72. številka. V Trstu, v soboto 6. septembra 1890. Tečaj XV.P/ „E D I N O S T" <*haja dvakrat n« teden, vsskn sredo in loboto oh 1. uri popolndn*. „Edinost" stane: /.a vse leto gl. fi,—; izven A vat. 9.— tjl. za polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 , za detrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Atevilke se dobivajo v pro-ilaja!ni<-ah tobaka v TntB po ft nov., ▼ Oorioi in ▼ Ajdovščini po • nov. Na, c a '0Ćb« brez priložene naročnica ie ipravniitvo ne oiira. EDINOST tfl*si in oznanila cp r*fune po 8 nov. ▼riLioa v petitu ; za naslove t. debelimi črkami »m pl®i'uj. prostor, kolikor bi d" obneslo navadnih vrstic. Poilana, javne zahvale, osmrtnice itd »e računn po pogodbi. vsi dopisi m pošiljajo urodnilitvu v uliri Carintia ftt. 25. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefiankovana ne ne sprejemajo. Rokopisi ho m* vračajo. Naročnino, reklamacijo in inaerate prejema upravništva v ulici Carintia J8. Odprta reklamacij« so proste poštnine Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko. > V nJim« Je m ć (kolovodje, predsednik, odborniki in dober Celo Hodniki SIovhiiov, ob katerih se „Mattino", ki je a svojo polovičarsko tak- ' del članov so ti navzeti nekih čudnih na- je nnj tt • 1 ..... ,. . . u ..... ... narodov Politiški kolovod' s kl j ^ ' „Frngreasu" je morala policija nje preaveth vladar", ako za isto Avstrijo se tako neznatno gibanje nase smatra se I tali 'anov ka* kre ko ovdar V ^člen §19 zal>,aniti ^ ker je postaviti ladovoljno pri l.\a svoj.> krv, če ob vsa kej že panslavizmom. Ako se drznemo svoj a ijanov saj rep o pov atjajo en . nft dnevni red nek predlog, izvestno na- priliki izražuje ovoju vdanost, in lojalnost jezik rabiti in tirjati, da se isti spoštuje ustavnega zakona zahtevajoč, da bo popol- . . .. ,. * , . j i*. ... , . .... , ... ... . , „ , « ' , sproten avstrijskim težnjam; drugi oIičhi — v«e to pripisujejo potulmjenosti, laži, vsaj pred cesarskimi uradi, črno se nas notna izvede. Prav! Po ustavnem zakonu . „ . „„ . , . . . . , 1 , . , 1 .. ' .. , \ . ... m, , A . , , ...... . . zbor Je P» moral državni zastopnik ur/.- slepenju, Uzor lojalnega pati nota so 1111 gleda in nas sumniči. Človeku tudi v dr- vsak narod v Avstriji ima enake pravice . , .... .. . .. . , . .,. . . , .... .„,.., .. ,....... . , . » , . j, • . . .. . p"stiti radi necegu protiavstnjskega prid- avstrijski begunci po Italiji, znam Tržaftki žavnih službah e težko v Trstu izpovedati — tedai tudi Italijani morajo imeti svoje. , . . . .. .. .... . , , . v. „.. ...... j 1 • , .j. '"K"« — irredenMski kolovodje « cotnpngnia bella, se Slovanom in občevati v svoiem jeziku. Nikdo lim lih ne odreka in celo nairadi- T . . - .. . ., . ... . . .... . . ..... , , . . . J • 1 ,»• XT • ni t ... .. , J ' Lenko bi še naveli na »tutme vzglu- Ki ob v>j«kej priliki ropotajo proti Avstnn: ako hoče, da se ga ne pokara radi ne- kalnejši Nemec in Slovan pritrdil jim bode . , . , .. . .. ? . .. , . ^ J katan vsi p-iČHjo o i.e a lesljivo^n 111 uzorm ga niienuji jo Z da Ilnrzilai-a, ki se korektnega videnja. politiški pohabljtnosti progieasove alranke. j« odtegnil vojarikej službi v Avstriji, ter Še prav majhno mesto jo v Trstu Razlika moj laškim in druzimi narodi Sploh >e ne vrši nikaka sJavnost brez Ščuva sedaj laško iredento proti Avstriji; odmerjeno našemu jeziku. Navalic mini-je le, da Lahi v svojej politiškej slepoti pol»tiških demon si racij ; ne preide za Av- vzgledim diuštvii ho jim ona, kjer se A v- sterskim odredbam dobivajo čestokrat alo-povsod vidijo zgolj svoje sorojake, da jih »trijo pomenit dan, da l>i ga Tržaška in- strije uiti no ouienjs, ali ako kdo na ga- venske stranke na svoje slovensko uloge ustvarjajo m prekrsfujejo, kjer jih niti ni, detifa ne obhajala z nnti.ivstrijskiroi i/g. etli. leiiji zažvižga, ako se o njej govori; lo-' laške odgovore in povabila; samo kdor da hočejo svoje meje Širiti tudi v tujo n0varne ideje najdejo dan na dan Šii jo jalni časniki le oni, ki o avstrijskih stvareh «e odločno in trmasto postavi na narodno deželo, da to deželo pripravljajo za neko pot v d|ufttvo , at] ge b( do'y g|>v(m, U).m. <( uk( m trausat,antijk€,m' 8tališče ter nd verbum tolmači dotični od- bodočo misijo — a Slovani trajno in sta- kraikejadobi do cela oslrupile ves tukajšnji nepoznannn otoku. ! stavek ustavnega zakonika gledo jeaikov, novitno trkajo ua vladina vrata, da jiui it«|ijHnaki živelj. Posebno mladina se za Nnspro niki nas v svojej prekanjenosti dovoli se mu, kar tlrja j navzlic miniaterskej slavna vlada pomore vsaj do nekoliko onih iehke ideje vnema in jih s po8,bnim za- sumničijo panslavizma. Na vse pretego odredbi mestni magistrat postavlja v kot pravic, koje že davno uživajo drugi narodi. niulrtrijem neguje in širi. V svojih šolah hočejo mej nami najti sledove onih anti- slovenske uloge, čestokrat pusteč jo ne-Slovani hočejo to doseči a prošnjo, po- Italijani izrej.ijo zadostnih veščih mlaJ.h avstrijskih iu.z< rov, ki tako krepko že po-' rešene ; vsakakor pa dobi stranka na svojo atavno tirjatvo ; pri tem dajejo vladi dokaz ki bodo p(,w„.jie visoko nosili na- ganjajo mej njimi, namreč — odpadništva'; slovensko ulogo laški odgovor. V šolah, avoje prisrčne udanosti in zvestobe — ali rmjm) ZHijtaV() iralijanstva. od Avstrije. Živečim mej njimi in imajočim ' tudi državnih, so z našim jezikom postopa en cel Italijanov t P , d( ])tT|aja napram tej oči o širečej z njimi opravka, vočkmt se nam je pri- prezirljivo; slovenska ljudska šola v Trstu Le poglejmo jih! V minolem letu so »e demoralizaciji in raznarodovanju P Lah potilo, da smo naleteli tudi mej zmernej- za preko 5000 slovenskih otrok oatane še večkrat javno pokazali, koliko jim je mari j« premeten politik. Da samega sebe osveti šimi jih enake nazore, ki si jih osvnjuje dalje piurn desiderium. za državo, čije so podaniki; z očitnimi jn olepšn, stavlja drnge v temo in nečast. oaobito tuladina, Lehko rečemo, da je Ali čemu bi ponavljali vso vnebovpi-politiškimi demonstracijami zavračali soVavojih vrstah ima zgovornih moči, od- devet desetin tržaških Italijanov ie pre- joče krivice, ki ee nam gode odstrani njene odloke; v zadnjej javnej seji avo- vetnikov in pravoslovcev, koji s sv<.jo je- pričanih. da je mej Slovani panslavizem1 raznih oblastev. Slovenci v Trstu in dru-jega politiškega društva so se rogali celo žično učenostjo vodo dotično kroge slepiti vkorenjen ; da, ceio v merodajnih krogih'god po Primorskem zahtevajo, da se jim državnemu zastopniku. V tem, ko Slovani ter kaliti vodo. Vrže kamen, a skrije roko. se ta misel Siri it. s« čestokrat celo našim dovoli to, kar se je Lahom že davno do-povaod pokazujejo svojo prirojeno udanost Slovana opisujejo ti zgovorni jezičniki patrijotiškim društvom meri z enakim me- volilo; prosijo vlado vsaj elementarnih do vladarske hiac, v tem ko se v naših kot narod državi nevaren, p;oječ pansla- rilom, kakor onim dvomljivega mišljenja — pobojev, da njih rod ne pogine pod tujem društvih goji najprisrčniša zvestoba in lo- vutiške namene, ciknjoč na Rusijo. Se ve, mnogokrat nas celo jako strogo potipljejo. vpljivom. V prošnjah svojih naglnšajo jalnost, goje oni v svojih društvih, v javnih d« v tem merijo vatel po sebi. Prepričani In vendar o panslavizmu mej nami in se opirajo na slovenski neomadeževani uradih, šolah, posebno pa po časnikih BO svoje misije, pripravljati te dežele za Slovenci ne more biti govora. Nikdo ne patrijotizem, na uzorno zvestobo, ki so jo nekak doli, ki Avstriji veje neprijetno in mater Italijo, in v temu prepričanju vidijo »101 e i,i nikjer zasledili mej nami enakih vsikdar slovenski sinovi skazali cesarskej .... nevarno. tudi y nas rublje in kopejke, koji so nas teženj. Panslavizem Slovencev obstoji samo hiši; zahtevajo zakonitim potem, kar jim Poglejmo s.imo bodre Člane telovad- podkupili, da na prav ljamo pot Rusiji. Nj.h v domišljiji Lahov in Nemcev, ki s tem je v državnih zakonih zajamčeno — ali nega društva „Ln^one Ginnastica" ; po- mišljenje lehko spoznamo po njih sumnji- pritiskajo na vlado, da strogo pazi na nas. vlada le noče vališati njih tožnih vsklikov, glejmo v delalsko društvo „Operaia* — čenju. Panslavizem v Trstu iznašel je poluuradni jim noče vslišati najprvo želje, niti jim PODLISTEK. Sobotno pismo. j>a kot — nas Slovence šeiplje baron — budemo Slovani v Avstriji še „temeljitejše" poštenega fanta, toda — iz tega računa Gautsch, minister za uk in bogočustje, „gibati* začeli! ... ne bo nič, hajd, z Bogom! . . . Gospod ža'ibog! . pa _ ka j menite gospod urednik,' urednik, li veste kdo so s svojim suuini- Pa zdaj se vrnem k nekem drugem kaj je prišlo meni ravnokar na misel P — čenjeui — blamira?! — Jaz vem! Gadobl'r, svutojaiiški puščavuik. i — orkanu. Letošnje leto so narodne vele- Li veste kaj P Pozor! Ko sem cul te dni Jaz tržaških iredentačev in Spodnje-(»Javnosti, slavnosti, zabavo in veselice z in bral še več, kako begajo irekatere ner-1 Štajerskih Nemcev in nemškutarjev ne po- in brez programa — med „nami* kar na vozno bolne požidovljene kristjane in žide i znam osebno, pa ko bi prilika nanesla dnevnem redu, to pa ne le v Kranjskej, naše veselice in slavnosti, in opazil in! voliti, kateri izmed teh so mi ljubši, rekel. nego v štirih kronovinah na mah, in jaz ćul, kako kriee o demonstracijah, pan-: _ . bi: nemškutarje imani rajši, dočim bi ire-; se le čudim, da nam politično oblasti še slavizmu itd. — prišla mi je ta-ie naum:1 ZdUlflKIljBnOSt. dentače in Nemce prepustil kakemu trdnej- j meje ne zapro in no postavijo kordona, Pred č-trt letom oženil se je moj sosed ' Spisal Oorevinn. šemu — želodcu! To pa zaradi tega, ker ' da bi tako »abranili (zavrli) drugemu z — UibHn in bil je v zadregi, kako bi volil,' Dasiravno se ta izraz ne nahaja po j«? med^ avstrijskimi Slovenci še vedno (drugim tekmovati (p, ti, piti, plesati in pa da bi so pozneje ne ke.»al ! Doma je ob- vseh slovenskih krajih, ima vendar toliko odveč Nemcev in Italijanov in med temi: ~ „kvasati"), — kar pa bi jaz storil, da ljuboval „ purgar« k o" izrejenej ljubimki do občnosti, da ga pri sedajnem namenu kot Židov in iredentovcev, nego pa nemšku-jsem minister notranjih ... in za lak čin zadnjega meseca „da bo njegova", hudobni edino pravega moremo rabiti, tarjev, ki vedno bolj ginejo s tega sveta* „korajže" grabil bi hvalo od vsega „omi- Bvet jj pa dejal, „da to ne bo res«; po- Vzeta je ta beseda iz čisto domačega kakor bi jih žrla kakšna peronospora, prav Ranega sveta", — kar so (oder aneh nicht,' tem pa je prišel čas — resnobe in — jezika; kaže nam tudi že sama na sebi za prav filoksera vastatrix, in tako ne bode >as dasselbe ist.) izvestno le: Madžari, fant si je premislil ter šel iskat neveste svoj pomen, kakoršnega jej priprosti kmet jih ostalo za prihodnjost niti za seme, če j Nemci in — vrag sam si ga vedi — kdo v tuj mu kraj". In — sam si jo je tudi sam daje. hc ne bode ohranil kakšen uzorec ali pa še; vsi drugi smo pa. brez zamere: kar | izbral nevesto, (ki jo zdaj tudi njegova Kaj pogosto se čuje govoriti, dajeta „mušter" teh Kranjskih in pa Štajerskih , od muh. dasiravne nekaj več, kot svet Banja,' žena). — Zdajci pa se je vnel srd v srcu ali oni zamaknjen v molitvene bukvice, nemškutarjev. — Ako bi imeli poginiti vsi, j bi dejal! - ! prevarane deklice in jela jo s pomočjo ako v njih čita s posebno pazljivostjo, ne rajše bi videl da bi šel — minister Gautsch, j Da se Slo — venci v Avstriji baš v (druzih tovarišic "udrihati po ubogem Ur- meneč se za prikazni in dogodjaje, ki se ker minister se kmalu dobi ali vsaj na- tem stoletji nekoliko bolj „gibljemo", mi' banu .... Tje na dom neveste je šla okolu njega više. Človek, katerega pre-redi, ne tako nemškutar, ki je — bastard; sami ne moremo za to, da pa naše čudne j dvojica srditih iti „opisovala" je tega fanta magujejo skrbi, jo v svoje žalostne zadeve med Nemcem m Slovencem, sicer pa čisto! sosede to- in onstran Litave pri tem ne- proti starišem nevestinim, — a ti neso tako vt^pen, da niti ne vidi, da ga Boaedje nedolžna „živahca", ki ne piči ni kot gad koliko „zebe" — kaj nam to mar! Boga j nič verjeli, češ: Vi ste dokaj slabši, nego opazujejo in ne občuti vtisa njih govore-a tudi ne ugrizne kot — polh, še manj naj prosijo da ne bodo — zmrznili, ko se 1 ženin moje hčere, itd. — Vi le sumničite nja. Ljudje pravijo, da je zamaknjen. Iz dovoliti vsaj deseteri del onih pravic in svobode, ki jih bogato vsipa drugim narodom ! Divni Cambon outi se celo poklicanega obžalovati vlado, da nanj Slovanom vse dovoli, v tem ko Lahom pravice krati! Proti našemu opravičenemu delovanju in in zahtevanju postavili so se Italijani, oprijemši se reakcije. Cambon v zadnjem zborovanju društva „Progresso" in vsi časniki soglasno pridigujejo boj proti našej narodnosti in reakcijo proti vladi. Moremo li mi Slovenci na to molčati vladnim zistemom; „Progresso" pa smatra tudi liberaluo Avstrijo za svojega sovražnika, katerega je treba pobijati z vsemi sredstvi, kajti „Progressu* je bilo mari le za Italijo in pa za Trstin Istro, kot neodreieni pokrajini*. — Pozno je došlo to spo* znanje, a došlo je vender-le. Tore/' društvo „t*fogresso" so tudi razpustili. Bil pa je tudi skrajni čas, kajti to društvo ni hotelo poznati ni avstrijskih zakonov. Počasi bode vender-lo prodrlo ter mimo glodati, kako hudobni tujci • pravo spoznanje. tržejo iz našega telesa n jega najboljše j Sodeč po izjavah italijanskih listov, ude P Ako so gospoda Lahi tako drzni, čejo nasprotniki naši od deželnega zbora da zahtevajo reakcijo proti vladi, ako bi Poreškega zahtevati, da uniči voli-se predrznila nam biti prijaznejša, se li te v dra. S t a n g o r j a. To je že skrajno-ne bodo oprijeli naši poslanci zmerne Mi sicer radi verjamemo, da gospodo go-opozicije proti onej vladi, ki noće rostasna blamaža, ki jih je doletela, strašno slišati tožb in prošenj ? Ne bodemo li do- peče, ali nekoliko čuta do pravice morali kazali istej vladi, da je tuja izmišljotina, bi vender gojiti vzlic vsej nervoznosti. panslavizem le — prazen strah? — Takim postopanjem doveli bodejo ves konstitucijonalizem in parlamentarizem ad ____ __ndsurdum. Dunajski „Vaterlanda obsoja prav dobro take čine politišktga nasilstva pišoč: „Nemško-liberalnim listom z Volo-skega došli telegrami nas pripravljajo na to, da bodo italianissiini zopet začeli staro igro: razveljevati izvolitve njim neljubih Kako se časi prcminjajo in žjimi tudi °8eb' Jav|iajo namreč, da hoče razvelje-mišljenje človeško ! Klasična priča za to vati Tolitev dra- Stangerja in da se je v trditev je naša „Tneeterica". Kolikokrati ta name» že vložiJ protest radi moogih nas je ta list prisilil do polemike radi njega, d°godivših se nepravilnosti. Zakaj se ven-iredentovsko rogoviljenje prikrivajoče pi- der «ta''a»i«™ni toIik() trudijo z izstika-save. Kdor si je koli upal z resnico na nJem P° nepravilnostih in sestavljenjem dan, bil je — ovaduh in zlovoljec. In p™testovP! Vsaj vender vedo, da itali-sedaj P S e d a j piše „T r i e a t e r i c au jan8ka večina ister8kega deželnega zbora vsaj p rib ližno tako, kakor smo umo ™*''eljevati volitve, ki so se izvršile i sali mi. V svojci Številki od četrtka J e d n 0 8 1 a 8 n 0 in brt}Z "»kakih nepravilnosti". taje storil potrebno za svojega ljubljenca, j tudi mnogo ljudstva. Visokoredni g. grof Pisatelj teh vrstic je bil sam na dotičnem [ Karol Lanthieri poprime besedo in v ob-mestu in smrad iz onega kala je bil res j širnem govoru razklada življenje in pre-A" k:i" ----: Tt- vzvišena dejanja Njeg. Veličanstva, na- vdušuje k zvestobi, lojalnosti in vdanosti do vladarske hiše in milega cesarja ter vsklikne : Živijo naš cesar Franc Jožef I.I Navdušeni giomeči „živioklici14 vseh navzočih se odmevajo od vseh strani. Godba zasvira cesarsko himno. Poprime besedo predsednik društva, gosp. Jacobi, in odzdravlja z vnetim govorom predgo-vorniku. Temu govoru sledi slovesna izročitev diploma častnega uda g. Ferdinandu Perozziju, posestniku in predsedniku vinorejskega društva v Dornbergu. Gosp. predsednik našega društva povdarja zasluge častnega uda za domovino in za ve-ostala naša trobojnica zadnja ter nekoliko teransko društvo, vsekakoršno nesebično takošen, da ni bilo skoraj obstati. . Do-mačinci iz Lonjerja bo se pritoževali proti pisatelju teh vrst vsled tega in večkrat prosili, da bi se objavilo v „Edinosti". Sedaj pač vidijo domačini II. okraja, koga so si izvolili svojim poslancem I * * Slovenske zastave res bodejo v oči naše magistratovce. Pred nedavnim časom so imeli Proseski fantje svoj navadni ples, na dotičnih mlajih pa razobešene zastave, med kateri je bila tudi naša trobojnica. Ravno oni dan pa je nastal dež z vetrom, in Proseški fantie so morali odstraniti zastave. Slučaj pa je ravno hotel, da je časa plapolala v vetru in dežju. VBled prizadevanje njegovo, da se povzdigne- tega so bili pozvani dotični fantje na ma- blagostanje ožje domovine na višo stopinjo gistrat in obsojeni na nekaj goldinarjev in izroči mu diplomo s klicom : Živijo naš globe! — V Barkovljah je pa razobesil sobrat, naš častni ud! Vsi navzoči zakli- Politični pregled. Notranja dežel«. neki IGletni deček malo slovensko zastavico, katero je sam naredil uprav v dan poroke Nje cesarske visokosti, nadvojvo-dinje Valerije. Deček je hotel slaviti s tem srečen dogodek v cesarskej hiši, magistratni ljudje pa so mislili drugače. Očetu tega dečka je prišel namreč od magistrata list, v katerem se inu naznanja, da je kaznovan z globo petih goldinarjev vsled razobešenja slovenske zastave! čejo znjini „živijo* in godba zasvira. Vidno ginjen novoimenovani častni ud zahvaljuje se za skazano izvanredno čast, opazuje, da le nekaj mu greni srce, misel namreč, da n« zaslužil take časti. Da ljubi cesarja in domovino, to si ne šteje v zaslugo, uuipak v dolžnost, snj vsak pravi tudi najubornejši Slovenec je zvest in vdan svojoinu prilubljenerau cesarju in ni ga pravega Slovenca, da bi ne ljubil domo- p i s a i i m i. v svojej polemizuje namreč naš nemški list z Dunajsko „N, Fr. Presse", katera poslednja je sicer obsojala zločinstva iredente, a zajedno menila, da velikih in odločilnih tržaških strank ni smeti dolžiti iredentiatiskih tendencij. Take trditve izvirajo ali iz namena, vedoraa prikrivati obstoječe odno- Iz Ogerske dohajajo nam vesti, katerih ne moremo prav verjeti. Te vesti nam trde, da proračun za leto 1891 ne kaže ni krajcarja deficita in da je toliko denarja po državnih blagajnah, da je mogla vlada v kratkej dobi denarnemu prometu iaje, ali pa iz Spoznanja razmer in osob. 18 mi,ij°noy na ra»P0,»g«nje dati-lato misel zastopa tudi „Triesterica" v, Vnanje države. reČenem svojem člank u. Ta list piše : „N. Avstrijski kabinet prijavil ie Fr. Pressett so bode sama čudila, ko izve ™ Srbskej vladi svoje pogoje, da o razpuščenju društva „Progresso« in ko 86 odpravi radi uvažanja prašičev nastali izve razloge temu razpuščenju — da sta 8Por- P0K0ji 80 sicer trdi> ali glav,,a «tval' Potem lahko vsakdo sodi o naših razmerah j vine. Da simpatizuje z našim društvom, in — našem magistratu! to je njegovo prepričanje ; čast torej, ka- + * % j tera se mu danes hka/ujo, so mu zdi pre- Duh Tridentincev mora biti pač vse! vi8oka > obljubuje t bodoče se svojim mi-drugo nego Avstrijski, kar kaže sledeči, slenjein in dejanjem vrednega se skazati dogodek. Pred nedavnim časom seznanil jte ćasti in in ▼^klikne : Živijo naš cesar! so je neki naš dijak na nekej šoli na! Žive,° društvo! Gromoviti ži- Nižeavstrijikem z dvema dijakoma, rodom viJokIici 80 odmevajo. V znak posebnega Tridentinca. Ta dva dijaka sta mu zatrje-1 Prijateljstva poljubi ga g. predsednik ve-vala, da dokler nesta prišla na Dunaj, nesta iranskega društva v navzočnosti zbrane še nikoli slišala avstrijske himne'svirati, množice- Na to sledil je skupni obed. K niti da nesta poznala avstrijske zastave! mizi' za to P^vljedi, sedlo je nad 50 Več o tem, mislimo pač ni treba omenjati.! °8eb' to jw vetera»> iz Rifenberka in Dorn-i j berga — njim na čelu g. predsednik Ja- * * cobi in g. nadpoveljnik grof Lanthieri — Z odpravo proste luke v Trstu pre-f'in drug| g08tje bila namreč postopanje in tendenci j ti rečenega društva proti« p a t r i j o t i š k a , p r o t i a v s t r i j s k a in državi sovražna. Tej zmoti se je, da jo enkrat storjen začetek pogajanjem. Ruski minister G i e r s vzprejel je te dni več članov diplomatiškega osobja, kit- sicer ne smerno čnditi. Rečeni list („N. F. terim j° zatrdi|. da je povsem zadovoljen se sestankom v Peterhofu; sestanek ta je — tako je rečeni minister zatrdil — na novo utidil dobre odnofaje mej Rusijo in Nemčijo, kar bode zdatno pripomoglo, da so vzdrži mir. Sedem častuikov avstrijsko vojne mornarico bilo jo v a v d i-jenciji pri papežu. Avstrijska vojna ladija „Minerva* priplula je namreč v italijansko pristanišče Oivitavechia. Sedem častnikov te ladijo prosilo jo pri sv. Očttu za avdijencijo, katero se jim je dovolilo najljubeznjivejšim načiuotn. Pr.a) je liberalen, društvo Progrenso" j« bilo tudi; zato pa so bile simpatije Dunajskega lista na strani „P r o g r e s s a*. Ali razlika mej listom in društvom je vender-le — vzlic liberalne j smeri — povsem različna. Dunajski list želi liberalno Avstrije z liberalnim teh dveh slučajev navadnega življenja sledi pomen napisa. Moremo torej lehko reči, da nam beseda zamaknjenost kažo stan človeka, v katerem je vta duševna moč naperjena na eno samo stran, med tem, ko so vsi drugi mogoči duševni delokrogi popolnoma pozabljeni. Človek je tedaj nekako odmaknjen navadnemu življenju in navezan na eno samo duševno opazovanje. Psihologi so meneitja, da je zamaknjenost duševna bolezen ; filozofi priznavajo, da je temu tako, razločujejo pa vendar dvojo vrsto zamaknjenosti ; ena je ona, štaba prekuhane cikorije. Ta človek je bil ki se pripisuje notranjim, če tudi po nekdaj več narodnjak nego drugo, a hre-zvunaujih vztocih vzbujenim, telesnim bo- peneč po „nebeškem veličanstvu1* Poldeta lestnim nagonom, ali da rečemo kar na- Mauronerja, vrgel se je v njega naročje, a ravnost: bolesfnemu atanu čutil in središ-; ta mu je pripomogel pridobiti „živega bika11, čema živcev. To vrsto zamaknjenosti ime-; In za ta dar bi se ta mož združil tudi s nujejo: naravsko zamaknjenost, ker izvira i poznanim „nebodigatreba!" Radi tega je drugačijo se nrjbrž tudi politični odnošaji okoličanov. Od celega srca je želeti, da bi spadala pod c. kr. policijsko vodstvo. Pri tem je res že čudno v okolici: Ako se hoče napraviti veselico v Rojanu ali na Greti, javi se to c. kr. policiji, če so napravi pa veselico v Ilarkovljab, javiti je treba to že na magistrat, kateri deluje tu kot politična oblast. Pri tej priliki ne moremo zamolčati razlike, katera vlada mej eno in drugo imenovanih pol. oblasti. Seveda, vsi okoličani bi želeli, da se koj oproste moči slavnega magistrata ! Pisatelj teh vrst jo govoril minole dni z nekim višjim policijskim uradnikom, in v tem pogovoru se jo izražala obojestranska želja, da bi spadala vsa okolica v področje c. kr. policije, kar se morda zgodi o priliki odprave proste luke. Mogoče bi kaj pomagalo k temu, Med obedom vršile so se napitnice prc-ivitlemu cesarju, avstrijskej armadi, nadvoj vodinji Matij Valeriji in nadvojvodu Frančišku Salvatorju, Dornberškim in Rifenberškim veteranom, g. predsedniku in nadpoveljniku veteranov, gosp. Goglia, vodju oddelka, novemu častnemu udu itd. Vso napitnice bile so z burnimi živijokiici sprejote. Posebno živo bila je sprejeta napitnica, katero je g. Perozzi z živahno besedo izrekel gospodoma predsedniku in nadpoveljniku veteranov. Živijoklicev ni bilo ne konca ne kraja. Ginljivo je bilo videti, kako so sedeli pri eni mizi prav bratovsko ; visokorodni in odlični gospodje z bornim kmečkim sinom. Med obedom svirala je godba. Po poludanskej službi božjej pričel se je ples in trajal do 10. ure zvečer. Ob namen. DOPISI. Iz 8podnje okolice, meseca avgusta 1.1. [Izv. dop.j V Lonjerju, to je v II. okraju okolice, se nahaja nek član generalnega ako bi se delovalo od naših strani v ta nQČi apuš6a|i 80 8e un,etni ognji. Vsa ve selica vršila se je v najlepšem redu. Da je svečanost tako sijajno izpala, imamo hm tudi zahvaliti p. n. gostom, kateri so nas počastili v obilnem številu. Resnico govorimo, ako trdimo, da Doruberg je doživel le malo takih svečanosti in da je bila ta svečanost dokaz ne le naše vdanosti, ampak vsega našega ljudstva do presvetlega oesarja in Habsburške dinastije. Radostno se bode vsak spominjal tega dne. J. B. podžupan in veteran. iz naravskih v/.rokov. Druga vrsta zamaknjenosti pa nastaja po božjem uplivu, tedaj na čeznaravski način, radi česa se imenuje čeznaravska aH čezuatorna. Naravska zamaknjenost more se pro-vzročevati po umetnih, ali bolestnih nagonih moJgan in v obče živcev. (Daljo prihodnjič). ou največ pripomogel, da je bil izvoljen v II. okraju okolice rečeni sovražuik našega rodu. Ta mož pa ima čudodelen upliv v svojej vasi. V Lonjerju so nahaja uprav pred njegovo hišo smrdljiva luža, katera je o poletnem času tudi zdravju škodljiva. Vsi domačini so zato, da se prenese ta (kal) na drugo mesto — bolj izven vasi — a ta mož se je zatekel k Maiircnerju in U Dornberga dne 27. avgusta. (Njeg. Veličanstva presv. cesarja rojstni dan.) Dne 17. t. m. praznoval je naš oddelek veteranskega društva rojstni dan Nj. Veličanstva presvitlega cesarja s posebno slavnostjo. Že ob zori naznanjuli so streli iz možnarjev veselo dogodbo, da je doživel presvitli cesar svoj 60. rojstni dan. Dornberg je bil praznično opravljen, zastave vihralo so raz hiš in videti je bilo le vesele, navdušene obraze.Veterani zbrali so se ob 9. uri pri pošti in pričakovali prihod gospoda predsednika iu nadpoveljniku, grofa L a n h i e r i - j a, katera došla hila sta navdušeno sprejetu. Ob 0. uri korakali bo veterani k sv. maši, katere se je udeležilo obč. starešinstvo in velika množica ljudstva. Pred sv. mašo imel je gospod župuik nagovor. Po končanem sv. opravilu podali so se veterani, spremljani od množice ljudstva v gostilno „pri»Veteranu", kjer je bil napravljen okusen šotor iz zelenega vejevja. Tam se je bilo zbralo Iz zelene Štajereke (lav. dop.) Poto-vaje pripelje te pot mimo cvetočih livad, plodonosnih polja, zelenih gozdov iu bistrih potokov. Pelje te pa tudi mimo skalnatih tal, mimo strmih pečin, groznih prepadov. Variatio dileeta, pravi latineo. Pač bi ao človek naveličal, če bi vedno gledal jasno nebo in zlato solnce. Saj, ko se o vročih poletnih dneh vzdigujejo sivi oblaki, ga to veseli, upajočega blagodejnega dežja ; a če mesto tega nastane strašna nevihta, „vi gaj o strelo ter ho vsuje pogubonosna' toča, ah tedaj trepere človeško srce in želi si spet jasnega dne. I jaz želim si opet jasnega dne. Potovaje me namreč pripelje cesta v prijazni trg L. Bližaje se trgu, premišljujem, kako tudi tukaj nadvladuje nemška kultura in da je slovenščina dobra kot občevalni jezik s posli, kakor se je izrazila neka gospa na potovanji i/. Ljubljane na Hrvaško. A glej čuda — nagovore me slovensko ! Ste-li razumeli {prvič Blovensko — od sinje Adrije do zelene Drave. Presenečenje bilo je tako veliko, da me je spravilo skoraj v zadrego. A bila je to brezkonečna radost, prijetno iznenađenje iu spoznanje, da so ti senčnati gozdi, ta ravna polja, ti zeleni travniki, slovenski, da moči deroča drava slovenska, a ne ponem-čurjena tla. Vidi se ravno tukaj, da zamore tudi posamični človek mnogo koristiti narodu svojemu. Tukaj je duša slovenskemu življu g. F., predobro znan slovenskemu občinstvu. Osoda je menda o pravem času po-stavila sem tega izbornega moža, da z besedo in peresom budf, vabi, kliče, navdušuje. Velike zasluge ima tudi g. Š., ker se toliko žrtvuje in trudi, da si je izvež-bal tamburaški zbor iz samih kmečkih fantov, kateri kaj pridno napredujejo. Sploh čast vsem gospodom, kateri s petjem, navdušeno besedo in dejanjem delujejo ter krepko stoje na braniku proti potujčeval-nim silam I Le složno bratje : Orodje v desni, v levi meč, Svoj dom gradimo si boreč, Napadnik mora pasti! Naš svoti dom pa vzrasti! Sreča je pač minljiva na svetu, zato morala je miniti tudi sladka omama, miniti nadeja, da je spodnja Štajerska edino •lovenska, miniti je moralo prepričanje, da je povsod kakor v trgu L. Osoda me zanese v mesto O.. Veselo korakam po pekočem solncu, v svesti si, da dobim gostoljubnih slovenskih src, pri kojih se odpočijem ! A groza, glej strašan zmaj bo privali nasproti ter ima na čelu debelo vtisnjeno: „Deutsche:' Schulverein*. Iznenađenje bilo je spet tako, da ne vem kaj bi. Bežati ali ostati ! Naj bo, ostanem in prepričati se hočem, kako in kaj. To društvo je napravilo izlet na slovenski travnik. Glava celemu društvu je predsednica, bleda koščeua prikazen, katera vleče za seboj celo procesijo trskavih stari-kavih gospodir on, koje še upajo : „untor die Haube zu kommen* ! Društvo ima še par golobradih študentov, pur starcev, a celo kopo malih otrok, pribodnjost iu upanje še lepše in še jasnejše bodočnosti nemške kulture ! Vsa ta garda jo na travniku pela, igrala, jedla in pila, pntern šla okoli mesta z godbo in bakljami kričaje : hoch, hoch ! To je bita nevihta, to je bliskalo in gromelo. Kak grozen, nestrpljiv dan ! Zdelo se mi je, da vidim Slovenijo žalostno razjokano iu da nje odpali sinovi mečejo vanjo pu-Šico od vseh strani, a da nje zvesti otroci ne branijo svojo drage matere .Slave", da atojč, gh'dajo — in mnlčć. Tolažilna misel nam bodi vsaj ta, da moža, pravega moža ni bilo med njimi. So li izrodi možje P A zavednih mož in žensk ima mesto O. z okolico tudi. Tem kličem le hrabro naprej,' ne vstrašimo se, ne vdajmo sc 1 Pod našo streho tuji rod Naj gost nam bo, a ne gospod, Mi tu smo gospodarji In Bog in naši carji ! D. se svojimi zahtevami, oni imajo postavno poverjene podpise in pogodbene potrdila. Le sedaj, ko so delalci to orožje v roko Tolmin, kjer je bil sprejem uprav veliča- delalci, da se prav gotovo in mnogobrojno noirečo za delavce, ako se jim Štrajk no sten. Sprejeto ga je uradniško osobje, na udeleže, kajti na dnevnem redu so važne j posreči. Delalci padejo v tem slučaju ie v čelu mu okrajni sodnik, društvo veteranov, stvari: 1. Obravnava radi slovenskega i ve^je moralne stiske, kakor so bili poprej; več drugih imenitnih oseb in velika mno- lista. 2. Razpravljanje o slovanskej k nji-j telesih opravil se jim pa ne more še voS žica občinstva. Ob prihodu zasvirala je žnici. 3. Volitev načelništva slovanskega' naložiti, kajti že dosedanje 12— 13 urno veteranska godba cesarsko pesem, na kar oddelka in dveh odbornikov v glavni od- delo utrudi človeka do skrajnosti. — Toda je neka deklica namestniku izročila Šopek bor. 4. Posamezni predlogi. — Zborovanje fitrnjk Tržaških kamenosekov se pa nij cvetic. Na večer je bil trg razsvetljen in bode v ponedeljek dne 8. t. m. ob 5. uri ponesrečil in delalci so popolnoma zmagali serenada. Drugi dan je obiskal Braško popoludne. Pokažite, da se zanimate tudi dolino in Grahovo. Mi upamo, da bodo za delalski qtan; naši nasprotniki naj se lojalne izjave nepokvarjenega slovenskega prepričajo, da Slovanne zaostaje zn dru- | ljudstva na Primorskem blagodejno uplji- zimi narodi. Slovanski oddelek.! dobili, bodo mogli čaa primerno porabiti v j vale na srce in mišljenje cesarskega na- Vabilo k slavnostni besedi Čitalnice' svojo izobraŽevanje in v vzgojevanje svojih I mestnika. Planinske v dan 8. septembra v proslavo otrok stanu primerno. To jim bode tein Vpisovanje V šole sv. Cirila in Metoda Miroslava Vilharja. Vspored : 1. M. Vilhar: ložje, ker sedaj znaša najmanji dnevni pri sv, Jakobu vršilo se bode 12. in 13. t. m. wNtt jezeruu( Qie.ftn zbor 2 Slavnostni' zaslužek 1 gl. 30 kr., mimo poprej 80 k r. j Za podružnico sv. Cirila in Metoda goVor> 3 w Vilhar: „Ludmila", dekla- Le v dobrej izobraženosti delavca tiči vsa na Greti nabrali so mešetarji na se. m ji v mflCjjH. 4> H< Sattner: „Nazaj v planinski! prihodnost, h katerej pa le dospemo po Opčinah 1 for. 12 kr., g. P. in F. zgubila rftj j« mefia„ zbor 5 m. Vilhar: „Župan", čitanju dobrih knjig in po podučnih kU- ! partido 28 kr. in mesto še enega litra izvirna ša]0igra v 2 delih. 6. Srečkanje. j ferencijah. Govornik je nadalje govoril o kr. ^ Med točkami svira Postojinska godba. Po' političnih pravicah delalcev iu o potrebi Za SV. Ivansko podružnico SV. Cirila besedi prosta zabava. Ples. Začetek ob poznanja postav ter priporočal je Jtudi, da In Metoda darovalo je več sv. Ivančanov ^g zvečer Vstopnina 50 kr., za družine' »c delalci umno vedejo, kakor dosedaj. dne 31. p. m. v kavarni „Tedesco" 1 gld. x g!d K obi,nj V(le|(,žbi u|jlldno Tabi V80!Ako se jim od vladnih organov krivica 30. — Podružnica ta i mu v nedeljo, dne UstUcv ueuimljivegu pu.inka in sklada-1 godi, iščejo naj po postavnem potu svojih 14. t. m. svoj redni letni občni zbor v te)ja> Odbor. I pravic. Mej Štrajkom outi so morali n&ii prostorih g. Nadliška. K temu zboru vabi pu|ja SB „ i|e. Q tuknjinjej' delalci marsiknka neosnovana očitanja, odbor vse svoje ude, koj. naj pr.vedejo deželnozbor8kej vo itvi v 8((hoto dn(1 8Q_ Delo jo le pripomoć , k, da mor, mo živeti; tud« druge, društvu nepoznane rodoljube. ^^ morom Vfla) .. ^ Be ^ in tlli ^.tovarno le delo, toda no samo Pri /-boru vsprejemaia se bode tud. let- |

. za posamičnike, ampak za vse. To je naj- ,,,na' tela je videti, koliko močna more biti huJga ra,lft «l"veštvn, ako je toliko ljudi ......."jo smo za družbo sv. Cirila in Metoda 2 gld tela je videti, koliko močna more biti m,Jsa mmi "'oveštva, ako je toliko ljudi Popravek. V predzadnej, Številki jav, , ^ ^ ^^ ^ hrC7j delai Ui bi rfldi deIali< Govornik jo ,, da so rodoljubje * Skofji loki'nabrali bi, vw|jki p|)(,Mnjk PoWo Warjnon} ki je konečno priporočal osnovo posebnega druš- družbo sv. Cirila m Metoda 2 gld. 60 .... „ , _ . , „ ,.. « , . ' h« « nbrumtm ini«,«*,.* dohil 252 glasov ?n mesta Puli in Vodnjan,tva v ol>rambo interesov delalskega stanu, kr. To je bila pomota, kajh nabralo »e je ^ j(j bj,w Tpigallih rj7Q v(j,ijcev jznjed Vse to je ponavljal tudi v laškem jeziku teh je palo na edinega kandidata P. Ma-,Po tem J® bil "prejet dotični dnevni ' rinonija v Pulji 140, v Vodnjanu 103, rod' 1,1 8,,od Je »»pravil jako dober skupno 252 glasov. Conti, Pulji, je dobil lansko leto ( lJub1, 465 nasprotnega kandidata, dr. Bossi-ja, 8tvftr« ki je 1111 dnevnem redu ; in delalci torej 175 glasov večine in vendar so ga san i p'ipomoći, da se to vprašanje 1 gld. 62 kr. „Tržaški Sokol" odpelje nocoj ob 6-30 m. h poštnim vlakom k Celjskej 8kupno 252 g|asov> Co||t| c kr; . f y ntis „a vrlo naše može, kateri so prepn- slavnosti. \ Ljubljani počaka „metane*-, Pu)jj doW, Janpko leto fl40 ,„ oti čani, da je delavsko vprašanje nnjvaif.ejsa da so potem skupno odpelje z „Ljubi. ______A________j *" " ...... Sokolom*. I. občni zbor „Slovanskega pevskega zapodili iz zbornico sv. Frančiška v Po- U*H»<> društva" Tržaškega bode dne 16. septembra reiu. Po]do pa ni jme, protjvnika in dobu Žrtvi petardovcev izdrli so ranjeno t. I. ob 8>£ uri zvečer v prostorih „De- je )e 252 glasov vkupno, torej le 77 gla- oko. Nesrečui deček Rihard Boldrin je lalskega podpornega društva". Program: 80V već( nego je bila diferenca pri lanskej mimo prestal bolečo operacijo. 1 Konstituiranje. - 2. Vpisovanje novih volitvi. Lahi 10 flami „a gebi popttrjt,ni) > Medvedka S tremi mladiči klati se udov. — 3. Posamični predlogi. ker neg0 mog,i dobiti yei-]egn števiia 8v0jih po gQzdu Jn gožavj b,izu vaai 1},>zu|ak v Veselica društva „Hajdrlh" na Pro- pajdašev in pripadlih „Čičev" in „Ničev". gaškem okraju. Pred petimi dnevi prikazal seku. Izvršitev te veselice je bila taka, Glavarstvo je bilo vpisalo 62 volilcev v so je jeden teh mladičev vaškemu pastirju da bi bila v čast vsakemu, tudi večjemu litine, Uteri neso h'li vpisani pri zadnjih iz Bezulaka, pasočemu govejo čredo na kraju, kjer imajo ua razpolago obilo de- občinskih volitvah. Dr. Glezer je kot ud planjavi, kake pol ure daleč od te vasi, lujočih sil. Sijaj te veselice jo posebno volitvenega odbora proti temu protestiral, « jo je kmalu odkuril, ker ni imel korajže poveličeval slavni tamburaški zbor. Pri- čeS, da jo tako dopisovanje proti zakonu lotiti se sovražnika. V bližnjem ondotnem prosto ljudstvo je bilo kar oduševljeno. - (ker tako je tudi deželni zbor v zadnjem gozdu - Rakitna imenovanem - ima ta Glede petje smo pa kemstatovali veli- f zasedanju zahteval). Vlada je pa dala zverinska trupa svoj „glavni kvariir", ka- kanski — skoro neverjetni — napredok gkvarstvu nulogo, da mora dopristaviti mor naj lovci požurijo se oddat svoje — društva „Hajdrih14 od zadnje veselice sem. >„di one, kateri so po svojej službi stalni vizitnice Strokovnjaki v petju so se kar umi, red- v Pulji, akoprem neso bili tukaj za časa Naše kmetova,ce. kateri bi svoje sinove kej preciznosti pri proizvajanju posam.enih zndnjih občinskih volitev. Bali »o se pa radi iučili iacijonelnej vino in JHHlJjoreji pevskih teček - težko da bi se kje po ; Lahi, da jih bode druga stranka v zadnjem in |()h uujnomu kinetova,Ht ipo. deželi preciznejšo pelo. Pretežavni skladbi trenotku iznenadila ; povpraševali so pov- r0ČaD)0 igkreno kranjsko vi- B\ spomin M. \ ilharju" »n „Hercegovska- .„d, „li se kaj namerava. Ali vse je bilo nar8ko> 8adjarrtko in poljedelsko izvršil, .o uprav uzorno. Sodba poslu- mirno. Kandidat nam je manjkal. g()i0 na Grmu pri Rudolfu veui*. šujocega obenstva b.la jn soglasna, «-;Ko bi se bil ta prikazal, bi bil šunder yo]a ta je 8edaj pJp0|noma urejena. Pouk ražena v buruej pohvali. Igro .p,losof" „astal. i g0 JQ ob ^ ^ igral, so d,letantje odnosno diletantkmje, |z de,a,8kih ^^ „ (jam ^. y j ^^ krj 8,abi prav gladke in osob,to nam jo .zreč, ,vojo ne(Ieljll| dne aL ftVglMtHf bi, jo v Nabpe. fca8j ? Notranjjjka jo žw nekaj ,ft pohvalo gospej Baitoševej n, gospodični žini jllVni delalski shud, zaradi treh ku- sem pribežališče ogrskim in hrvatskim Kari se vej. Vdeležba je bil« „redno velika m0nO9ekaP8kih mojstrov, kateri nočejo pod-, vinskim fabrikantom, zbog tega si je tudi in so bili osobito dobro zastobuni Trst. • , „: m- •, \ .. * Hap, ;, n .. rp , . a\ . A ,P'«ttt> tr^sk, pravilnik; ti gospodarji že v marsikaterem ožim škodovala, kar ne Barkovlie m Unč ne. Tudi iz Sežane došeii fr* • t n r» : ; u.t i i . u . ; , ifl°: 8g* m CavH Robana, — kredita tiče. Nekateri krčmarji pnjdaRijo je zboren kvarlet. Po „besed,- razv,la;a Fr. Godina je odprI Bej<1| v«k,iknivAi |80 upmv htrastno s temi firmami, ter k«-se je kaj animirana prosta zabava Pre-;trikratni -živioll g0Bp0du okr. g,H J • ^ jzdt,|ke te .ftgtne .. ^ ^ pevali so zaporedno društvi „Ilajdrih" in' „Adrija", pa rečeni kvartel. Nekaj zborov so je pelo tudi skupno. Iznenadilo nas je, da so „Adrijaši" došli v tako lepem številu, vzlic „šagri" ki so jo imeli v Bar- varju, na kar so se vsi delnici — katerih že bil, da bi se boljša kontrola upeljaia jo bilo če/. 200 — Lahov in Slovencev — j prj tej manipulaciji, katere žrtva je ubogi odkrili in s živijo odgovorili. G. Godina, ]jud jn njegov denar! Basta ! Pot okolu sveta nastopila jo včeraj Domače vesti. C. kr. namestnik vitez Rinaldini potuje te dni po Goriškem. Dne 1. t. ui. šel je iz Gorico v Tolmin ; na poti je obiskal Solkan, Plavo, Desklo ter povsod sprejel čč. duh ovšćino, župane, učitelje in občinske • predstojnike. Lep sprejem je imel v Kanalu in bližnjih krajih. V kraju Ovink pri! Podselu si je ogledal novo državno cesto, Volče iu proti 5. uri pop, dospel jo y je govoril o potrebi, da se tudi v Nabre- . ,. , m ,. . . .. !žini ravna P° iiovem Tržaškem pravil- ' c. kr. korveta „Saidatt ; potovanje bode kovljah. Takim postopanjem se goji prava;iljku. TrŽH8ki dela,ci H0 Ž(J J(,sti žrtV()Vali vzajemnost. Društvu „Hajdrih" pa časti- za 8V()je 2boijfianje . oni Vam pot pri. tamo na lepem vspohu. prHvili jn ni treba druzeglli kako|. ,a ||jimi Veselica na Opčinah obeta biti v ne- iti. Govornik je povdarjal, da ako hočejo delalci resnično poboljšati svoj žalostni deljo 7. t. ui. Bijajna, luikor čujemo pripravljajo se pevci društev; „Velesila",1 položaj, siga morajo le sami zboljsati, „Adrija", „Zarja", „Zora" in „Ilajdrih" korporativno se je ydeležiti. Dal Bog, da bi se s to veselico na Operiski trdnjavici napravil važen korak. Tržaški izletniki odrinejo eni z zabavnim vlakom ob 2 popoludne, drugi pa naravnost po starej cesti. Vabilo na izvanredni zbor „Delalske zveze" v Trstu v ulici Farneto štev. 1. kajti navadno se gospodarji ne brigajo za to. Govornik je tudi priporočal, da naj so delalci iz vsake delavnice podajo k svojemu mojstru in mu po industrijalnej postavi, t. j. po 14. dneh delo odpovedo, aku ne bi dovolil pravična zahtevanja.V^e to jo raztolmačil tudi laškim tovarišem v njih jeziku. Ta je popisal štrajke, kateri Vabljeni so vsi udje in sploh slovanski so bili več ali manj zanesljivi in tudi opisal trajalo eno leto in pol; na ladiji je 300 oseb. — Mesec september. Matheu de la Dr6oi* prorokuje za ta mesec: Od 1 — 6. lepo sem ter tja plohe ; 6 —13. istotako ; ugodno vreme od 14—21. morje viharno; 21—28. viharji in dež; 28—5. oktobra suho vrfme. V morje spusta dne 25. t. m. novo križarsko vojn" ladijo „Ka'serin Klrsaboth" v Pulji,. Kumica jej bode Nj. Visokost nadvojvodinja Marija Valerija, kojej pripravljajo sijajen sprejem. Truplo utonjenca Henrika Cesare našli so dne 3. t. m., plavajoče na morju kaoih deset inilj od rta Salvore. V rokah je krčevito držal neko drevo. Prenesli ao je v Trst ter pokopali na mirodvoru sv. Ane. Vreme. Po strašnej vročini dobili smo ■opet hlad; poletje je minolo in prišla je že jesen. Čeprav je minoli teden nekoliko deževalo, vender so studenci in viri voda po okolici še suhi, vode sploh po-manjkuje. Iz severja nam pa dohajajo vesti o groznih povodnjih v Lincu, Pragi in drugod. — Menažerija Kludsky. Ta menažerija tsares zasluži, da si jo človek ogleda, kajti fideti je v njej lepih eksemplarov raznih divjih živali. Tudi produkcije krotilcev živali so zanimive. Slovanski Svet prinaša v 10. številki naslednjo vsebino: Izvršba narod»e avtonomije, — Zapadni kulturonosci in Slovani. — Obrtne šole tujčevalke. — O tehniških izrazih v zakonodavskem svetu: a) Slovanske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. Tržno poročilo. Cene »e raisumo, kakor »e prodaje na debelo blago za gotov denar). Sava Mocctk....... Rio biser jako lina . J»va „ . San t »K lina..... „ srednja . . . Guateinala..... 1'ortoricco..... Ban .lago de Ouba . Cejrlon plant. fina . . Jav« Malang. zelena . Catnpinas..... Rio oprana .... * lina...... „ srednja .... Cuila-llgne" ».»ubojih . . Kacisov cvet Isger Bengal...... Papar Singapore..... 1'enang...... Batavia...... Plrnent Jamajka ..... Patrolej ruski T sodih . . „ v zabojih . Ulji bombažno amerik. . . Leeee jedilno j. t', gar. dalmat. h certifikat. . namizno M.S.A.j.f, gar. Aix Vierge .... „ tino..... Eoiioi puljeski ..... d al mat. h cert. . . Smokva puljeftke v Hodili . „ v vencih . Limoni Medinu...... Pomerančo Puljesko . . . . Kandlji tiari l.a..... duim. I.». h cert. Ptmolli......... Ril italij. najlineji . . . „ srednji . . . Rangoon extra| . . . * l.o } carinom IU/ . . . Sultacine dobre Trsti . . Suho grozdje (opaia) . . . Oitoebe ......... Slanilti Yarmouth .... Pol®".- Vke s:bdite velikosti velike..... Sladkor cenrriltig. v vrebali i»ertifi*K. . . . FatolC'oks....... Mandoloni..... svotlorudeči .... lemnorudecM .... bohinjski...... kanarček ...... beli, veliki .... miniti, dolgi .... „ okrogli . . . mešani, štajerski . . Kaalo . . . . ...... Seno konjsko....... „ volovsku...... Slama......... C*n» od far. do for 100 K. 132,— 131— n n 128!- 1.9.- fl 114 — 1,6— n 110.- 112— n 11«.- 120.- » iaa.- ;3i.- « 137.- „ 131-t.— 16.- • 118. - 119- n —. - * n 114.- us!- n 11U.~ ii>.— n 2H.50 n 300. — 400.- s 20— 2| — * «1;— 68 - n 51— 52— o 52— 53— * 37— 37.50 ILH) K. 7.50 — « y— 9.- H 32.- 34— n 41 — 42 - H 44. - 45- 1» 53— 5l,- » «4 — t;6. II HO --9. - 02— * —• — y.5o _ „ 6.76 _ ti 18.- —.— zaboj 11.— 12.-- 100 V 1)5— « 5 —— - 9.25 9.50 - — » 87^ — » 2.00 3.40 2.8U 3.50 • 2.50 3fc0 Poslano. #) Ob priliki svojega izstopa iz začasnega odbora primoran sem resnici na čant sledeče prijaviti : Nij res, da mi je g. Anton Vodopivec odstopivši začasni tajnik, prigovarjal, da naj se nikakor ne udeležim shoda v prostorih „Obrtnega družtva* in da me je i h u j skal proti nekaterim ; šo prosil me ie, ■ naj dotiČnikom oprostim njih Častihlepje, ■ dokler ne dosežemo zaželjenega cilja. Naglica ipj nikjer dobra, je rekel polž, i«breko%anje tudi nij častno, ker odstopivši začasni tajnik je popolnoma korektno postopal in se z besedo in delom hvalevredno trudil, da pridobi več ko je mogoče delničarjev, posebno m< d delalskim stanom našega sela. Greta, 5. septembra 1890. Ante Pogorelec. *) Za stvari pod tem naslovom je uredniitvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva. I Javna zahvala V imenu svojem in sorodnikov se! najtopleje zah valujem vsem prijateljem in znancem ki so blagovolili spremiti k večnemu počitku zemeljske ostanke našega} nepozabljivpga strica gospoda I Štefana Kralja kateri je dne 1. septembra t. I. v 78. letu svoje starosti mirno izročil Bogu svoju! dušo. i K a n a I, 3. septembra 1890. Janez Kralj, neću k. Trgovski pomočnik za prodajaln ifo kolonijalne^ blaga /.eli po.I ugodnimi pogoji bodi v mestu nli na deželi takoj sprejet biti. Ponudbe naj se pošiljajo na urednjštvo tega lista pod naslovom „J. V> 5 10 goldinarjev gotovega zaslužku broz kapitala iti rizika ponudimo v>akem«, kateri bi s« hotdl pecati h prodajanjem postavno dnvoljenih sri».'rk in državnih papirjev. Ponudi >o pod naslovom „Losn" — An-noncen Expedition I. Danite ber g Wieu' I. Kumpfgasse 7. " 2_6 JAKOB KLEMENC trgovec 1—10 Via S. A n t o n 10. ima v zalogi velik izbor raznovrstnega lepega volnetiespej Hartosevi in g. Jok u iu naslednjim gt^podom za poklon jene darove: M. Lukša 5 gld., A. Rebek i gl., F. Dollenz 2 gld., tamburaši 1 gld., 30 kr., II. Viličić 1 gl., I. Godina 1 gld., grtflpa E. Mauroner 1 gld. Prosok 1. septembra 1890. Odbor pevskega društva „Hajdrih" Lastnik pol. družtvo ,,Edinost". Vinske stMato, Mamice za sadni sok m sadni moši najnovejše izborite konstrukcije s trajno delujočim dvostrokim pritiskom in z regulatorjem stiskalne sile. Garantirana delujoča sila! do 20"/o večja, nego pri druzih stlskalnicahi Odlikovane k prvo nagrado na državuej sadnej razstavi, ki je bila meseca oktobra letu 18H8 na Dunaju, o katerej prilik. ko te stiskalnice strokovnjaBki iz^kusili. SI0NE IN GROZDNE MLINE 10«=8 izdelujejo iu 7, Dunaja oddajajo PH. MAYFAHRT & COMP. Tovarne za poljedelske in vinorejske stroje, livarna za železo in kladivo na par. Dunaj II, Frankobrod na M. In Herlin N. Ilustrovani ceniki, prospekti iu pohvalna spričevala itd. gratis iu franko, uko se jih želi, Vssprojmejo so tudi zinoini iu solidni v.n-stopniki za primerno provizijo._ ya Tovarna za gips | fej različnih vrst na drobno in debelo. !H Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih j=| conah. 32—44 ijjra ____J Čast: nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta I okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovensklh gradovah i mjestah, sa so-lldnostl i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu JEDINU SLAVENSKU TISKARU U TRSTU Ista prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrati kiijijrotiskarskopi posla fe preporuka se osobito /.n ove vrsti tiskanje kao n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artiju I zavitke s napisom, prepomene karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, rofiiitnike, punomoći, cienlke, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, Izpovjedne cedulje, knjige Itd. Uvjerava se j). u. občinstvo, da će nam biti osobita brigu. p. n. naručitelje u Hvakoin pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. 1 Drži u zalihi (skladiseu) sve potrebne tiskanice i knjige Ka crkven urede. Onda imn na prodaj slledeee knjige : Kmotijsko berilo za nudalj«valnu tefuje ljudskih sol iu gospodarjev v pouk c vnn prijo »O nv£. sada IO tvrdo vezana......n. ®0 Sodnijski obrazci sastavil It. Trnovec . . n. Vili m Tel, prevod Cugnera ... . n. IO Ljudmila prevod .1 Lebaua.....n. U O Filip prevod Križmatm.......n. SO Antigona prevod Kriiinaua......n. 90 Trst in okolica oil Sile -......n. SO Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. SO j Istru pjesma „ A. K „ . . n. SO Ove su knjige jako prikladne /a darove o praznicili zalo ili si. občinstvu proporuearao. Kod naručivanju tiskanica i ijrug<>.^, molimo naznačiti t o o n o naručim i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuču se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. I/dajatolj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarn« Dolenc v Trhtu