^nwl na slovesnosti, na kateri se je zbralo nekaj sto članov SSK Velenje. staršev smučarskih skakalcev, predstavïiikov s7>onzorjev in dona-torjcv ter gostov. Veliko povabljenih je sporočilo opravičila, da se zaradi obvozjiosti v smučarskih slerah pač
cnoslavno slovesnosti ne morejo udeležiti. So pa vsi izrekli SSK Velenje priznmija. iskrene čestitke oh visoki obletnici in mu zaželeli še veliko tispehov.
Vodstvo SSK Veleojc je tiedvív mno vložilo veliko naporov, da so pripravili slwesnost, ob kateri so iz-
načriih ing. Stanka Blotidka začela graditi skakalnico pod Velenjskim gradom. Pm tekma jc bila 28. decembra na 30Hnctrsk) skakalnici, prvi zjnagovalec pa je postal domačin Mrwfii ^ttkar...
Sledile so obnove skakalnice, pre-plastitve poletne skoke, Števihie
metrov in ncTiazadnje tudi že 200 metrov. Revija skokov je postala stalnica, tekma za rudarsko svetilko b{) v naslednjem letit slavila 20-lel-nico. Skupaj s pokahim (îoretya sta tekmi privabili številne skakalce svetovnega slovesa. In jih verjetno še bodo
Vse to in še marsikaj je zapisanega in marsikaj je bilo iy,govorjc-nega na slovesnosti, kije bila nam^ njena tudi podelitvi priznanj ob letnem jubileju SSK Velenju. Najprej so razdelili jubilejne zahvale vsem aktivtiim Članom SSK Vcie« nje. nato jo sledila razdelitev številnih priznanj posamezjiikom. pod-
Jubilej so popestrili tudi z zanimivimi glasbenimi točkami
dali zloženko» ki pregledno prikazuje dejavnosti kluba od leta 1995 do 2005. Začeli so z jesenjo leta 1955. ko je smučarska sekcija Športnega drttšlva Rudar, ki jo je vodil Alojz Jevšcnak. ob pomoči in
smučarske tekme, ki so prinesle domačinom ne samo uspehe na domači skakalnici, temveč nasploh v slovenskem nordijskem skakalnem športtt. Številni člani SSK Velenje so preskočili majačno mejo stotih
jetjem in ustanovam, ki podpirajo SSK Velenje.
Srečko Meh. župan Mestne občine Velenje, ki je prejela spominsko plaketo, je na sUniísnosíi poudaril, da tako SSK Velenje kot Mestno
občino preveva optimizem in z&xo verjame, da bodo uspehi še sledili. 7ato iiidi izjedno ceni vse napore članov SSK Velenje in jim češtila za vse dosežene tispehe. leh tie bi bilo. če člani SSK Velenje ne bi bili predani svoji dejavnosti, ludi predsednik Smučarske zveze Slovenije .lan»
priznanje ob obletnici, ten^eč tudi denarno pomoč v višini 200,000 SIT kot pomoč za obnovo sodniškega stolpa po požaru na skakalnici.
Ne samo pohvale in zahvale, ne samo odličen nastop kvarteta trobil in pevke Monike Pučelj in r^vca
Jaro Kalan (levo) je izročil priznanje SZ jubilantu, prejel ga
je predsednik AieŠ Dremelj
Kalan je v zahvalnem nagovoni namenil nekaj lepih besed in pohval tako jubilantu kot tudi sponzorjem in donatorjem za moralno in materialno pomoč. »Smtičarski skakalni šport v Sloveniji je dosegel lepe tispehe tttdi s pomočjo SSK Velenje.« jc poudaril Jaro Kalan.
Ko so dr Lvgťtiu Dervarie« i/j'<v čili priznanje kol častnemu članu SSKVclenje.se je spomnil lepih trenutkov v življenjtt. ki jih je namenil skakalnenm športu v Velenju. Predsednik Športne zveze Velctije Jože Ka>1ičijlk je prisotnim sporočil, da je /veza namenila klubu ne samo
\lilajia Kamnika, temveč tudi predstavitev načrta obnove in povečanja skakalnic pod gradom je In še bo doživela svoje odmeve. Pobudniki povečanja skakalnice z dograditvijo /al et nega stolpa z r a zgledno ploščadjo in v dt>skoč)šču z amliiea-trom. ki bi bil tiamcnjen tudi kulturnim prire<litvam. so postavili na ogled zanimive načrte in sedaj laliko pričakujemo, da bodo pridobili somišljenike, ki boilo morali odpreti debelejše denarnice.
H. Jerčičr S. Vovk
^Yíi
BuHk spodnjega perila
Nakupovalni center Velenje
RDECA. v mesecu decembru aveumw prepoznavna hurva. Srečamo Jo povsod, kamor se ozremo, ^a okrašem' novoletni Je/ki, na okraskih ailverunega vencka, na ovc^nem pui)irju. v kaferegu zavijamo darila ... Tudi Božiček je rdeč.
Rdeča je vroča kol ogenj, vabljiva. Vzbuja pozornost. Je sirastrm, i}npa}zi\m ...
Je večno modna pri spodnjem perilu in zelo priljuhijena na zen.'ikem telesu v očeh moških.
V pred novoletnem vzdušju na^ vaJfi, da se vanjo odenemo. Privoščimo .u vaaj kukiien košček rdeče. Rdeče .y>odnje perilo, morda .'^viiefio s/kjlno srajčko ali pitojtio...
Resi lev gesla križiinke poJJjite najkasneje cio 27. 12. 2005 na naslov: čas. d. o. o., Kidričeva 2 a. 3320 V«, leaje, s pripisom ^križanka Grazia". Izžrebali bomo 3 lepe nagrade.
1.	nagrada: moška pižama "SClUlÍSSliR"
2.	nagradar/enska pižama "TRRIMPir
3.	nagrada: MOŠKI. BOKSI.RKr ••SCIUliSSIiR"
1	2	3	4	5		7	6	9	10	Hi 12 2	13 0	14 0	15 6	16	17	18 1	19 5
					20	21	22	23	24	251 26	27						
ŠPORT, MODROlIfiM KRONIKA

NA KRATKO
Uspešen zaključek prvega dela sezone
VsoboU), 10. dtíccmbra, seje kon» ćal jesenski del ickjiuwanja v vseh naniiž^noicni§klh lig»h. bonska ekipa Tenipa jcvzatlnX''!^ Krogu siovala na Piuju in prepričljivi) u^ala cU>umCo ekipo i rezuUaiotii ří : 3. /it Velenjcanke jc iri /iiiagc doi^cgla IďMiara .Icrić, Jvakrat Jc
h\U a^pc^na h ma /AHa. uiK'/.iuđ^u
za končni ospoh pa .je prispevala še Vesna Ojsierstik Drnovšek. Ženska ekipa Tempa Jc po jesenskem delu prvcni>lva z 10 osvojenimi lockami na 4. n\esiu prvenstvene razpredelnice, kar je nadvse spodbuden re* yulljil ludi za nadaljevanje sezone.
Moška ekipa Icnipa .w v zadnjem krtîgu nastopila na domačem parketu in še boli preprićiiivo kol dekleta ugnala goste iz Kočevja 7 re-zullaioni 6: 1. /a Vdcnjčane sta po dve pot^amiCni zmagi dosegla .hire Slalimek in Hk^í^ Nisavií, eno Nc-nad Kojanič. u^âon pa je bila tudi par Slali nšek/Bojan i C. Hkipa Tempa bo nadaljevanje prvenstva z 10 loCkami doCakala na 5, mcsiu prvenstvene razpredelnice 1. moške državne nami/not eni sks lige.
Druj^ moška ekipa Tempa je obe lekmi zadnjega kroga 2. dr/avnc lige <xligrala na domaćem parked.! in ohc lekmi i/gubila. Proti Ijubljan-llinji so izgubili z 2 : C) (po eno zmago sla dosegla .laka Golavsvk in Jernej Oslovnik), proti Olimpiji iz Ljubljane pa s : (> (Jaka Cîolavsek, Pairik K(hc in Vlih^ Kljajie $o da^ gli vsak po eno zniago), l'kipa Tempa 11 je s f osvojeaimi it)ckaiiii končala Je.sensiii del prvenstva na H. mestu.
V ne<leljn, 11. decembra, je bil v (Jubljam L rOP-12 turnir /m najboljše slovenske kailete. V prvi ja-kostni skupini Je Patrik Rose osvojil tretje mesto, v tretji skupini pa jc bil Andraž Vmk četrti.
Sedaj na drugem mestu
v petek so igr;dke Veletîja odig-ra]e zadnx) tekmo jesenskega dela.
in zmagate z. rezultatom .^0:25. Celo teknit) so domačinke prevladovale na igrišču, čeprav so giblje nudile zek^ dober odpor, Strelsko sta bili zelo razpoloženi Muraiovič 7 zadetkov in Stevanovič 12 zadet» kov. V ekipi sta manjkali po5kííd<v vam Nojino\ičeva in obolela Rau-kovičeva. Velenjcanke se trenutno pt> Ll. kri)gu naliajajo na 2. mestu 2. Slovenske ženske lige.
Končano pokalno prvenstvo v karateju
s tekmo na Vrhniki se je kiwčalo pokalno prvenstvo Slovenije za leto 20U5 v karateju /a ka<lcte. ka-detinje, članicc in člane v kat ah piv $ainično in ekipno ter v § porinili borbah. Tekme se je uileležilu 24 klubov (med r\jinii ti:di oba vclenj« ska) s skupno 82 tekmovalci, ki so opravili 95 posamičnih nastopov in (> nastopov v ekipnih katali.
Mlrms Mulabdic (KK Tiger) ie bil med kadeti drugi v šporinili bor-bali, .\nila Anustć pa je bila tretja v katah posamezno. Oriier Tabakovič je bil najbt^ljsi tako v članski kot kadetski konkurenci.
Karate klub Velenje: .l.isnnna lloddžić jc uvrstila v katah tia tretje mesto, pri športnih bojih pa na šesto. V skupni razvrstitvi kade-tlnj do 18 let je zasedla tretje mesto. Na četrto mesto pa so se uvrstile članicc v katah - ekipno. Tekmovale so Sii/ičc^a, Bitžičcva in liutl/ia^a.
Tekvando
Minuli vikenil so člani Tekvando kluha Skala preživeli na Češkem. V f'eškili Builjevicah je namreč v stv boto potekalo mednaa^no lekniova-nje v laekvandoju nanienjeno vsem starostnim kategorijam. Velenjčaoi so na Ccskem nadaljevali izredno aspcšno serijo rezultatrjv v letošnjem šiilskent letu. Po d\^h ekipnih prvih mestih v Radovljici in Velenju so tokrat s precej manjšo ekipo wwýiii skupno drugo mesto. Tega uspeha smo vsi zelo veseli, snj so Cehi eni izmed najboljSili laek>M)ndi>istov v F> nîpi in sS-vcUi in Je pi«rubno na njiho-
vih tekmovanjili res veliko pokazati, če žcliS os-vnjiti medaljo.
Prva mesta na tekmovanju so osvojili Ruprchi (de^ki. lorme, rdeči pas). Drejc Peêeênik (člani, forme, zeleni pas), Snježaiia Lukic (članice, ll»rme, rxin'teni pas), Uros Ruprehi (dečki, borbe, -170 cru). Aljaž '/Mkart (deiki, borbe, • 15()cm), Stasa l.ipnik (deklice, borbe. -17(icm) in Uros RuprclU (mlatiinci. borbe, •52kg)- Drtigi so bili ÎÀ%a Orter (dečki, borbe, • 144)crn). Sabind Javorník (članice, bťirbe.	in Tanja Verboten
(članice, forme, rdeči pas). Brona» sta (>lličja pa so prejeli Stasa Lip« nik (deklice, fornie. rdeči pas), Sabina Javorník (članicc, forme, cmi pas l.dan), S»rali	(deklice,
borbe, -nOcm), DreJc Pečečnik (• člani, borbe. -»SU kg) in Snježana Lukič (članice, borbe. kg).
Odlično pripravljenost v j onnah in v borbalî Je zopet pokaral Uroš Ruprehi. ki se je v Velenje vrnil z naslo-w;)m najboljšega deika tekmovania.
Izjemen uspeh šaleških bridžistov
Pod okriljem Evropske britlge zveze je .1(5. novembra potekal simultani brid/ turnir, ki sta ga v Slo ventji organizirala BK îjuh|jana in Šaleški bridge klub Velenje.
TufTiir je soCasn<i potekal v sed-mill državali Evrojïc / enak(t razdelitvijo kart po bordlh, kar je (»mogcv čiio neposredno primerjavo rezultatov vseh bridž panw. laki) so v Italiji igrali v klubih, v Angliji sed-mili, v Švici in na Finskem v petih klubih ter v Welsu in Nemčiji v po enem klubu.
Mwl ignilci 60 klubov Hvrope je na tem turnirju nastopilo 949 parov, med katerimi je izjemen uspeh dosegel par Slobodan Knežević to /ntagt>slav i^.ibert, ki je dosegel zavidanja vreden rezultat Iíí482.21 M P, kar je predstavljalo (AM % v klubski razvrstitvi oziroma 62,90 % v skupni razvrstitvi. Med 949 pari sta osvojila težke» ponovljivo končno 2K me s to. Ma len kost slabšo uvrstitev sta s 5i>- mestom dosegla par Milojka Ambrož in Bojan Ambrož. Čestitamo!

ALU In PVC stavbno pohištvo - zfemsM vrtovi
FlUNC MAlOlUNCr «.p.
C. L. Dobrotinška 21,3230 Šentjur E-mail: ffanc.majoranc@siol.net Tel.: 03/746 12 97 Fax: 03/74612 95 Gsm: 041 629 572
ZELO UGODNA PREDELAVA ZE OBSTOJEČIH OKENSKIH KRILI
*	proizvodila termopan stekla
*	zimski vrtovi-fasade
*	ALU - PVC stavtino pohištvo vhodna vrata razne zasteklitve
*	dodatne zasteklitve
«TUi

iii

MMWOlp^
Pogrešanega planinca našli mrtvega
(iornji Gratl. 7, ileccmhra - V sredo pozno zvečer so na pobiKju M C (3 i ne planine našli, žal mrtvega, od nedelje, 4. decembra, pogrešanega planinca iz Ror pri Ciomjcm Gradu, 464cuiegH Portunata Bevca.
Cîozdna delavca sia med delom slišala lajanje psa in o tem obvestila policiste. Ko so sc proii kr^ju, kjer sta gozdna delavca opazila psa, napotili prijatelji in s>rodniki pc^eša-iie^a, se jc pes odzval iw njiltove klice in pritekel do njih. Nesrečnega planinca so našli pod enim od drove« »m.
Varnostna razdalja je bila prekratka
Velenje, 9. deccnihra - Velenjski policisti so v petek zvečer obravnavali dve prometni nesreči. \ina. sp(v begom. se je zgodila na niagistralni cesti v Criiovl v bližini gostišča Obirc. Za zdaj U neznani vozxifk temnejšega vozila Je zaradi vožnje po sredini vozišča po levi strani opla/il nasproti v(>;'eč osebni avto in odpeljal naprej.
Zvečer pa je vo/jiik í>schnega avtomobila na Poitovi cesti v Velenju /aradi prekratke varnostne razdalje in Vožnje pod vplivom alkohola trčil v pred njim vozeč osebni avio. Tega je odbilo Se v vozilo pred nJim. V nesreči so se trije udeleženci lažje telesno poškodovali. 2 reševalnim vozi-lotn so Jih prepeljali v Bolnišnico Slovenj (îradec-
Če bi kupovali/ bi stalo
.Mo>drje.Šoštanj, ll.ilecmhra-V
nedeljo popoldan, laliko pa da ie
bilo tudi v noči na ponedeljek, je ne-zjiaitec v Mozirju vlomil vgradbeno barako in iz nje odnesel različno električno orodje. Ce bi ga pošteno kupil, bi zanj odšel vsaj 150,000 tolarjev.
V dneh vikenda pa jc bilo vlomljeno tutii v priročno skladišče gradbišča stanovanjskih hiš v Cîaberkalt Vkiniilec je ixlnesel grclec Itíplega /raka. ki je vreden okoli 2()(3.í)()í) tolarjev.
Policisti i/ Velenja pa raziskujejo tudi tatvino barvnih ktivin. V petek ali soboto je neznanec iz ograjencfia prostora poslovnega objekta v Velenju cîdtujil /a okL>li 7()0.il0li tolarjev bakra.
Nabral si ie za «el nahrbtnik
Velenje. 12. dccetnl>ra-V ponedeljek ob 15.45 je prodajalka v irgo\iiii na Splitski cesti zalotila tiioškega, starega okoli 22 let, visokega 175 centimetrov, suhe postave, crolh ne-koliko daljših las. oblečen Jc bil v temnejša oblačila, ki Jc v nahrbtnik spravljal ra>dično blago.
Ko ga je skušala zadržali, sc je uprl, prodajalko porinil v i/liodna vrata in skupaj s polnim nahrbtnikom ukradenega blaga pobegnil. Vredinist blap. v glavnem je v nahrbtnik zložil moško kozmetiko, bodo v O'govlni ugotovili po opravljeni inventuri-
Izginil APN-6
Velenje. 9. dcccmlira - V petek dopoldne je iz ograjenega prostora na Koroški cesti • takrat še neznano kam • izginilo neregisirirano kolo z tnolorjem imanike Ibinos APN-6. rdeče barvo. Vredno je okoli 50 tisočakov. Kolo z inolorjeni pa je lastnik v nedeljo uašel v vodi v jezera
Odnesel šop bankovcev
Vclcrijc, 8. dcceml>ra - V noči na četrtek je neznanec vlomil v trgovino na Tomšičevi oesii v Velenju. Tam jc našel in od tam seveda tudi odnesel kar lep w^p bankovccv. Bik> jih je za 17CM)IK) tolarjev.
Nepovabljeni v hišah
Žalec« 8. dceeinbra • V četrtek so imeli v eni od stanovanjskih hiš v ZgCTnjih Rojah na obisk ti nepovab-Ijene^i gosta. Vlomilec je brskal po predalih, med brskanjem pa našel in žepe pospravil več kosov nakita iz mnicnega zlata. l.astnikaje oškodo val/a lOO.OOn tolarjev.
Zvečer pa sta neziianca vlomila v starejšo zapuščeno stanovanjsko Iťšo v Arjj vasi. Poliod sta si nameravala poplačali s starcjš(> omaro in nekaj kosi orodja. A se Jima ni izšlo. Policisti soju kmalu prijeli. Ugotovili so, da sta oba domačina. 32- in 25-Ietni Zalčan sra se /a nekaj ttr znašla v policijskem pridržanju, za njunim sodelavcem, na omenjeni vlomilska pohod so se tiamrec odpravili trije, pa policisti še poizvedujejo.
Zagorelo hišica ob vlecnici
(ioltc, 8. decembra - Popoldne je zagorelo v k<îmandni Itišid oh vlečnici Morava na smučišču CîtfUe. Do po/ara je prišlo zaradi kratkega stika na elektronskem čitalcu smu-čarskili kart.
Ogenj, ki ga jc uspel omejiti in pogasiti eden od tam zaposlenih, je na elektronskih napravah in opremi povzročit /a okoli 1.5 militona tolarjev škode.
Iz poffcistove beležke
v l(irck. 6. dccembra. so policisti posredovali v lokalu Dolinca, kjer je vinjeni gost. ki oi dobil 'sc\ raz-grajal in razbijal steklovino. Ne dolgo za tem sojili klicali v statiovanjs na Kidričevo, kjer Je nifw grozil in razgrajal- Policisti so ga vzeli s seboj in ga namestili v prostore za pridržanje, da se je streznil. Obenem so
mu izrekli varnostni ukrep prepovedi približevanja. ***
V	sredi», 7. decemlira, so spet posredovali v družinskih nesoglasjih, Na K<.iroški sta se slepla oče in sin, pri čemer je oče z nožem pičil sina v zadnjico. V Nakupovalnem centru pa je brez torbice ostala gospa, ki
jo je Vlažila v nakupovalnem vozičku ***
V	eeirlek, 8, decembra, so policisti sredi mesta spet zasegli marilutano. Na Cîraskf^orski pa so obravnavali tatvino iz predsobe. Izginilo jc 5U tisočakov-
***
V	peiek. 9. dcvcmbra. so jih pijpoldne klicali v dežurno ambulanto Zdravstvenega doma, kjer je znanec gro/il znancu, za nameček pa ga je fHïrezal z nožem. P?>licisti so ga pridržali. V lokala na Kardeljevem irgu so ponoči navijali preglasno glasbo. Na Stanetovi Je tiezuanec izkoristil obisk. Lastnik hiše ni zaklenil
vhodnih vrat, neznanec pa Jc to izJtciristil in v predsobi iz žepa tikradd lO.OOtJ tolaijev. Potem ko je pre-
iskal tudi dnevno sobo, pa je našel še I6i).l)()() tolarjev. ***
V	sc)lM)to, 10, dccctnbra. so vlomili v glasbeno šolo v Šoštanju, {z šole je neznanec odi^esel ohišje računalnika. Zvečer so obravnavali roparsko tatvino, ki se je dan prej pripetila na Jurčičevi v Velenju- Mlajši m^Jski je nîladoletnika zaprcísiJ za mobilni telefon. Ta mu ga je dal, neznanec pa ga j c spravil v svoj ^ep- Koje mladoletnik zalitevdi, da mu telefon vrne. mu je neznanec zagrozil v nožem.
***
V	nedeljo, II, decembra, so se že v zgodnjih Jutranjih urah tepli na avtobusnem postajališču v Vinski Ciori. Trije neznani mlajši moj^ii so pretepli vrstnika,
V	Vinski Crori so bili v ponedeljek, 12. decembra, še enkrat. Polnoletni sin je grozil družini, v Topolšici, v Citiruianu, pa je pijan gi)st razbijal steklovino, a s kraja odšel že prej, preden so tja prispeti možje v modrem. Sose pa z njim, kol zvoznikom, vseeno srečali. Ker je voál pod vplivom alkohola, se bo zagovarjal zaradi dveh prekrškov.
Delavska hranilnica
Šaleška 20. Velenje, tel.: 03 897 3007. fax: 03/ 897 3009 e-pošta ; ma rj a n a. zem el avska-h ra n i Ini ca,si www.de I a vska-h ra n i I niča .si
»NAJ AKCIJAfc NA BANČNEM TRGU
NUDIMO VAM KRBDITBr KI NIMAJO KONKURENCE
Izjemni pred novoletni pogoji:
•	najvišji znesek kredita: do 1.000,000,00 SIT,
•	rok vračila: 36 mesecev«
•	obrestna mera SAMO 5,00 %,
•	strošek odobritve SAMO 5.000,00 SIT
•	strošek zavarovanja 1,5 %. Informativni izraCun:
Znes^	Obrok	StTûiki^âv.	1 StTDS. âdobritvâ	i^mmim	iirsîM-'
i.QQû.DOO.Qûsrr	3Û.121.ÛÛ SfT	16.265.00 SIT	1 5.000,00 SÍT	. 200,00 SIT	1 7,06 H
MXKomÈSirnmotNMTtu^ùMàiHMmiPnAiH^m NAKUPOV. IZKOnSTm MOŽNOST POMAČILA DRAŽJIH KMDITOV PU DRIIOIH BANKAH.
TV SPORED
^HjiS 15. decembra 2005
ČETRTEK, 15. decembra
SLOVENIJA 1
06.30	lJrin)8Vi
GIUQ	Pofoňla
07-[)5	Oobmimro
GO.nn	PiïOi^ila
m\Í3	Dobmiiiiro
nm	Homùla
mM	Skip m ait. WS
09.16	Poíl klobukom
09.5D	Oddaja 7H QUu ku
10.2Q	VeeBmigosLVikjGiQ^lj
II.ÎO	\nm
1IJB6	Svcirj ill s>vei
13.0n	Poroňla, šport vîKfiia
13.25	Pogovfirspreflssdniknni
íb^aveflrJwdiT] Drnuv^kofii
14.1b	Toilûbd pndnba OIpHli pašniki
15,00	Pomûla, promel
IbUb	Mustnvi
IWO	CPM, 49/5?
Ib.bb	Risanka
16i)b	Izbica, igrani film
16.?0	FiiajSla^fa
l/.OO	Nevíte. ^DíLvrumfi
UDQineini^ubasiti, iian.
ytZh	Slabta mladosu
18?G	Duhfivni mnp
18.40	6ine.ns3;)ka
19.00	DnKviiik,vrRiiin. §pon
70.U0	Imiriik
21.00	toirtan
71.30	Kiijig? mens! briga UImBviJiJari, wiBíiy Gltfsbtni VUĆBF
00,16	Dnavmk.vrsmcSpřifí
QI.1D	bM
G?.Db	Dnevnik ?aiiit!|sks IV
02.30	Inlnkar)^!
SLOVENIJA 2
06.3D liilokanal
09.DO	Zabavni iníukanal
11.00	IviKoiiaja
IL^O	Oirrikiinteal
12.30	ZabflViii iN[rikanal
M.7n	Iv prodaja
M.b6	Mn)i
IbJfb	NoiC)nalfniii.8/7D
lb,4b	CirfjimregianaUvManbor
16:^0	Slapniie(!.8/Q
17,20	Miisifwi
l/.bO	l)avi.i/bori/juuari|uga
programa
igjIO	Podriito.3/12 20,00 SrnD^aiski magasin ?0.3b brnliciavko§afki(M).
Geíťíloi Union Olimpi|a,pren.
22,30	Sund^s8uny.drti(iia 00.45 Sialeia mladosti
013Ô	liiinkanal
06.b0	24 ur. ponovi lav
07.ÔQ	RiDkilskë
08.^0	Malenoa pot. nad. 09.3() Pmu vatru, nal 10.25 Ivprodaia 10.55 Vila Manja. nad. 11.60 PTBfC]cii3 l|nbe?iin. rïad, 12.45 Ma kra|(j iločma. nan. 13.40 Fvprodaja
11.10 Riri;ilakR lb.00 Prernjën^ nad. 16Í10 Vila Mariia. nai lAOO Prouvetnj, nad. 17.66 2<1ur
18J]0 MaTKrina pol. nad. 19.00 71 ur 20.00 Pn!lRilRi3 2005 21,45 Bar
22.16 ileneialrjvH hib. ?rimr. tlim 00.^0 Zahodmj krilu. nan. 01.15 Mnikij|j1avs,?vr)sk6 težave, nan.
01.45 71 ur. ponoviiav 02.45 Nui^na panorama
©
09.110 Dobm jiiiro. mi. oddaia 10.00 Vabiinoko^lsdu
10.05	Odpna mniit, pflnuviiRv P1ÍIH0QN0STPRIPA0A POiiUMNIPi^ 17.12.1990: 'Dan.koieprvi^/adM po slnviiriskf vojski'
11.06	N^spoidnnva
ll.lfl Pop crjrn. glasbena íKlrfajS,
ponovi lev M.OO Videos ira ni. obvestila 1?.60 Vabimo k ogiRdu 17.66 DBÍBl0Mladnv,kvi7 18J)0 Bnvpanikfi. fnladinskaoddaia.
3. WilirBřa 10.40 Reg iona kiR novi i.e lfl.4b Ot??Hla/skladov, kvi/ 16.50 Asova gibanica, infnmiaiivna
ixidaia. ponovitev 19.20 Najspoldnava 19.3b Vidiiosirani. obvestila 19.50 Vabininkojlcdu
19.bb	Deinla zakladov, kví7
20.no	RokorriH pasnstok luknie Preveril Celje Pivovarna I a^ko
21.20 Ri-y iona Ine novi i:s 21.26 De?sla/3kladuv,kv!/ 21.30 Naj vi^a. knmakina uiicfaia ; natodno^abavno glasbo, 3. IV mreJa
22.46 \i oddaje Oobro jiiio. informauvfiti razvedrilna oddaja 23.35 Vabmfo k ogledu 23,40 Najspoidiisva 23.46 Vidoosirani. obvt^iila
SLOVENUA 1
0630 (Jdiiievi 07.00 PortjCila 07.06 Dobrojiiim 08.00 Poroi^ila 08.06 iJobrojUim mm Poroûla 09.05 Raliica. i y rani lilrri 09.20 Risanka 09.30 bnajsialnla
10.05	Modro 10.35 / vami
12.15	Cismtdan
13.00 Poničila,Spor; vrL'fH8
13.16	Ub/on^duh» 13,46 Duhnvnuurip
14.00 Pogled v ari tivskn kiijign 15.00 Pomola, promet
15.06	Mositivi
15.40 PalÉťkD8vid.l1/2b 18.05 pi^jutne lurbQ 16.26 Sîovpnski vrsdiii krog: Softa 1/.0fl NovMiK.vretiiH. §port
17.35	PolovanjB v owtjs t32vwdi|, /nan. odilaia
IB.26 2rebanje deieljice
18.36	MsMk[ihec,n!>anka 10.45 Zakaj?, risanka
19.00	OnHvnik, vr8rim.špori
20i)0	PoJflftiVíJUiNawiHO
21,00	Pr3kw.4/22
22.00	Odmevi,Ipori. vreme
22.60	Polnoč™ klub
00.06	Tiinsiika
00.26	Dnevnik, vreme, ipori
01.20	Zdaj!, nddaia/a razgibano
^ivlienjo
01.45	Dnmik/Bmrïjske IV
02.1(j	IníQkanal
SLOVENIJA 2
06.30 loiukarial
03.^0 Iv prodaja
09.00 Zabav n; infokanel
10.00 Iv prodaja
10.35 Nora. Iranc. him
12.10 SPvalp.smuíJVSlW.
prunos 1330 Gísnik 14.00 Slâieta mladot;ti 14.4b Šponšpas 15,26 Zrfai.oddaifl^ara/yibano
življenje 15.60 Bran} Ronč^l odra 17.25 Moíiiuvi 17,b5 Davi Mbori/]tjUariiiit}a
pfogranka 19.00 Cerv3nies.l/9 20.00 hsam u srednjega veka 20.50 Alpa. Dnnava. Jadran 21,20 Cnyíolk 21.60 Nord na liniji, 7/20 22.1b Nab^gíi, franc bídy. liím 00.05 Inipa. ni/n;. Iilrii 01.30 Inínkanaf
06.50	24 uí, pooQvilBV
07.50	MatuniNj poL nad.
08.46	Prou vftlRi. nad.
0S36	Iv prodaja
10.05	Vila Mania, nad.
11.00	Prerojeoa ]jibc?en. nad.
Il.bb	Pfelr?llfíia 2006
13.40	Ivproilaja
14.10	Rfckilake.píjn.
15.00	Pri>íO|en8 ljUbo?en. nad.
16.00	Vila Manja. nad.
17.0fl	Prou velnj. nsd.
l/.bb	24uí^vrpfTii'
18.00	Materina pot. nad.
19.00	24 ur
20.00	V7i!fm ali pusu
20.40	Bar
21.10	Smrinnirian^c.arrHír.lilm
23.00	Msaškimo^piisiavB, nari.
00,00	Sovra/niki?3vadno. amer, film
02.1b	Mnške glavi;. ^QiiskR le^ave, nan.
02.4524 ur. poiwvitcv
03.46	No^apsnorama
©
09,00 Dobro juini. inf. ra/v.oddai» 10.00 Vđbimokogledii 10.06 Naivit.aďdaia;
narodoûzabavnn gíasbo 11.20 Na] spoi diifiva 11.25 IMomoi. posneiFk tskme
Prevf^iu: Celjn Pivovan)a Laško 14.00 Videosuani, obvesiiln 17.50 Vabimo k ogleái 17,bb DeMa/akíaduv. kvi/ 18.00 Mi^ma$.oin)§kaGdda|a.3.TV intR^a
18.40 Rugionnlm? novice 18.45 Debela/akíadnv kviz 10.50 Na] spol dneva 18,66 VidHosUBMi. obvesiila 19,50 Vabimo k ugledu 19.55 DeMa zakladov, kvi;' 20.00 Jasen ^iviícnja, oddaja/a irnijo
j^ivlienjsko obdrjbie 2D.50 Regionalne oovice 20.55 De}ela/akladnv.kvi/ 21.00 VharrtiniHji/naravo, kriiBLodrl 2130 VíEdnoiestopmnotflnVíjjaSki
mu/ai Tabor Lokav. 3. TV m. 22.00 DuhovnwílprosiorainílQveka.
svL'Wvaifia oddaja. íi. TV m, 2220 Napoved táKm angli^âkH
Premier lige 23.00 l/[ilflai8Ddwo|ijLni,ini.-fïv.orid, 23.60 Vabimo k ogledu 23.65 Najspoidnsva 23.40 Vidfiosiram, obvcsiila
SOBOTA, 17. decembra
SLOVENUA 1
06.30 Udmcvi
07.00 /go(bei/j}ramCnežkfll|kc*
07.25	Uabica. igrani Itim DMll Pod klobukom
08.15	Gusarski oioki, 3/26 08.4Í] /vok.4/10
09.10 Pes.i:i]Gkooiïalvo]no.kariad. Iifm
10.45 Polnočni klub 12.00 indnik
13.00 Porai^ifa, špoíLVísme 13.20 SlovBitski vodm krog: So£a 13.45 Pomagajmosi 14,20 Huišaimo,3/B 1 b.lii Kavarna Asiona. siov. Iilm 1/.Í10 Poročila, šport vrsiim 17Jb D^ans 1/.25 SoJilja, ivMaobor 18.40 Prihaja Nodi. risnrika 19.00 Dnevnik. vreniH. ^port 20.00 Rlisk. 13/15 2030 Ho bar 21.30 Prviindrngi 22,00 Poročila, Sport vreme 22.35 i/braneir, 9/Î7 23.3D Nnvisval, franc, film 0130 Dnevnik, šport vreme 02.10 Dnevnik/amefske iv 02.35 infukanal
SLOVENUA 2
06.30 fnftikanal 07.00 fvpoDdaja 07.30 Infokanal 09.10 Tvpoidaia 09.40 Sko/i čas 09.b0 City folk
10.26	SPva(p.SfniJč..smiA(^).pr0i. 11.45 2rla j. oddaja 7a razgiban ti
)ivljDrqe
12,10 SPvalp.smuč.,sinuk(M),prBjL 13.40 ^vsmijč,skokili.prnnos 15.66 S^ v rokometu (Z), polfinaie, prcn.
18.00 Maga/indaskaoia na snegu 18.30 Ulimpiisk» maga/in 19.00 Zgodba o lamajški glasbi. 1. dni 20,00 Trdinov ravs'. itjrani iilm
21.16	Cervantes, 4/9 22.10 Nrkofinbdesstili
23.10 Tli e grau^lul dna d. glasb eiti
riokiio). 00.15 fnfokanal
NEDEUA, 18. decembra
PONEDEUEK, 19. decembra
^.T.v
0/.30 Tvprodaia
08.00	Našmalisv&tns.sťtija 08.10 Brata KoalCfíkns. sanja 08.30 Drobtzk), ns.asoja 08.40 f^dHča kapica, ris, lilm 09.30 Mafirdei^iuaklor.ris.sfinja 09.40 Zeli! riiavčkf, n s. serija lO.Vf) ^lAu3ř;k,i/ob.sKrijs
10.fđ	Čarobna angli>$(^ina. riu. i;obr. .ssnja
11.nn	SlonCekf3er^amin,ns,ssnj8 11.30 Šolska košarkarska liga 12.30 Diagnoza: umor. nan. 13.25 Na de^&li jc lepo, nan. 14,20 PfOvidCMDu. nan.
16.15 firiskR n^/gli^diuce. dok. senja 16.46 Animalia.dokiim.senta
16.1	b Pustolov^či m v divji m. dokum.
scnia 17.1b 24 ur, vreme 17.20 Udprta hiSa, amer, film 19.00 24 ur 20.00 V?emi ali pusu 20.40 Riíf.vřivo 22.2b Kd« je oru?, amer, film 00.20 Alias, nan. 01,1b V rti^varnosii. amer, lilm 03.10 24 nr. ponrrvitisv 04.10 Nui^na panorama
©
09.00 09.40 09.45
10.1b 13.00 1335 13.40
16.46 1/.5b 18,00
18.30 183b 18.40
19.20
19.40 19.60 19.56 20.00
20.2b 20.30
71.M
Mi§ ma§, otrnSka oddaja, prjn. Vabimn k i^leilu Napovsd ii!kem angleške promiur lige Naispoulfieva Vtriertstranf, obvRsnla Vabmio k ogl(?du AngleSka noyorfituu Premier ti^a. neposrt^dni prenos Asion Vilarf^aoufiesicr United Viriënstrani dzhk zakladov, kviz V harniunijr i naravo, kineiijska nddaia
Na| ^puidnuva Debela zakladov, kviz ^as za m, ifiladrnska odiiafa [f^iaLska kimrgija Varnosi/av^u projekuiodi^lo OSSomian? Virfsosiranr, obvestil» Vabimo k (^iedu Dflzela zakladov, kvi? 1420. VIV magazin, regionalni informativni program Kultura, intonnairvna oddaia 36leiarEamhlairanca Milieliûa, posneiak 2. dela [ubilnjnega konci^rta v Ribnici Odprta leiRa, ponoviicv PR HODNOST PHiPAfM
SLOVENIJA 1
n;.3o	Ziv>dv OS.bb Spor'^as
10.26	Sledt IV Marili«
10.66	Pnzakidiviine.7/13
I1.2n	OzarB
ll.2b	Obzoiiadulia
12.0Q	Ijiirljein^amlja
13,00	Poničila. Spon, vreme
13,10	PnJo2ovi;n/Nidaliiu
14.15	Tistega fepegapopoldneva
14.20	Poldnevnik ^
1126	Clovs^ktfakior
1430	Nedeljsko oko
M.40	Psi mimiulavG 14,46 Inki Durrena Browna
15.15	Preilme t poželenja
1535	Odprlo
15.40	Zivefeuende
15.50	AnijIeiKanoyometnaligR
16.00	Špori na današnji dan
16.10	llsmipoimk
16.20	loicila
15.40	Codmanka
17J30	Pomćila, Spon vnsne
l?.15	Ii.siflga leptiga popoldneva
i;.20	Glasbeni dvobni
I/.36	Pamka
17.46	Vabilo ;aiKa
ta.05	Vroče
1B.10	DriJabna krcriika
1B30	?rebaii|Dfoia
18.411	Hopla, nsanka
10.45	Čadi inMntio. risanka
19JJ0	Dnevnik, vreme, §p«i
I9.2b	Zrcaloiedna
20i]Q	Spal doma
21.35	Sip orma oddaja
22Í10	Oruíinskeígodbe ?2.b5 Poročila. Spori, vreme
23.70	llrozin oimci. Iraoc. (b (ilm
01.00	Onevrnk. vn^mu. Spori
01.40	Onsvnikzamef^e tv
Í17.10	Infokanal
SLOVENUA 2
0630 Infokanal 07.00 Tvprodaia 0730 Med valovi Wm Hnbar
09J30 PibalnirirkHSierVBVčfi.2/2 119.40 SPvalp.smu^VSl(MM.
vožnja 10.40 Sko/n^as
10.55 SPvalp.smuil,SVSI (2).prso. 17.40 SPvalp.smijt..VSl(Mk?. vozoja
13,40 SPvsmuč.skokili,wenos 14.66 SPvrok()mRiij(J'|. male, prao. I/.00 KoManba lâHO Zgodba o I am ajSki glasbi.
glasb, dokum. TTlilO OeiefBsveta. 10/13 2D.M] Očarljives«sUe,n[!fT>škililm 22,20 Impromui 23.45 Pokvarjana deklela. 9/16 00.40 infokanal
0/30 Ivpradaja
00.00 Metla ^amvmr^ Sabnoa m
zgodba o pojatnljsivu, os. film 09,7U VodovnikQvave5ina.ns.sen(a
09.45	Pflijiinakinj,ris.!5enja 10.10 Art Aiia);k. izi^r. starija 10.36 Čarobna angleščina, izub. ser
10.46	Dogodivščine Jatiieiâ Ghana, os.senia
11.10 Power f^angsr^ mlad. nan. 11.36 ^ol!)ka košarkarska liga 1235 Diagnoza: umor. nan. 13.30 lOleiPOPWsSncřinko
lipani 3 1/.45 VlPMilijmar 10.40 Snežinka tipania. ^lop 19.00 24 ur
20110 SneMaiipatija. vklop 20.0b Zinagoimavasrad 21.36 Snežinka upenia, ^akljuČBk 72Í10 SnorinasL'Koa 23D0 [ a.s i2 zaklemene siob». ang.
amer, film 00.40 24 ur 01.40 No^na paoorama
©
l?J2.1990:'D3n, ko le prvič zadiralo po slovenski vtijski' 22.60 Vabimo k ogNu 22,Sb Naj spol dneva 23.00 Virisostrnni, nbvesufa
PONOVITEV ODOM TEDENSKEGA SPOREDA Mi^ maš. otroška oddaja, pon. 09.40 i4i9.VlVma9a21n.rpg, iol,p. 10.06 Kultura, mfomiaiivna oddaja 10.10 Športni iíM,^k.§uorina infonnaiivna oddaja 1030 îpoviQiupDgfwr bOka
.Sinijča^ko^ilri?ja ktibH Wienie 11.06 Ji^sen hvlfttnia. oditnja za tret)e ^vltetifáoobdobie Vabiriio k ogledu Naivi?a. ocidsia; narod no2abavno glasbo Videosirani, obvestila 16.50 Vabimo k ogledu 16.55 AnglHška nogometna Prrsrtisr liga, neposredni preoos ArsensI : Clidsea ia.5b Dehifa zakladov, kviz 19.00 1420. VIV magazin 19.?b Kultur?, m form aUvna oddaja 1930 Oe2eia zakladov. kvi2 1935 Pop nom, glisbpoa oddaja 2076 Oe^Bla zakladov, kvi; 2030 Aupanzvami.pngovorv studiu, nost: Srečko Mi?h. ^pan MO Velenje 21.30 Deiefa zakladov, kviz 2136 Videosirani. obvestila
11.60 11.66
13.10
10.40
SLOVENIJA 1
0B.26	IJlnp
O/.OO	PoroMa
07,06	Oobrojuim
ÛB.00	Poročila
09,06	Oobrrjjulm
03.no	Poročila
09.06	Iz popotnp torbe
09.26	ITisanka
09.36	Slovi^nski vodni krog: Soča
10.06	Î isieg a I»p2 ga popoldneva
13.00	Poroi^ila, Šport vreme
13.15	lisicga lepega popolcbieva
1430	Prvi m drugi
15.00	IWila, promet
15.06	Dober dan. Koroška
15.40	Visoko hnbovje, 8/8
1B.Q6	Radovi^drt Tai^ek
)B.26	AdHUiktnra. 5/10
17.00	Novins. šport vreme
1/.35	Ko mačke m doma...
1B.26	kebanje 3x3
1B.36	lokonicjiivčekloma^m iniaieJji. nsaiika ^ngii, nsanka
19.00	Drrevnrk, vrr?niy, šport
?0.00	Hijjšajmo.4/6
20.66	Iziivi
71.20	iirfiRinast igre
72.00	Uilmiivi. tat vrelim
22.50	DDnKihoi2/2
00.26	Dnevnik, vrema. šport
fll.20	Umetnasiisr«
01.45	Dn evnik i amejske iv 02.15	Infokanal
SLOVENIJA 2
0B.30 HAm\ 09.00 Zabavni inínkanaf
11.00	Tv prodaja
1130	Otroški infokanal
12.15	Zabavnimfnkanal
12.46	Iv prodaja 13.20	S^pofliiaodflaja 13.46 AlpR. Dnnava. Jadran 14J5	Impromiu
M.20	Posled^fiNurpjeva.kopraduk.
Iilm
15.40	De;elesvfiia. 10/13
1630	Tunstika
16.50	Oavi,i^r[zjuiran]egaprcigmma
1B.00	f^ediSůneFvrope.l
18.00	Naž(íHkfivn«?ivljeniP.3/22
20.0	Osebno
2030 /gnil
21.00	Studio C(ty
22.00 Antmiia, glas. oddata
2230 Študentska
23.00 Oran5noočRli?i3odrH
00.36 InfrAarwl
06.60 74 ur,j)onovitpv
07,60	Ml lake OB.40 Maicnna pot nad. 0936 Proti VH m t nad, 10,26 Iv prodaja
10.66	Vifa Marija, nad.
1150	Pfwo|«na ljubeztín, narj.
12.46	Športna si:ena
13.40	Iv prodaja
14.10	IM Lake. pug. odd.
15.00	Prwoimfjiibeifln, nad.
16.00	Vila Manja. nad.
17.00	Pron vBiru. nad.
17.55	74 ur vrmiia
1B.00	Materina prjtr^d,
13.00	?4ur
20.00 Razoi^arane gospodinje, nari 70.66 Kevin Hill. nan.
21.60	Sknvnosinioiok, nan. 2?.46 Nakratuzločtna.nan. 23.40 l'ličjakletka, diner, film
01.45	Moài gfave. zprískc iržřfff. nan.
02.15	24 ur
03,15	Noč3ia panorama
©
09.00 flnbrojuinxinf. razv. oddaja 10.00 Vabimo k oglsdu 10.06 35leiansambiafr{3nca Mihefiča. prisneti^k 2. dela jubilejnega končena v Ribmci 1175 Naj spot rineva 14.00 Viduostiam. ubvislilH 17.50 Vabimo k ogledu 1/.55 Oefela zakladov, kvi^ 1Q,00 Regionalne novice 10,06 Košarka. pnsneU!k lekmn Pivovarna laško:Široki llefœgtisak 13.46 Naj spnt rineva 19.60 Debela zakladov, kvi/ 19.66 Vabimo k ugledu 20.00 Qpozii:rjski poglei^ na goi^odar^ko m poliiično dogajanja v MG Velenje, konlaklna oddaja, gost: franc Sever, vodia svetniške skupine SDSvsveiu MOVelenjP 21,00 Regionalne novice 21J1& Debela zakladov, kviz 21.10 Mulo šok. oddaja za l|ubitcl|e
niolokrosa 2130 PRIHODNOST PRIPADA POGUMNIM. 17.12.1900:" Dan, kdie prvičzatlišalopo slovenski vojski' posnetek praslave 12 liočevsks Reke ob 15, oble ini 1:1 sbvRo^fí vqsko. 23JI0 Naiatrakiivit^â dogodki anybške
nogomt^tfKiiige. reponâin 23.60 Iz oddaje Oohro jutro 00,40 Vabimo k ogiodu 00.46 Nnjspotrineva 00.60 Vidoosiram. obvasiila
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
O/.OO	Porodila
0/.05	Oobrojimo
08.00	Poničila
08.06	Oobrojiiiro
09.00	Poničila
09.06	Spori Spas
09.36	Zgodbu IZ školjke
10.05	A^Hoktura.5/10 1035	So7ilja. tv Maribor 11.50	PnJo^ovcuzNatalijo 13.00	ličila, šport vreme 13.25	Hnbar
14.25	Blisk. 13/16 IbHO	Poročila, proiimt
15.06	Mnsiovi
15.40	Na bo A večsr, nsankH
16.06	Alimapo^i>ai:jći2semlaz3r
16.15	Pozabljene knjige naših babii:
1630	Knjiga mene iii[|a
17.00	Novfce. šport, vrpjfie
1730	Brp^ico, dokum, oddaja
18J)6	Midininto liSini
18.36	Simon v lie^sli risb s kredo, risanka
18.40	CarInnMimo.nsanka
19.00	Onevnik.vnsme. šport
20.00	PodtoiiHom 20,Sb llarmomkarii, dokum. meseca
22.00	Udmiivi. špnrt vreme
22.60	DobrtufólindMarsu.Toan.odd, 23.4b Brehme, ilokiim. oddaja
00.21)	Onevnik. vreme, ^ort
01.15	Pnii^an^nmirim
07.06	Onevriik zamejske Iv
0230	Infokanal
SLOVENIJA 2
0630	Infokanal 09.00 Z^bavm infokanal
11.00	Ivproriaja
1130	Otroški infokanal
1230	IVpnKlaja
13.05	Osebno 1335	Pon^agajmosi 14D5	Slovenci v liaiijI 1435	Zenn
15.06	Antm 11 a, glas. oddaja lb.60	Snidentska
16.20	SludiOLUy
17.20	Mûsirjvi
17.50	Dm. izbor 1; jiiirsnjega prisgramn
18,60	Kiigv KapilPllX.3/3
20,00	frasicr. 16/74
20.26	Veselica m končana, porirct .)o/eta Dabiča
21.30	lzbol|ševalecsveia,snydrama
2330	lzkonst«k časa. franc, film
01.46	Infokanal
06.50	24 ut poiMjviicv
O/.bO	Ikkitake
08.40	Materina pot, nad. 0935 Proti vetrn. nad.
10,25	Tv prodaja
10.55	Vila Manja, nad.
11,50	Prerojena ljubL'i^n, nad.
12.45	Providenr.e. nan.
13.40	Ivprodajd
14.10	OíťkiLake.pog.ndd.
IbJlO	Preroienaljubezen,nad.
16.00	Vila Maoja. md
17.00	Prnti vctni. nad,
17.55	24 ur vreme
18.00	Matenoa pot. nad.
19.00	24 ur
20.00	Prevsrjano
20.bb Bo^ičkova sknvnosi, amer, film 22.35 Na kraju 7loůna. nan.
23.30	Ndjirvioogied, amer. Iilm
01.45	Mrt^kíígWzRn^fitP^sve.nan.
02.15	24 ur. ponovitev
03.15	Nočna panorama
©
09.00 Oobrojuiro, ml. raA^.oddsja 10.00 Vabimo k oqli«du 10.05 PflIHOONOÍÍTPflIPAOA POGUMNIM. 17.12.1990:' Dan. ko jC prvič zadišalo po sfovsrs^ vojski'. posnelck proslave iz Kočev.^e R^c ob 15, obleinmi slovanska vojske 1135 Gprjzii:ijski pogli^rli na gospodarno m polibCno riogajania v MD Velerqe. {josi: f rane SevfT. vodja svo miške ^ifiine SDS v svi^tii Míl VtHr^njii 1235 NajSpoirlneva 12.40 l(rjšdika if^ielrktiikriieRvrjvaiîia
14.10	Videosiraot obmtda
17.50	Vabimo k oglfidn
17.55	Dejala zakladov, kviz
18.110	fVinštrukd|^:Matemaiika.
kontakina svetovafna oddaja
18.40	Décida ;akladnv
18.46	Najspoidnm
18.60	Oobn Pepi m zaklad, nsani fifoi
19J0	Obviistila, VI(inostran
19.50	Vabimokogledu
19.55	Deřels/akladov, kviz
20.00	1471.VTVmaga/in
70.76	Kultura, infonnaiivna odriaja 2030 Spnrini torek. šp. ml. oriiiaja
20.60	l^pwiiiigosi.kotuaktnaoddřtja
71.25	Ue/sla zakladov, kviz
71.30	lairpfe!v.§poftriaoiHaja.3.IV
mt3 ^|bnljiiplavalí3lsia2ríl5
22.0 O	Asova gibai 1 ii:a. 1 n f, oddaja
2230	IzoiklajeDobroinl/o
23.20	Vabimnkogkuli 23.25 Naj spol dnr,va 23,30 Vide osiraot o buss lila
SREDA, 21. decembra
SLOVENIJA 1
06.30 Odriifivi 07.00 Porořjla 0/.n6 Dobrojuiro 08.00 Pnroňla 08.05 ilobmjuiro 09.00 Poro&la
09.10 Alim?pozna^:jiizsemlazar 09.20 Risanka 09.25 Cednfc 47/52 09.40 Pozabljene krijigftnaSifibabitj 09.55 Kiifig^ mene bnga l(f.20 f^utovanjevosrčfeo^ezdij,
znan. urfdaja 11.15 Spel doma 13.00 Poročila, šport v rame 13.15 Nekaj minuua domačo glasba 1335 l|ud|e in/emlja 1430 Prvakf divjine. 7/13 15.00 Poročita, promet 15.05 Mosiovi 15,40 frdCiidoU2/23 16.05 Male sjv/) celiLT. kviz 17,0n Novice. Špr^r L vrema 1730 Z vami 18.20 lunsuka 18.40 /rebai^eAsira 18.45 Bioko. nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, ^ort 20.00 legenda o I cz denu kitov,
novoz. film 21.40 Odpisu pnsmki 22.00 Odmevi, kultura, šport vremo
22.55	Omizje
00.10 Onevnik, vreme, šport 01.05 / vami. ponnvilKv
01.56	Dnevnik zaniejskiuv 02.20 Infokanal
SLOVENIJA 2
06,30 fnlokanal 08.50 Ivprodaia
09.25 SPvalp.smur:,VSl[2).l.vrj?n|a 10.10 SPvafj).srinč.,VSlM,1.vf3ii|a 12.10 SÍWalp,8miič,VSlň2.voíi|3 13.10 SPvaíp.8mijč.VSl(M).?.viviía 14.40 řvrojKki magazin 15.20 frasier, 16/24 15.45 NikrJi ob desetih 16.45 Dobsrdan.Koruška 17.20 Mosilivi
17,50 Oavi,riboriz]uiraniega
programa 18.55 Ni'wYork íondon,3// 20.00 13.dea:nilïskjko(icertCV skupiim
21.10 Crm angef. vanifi njeo. jtortriu
Srinje Porle 22.00 Slovenska la^zscena 27.35 Piimisika. poriuij.lilm 00,00 Inloksnal
06 50 0/.50 08.40 09.35 10.25
10.55 11.60 12.45 13.40 14.10 15,00 16.00 17II0
17.56 18.00 19.00 20.00 21.45 22,40 23.35 0136 02.05 03.05
09.00 10.00 10.05
10.25 11.00 14.00 17.50 17,66 18.00 18.40 18.45 19.16 19.20 19.50 19.55 20,00 20.50 20.55 21.00
22.00
22.50 22.55 23.00

A/
74 ur, ponovitev Riiijlake Malen na pot, nad. 1^0 U vciru na i Tv prodaja Vila Manja. nad. l\erojcna ljubezen, nad. Preverjeno fvj)rodaia
Ricki lake. pog. oddaja Pnirojena fjube/Rn. nad. Vila fv^anjH. nad. Prou vouu, nad ?4ur. vreme Maten na pot. nad, 24 ur
DnigaČeo bo^č. amer, film Monk. nan.
Nevi^urška policii a. nan. Pc^iofn ličeiicc, koprnduk. film Moške glavo, drinske le^ave, naa 24 ur. ponovitiiva Nočna panorama
©
Oobrojuiro.ml. razv.nddaja Vabimo k ogledu Sporini torek, informativna oddaja, ponoviiev Spoiim gost jjfigovor Naj spol (Innva Videos u am. r^bvestila Vabimo k ogledu De^ula zakladov, kviz Mala poicpania. oiroSks odd. Regionalne novije Vliaimonijiz naravo, fmietodd. Dejala zakladov, kvtz Vi decs ti 8 nt obvpsola Vabimo k ogledu Debela zaklarlov. kvtz Pt^ oorn. glasbpjia kont odd. Regionalne noviue I)e7ela zakladov, kvtz tldpria lema. koinakina odriaja,3, IVmreia IzoddajeOobrojuiro, ml. razvednina mlrlaia Vabimokogledu Naj spol dnnva Vidiiostrani. obvestila
PRIREDITVE
(T.FToroskon
Kdaj - kje - kaj
Oven pd
Kar naoíBí vas bodo ljudje ki jih ne mafaia nekaj î^iralevali In vme-dirjali, vi pa si bosis ieieJi le miru, ki bi ga posveitli iikvaqanjii i vam v ^ nailjub^imi stvarmi. Vmes zna poseči že kak^ čisto navaden. 2opin prghlai Mrzli dnsvi vam bodo sicer povsem odgovarjali« na toplem pa ^^^^^ boste rudi radi. Ze v kratkem boste izvedeli nekai tako lepega, de boste p02abili nd vse male težave m režavica Povedano bo zdruiino m ljudmi, ki vem pomenijo n^vei. Tudi finančno stanje bo te teden boljše kot pretekle tedne, še pred novim le-lom p3 boste rezreSili veliko finančno tefavo.
Bik »d	do
2a vse, kar se bo dogajalo, lahko krivite ludi luno. Prav danes je čis© okrogla. Slabo počup je še po^abšala slaba vest. ker niste i^polnilr ob* ljube, ki ste jo že pred časom dali sami s^;. Ta vam bo v naslednjiii ^ dneh še krepko nagajala, saj si boste morali priznan, da ste (lovek. ki ima zelo malo trdne volje, da kaj spremeni v svojem življenju. Paiiner vam bo glasno očital, vi pa tru ne boste ostali dolžni. Zato bodo nesledn|i dnevi bolj tihi kotne. In tokrat molk ne bo zlato, ampak muka.
Dvoiika od 21«5« do 21*6.
Zečela se bo prednovoleuia norišnica. Naenkrat boste imeti toliko dela, da se v gneči sploh ne boste več znašli. Tudt, če se boste morali k temu pria* iiD, nikar ne ostajajte sami doma in ne m^a nad utrujenosqo. Pojdite med ljudi in si vzemite čas tudi zase. Pazite, da vss ne bo stiska pognala v noro. brezglavo ii^povanje. Tega si še vedno ne boste mogli privoščiti, saj je vaš bančni račun bo^ plitke narava Gálajo pa se tadni, ko bo staije povsem drugaâio.
Rak od 22.6* do 22*7*
Prevečkrat se vam zdi. da ste za vse, kar vam v Življenju ni všeč. krivi sami. Pa nebo drzalo,vsa|vprimeru.skâterimsebosteukvarjalivn& slednjih dneh ne. ne boste čisto nič knvi za nestalo situacijo, očitki pa bodo vseeno f^dali na vas m nikogar drugega. Trdo kozo dobivati tudi zaratfi takih ljudi, ki vam bodo v naslednjih dneh kradii spanec. S partnerjem se bosta več pogovarjala m več stvari počela skupaj. Zaupanje bo vr* njeno, počutje bo odlično. Tisti brez partnerja pa boste ^ naprai (e s^[anii.
lev od 22.7. do 23.8>
' N Končno si boste oddahnili, $a| boste opravili z veĎno dela, ki vam že
©nekaj tednov ne pusti prav dihati m spati. Nekaj starih dolgov poravnajte čim prej, saj vam trenutno (inan^o stanje to omogoča. Kaže namreč. da se bodo že kmalu nabrali novi. pa čeprav zanje ne boste knvi $dmi. PočuDli se boste precej utrujeno m brezvoljno, kljub decembrski svioriji ali pa prav zaradi nje. Če $i ne boste našli novega smisla v življenju, sd vam zna zgodili, da boste kmalu spoznali, kaj le to depresija.
Devico od 14.». do
f N Zdi se vam, da ste se znašli v z^o čudnem položaju. Nimate več volje
?za reševanje potreb in želja vešega partnerja, saj ste skori^da prepričani. da rmi ni mogoče ustreči. Pa ni tako hudo. Le malo bolj ostro bi morali nastopiti in povedati, k^ si o stvari milite. Nikar pa pn tem ne pojdite čez rob. saj se vam lahko zgodi, da boste povzročili pravo drij-žinsko vojno. Pnjatelji bodo opazili vašo krizo in počutje. Vsaj poskušal vas bodo spodbujati pri tem. da tokrat ne popustite. Pravzaprav je pred vami lep teden, kar boste vedeli š^e. ko bo minil.
Tehtnica od 24«9. do 23.10.
Položaj planetov bo za vas v naslednjih dneh po dolgem času precej ugoden. Lažje boste našli slik sami s s^oj, zaio boste la^e tudi razĎ-^ stili mnoge dileme, ki se vam po glavi motajo že nekaj časa. Nikar ne zaprite vratna poslovnem področju, saj ^ vam bo v naslednjih tednih ponudila izredna priložnost za napredovanje ali pa celo zamenjavo službe. Pazite, kako boste odreagirali. ko bosteizvedá. Lahko se namreč zgodi da bi vas povsem napačno razumeli m bi vse skupaj padlo v vodo.
Ikorpilon od 24.10. do 22.11.
Ensg^e imate dovolj za vse, kar vam bodo v naslednjih dn^ naložil. Bo pa držalo, da vam bodo začelt ns^ateii v vasi tkiWo iti krepko na živca Táo zelo. da vam bo nivo energje padel ?e. ko bodo odprli u^a. Nt kaj. v âvlje-nju se pač ne morsno družiti les tistimi, ki jih imamo radi. Zato se je dobro navaditi, da gre kdaj kej tez eno uho noter in čez drugo vai. Vi ^ tega šete uôte. sai že z obrazno mimiko pc^ažete. kaj st mislite o čtovekii. Zao spleti ne rabite besed.
Strelec od 23,11. do 21^12,
Dosegli ste veliko, hoteli pa boste še več. Ni kaj, ste pač takšen op člo-
»s^ veka. da vam, če uspete, nikoli ni zadosti. Zato boste v naslednjih dneh ^ pQskd)eli, da bodo vsi okoli vas za^tbljeni, vi pa se boste povsem mirno lotili novege, zahtevnega finančnega projekta. Ob tam bostes» veda ugotavljali, da se nekateri že sprašujejo, kâko naj vas ustavijo. Vi pa boste mrmi zato, ker že imate zagotovilo, da se bo vse srečno izteklo. In se tudi bo. Ju-Ci zammiv večer m noč. v nasledniih dneh pa bo partner kuhal mulo.
Kosorog od 22.12. do 20.1.
Postali ste tako občutljivi m zamerljivi, de vam nihče več neupanič pfr ^^ vedau naravnost v obraz. To pa nikakor ni dobro, saj se vas bodo začeli ^^m ljudje izogibati, če se stvari ne boste lotili na povsem drugačen načiri 9 Zamerože lahko kuhale, a ne tako dolgo, kot jo znate vi. In tudi kakšno ^^^^^ krepko besedo na račun vašega dela bo tr^a požmti. če hočete, da si ne boste situacije še poslabšali. Kar se ljubezni tiče, zvezde pravip, da zan^rat ne bo še nič novega. Si je pravzaprav sploh želite?
Vodnar od 21.1. do 19.2.
S v življneju vam trenutno prav na nobene področju nič ne manjka. Neka sprâiwnbd [e namreč tako močno popestnia življenje in dogodke v njem, da ste polno zapoceni, a zelo srečni. To pa se pozna na več pck dročjih.Tako lahko mirno rečemo, da trenutno nimate ne velikih potreb In ne velikih želja. Ker je to tudi res. Majhne pozornosti partnerja vam bodo veliko pomenile. Jih boste zanli cenili m mu vmiti za trud? Se bo splačalo, verjemite.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Nsjlepšavtemtednu bo druženjes partnerjem. Skrajni časpa bi že bil, da tudi sami spoznate, da moratebiti hvaležni, da se jezaplet rešil t^o kot seje. Kaj lahko bi se namreč zgodilo, da bi sevam zaradi na videz povsem obrobnega vprašanja življenie obmilo na glavo. Zato poskušajte vsaj nekaj dni živeti drugače in pri tem upoštevati tudi vse tisto, kar vas resnično mori že nekaj časa. Karn^aj pnjateliev, ki jih že dolgo niste videli, boste srečki v naslednjih dneh. Pešalo vam bo kot že dolgo ne!
Mograjemi nagrodiie križanke REHA objavljene 1« de<embra v tedniku Nas (os, so:
1. nagrada: potovalni kifeljizMsrino programa prejme Danica Štukovnik. FohGvd4. Velenje 2. nagrada: potovalni kifelj a Merino pregrama prejme Dera Velunšak. Kersni kova 21. Velenje. 3. nagrada: potovalni kiielj iz Merino programa prejme Jožica Praprot-nik. Šaleška 13. Velenje. Nagrajenci naj se z osebnim dokumentom oglasijo v prodajalni Reha. Šaleška 2d. Velenje. íestrtamo'
VELINJI
Četrtek; 15. decembra
10.00 Knjigarna Mladinska knjiga
Knjižna čajanka 10.30 Velenjski grad
Krasenja novoletnih smrečic in odprlje razstave novoletnih voščilnic otrok vrtcev in šol Šaleške doline in prihod dedka Mraza 17.00 Titov trg Velenje
Veseli december 2005 • Srečanje z dedkom Mrazom 18.00 Vila Mojca
Sola za starše -nadaljevalni program, drugo srečanje laop Galerija Velenje
Koncert ko ma me vokalne skupine Anima vitae 19J0 Mestna četrl Levi breg (Foitova 2. Velenje) • Meditacija in skupireko petje duhovnih pesmi
Petek; 16. decembra
8.00 19.00
Središče mesta, pir sodišpu XVII. poulični Božično-novoletni sejem 18.00 Trtov ir g Velenje
Otvoritev Ledene dežele Otvoritveni koncert: Nude 21.00 Mladinski cenier Velenje KortcerI
Sobota, 17. decembra
Središče mesta, pri sodišču XVII. poulični Božično-novoletni sejem 9.QQ.19.QD
Titov trg Ledena dežola 3. Praznični sejem * drobna darilca, praznične dobrote, glasbeni in plesni nastopi 10.00 Titovtrg-Ledenadelela
Vesele čarovnije in čarodej Maris 11.00 Titov trg Ledena dežela
Nastop plesalcev in plesalk Plesnega studia N
ligo iB.og
Titov trg Ledena dežela
2. Golažijada - Tekmovanje v kuhanju g«Iaža Trtov trg Ledena dežela Giasbeno-plesna predstava z Andrejo Zupančič Kulturni dom Šmartno ob Raki Glasbeno plesna pravljica Potovanje snežinke Neti. Fione. plesna skupina K D Šmartno ob Paki
Mladinski center Velenje Regea večer, D J
2m
Trtov trg Ledena dežela Disco na ledu Nedelja, 18. decembra
6.00 19 QQ
Središče mesta, pil sodišču XVIL poulični Božično-novoletni sejem 10.00 Velenjski grad
1100
17.QQ
2I1£|Q
21
Babica f^ipoveduje 11.00 Titovtrg-Ledenedežela
Lutkovno gledališče Kolene 17.00 Titovtrg * Ledena dežela
Vesele čarcvmje s čarodejem Remenom Frelihom
Ponedeljek, 19. dec.
8.00-19 00
Središče mesta, pri sodišču XVII. poulični bofično-no vole lni sejem
10.00 Titovtrg-Ledenadežela
Giasbeno-plesna predstava z Damjan o GolavM 11.00 Titovtrg Ledenadezela
Zaplešimo 16.00-18.00
Paviljon na Titovem trgu • ledena dežela
Ustvarjal nice za otroke» MZPM Velenje 16.30 Titovtrg Ledenadežela Mladi talenti rtaše šole 17.00 Titovtrg • Ledena dežele
Mavrično ^e da lišče - Lutkovna predstava Povodni Mož 17.00 Ml a d fnsk f center Val enje
Delavnica na tema samopodoba 1800 Titovtrg Ledenadezela
Nastop Konovskih strajharjev 18.00 GlasbenašolaVelenje,velika dvorena
BcziČno-novoletni koncert
Predstavili se bodo učenci oddelkov nauka o glasbi in nilajli godalni orkester 19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Črnozlati spomini
Torek, 20. decembra
Ves dan
Paviljon na Titovem trgu- Ledena dežela. Vsebine z Erikom In Erikova lutkovna predstava
VBsdan
Titov trg-Ledena dežela Razstava malih živali
g.OO Seina dvorana Mestne občine Velenje
Seja sveta IVfestne oborw Velenje
8.oo-i9.cq
Središče mesta, pri sodišču XVII. poulični Božično-novoletni sejem 10.00 Titov trg - Ledena dežela
Otroški živ zav z Alenko Kolman 11.00 Tilovtrg-Lfldenadezela Glasbeni praznični oder
i^nn-iflfio
Paviljon na Titovem trgu- Ledena dežela Predstavitev Središča za samostojno učenje
Ljudska univerza Velenje Predstavitev programa usposabljanja sk I adil čniK/skl adiš čníca 16.30 Titovtrg Ledenadezela
Male radosij novoletnih dni 17.00 Trtovtig-Ledenadeřela Gledafšče Labmnt- Lutkovna
predstava Metuljček in metiijčica 17O,Ç Mladinski center Velenje
Izdelava nakita s Ksenijo 1800 Mladinski center Velenje Magino ^edalisče-film 18 D0 Glasbena sola Velenje, velika dvorana
Bozičnc-novoletni koncert Predstavili se bodo učenci oddelkov nauka o glasbi Glasbene šole Velenje ,19,3Q Glasbena lola Velenje, orgelska dvorana
Bozično-novoletni koncert-Koncert orglavcev In otroškega pevskega zbora Glasbene Šole Velenje
Sreda, 21. decembra
Vbs dan
Titov fîy * Ledena dežela Razstava malih živali Od B.OO ure naorei
Mladinski servisVelenje Predstavitev in individualno svetovanje o možnostih počitni^ega dela za študente fn dijake v Času novoletnih počitnic 8.00 -19.00
Središče mesta, pri sodišču XVII. poulični Božično-novoletni sejem 10.00 Titovtrg Ledena dežela
Otroški zlvzavsClaudio 11 00 Titovtrg Ledena dežela
Božične pesmi 16.00-IB OD
Paviljon na Titovem trgu • Ledena dežela
Ustvarjalnice za otroke • MZPM Velenje
18.30 Titovtrg Ledena dežela
Novoletni pozdrav različnih svetovnih na ci j 17.00 Titov trg Ledena dežela
Predstava Mojca Pokrajculja 1700 Knjižnica Velenje
Špeline ure pravljic • Morske miške in zvezde (K. Steven) in Doma je Najleple {J. Emmett} 1700 Mladinski center Velenje
Emine ustvarjalne delavnice 18.DD Mestna galerija Šoštanj Večer glasbene šole Pre d števili se bodo učenci Glasbene Šole Velenje 19.30 Glasbena sola Velenje, orgelska dvoiana
Koncert Attaccantilena
Za dodatne informacije o prireditvah In dogodkih lahko pokličete Turistično-inloimacijski in promocijski center Mestne občine Velenje {03/89618 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 15. decembra
17; J J Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljična ura z Metko Pivk 1900 Mestna galerija Šoštanj Odprtje razstave Goce
Kalajdjiski
Petek, 16. decembra
Šentvid-UrŠlja gora Pohod z baklami na Ursljo goro 15:30 Dom krajanov Lckovica
Lutkovna predstava Sneženi mož išče sneženo ženo in obdaritev predšolskih otrok 19.00 Telovadnica OŠ Šoštanj
Bozično-novoletni koncert PO Zarja z gosti
Sobota, 17. decembra
14:00 Športna dvorana Šoštanj Novoletni veteranski turnir v košarki
KLillurniriomŠoltenj Lutkovna predstava Sneženi mož išče sneženo ženo in obdaritev predšolskih otrok 17:00 Kulturni domšostanj
Lutkovna predstava Snežern mož išče sneženo ženo in obdaritev predšolskih otrok 19:00 Športna dvorana Šoštanj Elektra Esotech : Zagorje banka Zasavje
{1. A slovenska košarkarska liga) 20:00 Šoštanj
Sprejem luči miru iz Bedehema 20.00 Mladin ski center Š mar tno ob Pak i Potopisno predavanje Indija -projektorska predstavitev s pravimi indijskimi čaji
Nedelja, 18. decembra
09.30 Osnovna fola Šoštanj-podružnica Bele Vode Lutkovna predstava Sneženi moz išče sneženo ženo in obdaritev predšolskih otrok l^g Kulturni dom Zavodnje
Lutkovna predstava Polna luna in shujševalna kura ter obdaritev predšolskih otrok 14:00 Kulturni dom Šoštanj
Lutkovna predstava Polna luna in shujševalna kura ter obdaritev predšolskih otrok 16:00 KinoTopoIšica
Lutkovna predstava Polna luna in shujševalna kura ter obdaritev predšolskih otrok
Ponedeljek, 19. decembra
15:30 Osnovna šola Šoštanj-podružnica Ravne Lutkovna predstava Polna luna in shujševalna kura ter obdaritev predšolskih otrok 17:30 Gasilski dom Gaberke
Lutkovna predstava Polna luna in shujševalna kura ter obdaritev predšolskih otrok
Sreda, 21. decembra
18:00 Kavarna Šoštanj
Bridge -razmigajmo možgane 18:00 Mesina galerija Šoštanj Večer glasbene šole
Zgodilo se je ...
Q od 16. do 22. decembra
-16. decomhra 1956 so sc v dvorani Doma svobode Velenje na letni skupščini Sportncjja društva Rudar in 'lelovadnega dnišlva Pari izan odločili za /družitev obeh društev v et20, ki se je odtlej imenovalo 'FVD Pani/aQ - Rudar Velenje;
•	16. decembra 1968 jc v Mariboru umrl Oskar Iludalcs, učitelj, mladinski pisatelj, publicist in prevajalcc. kije od Icla 192S do začetka dru^e svetovne vojne živel in poučeval na soli v Smart-nem t^b Paki;
•	sredi decembra leta 1972 je bil v Velenju prvi klubski fcslival auia-terskeija lUma, na katerem je na^irado sirt^kovne /irije in občinstva prejel Tilm »Rekord" avtorja Staneta I lafneija iz Velenja;
•	18. decembra 1994 je bil drugi kn>^ volitev /a župane v Mestni občini Velenje, v Občini Šmartno ob Paki in v Občini Luče: v mestni občini Velenje jc bil /a župana izvoljen Srečko Meh, v občini Šmartno ob Paki !vo Rakuu, v občini Luče pa Mirko Zame mik;
-19. decřmbra 1922 je bil v Šoštanju rojen slovenski pesnik Karel Destovnik • Kajuh; Kaj u h o v pesniški i>pus jc dosegel vrh v polemični Slovenski pesmi, v ciklusu Ljubezenske in v nekaterih značilnih ženskih pesmili- Kje si, iiiati. Materi padlega partizana. Materi ireli parii/^nw in Dekle v zaporu; zlasti v teli delih je izvirno in díwršeno združil osebna lirično izpoved / narr>dnoos"vn-bodilno tematiko; v obdobju, ko je bil v partizanih, sta nastali le dve pesmi • V slovenskih vaseh in Pesem 14. divizije;
-19. itecembra 1991 je bil ustanovni zbor Deinokraiske stranke Velenje:
•	19. decembra 2000 so na priložnostni slovesnosti zaznamovali
Eden od številnih dogodiiov, M sose v tridesetih ietih zvf' stili v velenjski Rdeči dvorani (Arhiv Muzeja Velenje)
2.S-letnico uspesnega delovanja velenjske Rdeče dvorane: 'V noči na 20. december 1997 je požar zajel ostresje sostanjske graščine in ga popolnoma uničil; brez strehe nad glavo je lako začasno ostalo družin; • 22. decembra 1892 seje v Puli rodil pionir raketne m vesoljske tehnike I lerman Potočnik - No ord u ng: njegovi predniki so izhajali iz naših krajev, saj je bila Potočnikova mati doma iz Vitanja, oče pa iz Spodnjega Razborja; ILeta 1929 je Potočnik v Berlinu iy.daî knjigo z naslovom »Pn^blem vožnje po vesolju*, s katero je postal eden od utemcljiieljev vesoljske tehnik«; v knjigi je razgrnil načrt za prodor v vesoljski pn)stor ter za preživel je ljudi v njem: v delu je veliko izvirnih misli, dosedanji dosežki vesoljske tehnike pa so v veliki meri prHrdili Potočnikove daljnovidne napovedi.
■ Pripravlja: Damijan Kíjajič
OBVEŠČEVALEC
'"'^ÉAS 15. decembra 2005
DEŽURSTVA
GIBANJE PREBIVALSTVA
K A I» I I» V E L il X J II
Zdravstveni dom Veienje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokih čiteSAMOVNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko šteirilko 899S478, dežurno službo pa ne 8995446.
Ukorno v Veknju:
Lekarr>a Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od
13.00 do 14.00. telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
17. in 18. decembra - Andreja Ambro-215. dr. stem., v zasebni zobni ambulanti. Cesta Gratov Mravljakov 13. Velenje. 0(18. do 12. ura.
VetcHiiarsko postaja io^taoj:
Od 16. do 18. decembfa • Simon Mi-klavžin. dr. vel. med., gsm 041/633-676.
Od 19. do 22 decembra-Franc Blat-mk. dr. vet. med., gsm 041/618-117. Oelovni čas: ponedeljek - petek od 7, do U. ure; Ambulanta za male živali - ponedeljek, sieda in petek od S. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17 ure; Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval • od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro tei med 13, ifi 14. uro.
Upravno enota Velenje
Poroke:
Katarina Vdovec. Šmaije pri Jeišah. Cankarjeva ulica 9 in Peter Feuch, Skomo pri Šoštanju 62.
Smrti:
Marjana Vodlan. roj. 1947. Velenje. Jenkova cesta 21, Ivan Jazbec, roj. 192B. Polje pri Bistrici 8/d; Anton Zu«
panr., rn) f^nrnji Rrad. Attftmsnv
trg 4; Marija Bene, roj. 1920. Velenje. Siari trg 8; Mirko Movak, roj. 1938, Velenje. Rudarska cesta 2/a: Anton Ku-govnic. roj 1924. Šoštanj, Florjan 98; Julijan Kirbil, roj. 1959. Šoštanj. Cesta Matije Gubca 4: Jožef Čak§, roj. 1936. Šmarje pri Jellali. Predel 24/d; Edvard Pif\tar, roj. 1937. Šmartno v Rožni dolini 31; Vasilij Jožef Dobrišek. roj. 1949. Celje, škapinova ul. 10; Eva Vida Zu* pane. roj. 1S25. Zabukovica 168; An-
drej Psviatic. roj. 1920. Celje. Čopova ulica 12; Franc Osek, toj. 1951. Vonarje 41; Ivanka Katič.roj. '920. Šoštanj. Par rižanska pot 1.
NUMERO UNO
trgovina z motornimi vozIM Robert lùJkovec e.p. Mlinska ultca 2ž Marl&or
Uootfni avtom^llekt In gotovfnakJ KREDITI do 7 i9t, za vse zaposieite In upokojenca tHdl 09. do 50% obramanttvd, star kradK nI ovira! 6a nista kraOKno sposobni nudimo Isradlte na oanov^ vsiage vozila, tar laai^noa za vozila atara do 10 tet. Pridemo tudi na dom.
Tel«: 02/292 48 26 041 750 SOO, 041 901 901 FaijR 02/ 252 46 20 wwwi nu měrou no*sp»8l
Hâjlepji dflevi jo majhni kot jkratkl - kar naprej rajtejo, a jo vedno prekratki! Srečno in ujpešno novo leto, hi prihajal
Poskrbite za svoje dobro počutje in nas obiščite!
Zunanji in notranji bazeni, termalni vre i C i, številne vodne masaže,
zdravi I is ice atoritve, savna, solarij, kosila s kopanjem ... za piko na i sladke dobrote v novi kavarni!
■MMrattoi
la boateo ali novoletno derflo. Poklonite Jim sproelitevi
CCTRTi«, îS.dwefflbro:
6.00 Dobro julio in vaseio v nov dan; 6.3G Poročila; 8.45 Na današnji dan; 7.CG Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poroi^tlo Avto Hîoio zvazB Slovenije; 730 Po rotila; 745 Današnji kulturni utrip: 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.0G Zanimivosti In vedeževanje; 9.30 Poroůla; Rekreacijski nssvati Olimpijskega komiteja Slovenije, 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav. 14.10 Na danaSnj« dan. 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kjft kaj: 16.30 Por oiila: 1700 Zdravniški nasveti; 18.30 Poro&la; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 16. de(«mbro:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.UU Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Porodis; 7.45 Današnji kuhurni utnp; 8.0D porini uliip; 6.30 Poroi^la. 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poioiiila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom: 19.00 Na svidenje.
SOBOTA. 17. decembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na danaSnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije • poročilo Avlo moto zveze Slovenije: 7.30 Poročiia; 7.45 Današnji kulturni utrip; B.OO Polepšajmo si sobcrtno ji/tro: 8.30 Poročila; 9.0D Skriti mikroion, 9.30 Poročila; izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410Na današnji dan. 14.30 P(WOčila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Vimenu Sove: 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.0D Roc^ šok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, IB. dKembro:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne inlormapje - poročilo Avto moto zveze Slovenije; Glasba razvedri 2iv(jenje; 8.00 Duhovna iskanja: 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip.' 9.30 Poročila: 10 00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke. 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poioi^la; 17.30 Minute z donračimi ansambli: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
P0NED(UEKJ9.de(e(nbfq:
6.G0 Oobro iutro in veselo v nov dan; 6.3G Poročila. 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 715 Cestne inforn>acije • poročilo Avto moto zveze ^ovenije; 7,30 Poro&la; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8,00 Zanimivosti: 8.30 Poročila; 8.45 Policij^a kronika; 9.00107,8 Avtobercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na danaJnii dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 18.00 Kdaj. kje. kaj: 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica. 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje
TOREK. 20. de<embro:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6,30 Poročila; 7.00 Horoskop, 715 Cestne infoniacije Avto moio zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današf^ji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarji nasveti; 9.30 Poročila; 10 00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila: 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 PDiočila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18 30 Poroi^la 19.00 Na svidenje
SR^DA, 21.de<6mbrQ:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 7.45 Današnji kulturni utrip; 5.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila. 8 00 Težava je vaša. reStev je naša; 8.30 Poročila, 8.50 Strokovnjak svetuje; 930 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav. 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 1445 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Špof t; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 1700 Vi in mi. 19.00 Na svidenje.
nikoli sam i	g
Tel.: 896 31 02, info@Mopol$icarsi, www.MopolsicaTsi
Obdarujte svoje najbližje z našimi izdelki
Ob nakupu kateregakoli izdelka iz^družir^e Kosrnodisk« prejmete darilo, copatke iz merino volne.
Vrhun&ki morilniki krvnaga llaka
Vlažllnik zraka Baurer.
T3

Električna zobna gJJJ
* darilo brfsačka
Podarite fahko tudi DARILNI BON Sanoíabor
@ Sanolabor
fO>ýye^za^z/émje/ Prodajalna Velenje
Prodajalna z medicmsKimi pripomočki, zdravili brez recepta ir> raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje.
VELENJE, Tomšičeva cesta 13-15. tel.: 03/097 73 2Û
Izdajamo pripomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS.
jZIHj^
hrrrTTFrrTTrrrm
[življenje prinaša majhne in nevidne trenutke sreče« Želimo vam, da iz njih ustvarite svoje velike trenutke tudi v letu 2006*
Sedei podjela: Stanetova 37.3320 Velenje Delavnica: Lokovica 28. Šoštanj
Tel.: 03 / 898 73 30. Fax: 03 / 898 73 31. E-mail: jan-nonan^sioUet
PER
FLORJAN
INŽENIRING IN PROIZVODNJA
«S^8řeKS£7HIDRAVUČNICEPILNIKI
od 6 dû 201* Po^on preko elektromotorja oil traktorja MOZENTUDINAÍEMCEPILNIKOV _
.«MIKU 0410
GozDAisin vrm
M*baRtkDati«l«ktio* hldRnllSiio u7rairi)oB|e
Dobrtk vg( 14.
mtmiwii
U:0d/7UHID ■milimi i
VbltisovK: CioUidollH
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 5. decembra 2005 do 11. decembra 2005 mo povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene y avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Pakf. nikjer presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikrc^ S02/m3 zraka.
MESTNA OBÙJiiA VEL£ÍVJ£ UfíADZA OKOUE iN PROSTOR obćefim: AMES, d o. o., Ijiéljana
MAKSIMALNE URNE HQNCENTRfíCUESQ^
od S, decembra2005du U decern bm 2005
(v mikfv-g S02/m^ sahaj mejna vrednost 350fnikfOij^2Ar)^ zraka
lS.<»ec Ba.cfec ■ 7. dec ■ 8. de« 19. dec BIO. dec ■ 11. dec
OBVESCEVALEC
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posretíovalmca ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno ?a mlade ženske. Gsm; 031/505495. GSM: 031/836-378.161. in faks: 5726-319.
mim
Novo dvosobno stanovanje v novem bloku na Selu /Velenje/69 m2. 3. nadstropje ugodno prodamo. Inf.: 041 624 778 aH 041 683 533.
OVODRUŽINSKO hi§o. 25D m2. s 600
m2 lemljišča. na lepi lokaciji, v Gaber-kah - Velunja. prodam. Gsm; D41/299-919.
DVOSOBNO stanovanje. 53 m2. na odlični lokaciji, v Šoštanju, popolnoma obnovljeno, 1. nadstropje, ugodno prodam. Gan: 040/876-633. ZAZIDLJIVO zemljilče v Velenju prodam. Možnost priključitve v mestno toplovodno in komunalno omrežje Gsm: 031/698-766. 3-$0BN0 komfortno stanoi.rnje. 105 m2. vcentju Vižlenjd. vseljivo maja/2D06. pio-dam Gsn; 041/323-737.
tnali OOLASI
ZAZIDLJIVO parcelo, komunalne ure* jeno. 3 km izven Velenja, na lepi lokaciji, v velikosti 530 m2, prodam po ceni 25 eurov za 1 m2. Gsm: 041/355416.
ODDAM
ENOINPOLSOBfUO stanovanje oddam. Enoletno predplačilo. Oprema: kuhinja. Gsm: 041/600^77.
KUPIM
HIŠO v Velenju kipimo. Telefon: 03/5874-269. gm 041/798493.
prodam. Gsm: 041/793-554. STOJEČI verižni reskar s liemi verigami prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/650-774, kličite po 12. Ufi. MOTORNO žago jonssred 630 in jonse-reri 20 41. prodam. Gsm 040/216-297 MIZO ovalno in šest stolov ugodno prodam. Telefon; 5889-299.
PRIDELKI
DROBNO cepljena bukova drva prodam. Gsm: 041/800-591. SUMA kostanjeva in hrastova drva prodam, Gsm: 041/577-305.
RA2N0
NOVO sobno tv anteno z ojačevalnikom prodam za 2.500,00 sil. Gsm: 041/987-900.
SEDEŽNO garnituro, staro eno leto.
ZIVAII
PRAŠIČA za zakol celega ali polovico prodam. Telefon: 5890-214. PRAŠIČA Z8 zakol, težkega okoli 160 kg. prodam. Telefon: 5874036.
Mirni je teden dni odksr te več med /îtimiri.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, oCcta in dedija
MIRÂÀ NOVAKA, st.
iz Rudarske 2 a 1926 - 2005
se iskreno zahvaliujemo vsem sorodnikom, sianovalccm in bivšim sianovalccm Rudarske 2 a. ki sic nam darovali cvcije, sveče in nam izrekli sožalje. Hvala kolektivu Premogovnika Velenje in paironažni slubi /D Velenje ter vsem, ki sic ga pospremili na njegovi /adnji poii.
žalujoči: vsi njegovi
evnuiABNA m in pogrebna siižba nâniA
Tel.: 03/8970002,GSM: 041/682 369
Ugodna poniidtia cvetlíčnh aranžmajsv, diKtava brezplačna
-	Prva zasaditev grobnega mesta brezplačna
-	Cena nsSih pogrebnih storitev; doplačilo 12.000 sit
-	PnvtBl iz tulne, 0i9iačio 55.000 sit
24 yr diravnol
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mame, babice in tašče
SILVŒ MEUNŠEK
i 7- Šoštanja
4. 1924 - 2. 12. 2005
se iskreno zaiwaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli ustna in pisna sožalja- darovali cvetje in svece ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Drusivu upokojencev Šoštanj in Pogrebni službi Usar. Posebna
/áhvala velja gospe lvici Bresar in družini Krumpaćnik po^tvDvalno pomoc ter vsem. ki ste nam ob ich težkih trenuikili stali ob strani.

oci: vst fíjent
v SLOVO
teti
IVANKI PODLESNIK
Vedno sc te bomo spominjali.
Sevakinja Bojana z družino
Sn:e je omîi^àïo. dih jezMlal. a spomin nale bo vedno ostai.
ZAHVALA
Ob boleči Í7^bi naše drage
IVANKE KATIC
/7. i. 1920- 7. 12. 2005
sc zahvaljujemo vsem za i7acčcno sožaljc, darovano cvetje in svećc. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter nam pomagali in siaii ob strani vteh težkih trenutkih.
Xaluf
ocn vst njefít
V miru počh'^ij predfd^^o sfce. r.dj ž^fsde nà rebti H milo ic/re, spočij se od delà in zemeljskih nâdh^. v nebesih pkčih noj podeli ti Bo!^.
ZAHVALA
Ob izgubi ljubega moža. očeta in dedija
ANTONA KUGOVNIČA
11. 1. 1924'S. 12. 2005
1 Ivala zdravstvenemu osebju Bolnišnico Topolsica. g, Lazarju, dr. med., Premogovniku Velenje. Zvezi borcev, gospodu Babicu za opravljen obred. Pogrebni službi Usar. Simonu in Alenki za nesebično pomoć v najtežjih trenutkih ter vsem, ki sie darovali sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
/aiujoCh zena Ivanka, sin Marjan, kćeri Sonja in Vera z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega možj, očeta, dedka in pradedka
JOŽETA URBANCA
iz Belih Vod 20.8. 1925^5. 12. 2005
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem /Ji izrečena sožalia. darovano cvetje in sveče. Zahvala vsem, ki ste
ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec za zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem. gi")vorniku za izrečene besede slovesa. S and iju m odigrano »Tišino« ler Pogrebni službi Usar
Žalujoči: vsi njegovi
Tâko bo minulo (o r.àSe živijen/e, revšm. bogeislvo in vse premoienje. S3j/e Ros itífvdii! Idko.
ZAHVALA
Ob boleči i/.gubi dragega očeta, moža, dedija in brata
IVANA BAIANTA
po domaČe Že^arta
iz Podgorja pri Slovenj Gradcu
26. IL 1936 - 6. 12. 2005
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v težkih irenmkih. za izrečena sož^lja, darove, cvctje in
sveče. Zahvala tudi govornikoma g. Bertlu Skarlovniku in g, Damjanu Turineku ler Moškemu pevskemu zboru Kulturnega društva Podgoije za odpete žalosiinke. Flvala gospodu za opravljen obred, pogrebcem in Pogrebni službi Usar.
'/a fuj
ocn VSI njegovi
Tiho si odšel od oas. Icàhyr uiâel. A/ ne mine, â pustil si lepe íhim Spomine.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti nas je zapustil dragi mož. oče. dedi, sin in brai
STANISUV POCAJT
7. 12. 1950- 26. 11. 2005
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, zahvaljujemo se za cvetjc. sveče, sv. maše in denarno pomoč ter za izrečeno sožalje. Iskrena hvala tudi g. l.azarju. dr. med., pevskemu zboru Lokovica, govorniku za poslovilne besede, izvajalcu »Tišine«, duhovniku za opravljen obred.
WZ Šoštanj in Gorenju PPA-Montaža.
Vsi njegovi
Izbiramo nai osebnost
Sodelujte s predlogi -Vsak teden žrebamo nagrade - Vsi. ki boste poslali kupone, sodelujete tudi na zakijučnem žrebanju
[.elojcspel naoknig in v našem urcdnišívu sno spel /a čel i iradi-cionalno akcijo IZBIRAMO NA.Í OSEBNOST.
Letošnji izl^or je podoben lanskemu. Naj oscbnosi izbirale bralci Nagega i a sa in posiusalci Radia Velenje.
Izbiranio lorej osebnost, ki se vam zdi, da si la naslov /asiuži in je s svojim delom ali življenjem ludi lokalno p(3Vezana v proslor občin Velenje, Šoštanj in ŠmaniKJ ob Paki. V Našem času borao do konca lela objavljali kupone, s katerimi bosie lahko glasovali, glasove pa zbiramo tudi na
Na lestvico naj osebnosti ste uvrstili:
Sebostjan $ovK, prijazen Sponnik • rokometa! (eden najboljših športnikov}, velik borec, vodja skipe Romaaa Proprotník, predseé^lca društva diabetikov Velenje < maksimalno predana delu v dnjštvu: prijazna in pripravljena nesebično pomagati) Karel Drago Seme, kutturnik (Če bi bik) takšnih več. bi tik) lepše; duhovno
Nagrajena prejšnjega ledna:
Pokrovitelja: Hralnica Lon: pohodne palice: Vlado Cigala. Šmanno ob Paki 8H, 3327 Smarino ob Paki; kopalni brisači: Marta Žur^, Gaberkc 19, 3325 So^ianj in Irena Kugonič. Skorno 14, 3325 Šoštanj; Mura 3-kral darilni bon v vrednosti 5000 tolarjev prejmej(j: Angela Lukner. Mali vrh 105, 3327 Šmartna ob Paki: Ivanka Simonêiè. Sianierova 12. 3320 Velenje in Zvonka Špeh. ŠkaLska 14. 3320 Velenje: Trendnet: 3-krai darila www.pro-dajalna.com prejmejo: Oto MravKak. Cesta pod parkom 29,3320 Velenje; Marija Šnierc. Kavče 16 c. 3320 Velenje in Marta Golob. Zavodnjc 26. 3325 Sošlani; in se pokroviielja ProdajaJna in skl-sen'is Elan Velenje. Saick 7: 3 x dru/inske deinike Olan prejmejo: Marjan Škoflek, Ljubljanska 3K 3320 Velenje; M^da Ačko. Pod-goijc 27,3320 Vclerue in Nevenka Mlhelak, Skale 8.3. 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošli.
bogat človek odlično predstavlja iik dedka Mraza) Jovan Stupor,
zdravnik {zdravnik z dušo in srcem, zelo predan svojemu poklicu) 266 Andrej Hofer, simpatičen TV vodiltelj, povezovalec in kulturni dclavcc (zabaven, pnijubljen) Maljaž Rogel, poštar vŠarnrV^emob paki (vestea madjiv, vedno nasmejan) 219
Radiu Velenje, in sicer vsak dan od 15.55 do 16.00 na lelcfiinsko številko 03 897 5003 in 03 897 5004 ter med 9, in 10. uro na SMS 031 26 26 26.
Med vsemi, ki buste sodelovali pri i/boru, bomo nekatere srečneže tedensko nagradili. Vsi pa bosie sodelovali ludi v zaključnem žrebanju, na katerem vsako leto podelimo lepe tjagrade.
V današnji številki Našega časa objavljamo še pet kandidatov /a Naj osebnost leta 2005, (íb slikah pa smo pripisali tudi števila doslej prejetih glasov. Naj vas še en-kral spomnimo, da lahko odslej glasujete le za kandidate, ki so na
Naj osebnost leta 2005
Glasujem za:
Obrazložitev:
Moi naslov:
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu Številka 6, bomo i^^ebali kar 15 taa^^ail naših pokroviteljev: Glasbeni center M4: eliksir pakel, strune za električno kitaro, pas za taro; Penija: 3 x darilo Pentlj«^ Tovarna nogavic Polzela: 3x družinski paket; Skiny: 3x darilni bon v vrednosti 5.000 sit in BioTit^l: 3x darilni bon v vrednosti 5.000 sîi.
Silvestrovanje
na Titovem trgu z
18.00	Dedek Mraz
23.00	NušaDerenda
23.45	Razglasitev Naj osebnosti
23.55	Poslanica župana
. 23.59	Odštevanje in čestitka
00.04	Bengalski ogenj
40.15	Zabava z Nušo
Vabimo: Radfo 4fAije, Naš čas in Mestna občina Velenje

m'^fMm

Cankarjeva id. Velenje, tel.: 366 30 39
Velika izbira daril za vse priložnosti» tudi poslovnih daril. 5kup^ bomo	majhna
in velika presenečenja!
Že^a nam ne mor^ vzeti, naj jih bo čimveč, nekatere naj sc uresničijo. Siečao 20061


Odprati/Jaiçc ôoleà'n bfti^ikfjđ^jmb sifcnskih učřvbovpri: (wU-Cithiii v Jifini^rad. >Mťr)íi, niHnciiils orpitllu ;inrhlMi. clL>|>rv9Í|uli.
finilttaiím pn nntcsinj. ^trcblnnj « pr{hl;ili>,
i>(lvď]jiHu iJkiliuja
Vsak poslani kupon (ttidi tisii. ki bodo že izžrebani) bo na koncu ponovno udeležen na velikem žrebu na silvestnki zabavi na Titovem trgu. Takrat bomo srečnemu dobitniku po darili gospodinjski aparat, ki ga je v nagradni sklad namenilo Gorenje in Se več kot dv^set lepili nagrad
Modne no^vice zg, vso družino v prodajalni Sva Velenje.
^esenetice svoie najdražje 2 darilnim bonom Fbizeia.
DECEMBRSKI UGODNI NAKUPI V PRODAJALNI
Cflfiter NOVA, Šalsika 21, Velanja
Rdbel Murska Sobota d.0.0.. Staneta Rozmana 16.9000 MuFska Sobota
lesivici» saj so v igri odslej le li. Upoštevali bomo vse liste glasove na kupoiiu sievilka 6. ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 20. decembra. Glasujte lorej za tistega, /a katerega menile, da si /aslu/i ta laskavi naslov.
iito^ tog, VekDj^
Ledena deželo nî le dežela eskimov! LEbENA OEŽELA v Velenju na Titovem trgu je tudi vaša dežela druženja, zabave in veselje!
Pozor prvič: otvoritev je 16. decembra ob 18, urf. Samo za vas bo koncert skupine NUDE BREZPLAČNO!
Pozor drugič: vsak dan od 16. do 31. decembra za vas BREZPLAČNO
DftôANJE
^	* LUTKOVNE PREDSTAVE
^	^ * ^LEDAUŠKE PREDSTAVE
^ * * KOLO SREČE IN LEPE NAGRADE
^	* ZABAVE NA DRSALIŠČU
• IN se IN se..

*
Pozor tretjič- 30. decembra somo za vos koncert PETRA ^A5A
BREZPLAČNO'
*
Zagotovljeno zabava zo otroke In odrasle, dnevne atrakcije, gostinska ponudba #

Le vprežite svoje konjičke in brž no svoje sani. Ledeno deželo doživite na lastni koži! Pripovedovanja drugih ne zaležejo in že dolgo niso več v modil
Program si poglejte na: www.veienje.si
' «sss