Poštu ina plačana t gotovini Posamezna Številka t din Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV LETO III. - Štev. 21. NOVO MESTO, 23. MAJA 1952 TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA IZHAJA VSAK I'K Urit ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN TITO Brez uradne proslave, ki bi žalila | skromnost velikega ljudskega človeka, slavi 25. maja vsa Jugoslavija rojstni dan svojega največjega sina, maršala Tita. Slavi ga ljudstvo samo, brez pobude od zgoraj, spontano, iz lastnega občutka ljubezni in hvaležnosti do tistega, ki ga je povedel in organiziral v osvobodilni borbi, ki ga je z varno roko vodil skozi strašna vojna leta do slavne zmage, ki je naše narode iztrgal iz krempljev fašizma in iz krvi medsebojnega prepira, jih združil v bratstvu, zasnoval njihovo novo ljudsko državo in jim odprl pot k svetli in srečni bodočnosti. Naše ljudske množice so že leta in leta v stalnem stiku s svojim velikim voditeljem. Poslušale in odgo- goslavije, je pokazala, da nedavna sprememba imena aaše ljudske vojske ni bila le gola sprememba imena. Novo ime je bilo samo zunanja oznaka za izredni razvoj, ki ga je naša ljudska oborožena sila preživela vsega skupaj v nekaj mesecih po osvoboditvi Beograda, oznaka nove, najvišje stopnje, ki jo je naša oborožena sila dosegla na svoji slavni poti od prvih partizanskih skupinic do moderne, močne armade. V nepremagljivem, herojskem zaletu je zmagovito dokončala veliko stvar osvoboditve, uničujoč v ogorčenih bojih okupatorja in njegove izdajalske hlapce, ki na naših frontah niso kapitulirali niti iz zavesti gotove propasti niti iz politične preračunljivosti, temveč so se še po oficielni Kai hoče htušč in trušč krog nas? Kaj hoče hruSč in trušč krog nas? Petletka naša teče. Mi kar pustimo času časi Petletka naša teče. Ves naš odgovor, ves dokaz: Petleika naša teče. Visoko spoštovanemu tovarišu Maršalu Titu za rojstni dan OTON ZUPANČIČ (1949) varjale so njegovim pozivom v borbo, spremljale njegove besede in akcije, izvrševale njegova navodila ter se pri tem naučile, da se morejo mirno zanesti nanje in da ne bodo nikdar pogrešile, če bodo delale po njih. V najhujših urah, kakršnih je bilo dovolj v tej vojni, jim je njihovo moralno silo ohranjalo trdno in globoko zaupanje v njegovo hrabrost in njegovo modrost V urah uspeha in zmage so se zopet obračale nanj, da mu izrazijo svojo hvaležnost. Čim proslavi zmage v svetu borili z obupano zagrizenostjo, dokler ni bila tudi poslednja skupina z orožjem prisiljena k predaji. Toda politično delo ni bilo nič manjše od vojaškega. Niti ene evropske države ni, ki bi bila žrtev fašistične okupacije in ki bi, potem ko se je osvobodila z lastno silo svojega ljudstva* na dan zmage imela tako široko in trdno zgrajen, nepremagljiv temelj za svojo politično, ekonomsko in socialno obnovo, kakor naša od Tudi letos so množice delovnih ljudi vasi in mest sprejemale In pozdravljale nosilce Titove Štafete dalje je trajala vojna, čim bolj se je osvobodilna borba razvijala in raz-plamtevala, tem tesnejša in trdnejša, toplejša in iskrenejša je postajala povezanost med širokimi ljudskimi plastmi in voditeljem njihove borbe. Ko se je liku izrednega vojaškega voditelja, liku slavnega vojskovodje pridružil še vedno ostreje začrtani lik modrega političnega voditelja, lik izrednega državnika, ki je z varno roko vodil krmilo usode naših narodov, tedaj je med njim in našimi narodi nastala tako iskrena in čvrsta vez, s kakršno poprej niti eden izmed naših narodov ni bil povezan s svojimi voditelji, vsi naši narodi skupaj pa v vsej svoji dolgi zgodovini gotovo nikdar. Srca naših narodov so se zlila v eno veliko srce, ki je utripalo v srcu njihovega Tita. A ko se je vojna približevala h kraju, so bili naši narodi priče nove velike slave, s katero se je na večne Čase okrasila naša mlada Jugoslovanska armada, čudežno delo Titovih rok. Slavna velika poslednja ofenziva, ki je prinesla končno osvoboditev domovine in naših zasužnjenih bratov onstran starih meja Ju- temeljev prenovljena država. Kljub pobožnim željam sovražnikov in la-žiprijateljev, domačih in tujih re-akcionarjev po državljanski vojni v naši domovini, željam, ki nedvomno spadajo na smetišče reakcionarnega idiotizma, so naši narodi že za časa osvobodilne vojne same, že za časa hude borbe za osvoboditev, rešili celo vrsto osnovnih vprašanj svoje bodočnosti, z reševanjem katerih se druge države nepripravljene srečujejo šele po svoji popolni osvoboditvi. Naša država spada v resnici med tiste, ki jih je vojna najbolj razdejala, ki so dale najtežje žrtve, ki so jih najbolj ropali in uničevali. Toda kljub temu nobena druga evropska država, ki je bila okupirana, niti taka, ki je najmanj trpela, danes ne more pokazati tiste politične trdnosti in enotnosti, tiste notranje organizacije, odločnosti in umirjenosti, ki je tako očitna v naši državi. Razlog za to je prav v dejstvu, da je bila borba naših narodov proti fašizmu nepomirljiva, brezkompromisna, do kraja dosledna in do kraja resno pojmovana in energično vodena. Razlog je prav v tem, da so naši narodi med borbo za svojo osvoboditev izpod fašističnega jarma pravilno spoznali, da lahko zagotovijo svojo zmago in svojo bodočnost samo tedaj, če vse svoje državno življenje organizirajo na nov način. Toda pri tem velikem delu, da bi položili nove temelje za nacionalno, politično, ekonomsko in družbeno življenje ter napredek naših narodov in naše nove demokratične federativne državne skupnosti, gre prva in glavna zasluga Titu. Izredna nacionalna in politično morala, ki danes tako visoko dvigujeta najširše množice naših narodov, sta plod njegovega vztrajnega boja in njegovega modrega in pogumnega vodstva. On je tisti, ki je naše narode naučil velike resnice, da ni tako hudega niti obupnega po-.ložaja, iz katerega bi ljudstvo ne našlo zmagovitega izhoda, če se zaveda svoje časti, če ljubi svojo svobodo, če je enotno v pripravljenosti na žrtve za obrambo svoje neodvisnosti in za dosego svoje sreče in napredka. Popolnoma v nasprotju z zaključkom pretekle vojne so naši narodi danes prepričani, da jih tisti, ki so jih v vojni vodili, ne bodo prevarali, prav tako pa tudi zaupajo, da jih bo ista varna roka vodila tudi skozi nove, čeprav največje, pričakovane ali nepričakovane težave, ki bi nanje mogli naleteti. Zato v času, ko maršal Tito, ki zasluži priznanje vsega demokratičnega in svobodoljubnega sveta kot najdoslednejši borec proti fašizmu, sprejema od narodov osvobojene Hrvatske in Slovenije navdušene pozdrave, vsa domovina prekipeva od čustev največjega priznanja in brezmejne ljubezni, zaupanja in vdanosti do svojega velikega voditelja. Kakor so bile ta ljubezen, zaupanje in vdanost včeraj velike, so danes še večje in brezmejnejše. Spontano in radostno ljudsko proslavljanje njegovega rojstnega dne je najboljši dokaz za to. Ljudstvo in Tito sta na veke zrasla v eno veličastno ustvarjalno enotnost, ki je z ničemer ni mogoče razbiti. V tej enotnosti je osnovno poroštvo naše velike bodočnosti. Moša Pijade (Beograd, 24. maja 1945) Bela Krajina pozdravlja maršala Tita — ljubljenca jugoslovanskih narodov Bela Krajina je imbla tudi tokrat čast, da je bila prva med nosilci ene izmed republiških Titovih štafet. Ze v ponedeljek 19. maja so iz vseh strani črnomaljskega okraja pohitele proti Črnomlju krajevne štafete ljudske mladine, fizkulturuikov, Protiletalske zaščite, gasilcev, Planinskega društva in vojakov JLA. Ob dveh popoldne so štafete pritekle v Črnomelj. Nad 2000 mladincev je sodelovalo v letošnji štafeti, ki sodi po svojem pomenu in ob-segu med največje prireditve zadnjih let. Štafeto je v Črnomlju sprejelo nad 2000 ljudi. Ob lgranjtl črnomaljske godbe so se razvile velike manifesta- cije na čast ljubljenemu tovarišu maršalu Titu. Štafeto je sprejel tovariš Janez Zu-nič, sekretar okrajnega komiteja Partije v Črnomlju, ki je nato orisal dejavnost maršala Tita in njegove neminljive zasluge v letih ljudske revolucije in v izgradnji socialistične domovine. Iz Črnomlja je štafeta krenila ob treh popoldne v smeri Kočevja ob navdušenem vzklikanju in pozdravljanju tisoeglave množice, ki tudi tokrat pošilja ljubljenemu voditelju naših narodov čestike k rojstnemu dnevu in mu želi še mnogo, mnogo let srečnega življenja v blagor naših narodov. Ohrafnl lludshl odbor t Crnomlfu te sprelel proračun V četrtek 15. maja je imel OLO Črnomelj drugo redno sejo, na kateri je bil obravnavan in sprejet proračun za leto 1952. Za sejo je vladalo med odborniki precejšnje zanimanje, kar je razumljivo ob mnogih željah posameznih občin, ki se živo zanimajo za komunalno in ostalo gospodarstvo svojih krajev. Dohodki okrajnega proračuna znašajo skupno z dohodki občin letos 112 milijonov 737.000 dinarjev, prav toliko pa tudi izdatki. Najvišja postavka med dohodki je dotacija (pomoč) republiške vlade, ki znaša 59 milijonov 677 tisoč dinarjev ali celih 53 odstotkov proračuna! V tej pomoči se zrcali pomoč republiške vlade in gospodarsko razvitejših okrajev nerazvitim predelom naše republike. Prav ta pdmoč pa tudi najbolj udarja po zobeh tiste posameznike v Beli krajini, ki nasedajo sovražni propagandi in šepetajo, da Bela krajina samo daje, nič pa ne prejema. Naslednja najvišja postavka dohodkov je dohodnina kmetov, akumulacija tovarn in podjetij, takse itd. Za investicije in finansiranje gospodarstva bo porabljenih letos v okraju 2S milijonov dinarjev, za prosveto in ljudsko kulturo 30 milijonov 576 tisoč dinarjev, za socialno zaščito 11 milijonov 580 tisoč dinarjev, za zdravstvo 9 miiljonov 174 tisoč dinarjev, za državno upravo 30 milijonov 907 tisoč dinarjev in za proračunske rezerve 2 in pol milijona dinarjev. »' Dohodki občin so predvideni predvsem v udeležbi občin na izterjani dohodnini. Prav tej bo treba letos posvetiti več skrbi. Slabo poteka tudi plačevanje davkov od obrtnikov, ki skušajo zatajiti svoje dohodke, s čimer so se letos pečala tudi nekatera žup-nišča. Pri pregledu je bilo na primer samo v štirih župniŠčih — v Semiču, Tudi po Krki in Savi smo poslali štafete 15. maja opoldne se je podala na pot Štafeta novomeških kajakašev, Članov Bro-darsko-pomorskega društva. Ob Igranju vojaške godbe se Je sedem kajakaSev pripravljalo na težavno pot po Krki, medtem pa se Je na Loki zbralo več sto ljudi. Ob navzočnosti predstavnikov oblasti. Partije, organizacij ln podjetij je sekretar Ljudske tehnike France Zoran predal štafetno palico, ličen Izdelek Tovarne Igrač, vodji Štafete kapetanu Cirilu Pucu, France Adam pa je prebral pozdravno resolucijo, s katero zagotavljajo delovni ljudje Novega mesta maršalu Titu svojo vdanost in ljubezen ter mu želijo fie mnogo let uspešnega delovanja v procvit naše države. Potem ko so pozdravno pismo zvili v štafetno palico, so kajakaši ob Igranju godbe odveslall po zeleni Krki. Do Kostanlevice so morali premagati pet Jezov, Čez katere so čolne nosili. V St. Petru so Jih pozdravili pionirji, v Kostanjevici pa jih Je zvečer pričakalo blizu 200 ljudi z zastavami. Sprejem v Kostanjevici Je bil nadvse prisrčen, žene pa so pogumne kajakaše pogostile kakor svoje sinove. Naslednje Jutro so odveslali proti Brežicam, med potjo pa so se morali boriti Se s štirimi Jezov', izmed katerih jim Je Jez v Krški vasi prizadejal največ dela. t Ob Izlivu Krke v Savo so Štafetno palico predali republiški kajakaški Štafeti, kapetan Ciril Puc pa Je z njo nadaljeval pot po Savi do Zagreba. Stafetna palica nuvomešklh kajakaSev Izdeletek tovarne igrač Metliki, Podzemlju in na Vinici — ugotovljenih 1 milijon zatajenih dohodkov. Pomembna postavka je predvidena letos za kulturo in ljudsko prosveto. Malo manj bo vloženo v investicije in nadaljnjo razširitev gospodarstva v okraju, od občin in njihove iznadlji-vosti pa je v veliki meri odvisno, kako bodo svoje dohodke še povečale v obliki lokalnih doklad in krajevnih prispevkov, a. K. Preimenovanje pošt Direkcija PTT je v zvezi z novim zakonom o razdelitvi ljudske republike Slovenije na okraje, mesta in občine preimenovala na Dolenjskem naslednje pošte in pomožne pošte: Rat je se preimenuje v Hinje, Sv. Križ pri Litiji v Gabrovka, Št. Janž na Dol. v Šentjanž na Dolenjskem. St. Jernej v Šentjernej, St. Peter pri Novem mestu v Ofočec ob Krki, St. Rupert pri Mokronogu v Šentrupert pri Mokronogu, St Vid pri Stični v Šentvid pri Stični. V ITALIJI: »KDOR NE BO VOLIL, BO STORIL SMRTNI GREH,..« Radio Vatikan fe 14 maja po svojem pridigarju Lombardiju ponovno pozval množice vernikov, da na občinskih volitvah glasujejo za demokršČan-sko stranko, ki da je »napredna stranka centra* in edina sposobna, da ohrani sedanji red v deželi. Dejal je tudi. da bo sleherni vernik storil smrtni greh. če ne bo glasovali Vremenska napoved V splošnem lepo, a nestalno vreme, zopet topleje. Okrog 26. maja večje deževje, posebno na jugu Slovenije krajevne nevihte. St] DOLENJSKI LIST Štev. 21. OSTER PROTEST NOVOMESCANOV proti sklepom londonske konference za zaprtimi vrati, proti daje niti potuhe kerofašizma v Italiji in proti agentom vatikanske reakcije V četrtek 13. maja, na večer Dneva zmage jugoslovanskih narodov, se je /brala množica skoraj 6000 meščanov in prebivalstva i/ bližnje okolice ter" vojakov novomeške garnizije JLA k proslavi zgodovinskega dneva, ko so pod silo orožja naše Ljudske armadi' /adnje sile nemških okupatorjev, čet-nikov, ustnšev in bedni ostanki ostalih domačih izdajalcev na tleh slovenske Koroške morali kloniti. Na zborovanju je^prvi govoril tov. major Mirko Kajdiga D pomenu Dneva image za naše narod*;- in p vlogi herojske Jugoslovanske ljudske armade. Z v/kliki JLA in večnem bratstvu jugoslovanskih narodov je tisočglava množit;! pozdravljala govornikove besede. Za njim je govoril o sramotnem zaključku londonskega mešetarjenja za Trst nosilec spomenice iz leta 1941 to-variš Jože Zamljen - Drejče. Govornik je ostro obsodil 'izdajstvo pravic demokratičnega prebivalstva Trsta, ki so odslej prepuščeni na milost in memilost italijanskemu poživin jenemu fašizmu, ki s|)et kaže, kaj zna in kaj hoče. Skof Santia v Trstu, verno orodje črne vatikanske reakcije, nadaljuje s svojim i/d.i jalskim delom. Govornik je nato pokazal na tisti del protiljudske duhov si 'ine, ki zvesto sledi tujim navodilom in predstavlja tako v n,aši sredi agente tuje sile, ki delajo proti korist i m lastnega ljudstva. Resnica je, da uradni predstavnik Vatikana v Sloveniji, zastopnik pobeglega vojnega z1o-( inc.i škofa Rozmana, gospod. Anton Vovk v Ljubljani, doslej še niti z besedico ni obsodil /ločinov duhovnikov med NOR in v letih po končani ljudski revoluciji. 9e več: duhovnike-zločince, kot so Savelli, Jarc, Siraj Smolič in druge, je nastavil za /upnike in župne upravitelje, čeprav je dobro vedel, da spadajo za svoja grozodejstva pred ljudska sodišča. Množica je glasno protestirala proti novomeškemu Kapitlju, v katerem je pred kratkim razkrinkani in obsojeni bivši stopiški župnik Posebne ugodnosti z« letni dopust Na zadnji seji Gospodarskega sveta vlade FLRJ je bilo sklenjeno, da se odobfj poseben štiridesetodstotni popust v času turistične sezone in šest-desetodstotni popust izven turistične se/one vsem, ki so na letoviščih v turističnih krajih. Popust velja za svo-Imdne cene, ki so formirane v teh me-siih in v državnih gostinskih mrežah ter sindikalnih letoviščih. Te ugodnosti lahko uživajo delavci in nameščenci, člani sindikat z najmanj" enajsimeseč-nim delovnim stažem, dalje pripadniki JLA. UDV, Ljudske milice, člani združenja študentov in člani združenja upokojencev. Popust velja tudi za člane njihovih ožjih sorodnikov. Popust je mogoč za najmanj pet in največ trideset dni. Ugodnosti popusta 6e lahko interesenti poslužijo takoj, ko bo odredba objavljena v Uradnem listu FLRJ. Gospodarski svet je nadalje sklenil, da bo prebivalstvo še nadalje dobivalo gorivo na karte. Nate mineral, vode RogaŠhta za zdravje in okus Radenska za okus in zdravje SO NAJBOLJŠE! I Jožef Smolič med vojno našel zatočišče. Po zaključenem govoru je tov. Bogdan Vrančič prebral pozdravno resolucijo partizanskega Novega mesta Zve/ni vladi FLRJ v Beogradu, s katero zagotavljajo delovni ljudje Novega mesta da odobravajo in podpirajo sleherni korak naše vlade, hkrati pa prosijo, naj ob najnovejši kršitvi mirovne pogodbe, ki jo predstavlja krivični londonski sporazum z Italijo, protestira pred Organizacijo združenih narodov. Pod .vtisom zaključenega londonskega barantanja, novih krivic na račun FLRJ in nenehnega izzivanja vatikanskih agentov, ki so bili in so prav posebno delavni tudi na Dolenjskem, je večtisočglava množica po zborovanju odšla pred novomeški Kapitelj ter protestirala proti rovarjenju protrijud-skega dela duhovščine. Jasno je povedala po svojih zastopnikih, da ljudsto partizanske Dolenjske n<* želi namestnika pobeglega vojnega zločinca škofa Rozmana, gospoda Antona Vovka v naše kraje. Ljudstvo, ki dobro ve, da gospod Vovk ne obsoja zločinov, ki so jih zagrešili zvesti pripadniki Vatikana med zadnjo vojno nad svojim narodom, je zato vzklikalo proti delovanju takih duhovnikov, ki pozabljajo, da so v prvi vrsti in predvsem Slovenci, nato pa šele uslužbenci svoje ustanove. Demonstranti so zato med ostalim vzklikali, naj duhovniki slečejo vatikanske suknje ter oblečejo narodne, pa jih bo ljudstvo spoštovalo. Nikdar in nikoli pa nismo in ne bomo trpeli med nami agentov tujih sil. Mirno in dostojanstveno se je množica po demonstraciji razšla. Povedala pa je znova, da je partizanska Dolenjska enotna kakor v vseh letih borb in da ne bo nikomur dovolila, da bi zaviral graditev socializma v naši domovini. Protestno zborovanje v Straži Množične organizacije v Straži so pretekli četrtek sklicale na prostoru pred zadružnim domom veliko protestno zborovanje, katerega se je udeležilo blizu 1000 ljudi iz Straže, okolice in topliške doline. Zborovalci so prišli tudi iz sosednjih občin z narodnimi zastavami. Ogorčeni so pritrjevali govornikom, ki so se spominjali italijanskega in klerofnšističucga nasilja v teh krajih in obsojali najnovejše poživ-ljanje fašizma. Klerofašizem pa tudi pri nas skuša s podporo in idejnim vodstvom višjih cerkvenih krogov osvajati vpliv in pozicije, ki jih je nekoč imel. Zborovalci so odločno povedali, da taki ljudje nimajo pravice do vzgoje naših otrok. Sprevod je zatem z zastavimi na čelu zavil pred župni-šče, kjer je deputacija zborovalcev ozozorila župnika na ljudsko zahtevo, da namestnik pobeglega vojnega zločinca Anton Vovk, ki še vedno ščiti zločince iz vrst duhovnikov, nima kaj iskati v partizanskih krajin. Nato se je sprevod mirno razšel. Vladi FLR Jugoslavije Beograd Petnajstega maja 1945. leta je naša mlada Jugoslovanska armada zaključila na severnih bojiščih naše domovine svojo oboroženo zmago. Po sedmih letih tega zgodovinskega dogodka, ki je zaključil veličastno obdobje naše vseljudske revolucije, v katerem smo združni pod zastavo Komunistične par-J i je in Osvobodilne fronte neomajno korakali in sledili tovarišu Titu, Vam. pošilja delovno ljudstvo Novega mesta, središča partizanske Dolenjske, z nocojšnjega zborovanja svoje borbene pozdrave! Po sedmih letih naše vojaške in politične zmage nad fašizmom lahko trdimo, da je bila samo pri nas v Jugoslaviji dosežena resnična zmaga nad fašizmom, čeprav so tudi nekdanji naši zavezniki progtasMi svojo zmago nad fašizmom, smo se prav v teh dnevih lahko znova prepričali, da naši zapadni zavezniki fašizma niso do kraja uničili! Fašizem na svetu še živi! Celo več! Ob podpori naših nekdanjih zaveznikov vedno silneje dviga svoj glas in vedno bolj na široko^ odpira svoje nenasitno žrelo. V Nemčiji, Avstriji, posebno pa v Italiji je fašistična golazen spet prilezla na dan, spet se ji hoče tuje zemlje, tujega bogastva, želi si nove vojne. Svet je v nevarnosti pred fašizmom. Obžalujemo in hkrati obsojamo ■politično kratkovidnost a\iplomatoo o Londonu, ki so z Dednostjo ostalih zapadnih sil pred tednom dni dokončno zabarmtali z Italijani vprašanje Trsta v korist Italije. V naših srcih in zavesti dobro občutimo, da so z zadnjim londonskim sporazumom resno prizadete koristi Jugoslavije, mirovna pogodba z Italijo pa je grobo kršena o našo škodo, r> škodo demokratične** slovenskega in italijanskega prebivalstva Trsta! Dobro vemo, d.i so angleški diplomati na račun italijanskih volitev in zaradi javne, še bolj pa zaradi skrite politike Vatikana izdali naše pravice na ljubo Italiji in italijanskih fašistov. Ob teh najnovejših krivicah dvigamo tudi NovomeŠčani naš glas: Dovolj tega! Niti pedi več naprej!! Roke proč od naše zemlje! Nismo pozabili žrtev štiriletne strašne vojne proti fašizmu, nismo pozabili, da fino bili zvesti zavezniki o veliki vojni narodov proti fašizmu! Če ste nas ogoljufali pri krivično potegnjenih mejah, pri reparacijah, na raznih konferencah in zdaj ponovno v mešetarjenju z Italijo — potem tudi vedite, da vas delamo soodgovorne za rast fašizma na svetu! če ste pozabili ni, kaj je fašizem — tega nismo pozabili mi, Jugoslooanil!! Ko nocoj praznujemo Praznik zmage jugoslovanskih narodov, prosimo prebivalci partizanskega Novega mesta vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije, naj dvigne svoj glas in v imenu vseh Jugoslovanov in vseh svobodoljubnih delovnih ljudi »veta pred Organizacijo združenih narodov odločno protestira proti obnavljaju fašizma v Italiji, proti krivicam, ki so nam bile prizadejane z zadnjim londonskim sporazumom. Budno spremljamo dogodke okoli T rsta in odobravamo osa k korak Zvezne vlade. Enotni in odločni smo pripravljeni braniti našo svobodo, kakor smo bili enotni in močni, da smo si jo sami priborili in nagnali iz naše zemlje vse fašiste in njihove podrepnikel Zato tudi s tega zborovanja kličemo ponovno vsemu svetu: Smrt fašizmu! Svobodo demokratičnemu prebivalstvu Trsta! Nič tujega nočemo — a svojega ne damo nikomur in za nobeno ceno! Naj živi vlada Federativne ljudske republike Jugoslaoijel Naj živi Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije in njegov generalni sekretar tovariš TITO! Naj živi neločljivo edinstvo in bratstvo narodov Jugoslavije! Novo mesto, dne 15. maja 1952. PREBIVALCI NOVEGA MESTA V teh dneh prihajajo večje in manjše skupine rojakov iz Amerike in iz drugih držav na kratek obisk in oddih v svojo staro domovino. Tudi na Dolenjsko so že prišli prvi dragi gostje iz tujine, še več pa jih bo prišlo v prihodnjih tednih. Po dolgih letih trdega dela v tujini stopajo spet na domača tla. Niso je pozabili, čeprav jim nekoč v preteklosti ni mogla dati poštenega kosa kruha. Zato jih prisrčno pozdravljamo v naši sredi In jim želimo dobrodošlico ter veliko zadovoljstva in užitkov v krogu svojih dragih na svobodni domači zemlji! Pododbor Slovenske izseljeniške matice v Novem mestu in Uredništvo Dolenjskega lista želita dragim gostom, da bi se v naših krajih počutili tako kakor doma. Resnica o našem delu, naporih, ciljih, uspehih in neuspehih je odprta knjiga vsakomur, ki ljubi resnico in napredek. Vse rojake obvešča Pododbor Slovenske izseljeniške matice v Novem mestu, da jim je stalno na razpolago z vsemi pojasnili. Prisrčno pozdravljeni, dragi rojaki v svobodni socialistični domovini! Z letne skupščine Obrtne zbornice v Novem mestu V nedeljo 11. maja je bila v Novem mestu letna skupščina Obrtne zbornice In obenem združitev trebanjske z novomeško zbornico. Skupščine so se udeležili poleg velikega števila Izvoljenih delegatov tudi predstavniki republiške Zbornice, Glavne uprave za obrt in industrijo ter okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Z delom Zbornice obrtniki v lanskem letu niso bili prav zadovoljni. Tudi iz poročila predsednika je bilo razvidno, da lanski sklepi v glavnem niso bili uresničeni. Pri obrtnih razstavah privatni obrtniki niso sodelovali v zadostni meri, načrt vzgoje vajencev nI bil Izpolnjen, idejno-polltlčna vzgoja obrtnikov Je ostala le kot sklep na papirju. Vzrok? Menda povsod in nikjer — vsaj tako Je izgledalo na skupščini. Za tdeološko-poli-tično izobrazbo ni bilo »primernega prostora«, pri razstavi privatni obrtniki niso hoteli sodelovati, borba proti šušmarstvu ni bila uspešna. Vsekakor je bila to posledica neso-delovanja Obrtno zbornice z organi ljudske oblasti in s socialističnimi obrtnimi podjetji. Slednji so-videli v Zbornici le urad, kamor plačujejo članarino, nimajo pa od nJega nobene koristi. In dejansko je bilo tako, da se je Obrtna zbornica bolj brigala za privatne kot socialistične obrtnike. Dobremu poslovanju Zbornice prav gotovo tudi ni bilo . v prid pasivno zadržanje državnih obrtnih podjetij napram Zbornici, ki pa Je izviralo prav lz zgoraj navedenega. V okraju Je 477 obrtnih obratov, od tega 36 državnih, 13 zadružnih, 3 družbenih organizacij in 245 privatnih. Po proizvodnji zmogljivosti zavzema socialistični sektor 55%. Vseh obrtnih mojstrov in pomočnikov v okraju Je 1030. Sušmarstvo je velika rak-rana v obrtništvu. Prav pri zatiranju šušmarstva pa ni bilo zadosti sodelovanja med Zbornico, posameznimi mojstri In ljudsko oblastjo. Se vedno je veliko primerov, da imajo Sušmarjt celo vajence. Član upravnega odbora Zbornice Je na področju sentjernejske okolice odkril kar 12 sušmatjev, ki imajo 9 vajencev. Privatni obrtniki le udrihajo na konferencah po šušmarstvu, pri odkrivanju in mm predmeta razprave konkretni borbi proti njim pa ne sodelujejo. Na Obrtni zbornici so baje zaslišali 40 šuš-marjev, kako je s kaznovanjem pa ne vedo ničesar, ker pač niso imeli dovolj povezave z organi ljudske oblasti. Delegati so na skupščini zahtevali, da se proti šušmarjem podvzamejo ostrejši ukrepi. Pripravlja se tudi zakon proti šušmarstvu, ki bo mnogo strožji od dosedartjih predpisov, toda zakon brez sodelovanja zainteresiranih ljudi je le kos papirja. Najbolj boleča stvar vseh obrtnikov je plačevanje vajencev po novih predpisih. Na skupščini so s številkami dokazali, da dobi vajenec najmanj deset dinarjev več plače za produktivno uro kot pomočnik. Vajenec, ki se uči tri leta, dela dejansko v delavnici le dve leti. Eno leto gre na račun obiska obrtne šole, lesnega dopusta in predvojaške vzgoje. Zastopnik republiške zbornice je pojasnil, da se že pripravlja nova uredba, ki bo to vprašanje uredila. Nepravilen pa je bil pri vprašanju plačevanja vajencev nastop obrtnikov šentjernejskega sektorja, ki so se zbrali na nekem neprijavljenem sestanku in poslali ljudski oblasti ultimat, češ, če se ta uredba ne razveljavi, bodo odpustili vse vajence. Ta ultimat je podpisalo 33 privatnih obrtnikov. Na skupščini so razpravljali tudi o starostnem in socialnem zavarovanju privatnih obrtnikov. O nedisciplini vajencev, pojavih pijančevanja med njimi itd. Je bilo dokaj govora na skupščini. Vprašanje obdavčenja obrtnikov pa je menda tako pereče, da so se ga na skupščini kar Izogibali. Zadovoljili so se s tem, da se izvoli pri Zbornici davčna komisija, ki bo v pomoč finančnim organom pri pravilnem obdavčevanju obrtnikov. Izvolili so nov upravni ln nadzorni odbor ter delegate za republiško zbornico. Med sklepi so: sodelovanje pri vajeniški razstavi ob koncu leta, strokovni tečaji in izleti ter obiski tovarn, sodelovanje pri zatiranju šuš-iriarstva, pomoč kritičnim obrtnim ter politično vzgojno delo med obrtniki. Mnogo nesmiselnega razpravljanja Je povzročil predlog, naj se osnuje v Trebnjem ekspozitura. Zedinili so se. da bo ustanovljena le za nekaj časla za poizkušnjo. trgovsko podjetje na debelo in drobno ŽELEZNIMA NOVO MESTO, Sukljetova c. 1 Telefon št. 178 Nudi cenjenim odjemalcem: razno železninsko blago — gradbeni material: cement, opeko, trstiko, žičnike itd. — poljedelsko orodje in ostalo orodje za industrijo ter obrt — vse kovinske gospodinjske potrebščine — razstreliva V trgovski poslovalnici Sukljetova c. 6 pa nudi usnje in vse ostale čevljarske potrebščine Oglejte si bogato zalogo — Prepričajte se o solidni postrežbi in najnižjih konkurenčnih cenah! MM« t M «1 t >•»*»»« MMM«MM+»»»»»»»»«»»»»«*M«»»»»«M-»»+»»»»»»»»»MMMM« Notranjost zemeljskega povrlja Naš koledar že skoraj dve tisočletji šteje dan za dnem, vsak vzhod in zahod sonca. Nedvomno, dolga doba. Toda, če bi v začetku te dobe starši nekega/ rodu živeli 44) let. toliko njih sinovi .potem vnuki in vsi potomci enako, bi naš koledar ne služil niti petde- čez cesto, imajo nove svinjake, ki bodo te dni sprejeli prve prebivalce. Med stavbami bodo zgradili dva vodna rezervoarja. Ker teče v neposredni bližini majhen potok, bi ga kazalo v bodoče zajeziti nad vasjo in napeljati vodo po koritu do hlevov. Potok sicer v poletnih mesecih včasih presuši, vendar bi imeli za živino dobro tekočo vodo v samem hlevu večji del leta. Delovna sila, katere je v Poljanah na videz vedno primanjkovalo, danes ni več problem. Isto število ljudi kot lani je obdelalo pravočasno vsa polja in vinograd poleg vseh drugih del. Nrgra ena kulturno na področlu bivšega Okrajni odbor Ljudske prosvete v Trebnjem je zaključil nagradno tekmovanje kul-turno-umetniških društev bivšega okraja Trebnje, izmed katerih si je s prireditvami in splošnim delom priborilo prvo mesto Sindikalno kulturno-umetniško društvo »Josip JurčIC« v Trebnjem. Dobilo Je radijski aparat. Zelo uspešno deluje dramatska sekcija društva, na novo Je ustanovljena dramatska sekcija pionirjev, ki je že s prvo grado — 3 kolekcije odrskih Šmink. Dobro je delala tudi godbena sekcija, Žal pa so trebanjski pevci vse premalo aktivni. Lepo urejena je tudi trebanjska knjižnica, ki pa kliče po — bralcih. V Mokronogu so dobili člani kult. umetniškega druStva »Emil Adamič« drugo nagrado — 3 kolekcije odrskih šmirk. Dobro deluje njihova orkestralna skupina, pevska sekcija in gledališka družinlca. Moški pev6kl zbor je gostoval že na sosednjih odrih in pokazal lep uspeh. KUD* »Matija Gubec« v Vel. Gabru Je do-bilo za svoje delo zbirko knjig. Učitelj Jar- Kotiček za gospodinje Plesnobo na perilu ali opravi odpravimo na ta način, da denemo v sobo. kjer se Je pojavila plesen, nizko posodo s posušeno soljo (dobra je tudi živinska sol) in jo menjamo po dva- do trikrat na teden. Duh po oljnati barvi spravimo iz sobe, če Jo pokadimo z zmleto kavo ali *rinjevlmi zagodami. Omelo najlepše očistimo v lugu, ki nam ostane od perila in ga potem dobro posušimo. Ščetine od omela se spet naravnajo, Če jih držimo nekaj časa v sopari nad vrelo vodo. Ce se opečemo, nikakor ne smemo opekline močiti z vodo, ampak jo namažemo 8 čistim olivnim ali lanenim oljem, lahko pa tudi s kakšnim drugim namiznim oljem. Olje ublaži bolečino in prepreči, da se na koži ne naredijo mehurji. Ce vrata 'ŠkripIJeJo namažemo tečaje ■ konico svinčnika. Madeže od apna na tleh lzdrgnemo s slamo ali senom, nato pa še s krpo namočeno v kisu. Pobarvana tla ohranijo svoj lesk, če Jih po dvakrat ali trikrat na mesec zdrgnemo z napol suho kavno goščo in Jih čez nekaj časa pometemo. Najbol.jSa radirka Je stara goba za umi-vanje, ki zbrise tudi tisto, kar nismo mogli zbrisati niti z radirko niti z nožem. Madeže od potu na moških klobukih preprečimo, če denemo med usnjeni trak ln klobuk pivnik ter ga večkrat zamenjamo. Odgovor na netočen dopis Svet za socialno skrbstvo pri Okrajnem ljudskem odboru Novo mesto nam je poslal odgovor na članek, ki Je bil objavljen v »Borbi« 21. 4. 1952 pod naslovom: »Majka ne može da dobije svoje dijete. Članek je bil opremljen s sliko, ki predstavlja pri mizi sedečega sodnika in poleg stoječega moškega z dojenčkom v naročju. V članku trdi dopisnik, da so se glede tega otroka vodila dolgotrajna dopisovanja med OLO Novo mesto ln odborom v Karlovcu. V članku piše tudi, da Je okrajno sodišče v Novem mestu izdalo odločbo, da je treba otroka vrniti materi Ljubici Tomič iz Karlovca ln da ta odločba ni bila vročena tožnicl — otrokovi materi, temveč referentu pri Svetu za socialno skrbstvo, ki zavira vrnitev otroka materi. Ta članek pa ni točen. Stvar Je drugačna. Dopisovanje med odboroma v Novem mestu in Karlovcu glede otroka Emice, ki Je sedaj stara 8 let in je s privolitvijo svoje matere odšla k stricu Hranilovie Milanu v Stopno pri Skoelanu, se Je omejilo na nekaj stvarnih in kratkih dopisov. Samo po sebi pa je umetno, da Je Svet za soc. skrbstvo v Novem mestu vodil edlnole skrb za blaginjo tega otroka. Tudi referent Je mislil samo na koristi otroka. Ni mu prišlo na misel, da bi iz katerihkoli vzrokov zavlačeval ali oviral vrnitev otroka materi. pred okrajnim sodiščem v Novem mestu je bila na tožbo matere Ljubice Tomič 23. i marca sklenjena med njo in stricem Hranl-lovičem poravnava, s katero se Je slednji obvezal, da vrne Emlco materi Že na sodišču. Ko pa je mislil otroka materi izročiti, le ta planil v krčevit Jok In se obupno branil oditi z materjo. Skrbstveni referent, sodnik in predsednik Sveta za soc. skrbstvo so uvideli, da je nesmiselno otroka izročiti materi s silo. Takojšnja Izročitev pa tudi nI bila v skladu z zakonom, ker je moral Svet za soc. skrbstvo poravnavo in izročitev otroka odobriti. Kakor hitro pa Je bila poravnava od sodišča poslana Svetu, jo je ta 2. 4. 1852 brez odloga odobril. Predsednik Sveta in referent sta bila soglasna v tem, da Je treba otroka vrniti materi, ker proti temu tudi od skrbstvenega odbora v KbtIovcu ni bilo zadržkov. Otrokova mati, kateri sodna odločba nI bila poslana, ker nt bila niti Izdana, se Je po predhodnem obvestilu pripeljala v Novo mesto ln Je ob intervenciji sodnega Izvršilnega uradnika na Stopnem prejela otroka in ga odpeljala na svoj dom. Dopis Je bil obja_vljen v »Borbi« dne 21. aprila 1952, mati pa Je otroka prejela In prevzela že 10. aprila 1952. Postopanje Sveta za socialno skrbstvo v Novem mestu Je bilo vseskozi popolnoma zakonito. Vsi očitki, ki so bili izneseni proti Svetu za soc. skrbstvo in njegovemu referentu v Novem mestu, so popolnoma neosnovani. Zaslužek prvih treh mesecev so že dobili izplačan in kdor je več napravil, je seveda več prejel. Kaj pa kredit in obratna sredstva? Nobenega kredita za investicije. Les, ki ga dobijo pri čiščenju pašnika, bo vrgel ves potreben demar za gradnje in še lep zaslužek zraven. Novi traktor je že na potu v zadrugo; kupili so ga sami. Temu bodo sledili še drugi stroji. Ni dvoma, 'delovni načrt KDZ »Baza 20« bo v celoti izpolnjen. Z izpolnitvijo letošnjega delovnega načrta pa bo ustvarjena močna gospodarska podlaga za nadaljnjo rast te zadruge, ki ima neverjetno velike možnosti razvoja. Dovolj je dobre zemlje, le pridnih rok in pravilnega gospodarstva je treba, kakršnega so v zadrugi upeljali letos, in za mir-sikoga se bo še našel tu dober kos kruha. R. »umetnika društva trebanjskega okraja novlč je uspel pritegniti mladino v Igralsko skupino. Uprizorili so »Rokovnjače«, KUD v Tržišču je pokazalo najboljše uspehe pri Izobraževalnem tečaju, ki se ga je udeleževalo nad 60 mladincev in mladink, ki so po dobro uspelem tečaju uprizorili Večer na vasi. Dobili so zbirko knjig. Na Mirni Je lepo uspel gospodlnjsko-kuharskl tečaj, dobro napreduje tudi dramatska sekcija. Njihovo SKUD »Oton Zupančič je dobilo za nagrado 2 kolekciji odrskih šmink. Vsa nagrajena društva so poleg nagrad dobila tudi pismene pohvale, za dobro delo nekaterih sekcij pa so prejela pismene pohvale tudi KUD Mokronog (za knjižnico), KUD St. Rupert (za delo dramatske sekcije in knjižnice, KUD Čatež, SKUD Trebnje in KUD v St. Janžu (za uspehe v lutkarstvu). Dijaki nižje gimnazije na Mirni se zahvaljujejo učiteljici tov. Lojzki Potrbin, ki Je podarila svojo prejeto nagrado dijaški knjižnici. Lep mladinskSl lutkovni oder je uresničila učiteljica tov. Malovrhova iz Sv. Križa pri Litiji s pomočjo krajevnega mizarja. Ob podeljenih nagradah pa se moramo vprašati, Čemu so utihnili trebanjski pevci in kvartet v St. Lovrencu? Pa Dobrnič — mar res hoče biti med zadnjimi s svojim številom prireditev? V tekmovanju je bilo uprizorjenih 32 iger, delo v 21 knjižnicah pa je zelo poživelo. Tekmovalni duh na,! nadalje krepi delo kultur-no-umetnlških društev, pridobiva nove člane v društva in utrdi organizacijsko obliko naših SKUD in KUD. Angelca ZaletelJ. Požrtvovalnost belokranjskih gasilcev »Dolenjski list« je v eni prejšnjih številk že poročal o požarih na Brezovi rebri v Beli krajini in na Strek-ljevcu pri Semiču. Naš namen ni, da bi pisali o zločincih, ki so mirnim in delovnim Belokranjcem požigali gospodarska poslopja, ker bodo organi naše ljudske oblasti v kratkem zadevo popolnoma pojasnili, saj so požigalei že na varnem za zapahi. Bolj nas zanima, kaj vse so storili v kritičnih dneh belokranjski gasilci, da so požare lokalizirali, z dežurno službo čuvali ljudsko imovino iu s svojim vzglednim ponašanjem pobijali tendenciozne ve, sti, ki so se o vzrokih požarov širile po Beli krajini in Često, še bolj kakor požari sami, vznemirjale prebivalstvo. Po poročilu brigadnega poveljnika okrajne gasilske zveze za okraj Črnomelj, tov. Julija Malešiča, ki se je v spremstvu starešine belokranj. gasilcev tov. Julija Maceleta iz Gradaca pogosto zglasil na krajih požara in organiziraj belokranjska gasilska društva za dežurno službo, posnemamo, da so v času od 19. aprila do 4. maja t. 1. sodelovala pri gašenju požarov naslednja društva: Štrekljevec, Semič, Kot, Stranska vas, Črešnjevec, Dobravice. Drašiči, Slamna vas, Suhor, Gradac, Metlika in Črnomelj. Ce omenimo, da je na primer gasilsko društvo Semič dežuralo šestkrat z 12 Člani po 24 ur in da je v akciji gašenja požarov sodelovalo 25 članov, pa da ostala zgoraj našteta društva niso dosti zaostajala za semi-škim, potem so vsa zgoraj našteta društva zaslužila pohvalo in priznanje za discipliranost, hrabrost in nesebično požrtvovalnost pri reševanju ljudskega premoženja. V akciji pri gašenju požarov je bilo zastopanih 13 društev s 1% člani od 5 do 12 ur. Požar je kljub skrajni budnosti gasilcev uničil: 4 kozolce, 2 poda, 8 zidanic, 2 hleva, 1 stanovanjsko hišo s svinjaki. V petnajstih dneh je na Brezovi rebri in na Štrekljevcu pogorelo torej 16 gospodarskih poslopij v vrednosti nad 3 milijonov dinarjev, požrtvovalni gasilci pa so pred požarom očuvali 43 poslopij v skupni vrednos+i nad 30 milijonov dinarjev. Pri gašenju so gasilci porabili 102 litra bencina in 21 litrov strojnega olja. Odlično sta se izkazali zlasti gasilski društvi Štrekljevec i» Semič. Kljub velikopotezni akciji za očuvanje hiš in gospodarskih poslopij pred požari, ki so bili vsi podtaknjeni, ni bilo večjih nesreč, le gasilec Martin Prešeren iz Praprota št. 14 se je lažje ponesrečil. - Starosta belokranjskih gasilcev tovariš Julij Macele in brigadni poveljnik okrajne gasilske zveze tov. Julij Malešič sta lahko ponosna na odlični kader belokranjskih gasilcev, ki sta jih vzgojila v dolgoletnih vajah in jih usposobila za hitre akcije ter tovari-ško pomoč v sili in nesreča. — o Na Hudem so le dočakali železniško postajališče Železniška proga med Novim mestom jj Mirno pečjo Je precej dolga. Vrsta vasi leži ob nje,), ki so si vsa leta bivše Jugoslavija želela primernega postajališča. Do obljub v času predvolilnih golažev je sicer večkrat prišlo, do postajališča pa ne. Sele zdaj, ko imamo ljudsko oblast, so prebivalci Hudega, Kamene, Jablana, Karteljevega ln ostalih vasi ter naselij doživeli, da je bila njihova prošnja uslišana. Za napravo postajališča se jo na željo prebivalcev v prvi vstl zavzel ljudski poslanec tov. Avgust Jazblnšek, nosilec spomenlre iz leta 1941. Z dobro voljo vaščanov, ki so s prostovoljnim delom in gradivom pripomogli k zgraditvi ličnega postajališča, pa s pomočjo tov. Rollha in Kovica Iz Sekcije za vzdrževanje prog, tovariša Kralja, predsednika KLO Kamence, Novaka iz Hudega in drugih je šlo. V nedeljo 18. maja se Je popoldne na novem postajališču ustavil prvi vlak Iz Novega mesta. Zbranih Je bilo veliko število domačinov iz okoliških vasi, meščanov In železničarjev Iz Novega mesta, Iz LJubljane pa Je prišel Šef prometnega sektorja tov. Gre-benšek. Začela se Je lepa slovesnost, na kateri Je govoril tajnik občine Prečna tovariS Polde Ferbežar. S kulturno prireditvijo in nastopom pionirjev bršljinskega »Zelezjni-čarja« se Je dobra volja navzočih še dvignila In nadaljevala v prijetni zabavi na Hudem. Z novim postajališčem Je prihranjena prebivalcem Hudega in sosednjih vasi 4 km dolga pot na železniško postajo v Novem mestu. Na novem postajališču se bo ustavljal Jutranji vlak, ki vozi Iz Sevnice v Novo mesto, ter zadnji popoldanski ln večerni vlak. ki vozita lz LJubljane v Novo mesto. Izmed vlakov, ki vozijo lz Novega mesta, pa se bo na Hudem ustavljal vlak, ki gre iz Novega mesta v Ljubljano ob pol sedmih zjutraj, ter popoldanski Sevnlčan. Sprevodniki bodo vozne listke dajali za zdaj kar v vlakih, kasneje pa jih bodo potniki lahko kupovali tudi na Hudem. Za lepo postajališče se ljudstvo Hudega In okolice prisrčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli do zgraditve potrebnega objekta, predvsem pa ljudskemu poslancu tov. Avgustu Jazblnšku ln tov. Danijelu Lepinu, direktorju ljubljanske direkcije drž. železnic. robtine iz dolenjske popotne malhe \ »Te ni nič sram, da se že ves mesec potepaš, pa nič lz malhe ne irstreseš?« Tako so me napadli kar trije znanci, ko sem jo oni dan spet prlmahal v dolenjsko deželico iz Trsta, kjer sem bil na nekaterih predvolilnih zborovanjih. »Pa vsaj povej, Janez, kako Je v Trstu!« so silili vame. Ko um jim razložil, da )e pri fašistih vse po starem, da Imajo le se večje gobce, vsi pa nove hlače, blagoslovljene od očeta Santina, smo hitro tudi uganili, odkod taka bojevitost in korajža pri nekaterih dolenjskih gospodih, ki z obema ušesama eliftljo samo vatikanske popevke, na narodne pesmi, katerih Jih Je učila slovenska mati, pa bo pozabili. Kje sem zadnjič nehal? Aha, v KOČEVJU Je bilo. Sedeli smo v kavarni. Zabavno Je bilo; postrežba odlična, godba primerna — le nekateri plesi »o bili bolj podobni opičjemu zvijanju ln poskakovanju obsedencev kakor pa pravim plesom. Moški ln ženske so poskakovali drug drugega okoli, frlzurtce so mahedrale, krila se dvigala, Ženske počepale, fantje pa so cepetali okoli njih. »Rašplo« plešejo, nikar tako ne glej, Janez, me Je hrabril znanec, ko sem se začel odpravljati domov. Okoli enajste zvečer grem rad k počitku — ko pa sem med vratml kavarne srečal drobceno dekletce, morda je Imelo 15 let. sem sel pa spet nazaj, v kavarni Je bilo cel kup otrok. No, če velja za mlade kočevske gospodične, da Imajo kavarno za otroško nečno zabavišče, smem tudi Jaz posedeti v tej otroški restavraciji, kaj ne? Do štirih zjutraj smo se potem zabavali, tako da sem zjutraj komaj odcljazll s kolesom v Belo krajino. V SEMIČU sem naletel na Mtketa, ki mi Je dejal, da »svojih fačuhof nema, bo ali moral vezati glavo na birmi, ko dojdejo veliki gospod«. Rad bi ga povprašal o tem ln onem, kako mu cvete obrt. pa se Je le obrnil, da sem samo še njegove bregeše ln dolgo robačo, za vratom pa rdečo ruto nekajkrat videl med cvetočimi češnjami. Od »Štefana« sem se do Semlča trikrat spotaknil in postavil na glavo. Ogledal sem si zgodovinsko redkost — krajevno tehtnico, pa še mlekarno ln svinjak, ki domujeta drug zraven drugega v razdalji 4 metrov. Tu smrdi kakor na prostoru za zdraviliščem v DOLENJSKIH TOPLICAH. Na CRESNJEVCU sem si ogledal vaški odbor OF, ki Že drugo leto spi s članarino ln legitimacijami vred v predalu predsednika kloja. Na KRVAVCEM VRHU pa ga sploh nisem našel, ne v predalu ln ne v slami, kjer Je nekdo preživel NOB. Na Crešnlevcu ata me dva zakonca milo prosila, kako bi naredila, da bi cerkveni krst otroka preklicala. Pa tako »preklicala«, da bi na znotraj držalo, na zunaj pa bi pokazalo, kako verna »socialista« sta. Se le tistemu »tricu sem stopi), ki mu dve tercijalki z vinom umivata kosmato vest. da pozablja na svoje dolžnosti, pa sem potem zdričnll v starodavno METLIKO. — Odkril sem, da Je koruza v Metliki zelo čislana. Se uradno jo priznavajo — na stanovanjski komisiji namreč. Zaradi »vroče«, a neporočene ljubezni med 35-letno vdovo s pokojnino in 76-letnim vdovcem b še lepšim premoženjem, vedri vdov-čeva hči v vrtni lopi že nekaj mesecev, za zakonca na koruzi pa Je na razpolago pet-sobno stanovanje... O ti ljuba svoboda, ln socialni čut povrhu, — pa taka ljubezeni Belokranjskim lovcem pa zamerim! Zadnjič Jim je Mire zapel »Mi smo lofci ki vuka ne poznamo!« Pa ga menda res nel V Podzemlju se je oni dan prikazal volk in raz-tigal nekaj jagnedl — lovci pa v koruzol Nič boljše ni bilo v Črnomlju, na Vinici in — seveda spet — v Metliki, kjer se je prikazal volk ob belem dnevu ln hlastal po drobnici, da je bilo veselje! V STREM TRGU so Jezni na PREDGRAD zaradi občine, ambulante in še za marsikaj, v Metliki pa na Miketa, ker Je nekatere malo počesal. Zato sem Jo čez Semič ubral nazaj na Krkino stran ter si oddahnil šele v DOLENJSKIH TOPLICAH. »Nič ne bo danes, otroci, z naukom! Kar pojdite domov!« Je dejal starejši gospod skozi okno prvega nadstropja, dečad pa se Je razkropila po trgu in prešerno vriskala. »Flks, pobje, nove obleke pa le imamo, čeprav ne bo birme« Je za oglom pripovedoval sovrstnikom 12-letni fant. Kdo bi zameril, otrokom, veselje . . . V ŽABJI VASI sem v zakupnem gostišču zaman iskal Dolenjski list — menda so name jezni. V SMARJETI in ŠMARJEŠKIH TOPLICAH pa so me spraševali, koliko sta Mljo in Tilka a. maja nabrala za »podporo« novomeškemu Avtomoto društvu. Poslal sem jih pogledat zapisnik zadnje seje, sam pa sem le odpeljal v JEZERO pri TREBNJEM, kjer se je pojavila nova geometrijska bolezen. Tam živi neki bogat vaški revež, ki ne trpi ravnih mej na svojih parcelah. Stalno prestavlja mejnike. Neke noči Je s konjem spet za kakšen meter izbočil svoje posestvo navzven, nato pa je vso noč teptal s konjem ljudem novo stezo, da ne bi hodili po »njegovi« njivi. Prosim njegove sosede, naj mu vendar pomagajo. Morda bi potegnili kitajski zid okoli moževega grunta, da ne bi vedno narnS#al? Trrbanjski lovci so me hoteli povabiti na lov, pa je nekdo rekel, da lova ne bo, ker so »vse divje prašiče breje« in da Je treba tako žival čuvati. Na Dobrnlču pa st je nekdo zapel: »Na Makovcu sem slišal pok — JoJ, zajček mrtev Je ubog, večerjo Tončku spet bo dal, kt skupni lov nam je zaspal,« iz gozda pa je odmevalo: »Na love hodim vedno sam — vsaj polno malho zmerom 'mam ...» V DOBRNICU so še nekaj pogrun-tall: sv. Jurja bodo odstavili lz spiska svetnikov, ker se je baje nekoč Izrazil, čemu se ne bi tudi duhovniki ženili . . . No. naj omlatljo s svojimi zadevami doma. Cez Grmado sem se napotil v St. P-etkr ali po novem OTOCEC ob Krki. Ljudje se še zdaj smejijo trem fantom, ki so si v farovškl gnojnici ohladili prevročo kri. Baje v Starem gradu in Zagradu take gnojnice nI, zato so se prišli valjati v šentpetersko. V Otočcu pa nisem dolgo ostal — dve družtni, ki se sovražita, obe pa sta bolj zviti kot gasilski stolp v Smihelu, pobirata podpise pO vasi. koga naj bi oblast izselila. Nisem se mogel odločiti za podpis zato sem jo raie ucvrl naprej. Tistemu, ki je prosil občinski odbor, naj ga za božjo voljo nikar ne vrže iz službe, sem stisnil roko in r»i Je ob- ljubil, da bo zdaj pa »res delal 100 percent-no«, vozičkov iz Str vozil. , . truge pa da ne bo več V BIRCNI VASI sem nato pol dneva pomagal starim ženicam vleči vodo lz vodnjaka, ker so možje prelenl, da bi popravili vitel, ki že 6 mesecev časa na usmiljeno roko, čeprav imajo vse pripravljeno. V SMIHELU, kjer so samo »vaški reveži« proti zvišanju deležev v zadrugi, sem skoraj malho izgubil v prazni gledališki dvorani, nato pa sem jo moral ubrati na dvorsko in žu-žemberško stran . . , Od tam pa prihodnjič — nekaj posebnegal Pa pišite mi kaj In povabite me, da bom vedel, kaj Je novega v deželi kranjski! Vaš Janez Popotni kov. Z vatikanske strani so namignili, da ima Pij XII. najboljšo voljo in namen, da v odnosu do fašistične Italije uveljavi politiko Pija XI. Tudi z izvolitvijo kardinala Mnglioneja za državnega tajnika Vatikana so bili fašistični krogi zadovoljni. Dne 21. decembra 1939 sta Victor Fmanuel III., kralj Italije in cesar Abesinije, ter kraljica in cesarica v spremstvu ministra za zunanje zadeve Ciana uradno obiskala Pija XII. Papež je ob tej priložnosti izrekel besede velike pohvale in občudovanja »kralja in cesarja« ter izrazil zadovoljstvo spričo dejstva, da vodita Italijo takšen kralj in cesar ter Mussolini. O Mussoliniju je rekel, da je daljnoviden državnik, ki vodi Italijo tako, da vlada v njej sloga, duhovni mir in da uživa katoliška vera spoštovanje: »Italia sempre vigile c forte sotto l'augusta e saggia mano del Be Imperatore la lungimi-rante guida dei suoi governanti, rimane pacifica nclla vita civile in coneordia di špiriti... e nei riti solenni della re-ligione catolica.« 28. deeemra 1939 je papež vrnil obisk, prišel h kralju v Kvirinal in izrazil svoje občudovanje »slavni dinastiji Savoia. povelieani s svojimi svetniki in blaženimi«. Ob tej priložnosti je papež priklical božji blagoslov na Mussolinija in njegove ministre (»sull'-illustre capo del governo italiano ed i suoi ministri*). Iz vsega tega vidimo, da je Pij XII. nadaljeval poveličevanje Mussolini ia in fašizma tam. kjer je nehal Pij XI. Tudi on vidi v Mussoliniju moža, ki ga je »poslala božja previdnost«... Ciano piše o teh obiskih: »Vladarjev obisk Sveti stolici. Kralj je čTobre volje in čestita mi h govoru, ki sem ga imel... Obisk poteka v redu, bil je en sam ganljiv trenutek, ko je papež nepričakovano začel improviziran govor...« Za odnos papeža do fašizma je značilen tudi tale moment: 27. XII. 1939. Papež mi je podelil (Cianu) .Zlato ostrogo'. Bolj kakor odlikovanje samo po sebi me je razveselila brzojavka kardinala Maglioneja, državnega tajnika, ki poveličuje moje delo v zunanji politiki in delo za zbližan je države in cerkve...« Za stališče Vatikana je bilo vsekakor odločilne važnosti dejstvo, da je Italija naposled posegla v vojno (leta 1940). Italijanski kardinali, škofje in nižji kler so na otipljiv način netili navdušenje italijanskega naroda za vojno proti Franciji in Angliji; blagoslavljali so bojne zastave črnih srajc. Trideset italijanskih škofov pošlje brzojavko Mussoliniju in mu sporoča, da žele. da bi Čimprej »kronal neogibno zmago naših armad s tem, da bi izobesil italijansko zastavo nad Svetim grobom«. Italijanski škofje torej v imperialističnih fantazijah niso zaostajali za fašistično hierarhijo, ker so tudi oni imeli privid, da se bo vojna prenesla tudi na Vzhodno Sredozemlje, v Malo Azijo in preko Palestine kdo ve kam. Ta brzojavka je iz junija 1940. Ali je mogoče, da so bile te imperialistične sugestije o osvajanju Svetega groba storjene, ne da bi bil papež to vsaj tolerirah če že ne diktiral? »Civilita Cattolicaf, glasilo jezuitov, torej reda, ki je najbližji papežu in ki je nosilec njegovih idej in teženj, je 15. julija 1940 objavila ognjevit apel na italijansko mladino, >naj izpolni svojo dolžnost z lojalnostjo državljanov in vojakov«. Ta list je pisal: »Katoliška mladina, ki se spominja junaštva in duha požrtvovalnosti iz minule vojne, bo izpričala enake vrline in se hrabro borila, da bo zagotovila razcvet temu narodu, ki je središče vere in katoliške civilizacije.« Kako pa se je vedel papež osebno v tej fazi vojne? Dne 23. novembra 1940 je papež v pridigi prosil boga za »pravičnejši in bolj harmonični red na svetu«. Fašistični in nacistični tisk je vzel to kot za trditev,-da je papež s tem mislil fašistični in nacistični red. V božični poslanici z dne 24. decembra 1940 se je papež povrnil na to temo in govoril: »Pravijo, da Evropa in sistem držav ne bo več tak, kakršen je bil. Nekaj novega in boljšega, nekaj organično naprednejšega, bolj zdravega, bolj solidnega, močnejšega mora nadomestiti minulost, da bodo izključene slabosti in pomanjkljivosti, ki so se — kakor pravijo — v zadnjih dogodkih pokazale na prepričljiv način. V konfliktu sistemov, ki so izraz naše dobe, cerkev ni poklicana, da bi favorizirala enega teh sistemov bolj kakor drugega.« Papež hoče s tem poudariti svojo formalno nevtralnost v vojnem spopadu in v spopadu idej. Toda s tem je hkrati rekel tudi, da bo cerkev sprejela tudi fašistični sistem — če bi zmagal. Papež ni obsodil fašističnega reda kot takšnega! Nič Čudnega ni, da je fašistični tisk tudi tokrat to papeževo nevtralno opreznost razlagal v korist fašizma. Čeprav bi kdo po teh nevtralnih izjavah utegnil misliti, da je papež vendarle formalno ostal izven vojne, so dejstva, ki mečejo na njegovo stališče posebno luč. Ta dejstva dokazujejo, da je bil papež solidaren z visokim italijanskim klerom in fašizmom v hujskanju italijanskega naroda na vojno. Mar ni papež, ki v t?ko visokem slogu govori v svojih poslanicah, ki uporablja sibilinske izraze, 4. septembra 1940 sprejel v avdienco 5000 članov Katoliške akcije in jim v govoru rekel, da itnorajo biti pripravljeni žrtvovati Življenje za domovino«, da morajo »pokazati dolžno spoštovanje ter lojalno in zavestno pokorščino civilnim oblastem*. Papež se ni omejil na to, da bi ohrabril samo Katoliško akcijo za fašistično vojno. leta 1941 je večkrat sprejel v avdienco skupine italijanskih vojakov in oficirjev. Večkrat je sprejel tudi nemške vojake in oficirje. Prvim in drugim je govoril, da so njegovemu »srcu posebno dragi« in da je zelo sre- čen, da lahko blagoslovi tiste, »ki s tolikšno lojalnostjo in ljubeznijo služijo ljubljeni domovini«. Dne 50. oktobra 1940, dva dni po napadu na Grčijo, je papež Pij XII. sprejel 200 uradnikov v fašističnih uniformah in poudaril, da te uniforme predstavljajo italijansko vojsko, Češ da mu je »posebno drajro« blagosloviti »ljudi, ki zvesto in z ljubeznijo služijo dragi domovini'. Z nobeno besedo seveda ni omenil, da je napad na Grčijo zločin. Dne 4. februarja 1941 je Pij XII. sprejel 50 nemških pilotov in 200 italijanskih vojakov ter izjavil, da je »srečen, da jih laho sprejme in blagoslovi«. Dne 13. avgusta 1941 je papež sprejel 3000 romarjev in več sto italijanskih vojakov ier jim rekel: »Priče smo velikemu junaštvu na bojiščih, na nebu in na morju. Čeprav je vojna strašna, ne moremo zanikati, da oživlja veličino mnogih junaških duš, ki žrtvujejo življenje, da izpolnijo dolžnosti, ki jih narekuje krščanska vest.'« Ni dvoma, da je Pij XII. zelo dobro razumel Mussolini jovo tezo, da je vojna potrebna, da bi mogle priti do veljave »najlepše vrline človeka«. Nič čudnega ni, da so vesti o teh avdiencah povzročile v zavezniških krogih proteste, katoliški krogi v Ameriki in Angliji pa so bili prisiljeni vreči v javnost pomirljive vesti, da sta si/ propagandni ministrstvi Italije in Nem-| čije te avdience izmislili. Toda o servatore Romano«, 74 Štev. 21. DOLENJSKI LIST Stran 5 IZ nASIH LRAJ£V Vzorna lovsha družina v Zagrađen Zelena bratovščina iz Zagradca lahko ponosno nosi zelen klobuk z zataknjeno smrekovo vejico, na rami pa puško, saj je najboljša lovska družina, ki Jo veže pravo tovarištvo. ■ Družina ima svojega lovskega čuvaja in točen pregled nad vso divjadjo, ki jo skrbno neguje in čuva. Da bi bilo lovišče še bolj pestro, so si oskrbeli več družin fazanov, ki jih zelo čuvajo. Zagrad-ski lovci so že drugič prejeli nagrado za uspešno pokončavanje roparlc. Na skupnih pohodih so uničili dva volka, šest' divjih prašičev, 1500 vran, srak in šoj. Opustili pa niso tudi lepih lovskih običajev, .katerih je bil deležen polkovnik Beniger, ko je ustrelil divjega prašiča. Prejel Je pr.ecej lovskih »batin«, pa tudi z vinom so ga pošteno škropili, da je laže prenašal ognjeni krst vse lovske družine. Lovski družini v Zagradcu lahko čestitamo za vse njene uspehe. Se naprej pa naj čuva lepe lovske tradicije in goji divjad, ki Je ponos naših lepih dolenjskih gozdov. NESREČA NA CESTI BI KMALU TERJALA ŽIVLJENJE Na križišču v Zagradcu se je pred kratkim pripetila huda nesreča. Iz smeri Žužemberk je pripeljal težek avtomobil, naložen z živino, z nasprotne strapi pa je pripeljala s kolesom naravnost v drveči avto Anica Grm z Brega. Ob trčenju se Je kolo popolnoma zdrobilo, Grmova pa je dobila več poškodb; polomljenih Je imela več reber. Ponesrečenko so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. S. H. NOVICE IZ SUHE KRAJINE Na Selih pri' Hinjah se je tov. AJčku pripetila nesreča, ki bi lahko imela težje posledice. Nanj se Je prevrnil voz in mu zlomil roko. Tovarišu Ajčku želimo skorajšnje okrevanje, saj Je mož kremenit človek, vrl lovec in vseskozi poštenjak. Mnogi partizani ga Imajo v lepem spominu. Letošnje nevihte so zelo muhaste in nevarne, saj jih navadno spremlja toča in nevarne strele. V 2vlrčah Je pred časom udarila strela v neko hišo, kjer Je popolnoma zdrobila okensko steklo. Zato je potrebno, da smo ob nevihtah skrajno previdni. V Hinjah so izvolili nov občinski odbor, kateremu načeljuje prekaljen borec in aktivist tov. Jože Roje iz Lopate. Pri njegovem delu mu želimo mnogo uspeha. Občina 2užemberk ima izredno velik okoliš, saj se ji je pridružilo celo področje bivšega KLO Sela-Sumberk. Za predsednika občine Je bil Izvoljen tov. Franc Jarc. Tudi njemu želimo mnogo uspehov pri delu. saj ga čakajo težke in odgovorne naloge. Mladinski aktiv iz Zagradca pri Žužemberku Je zelo delaven. Pred kratkim Je gostoval v 2užemberku s prav lepim in izbranim kulturnim programom, ki Je zadovoljil vse gledalce. Občina Zagradec je uvedla redne živinske sejme. Prvi sejem Je bil 15. maja na starem sejmišču. Ker sta Žužemberk in njegova okolica zelo okužena po koloradskem hrošču, je občina že izdala potrebne ukrepe za pregledovanje krompirjevih nasadov. Tudi občina Zagradec, ki ima več primerov okužbe, Je že podvzela vse potrebne ukrepe. Pošta 2užemherk se je za Teden pošte skrbno pripravila. Celoten poštni lokal so prebelili, očistili vse naprave ter okrasili notranje in zunanie prostore. Pri vsem tem Je bila najbolj delavna tovarlšica Pehanijeva in ostali poštni uslužbenci. Dolga doba brez dežja Je precej škodovala polju, posebno krmi. Suša je zavrla tudi druga poljska dela, tako da nekateri kmetje še sedaj sade krompir in koruzo. V izložbi KZ 2užemberk Je odprta stalna razstava, ki prikazuje v besedi in sliki početje zločinske duhovščine in pomagačev v iU.SU NOB. Razstavljene so slike s strahotami z Raba in drugih taborišč, kjer Je umrlo nešteto naših ljudi. Zraven pa prikazuje tudi uspehe naše velike graditve, ki so trn v peti protiljudski duhovščini in drugim reaketo-narjem. Ljudstvo si v gručah ogleduje razstavo. DELAVNOST KMETIJSKE ZADRUGE V DOBRNlCU Po volitvah novega upravnega odbora kmetijske zadruge v Dobrniču se je delo precej razgibalo. Upravni odbor ima vsak mesec redne seje, kjer obravnava tekoče naloge. Posebno prizadeven je gozdarsko-lesni odsek, kl ga vodi tov. Kalan. Letos je že odkupil za 3 milijone dinarjev lesa, največ bukovega in smrekovega. Tudi za obnovo gozdov imajo pripravljenih že 62.000 dinarjev. Pri pogozdovanju pa naj bi sodelovale množične organizacije, da bo učinek dela še večji. Trgovina kmetijske zadruge odkupuje zdravilna zelišča: cvet in Ust šmaintre. lapuh, češmin, regrat itd. Posebno pridni so pri nabiranju pionirji. V kmečki delovni zadrugi gradijo zadružniki kozolec z 8 okni. S spomladansko setvijo so že gotovi. Premalo pa se odbor zadruge in zadružniki sami zanimajo za nov gospodarski račun. Z. A. NOVO MESTO Po dosedanjih poročilih, od katerih so nekatera prispela na Mestni ljudski odbor z dokajšnjo zamudo, se Je prostovoljnega dela v Tednu Čistoče v Novem mestu udeležilo 507 ljudi. Opravili so 1719 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 43.368 din. Zaradi prepozne dostave poročila ni bilo v prvi objavi zajeto delo brigad III. terena. V celoti se Je tega dela udeležilo iz lil- terena 119 ljudi, ki so opravili 343 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 4145 din. Po vrednosti opravljenega dela pa še vedno prednjači brigada Ragovo. V 401 uri Je 66 članov te brigade opravilo dela v vrednosti 22.150 dinarjev. MIRNA PEC Prostovoljno gasilsko društvo slavi letos 50-letnico svojega obstoja. V počastitev te obletnice pripravljajo sa nedeljo 1. Junija veliko celodnevno proslavo. Dopoldne bo v Mirni peči veliko gasilsko zborovanje, popoldne ob dveh sektorska gasilska vaja in nastop. Po vaji bo ljudska veselica. ŠENTJERNEJ Kar 17 točk je obsegal spored proslave Dneva zmage: deklamacije, recitacije, telovadni nastop, simbolične vaje »Gor čez iza-ro« in petje. Ljubek Je bil nastop otroškega vrtca. Dnevu primeren govor je podala gimnazijka, tako da Je bil celoten spored od številnih gledalcev s hvaležnostjo sprejet. Na predvečer rojstnega dneva maršala Tita v soboto 24. maja bo v dvorani gostovanje KUD »Dolomiti« iz Ljubljane, ki nam bo priredil pevski koncert in spevoigro. V izložbenih oknih naše kmet. zadruge je zelo lepo urejena razstava slik iz zadnje vojne, seznam vseh tistih, ki so padli kot talci ln borci. -č To in ono iz Koče v a lz Dolenjskih Toplic Zveza borcev v Dol. Toplicah Je na svojem zadnjem občnem zboru izvolila nov odbor, ki bo. kot kaže, bolj delaven, kot je bil dosedanji. To je že dokazal, ko je priredil zabavno prireditev, katere čisti dobiček je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem. Podružnica turističnega društva v Dol. Toplicah, ki je bila po vojni ena od prvih, ki so začele delati v novomeškem okraju, je sedaj spet pričela s svojim delom. Leta 1948, ko je bila prekinjena redna avtobusna zveza z Novim mestom, je skoraj popolnoma prenehala delati. Za razvoj dolenjskega zdravilišča Je avtobusna zveza nujno potrebna, ker se zdraviliški gostje vsak dan mučijo na tesnih sedežih premajhnega voza, ki Jih vozi v Toplice. Novi odbor podružnice je sklenil, da bo poskrbel za olepšavo zdravilišča in Je s tem delom že pričel. Njegovo prvo delo je bilo, da Je poskrbel za popravilo razsvetljave in nabavo žarnic. Turistična podružnica, v katero je pristopilo veliko novih članov, Je izbrala poseben odbor, ki bo skrbel za olepšavo Toplic, zlasti pri odstranitvi ruševin. V kraje, ki so zgodovinsko važni iz časa NOB, bo postavil markacije. Društvo bo moralo skrbeti tudi, da bodo Dol. Toplice postale ne le prijeten zdraviliški, temveč tudi letoviški kraj, saj imajo za to vse pogoje. Šolska mladina nižje gimnazije in osnovne šole se že skrbno pripravlja na proslave ob sklepu šolskega leta. 8. Junija bo priredila pionirski festival skupno z vsemi šolami topliškega sektorja. Ob tej priliki bo v šoli razstava risarskih izdelkov ln ročnih del. Šolarji bodo nastopili s pevskimi In fiz-kulturniml točkami in z mladinsko igro »Mačeha in pastorka«. V času zdraviliške sezone predvaja kino podjette vsak teden dva filma, tako da imajo zdraviliški gostje potrebno razvedrilo ln duševni užitek, s čemer so vsi prav zadovoljni. KULTURNO-UMETNISKA AKADEMIJA V DOL. TOPLICAH Dijaki državne gimnazije iz Novega mesta so v nedeljo 11. maja priredili v zadružnem domu v Dol. Toplicah kulturno umetniško akademijo z izbranim in pestrim sporedom pevskih, recltacijskih, flzkulturnlh ln orkestralnih točk. Najprej so nastopile pionirke pod vodstvom tov. Kastelčeve, ki so prav ljubko zapele štiri pesmi. Nato je recitacijskl zbor predvajal 2upančičevo »Dumo« tako lepo. da Je Žel zasluženo priznanje. Za njim so nastopili pionirji z ritmičnimi plesi ln kot dimnikarji. Izvajanja so bila za pionirje na zadovoljivi višini. Mladinke pa so izvajale »Francoski ples«, za kar so žele veliko priznanje, saj so Jih gledalci ponovno klicali na oder. Tudi zbor mladink Je z lepim petjem zadovoljil hvaležno občinstvo. Po vajah z rutami, ki so Jih Izvajale pionirke. Je mladinski orkester nastopil s tremi točkami. Končno pa Je nastopil Še pevski zbor ob spremljavi orkestra. Prostorna dvoraVia Je bila napolnjena. Gledalci so bile s prireditvijo zelo zadovoljni ln si Jih še želimo. Profesorskemu zboru in ravnateljstvu, ki so nam s svojimi dijaki pripravili tako lepo prireditev, pa se vsi prisrčno zahvaljujemo! d. g. LEP GASILSKI PRAZNIK V PODTURNU V nedeljo 11. maja so v Podturnu pri Toplicah praznovali. Prostovoljno gasilsko društvo 1e dobilo novo motorno brizgalno. delo domačih tovarn. Gasilsko društvo v Podturnu Je bilo najbolj delavno med gasilskimi društvi novo- Vandalizem v Podzemlu Kmetijska zadruga v Podzemlju Je lansko leto odkupila od podjetja »Pionir* večjo barako. To barako so postavili člani odbora Kmetijske zadruge na zemljišču ob Kolpi, kjer naj bi v poletnem času služila kopalcem, ki posebno ob nedeljah radi prihajajo v Podzemelj h Kolpi. Odkup barake in prestavitev iste na zemlliscu ob Kolpi je bila združena s težkimi tisočaki. Namen Je bil slej ko prej plemenit: urediti v baraki garderobe za kopalce, namestiti v baraki bife, založen z Jestvinami in pijačo za izletnike itd. Poskrbljeno Je bilo celo za prostor za razne športne igre: odbojko, nogomet, zgrajeno betonsko plesišče, v bližini barake pa tudi zidano stranišče itd. Ni še minilo leto in niti vsa dela za ureditev kopališča še niso bita zaključena, že se Je prav pred kopalno sezono našla nekje družba škodljivcev ljudske imovine, ki Je s svojim vandalizmom dala duška onemogli Jezi nad vsem, kar Je v zvezi s Kmetijsko zadrugo. Ureditev kopališča ob Kolpi Je bil seveda uspeh zadružništva v Podzemlju, to pa ni bilo všeč neznanim zlikovcem, ki so barako skoraj popolnoma demolirali in izropali. Okna so pobita, šipe raznesene, vrata vlomljena, okovje odneseno, stranišče porušeno, opeka odpeljana, vrata odnesena, okenski okvirji sneti itd. Zdaj, ko bi kopališče moralo služiti svojemu namenu. Je vandalizem sovražnikov ljudske imovine storil svoje: baraka sicer še stoji kot žalosten opomin nekulturnega početja ljudi, ki Jim Je vsak najmanjši Umrl je dopisnik Dolenjskega lista v Kočevju, tovariš IVAN GREŠAK ief gospodarskega računskega sektorja v rudniku rjavega premoga Ohranili ga bomo v lepenk spominu Uredništvo ln uprava Dolenjskega lifta Ure.!« uredniški »Klbor - OiluKvorai urednik Tone Uoftnik - Naslov uredništva in uprave Novo me* to Ljubljanska Mat*) 25 te-lefon štev L27 - Pustni predal O - Tekoči račun pri Komunami tuniki v Nov?m mwln štev filfi.l 9ti32a i - Pe-trtletna naroenina i«o din polletna 200 dlu oeloletn,, 100 din - Naroč nlna ao plačuje vnaprej - Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani napredek Bele krajine trn v peti, je pa neuporabna in lahko samo še čakamo, da bodo zlikovci, ki so pričeli s svojim pogubnim delom, pričeli odnašati še deske, podnice in strešno lepenko. S takšnim delom in vandalskimi metodami Bela Krajina še dolgo ne bo postala privlačna izletniška točka za turiste in tujce. Značilno pa Je. da tisti, ki bi morali Javno ožigosati takšne tatvine, zakrknjeno molče. -c. DOBRI ODSEKI — POMOČ SPLOŠNIM KZ Delo nekaterih odsekov pri splošnih kmetijskih zadrugah v Beli krajini se je po zadnjih občnih zhorih precej izboljšalo. Najboljše uspeha so dosegli sadjarski odseki. Na Vinici je sadjarski odsek uredil plantažni nasad Jablan na površini 1 hektara. V Adlešičih in Talčjem vrhu so uredili dr« drevesnici, v Dragatušu pa so splanirali zemljo za plantažni nasad sliv na površini 2 hektarov. Večje uspehe so dosegli tudi kreditni od-1 seki pri dvigu hranilnih vlog in lesni odseki, slabše pa delajo gradbeni in živinorejski odseki. K splošnemu dvigu kmetijskih zadrug v Beli krajini bo precej pripomoglo tudi zvišanje članskih deležev na 1000 dinarjev, kar je večina članov že sprejela. OBNOVA SOL V BELI KRAJfNI Letos bodo v Beli krajini obnovili tri osnovne šole in začeli z gradnjo nove v Zii.jah. Za gradnjo nove šole v ZilJah ao tamkajšnji prebivalci že sami zbraij polovico predvidenih stroškov v gradbenem materialu in denarju. Sicer pa bo treba v Beli krajini v prihodnjih letih obnoviti ie pet osnovnih šol. Soli v Dragatušu in n.i Vinici sta bili med vojno skoraj popolnoma porušeni in imajo sedaj pouk v privatnih hiiah. kar slabo vpliva na vzgojo otrok. Okrajni ljudski odbor Črnomelj je potreben kredit za obnovo* &a\ v znesku 8 i.n^0' udu i\ i ■ ■ i i ' ca uuiiv; « w »"» milijona dinarjev že odobril MLADINA IZ OTOVCA IN SEL JE P02IVILA SVOJE DELO Dolgo že ni bilo o mladini z Otovca in Sel ničesar slišati, pred mesecem dni pa je mladina ponovno izvolila svoj odbor. — V počastitev 27. aprila je mladina poleg programa, ki so gn priredili pionirji, uprizorila predelano komedijo »Vraže«, ki na sniešfin način biča verovanje v nadnaravne sile in praznoverje sploh. Igraloi so se potrudili, da so dobro podali svoje vloge, najboljša pa sta bila Jermanov Janez ln Šuhorepčev« Vika, pa tudi drugi niao dosti zaostajali za njima. V maju bodo mladinci in mla dinke prirediji izlet v Postonjsko jamo in tako spoznali lepote nate domovine. Njiho vemu izletu naj hi sledili tudi drugi belo kranjski mladinski aktivi t -a meškega okraja. Okupator pa je leta 1943 požgal gasilski dom, pri čemer je zgorelo tudi vse gasilno orodje. Društvo je ostalo brez premoženja. Takoj po osvoboditvi so člani društva pričeli zbirati prispevke, da so si vsaj za prvo silo nabavili potrebno gasilsko opremo. Sklenili so. da bodo zgradili nov večji gasilni dom, v katerem bo tudi prostor za prireditve. Pri tem jim je pomagala tudi ljudska oblast, ki jim Je podarila motorno brizgalno ln 200 m cevi, kar je vredno 600.000 dinarjev. Zjutraj ob 5. uri Je bila budnica, popoldne ob 15. uri pa Je gasilska četa na kraju, kjer Je stal prejšnji gasilski dom, pričakala zastopnika okraja, kateremu Je predsednik podal raport. Povorka je krenila na slavnostni prostor, kjer je predsednik Jože Gor-še pozdravil goste ter se spomnil padlih borcev in ustreljenih članov društva, katerih spomin so počastili z enominutnim molkom. Govorila sta še člana gasilske zveze Novo mesto tov. Mišigoj in Mirtlč. ki je poklonil članom spominske značke za 10- in 20-letno udejstvovanje pri gasilstvu. Zastopnik republiške gasilske zveze tov. Burger Jim je sporočil veselo vest, da Jim je brizgalna s cevmi podarjena brezplačno, česar so se vsi zelo razveselili. S tem darilom si bo društvo precej pomagalo ln bo lahko še hitreje zgradilo svoj dom, za katerega ima zbran že ves materia. razen cementa. S prostovoljnim delom in prispevki bodo lahko postavili dom še to leto, zlasti če bodo tesarji opravili vsa tesarska dela brezplačno. D. G. S ČEM V SMIHELU NISO ZADOVOLJNI Iz Smlhela pri Novem mestu smo dobili dopis, v katerem se dopisnik pritožuje čez odbor telesnovzgojnega društva »Partizan«. Pravi, da se o trinlngih za odbojko itd. govori od ušesa do ušesa, manjka pa pripravljenosti za povezavo z vso mladino in odraslimi, ki naj bi okrepili ftzkulturne vrste v Smihelu. Dopisnik se pritožuje tudi čez organizatorje plesa, ki naj bi bil 11. maja v dvorani v Smihelu. Ljudje iz Novega mesta ln okolice so prišli na ples — tega pa ni bilo. Pač pa so se organizatorji oziroma vodilni člani zabavali z balinanjem, namesto da b| pravočasno odpovedali zabavo. Mladina v Smihelu želi, tako zaključuje dopisnik, da bi odbor društva premislil to stvar in stanje izboljšal. (Zdi se nam, da bi Smihel lahko pokazal kaj več na kulturno-prosvet-nem in fizkulturnem Področju — zato vabimo Smlhelčane, da se še oglasijo v našem listu!) IZ OTOČCA PRI KRKI Pred kratkim smo Imeli občni zbor Zveze borcev, na katerem smo izvolili občinski odbor in združili članstvo iz krajev, ki pripadajo po združitvi KLO naši občini. Ker smo doslej vedno sklicevali sestanke v centru, smo se dogovorili, da izvedemo občni zbor Zveze borcev v Grčevju, saj je pravzaprav tan> kraj partizanstva. Zamisel Je bila dobra, saj je bila prav od tam največja udeležba. Referat Je podal domačin tov. Janez Za-rabec, borec iz leta 1942. Obnovili smo spomine na doživetja v času vojne. Razpravljali smo o delu protiljudskega klera, ki Je nastopil z neverjetno podlostjo, kar Je ponovni dokaz proces proti župniku Smoliču iz Stopič. i Govoril je tudi predsednik ZB tov. Stane Medved, ki Je poudaril nekaj osnovnih nalog pri delu organizacije. V poročilu sekretarke pa Je bila poudarjena premajhna povezava med ostalimi množičnimi organizacijami in samim članstvom. Gledati moramo na to, da v naše organizacije pritegnemo čim več ljudstva. V Otočcu pri Krki imamo tudi novoizvoljeni občinski odbor in upamo, da bo res delaven, saj so v njem sami najboljši ljudje. V npvem občinskem odboru je tudi nekaj ljudi, ki so člani KDZ Otočec in Trška gora, tako da bo v bodoče mogoča boljša povezava med zadrugami ln ljudsko oblastjo. M. G. Na Kočevskem so se že začeli pripravljati na borbo za uničenje koloradskega hrošča. V krajih, k» so bili okuženi po hrošču, t. J. v Kočevju, Mozlju, Loškem potoku, Dobrem polju In Vel. Laščah so že zaceliš pregledom krompirišč. V nekaterih krajih imajo pregled dvakrat tedensko, drugje pa dvakrat na mesec. Pri dosedanjih pregledih hrošča še niso odkrili- Da bo pregledovanje krompirišč res temeljito in ob določenih dneh, Je pri Okrajnem ljudskem odboru postavljen tričlanski okrajni štah. Ta bo nadzoroval delo pri pregledovanju krompirišč. Tudi pri občinskih odborih so iz zastopnikov posameznih vasi že postavljene komisije, ki bodo vodile in nadzorovale delo pri uničevanju koloradskega hrošča. Tudi s kemičnimi pripomočki za uničevanje hrošča so se že preskrbeli. Pri Okrajni zvezi kmetijskih zadrug in Mestnem ljudskem odboru občine Kočevje sta osnovani dve ekipi, ki imata na razpolago dovolj kemičnih aparatov. Ljudska univerza v Kočevju je Imela v letošnji sezoni devet uspelih predavanj, katerih se Je udeležilo okrog 2500 prebivalcev mesta in okolice. Predavanja so bila pestra In zanlmvla. Predavatelji so govorili največ o kmetijstvu, o političnih vprašanjih, zanimivosti lz tehnike itd. Ljudska univerza v Kočevju bo letošnje sezono dela zaključila ob koncu maja. Rudarji rudnika Kočevje so o novem tarifnem pravilniku razpravljali že na raznih sestankih. Po temeljitem pretresanju in nekaterih dopolnitvah prvotnega osnutka je delavski svet, ki Je zasedal pred kratkim, potrdil novi tarifni pravilnik. Razmerje plač po sedanjem pravilniku bo 1:4. Rudnik Kočevje prinaša skupnosti precejšnje dohodke. V skupno akumulacijo prispeva 70 odstotkov dohodkov od proizvodnje, za amortizacijo 6 odstotkov, ostalo pa gre za materialne potrebe rudnika in v sklad plač za delavce in nameščence. Pred kratkim je v Kočevskem Rogu divjal hud v i h a r, ki Je v nekaj minutah popolnoma uničil 60 do 70 hektarov strnjenega gozda. Vihar je bil tako silen, da Je pulil drevesa Iz zemlje kot peresca ter jih dvigal In nosil po zraku 10 do 15 metrov visoko. Skoda Je ogromna. Po prvi oceni strokovne komisije pod vodstvom ing. Virnika, direktorja gozdne direkcije Ribnice, Je bilo ugotovljeno, da Je uničenega 5 do 6 tisoč kubičnih metrov lesa, pri čemer pa nI upoštevan mladi zarod, ki je tudi ves uničen. Gozdna direkcija Kočevje Je Je ukrenila vse potrebno, da podrto drevje čim prej spravi Iz gozda ln tako prepreči, da se v nJem ne bi zaredil gozdni mrčes. OBVESTILO Z današnjim dnem izvršujemo tudi parno ondulacijo z najnovejšim aparatom FRIZERSKI SALON ADAM — NOVO MESTO PRVENSTVENE TEKME V ODBOJKI Novomeški športniki so imeli zadnjo soboto in nedeljo priliko prisotvovati štirim zanimivim tekmam v odbojki. Kljub temu, da so bili nasprotniki najboljši igralci odbojke v Sloveniji, bi lahko naši Igralci, ako bi imeli več kondicije, uspešno končali marsikateri set. Prva tekma v soboto Je bila tekma moških .igralcev Branika lz Maribora in igralcev TVD Partizan Novo mesto, ki se je končala z rezultatom 3:1 za goste (6:15. 15:3. 15:12, 15:10). Kakor vidimo, so naši igralci dobro zaigrali v prvem setu, ki se Je tudi končal z zmago. Nato pa so vidno popustili. Ta pojav srečamo skoraj vedno pri naših igralcih. Vidi se, da Jim manjka kondicija, dobili pa Jo bodo ako bodo trenirali tri do štirikrat na teden, ne pa dvakratv. Trening ne obstoji lz samega igranja ampak iz raznih voj in dopolnilnih športov. Samo tako bomo dvignili našo odbojko! Tudi ženska vrsta Je bila premagana cd Mariborčank z rezultatom 3:0 (15:12, 15:12, 15:5). Naše igralke so dobro začele, so pa zaradi pomanjkanja kondicije kaj kmalu popustile. Samo s požrtvovalnostjo se ne doseže veliko. Odlikovala se Je Knafljičeva z dobrimi udarci. Seveda moštvo z eno samo tol-kačico ne more uspešno igrati z moštvom, kjer sta dve ali tri tolkačice. V nedeljo so igrali moški: 2elezntčar Ljubljana : Partizan Novo mesto 3:2 (10:15, 14:16, 15:11, 15:7, 15:8). Nasprotnik je pokazal odlično igro. Nato so igrale ženske; zmagale so sigurno Ljubljančanke z rezultatom 3:0 (15:0, 15:8, 15:0). Ljubljančanke so imele v svojih vrstah nekaj odličnih igralk, ki so se izkazale z odličnimi udarci. Vse štiri tekme je dobro sodil tov. Romih. TDV PARTIZAN NOVO MESTO : ODRED (LJUBLJANA) 2:2 (2:1) Gledalci nogometa so imeli priliko v nedeljo prisostvovati zanimivi prvenstveni nogometni tekmi. Na žalost se je tekma morala vršiti dopoldne Istočasno s prvenstvenimi tekmami v odbojki. V Ljubljani nas niso hoteli uslišati, da bi tekmo prestavili na popoldne. Moštvi sta bili tehnično enako dobri, našemu pa manjka borbenost ln uspešnih strelov na gol. Pri naših sta dobro zaigrala Jesih ln Rolih. NASl MLADI TELOVADCI NE SPIJO Dolgo je že od zadnje telovadne akademije in Novomeščani «o verjetno že pozabili na zanimive točke mladih telovadcev. Toda mladinci tudi sedaj marljivo vadijo in pod vodstvom prof. Samca izpopolnjujejo svoje znanje in spretnost. Zadnjič smo slučajno stopil v osnovnošolsko telovadnico, Rnvno pTav sem prišel. Kakih dvajset fantov se jo na povelje po- stavilo v vrsto in mirno čakalo. Nato so pričeli z lahko atletiko. Nekaj krosov teka po telovadnici, potem pa so se uvrstili v četverorede in pričeli z oblikovalnimi vajami s švedsko telovadbo. Cudi'1 sem se mladincem, ki so izvajali vaj« zelo marljivo. Zavedajo se, da so proste vaj« osnovna, šola fizkulture. Seveb mostu navzdol pod breškimi pečinami čez Loko do Bršlinskega potoka oziroma do Rršlina bi bilo iskano sprehajališče, če bi se primerno uredilo. Vsa sprehajališča bi morala biti opremljena s klopmi, ki naj bodo pritrjene z betonskimi podstavki. To narekujeta izkušnja in previdnost. KAJ DELAJO KOČEVSKI PIONIRJI VIKTOR PIRNAT Četrto nadaljevanje Kostanjevlškt grad (v letu 1936) Nekdanje staro purgarsko Novo mesto, ki je dolgo životarilo kot Trnljulčira sredi pragozda, se je pričelo zavidljivo razvijati v industrijsko mesto. Vse drugače je zdaj kot je bilo tedaj, ko nam ie ušla Jugočeška v Kranj! Novi rod je podjetnejši. In ker je Novo mesto v novi domovini pod novimi razmerami in življenjskimi pogoji tudi finančno močnejše, ne bo zanj neizpolnjivih problemov Dvignil se bo prepotrebnj moderni hotel z restavracijo in kavarno, vstal bo dom za kulturne potrebe vseh vrst. In ko bo do imeli Novomeščani spet pozidano svoje ljubko gnezdeče, prijetnejše in vab-ljivejše kot je bilo, bodo mislili še na mnogo stvari, ki jim bodo mesto olepšale, ga dvignile v očeh kulturnih rojakov in tujcev in jih privabljale v njegovo sredo. Novo mesto bo tedaj res metropola. Dolina gradov Pričnimo z Gorjanci! Koči na Malče-vem krču in na Opatovi gori sta nujna potreba. Prav tako razgledni stolp na košatem Trdinovem vrhu. Poleti bi bilo hvaležno organizirati izlete v Gorjance na košnjo Žužemberških Uskokov. Gor-janski >Cvetni.k< naj bi se zaščitil in uredil kot narodni park morda v zvezi I s spomeniki NOB v sot esik i P en d i r j evk i. Kostanjevica, slovenske Benetke, ljubko otoško mestece, ima vse predpogoje za letovišče. Za vodni šport veljajo pripombe kot za Novo mesto. Tudi na primeren hotel je treba misliti, saj je Kostanjevica zelo priljubljen izletniški in letoviški kraj na Dolenjskem. Gorjance bi bilo napraviti dostopnejše s kočo na Opatovi gori in z dobro maskiran.imi potmi. Tam naoikoli je več zanimivilh podzemeljskih jam. Onstran Žužemberka. Speljati cesto do Kalja. Na pobočju Gorjancev v Jablanicj je dom Jurčičevih prednikov. Stari cistercijanski samostan z zanimivo cerkveno arhitekturo je velika kullurno-zgodovinska privlačnost. Urejen toplj vrelec v Dobah bi imel tudi stalne goste. Sv. Križ bi se lahko okoristil z Gadovo pečjo, prav tako kot Brusnice s Češnjami. Češnjev semenj je zelo koristna iznajdba! Od Sv. Križa pa ni več daleč do BušeŠkih toplic, ki jih je že pred sto leti uredili njihov tedanji lastnik grof A. A. Auersperg. pesnik Anastazij Grun, učenec Franceta Prešerna. Od tam pa spet ni več daleč na uskoško Stojrlrago vrh skrajnega vzhodnega obronka Gorjancev. Za podjetne ljudi krasne kombinacije! V VSAKO HIŠO I DOLENJSKI UST! | Grad Tolsti vrh PO PIONIRSKEM PRAZNIKU »POZDRAV POMLADI«: V kočevskem okraju deluje trideset plo nlrsklh odredov, v katere je vključenih 2516 pionirjev, nekaj otrok pa je se izven organizacije in niso nikjer vključeni. Upamo, pa da homo do 25. muja pritegnili tudi te. Naši pionirji so prav delavni zlasti na kulturno-prosvetnein področju. Doslej so na ■topili že na vseh prireditvah, po vaseh pu običajno pripravijo za državne praznike tudi samostojne prireditve. Delo med pionirji je postalo še bolj razgibano tedaj, ko so pionirji odreda Kočevje napovedali na čast rojstnega dne maršala Tita tekmovanje vsem odredom v okraju. Odred »I. VHačnlka« v L o S k e m po toku Ima v svojo organizacijo vključeno prav vse pionirje. Ti delajo v šahovskem, pletarskem, pevskem, dramatskem, Šiviljskem In flzkulturnem krožku. Konec marca je flzkulturnl krožek priredil lepo uspelo Kinučarsko tekmovanje za naslov prvaka odreda. Tekmovanje je bilo v dveh skupinah. In sicer za mlajše In starejše pionirje. Tudi pionirji plctarskeca krožka so zelo delavni. Nnpletll so že veliko predpražnikov In opletll steklenice. Pri zbiranju pomoči za Primorsko »o nabrali 2940 din. Plonlr.fi na Travi, ki Je dale« od večjih naselij, so prav tako vsi vključeni v organizacijo. Njihov odred se Imenuje po prvem partizanu, ki so ga videli v svojem lirajti ■• .1 !;;<■■ odred, V prostem chsm M ti pionirji napravili 360 prostovoljnih delovnih ur pri vožnji, nakladanju In žaganju drv. Pozimi pa so čistili sneg na cesti Tra- va—Podpreska. Za našo Industrijo so nabrali že precej starega železa, kosti, cunj itd. Ustanovljenih imajo pet krožkov: za ročna dela, za prvo pomoč, dramatski, gozdarski In bralni krožek. Največ pionirjev je na osnovni šoli v Kočevju. Tu delujeta dva odreda. Pionirji so vključeni kot podinladkarjl pri »Partizanu« In pri gasilcih, ostali pa delajo v drninatskem, pevskem, lutkarskem, šahovskem, zgodovinskem, šiviljskem ln modelarskem krožku, šahisti so v šahovskem tedna odigrali slmultanko na 18 deskah. Največ uspehov Imajo pionirji dramatskoga krožka. Za 8. marec ho uprizorili igrico »Mačeha ln pastorka« Tudi v drugih odredih v okraju pionirji prav pridno delajo. Nekateri so bili za svoj« delo nagrajeni od Okrajnega pionirskega odreda. Prejeli so garniture šaha. Najboljši v okraju Kočevje je odred »Majde £11 c« v Kočevski Reki. Tam pionirjem nnčcluje najboljši starešinski svet. ki se sestaja redno vsakih štirinajst-dni. Inštruktorji krožkov so sami strokovnjaki, ki so uslužbenci na državni ekonomiji v Borovcu, feprav so na svojih službenih mestih vsi zelo zaposleni, vseeno žrtvujejo oh nedeljah ves prosti Čas pionirjem, ki jih poučujejo v vrtnarskem, sadjarskem, elektroamaterskem. šiviljskem, mizarskem, dramntskem. pevskem ln flzkulturnem krožku. Več pionirjev je vključenih tudi v strelsko družino. A. L. \ Pomlad, mladost, zdravje in veselje — vse to ie našel' Nenavadno živahno je pred novomeško šolo 10. maja zjutraj. Od vseh strani hite na »zborno mesto* pionirji osnovne šole in nižjih razredov gimnazije z zastavicami, venci in cvetjem v rokah, zraven tega pa so seveda oboroženi s potrebno malico. Ne manjka tudi harmonik, žog, zmajev, letalskih modelov, rezervne obleke za nastope in drugih takih stvari. Danes je njihov dan. praznik pomladi. Kmalu po 8. uri se zlije skozi me-stvo pisana reka 650 veselih pionirjev, ki pod vodstvom profesorjev in učiteljev hite v naravo. Veselo plapolajo zastave, mladi izletniki strumno korakajo proti Grmu. Skozi prometne ulice imajo vzgojitelji obilo skrbi, da ne pride do kakšne nesreče. Na Grm in dalje skozi Regrčo vas k spomeniku pri Sv. Roku je usmerjena mlada pisana množica. Njim, ki so jim s krvjo in lastnim življenjem priborili svobodo in ustvarili poboje za lepše življenje, velja prvi ohisk in poklon. Pri spomeniku padlih borcev in talcev že čaka vojaška godba. S cvetjem in zelenjem zasujejo pionirji grob borcev, godba igra, vrste se govori zastopnikov množičnih organizacij jn JLA, mladi recitatorji se vrstijo pred spomenikom, pesem mladih grl tiho plava fiad spokojno gomilo. Borci, ki jim bo drobna ptičica sporočila, kot je to deklamiral neki pionir, da njihove žrtve niso bile zastonj, bodo slaje počivali v domači zemlji... Sedaj pa naprej. Za bogat kulturni spored je pripravljena trata za cerkvijo. Šolska disciplina, ki je bila dokaj trdna vso pot. je sedaj popustila. Glad je pritisnil k tlom' v senco del izletnikov in že pridno praznijo torbice. Kulturni program je obsežen. Za poldrugo uro ga je. Vsak razred je nekaj pripravil. Na pionirskih sestankih so sami izbrali spored, učitelji pa so pomagali pri vajah. V krogu na trati se vrste recitatorji: »Pomlad, mladost, zdravje in veselje — vse to je naše, uživajmo in učimo se!« tako zveni iz vseh grl, »in ne pozabimo na tiste, ki so nam to priborili«. Slede simbolične slike, kolo, balet mlade pionirke, nastop narodnih noš pri plesu in še veliko drugih stvari Vsak razred vsaj eno točko in razredov je veliko. Vzgojitelji pomagajo, vojaška godba sodeluje, da je res prijetno. Smeh, vrisk, petje in godba so privabili še cicibane iz Smihela in Re-grče vasi. Mnogo smisla za kulturni nastop so pokazali pionirji. Tako so novomeški pionirji praznovali letošnji praznik »Pozdrav pomladi«. Praznik pomladi v Št Jerneju Mladina osnovne šole in gimnazije Je 10 maja pohitela v bližnje ln daljne kraje. Oba četrta razreda sta obiskala Šmarješke toplice, kjer so se kopali ter si ogledali okolico Otočca in St. Petra. V Otočcu so se seznanili z življenjem v fevdalnem srednjeveškem gradu, z lečami itd., pa tudi z do-i godki lz časa NOB. V Šmarjeških toplicah so mimogrede obravnavali važnost tujskega prometa, ki je za naše narodno gospodarstvo zelo važno. Praktično pa so svoje znanje izrazili s tem, da so za seboj temeljito pospravili prostore. Nekaj mladine Je odšlo na Gorjance, nekaj pa na Javorovlco, kjer so počastili spomin padlih borcev. Nekateri so odšli v Pleterje ln so nazaj grede obiskali ekonomijo okrajnih posestev na Dol. Brezovici. Tu so poštovali tri dni stare pujske in občudovali vzorno živinorejo. Oba tretja razreda Je domači učitelj popeljal na Mlhovico, kjer jim je ljubeznivi Jože Strojin razkazal ustroj Žage in Jo spravil v pogon. Od tu so se podali na ekonomijo KZ na Draškovcu. Videli so lepo število goveje živine in prašiče, dva dni star jagen-ček pa Je šel kar iz rok v roke. V bližnji okeparnl so si ogledali izdelovanje opeke od izkopa gline do vlaganja v peči. Najbolj pa so se otroci razveselili pogleda na krasne žrebce na plemenllni postaji. Prijazna uslužbenca sta pripravila mimohod štirih lipicancev in enega kasača-amerikanca. To so krasne živali, spravljene v lepo urejenem, čistem hlevu. Razpoloženje na dan pomladi je povzdignilo še lepo vreme, čeprav bi bil dež že nujno potreben. Na teh Izletih Je učiteljstvo seznanilo otroke z dogodki iz časa NOB, pa tudi otroci sami, ki so te čase preživeli, so vedeli mnogo povedati. V prosti naravi so veliko pridobili, v šoli pa bodo to še Izpopolnili. Veseli in zadovoljni so se vrnili domov. »POSLEDNJI MOŽ« V METLIKI »VRAŽJA ŽENSKA« na novom "Skem odru Stara cerkev v Pleterjih (lzzs» časa nesslat — ena izmed na l/namenli. JSlh gotskih stavb v Sloveniji Trije znani Plani ljubljanske Drame; Ml-leva Ukniarjeva. Edvard Gregorln In MIlan ltrczlcar so v Domu ljudske presvete dali »Vražjo žensko«, dramo avstrijskega pisa 'el.ia/dravnika Schininherrja. Rcžlral je Edvard Gregorln, ki ie tudi irral eno glavnih vlog — orožnika. Drama se godi v tirolski obmejni vasi le vzorm, dramsko zgrajena in res močna Zanimiva Je tudi *- tem, da nastopajo samo tri osebo: mcrillkasti bolehnl krojač-tihnta pnc. n.lecovji mlada, nolnokrvna žena. in mlad orožnik, ki zasleduje tihotapce Snov Je znani »ljubezenski tri kut«, ki p« ni dan v tollkrat pogretem, banalnem smislu, temveč mlada žena zakoprnl do ljubimcu le iz strastne želje no otroku, ki Ji ga večno bolnimi mož ne more dati Zanimiv Muhe. zensko-materinski prohlem, ki Ka avtor t spretno razvija In ki že sam >po sehi terja v dranll tragični spopad In konec. Režiser je pripravil «"e'o ta oder docela I realistično — v skladu z vsebino, ki Je brez romantike In sentimentalnih srčnih »Izlivov«. Osebe so govorile ln živele na odru brez leatrallke. tako značilne za kmečke vloge na podeželskih odrih, ki se ne morejo otre stl nekega galantnega pompa ali pa ne-kmečkegn razgrajanja v prikazovanju vaškega življenja v dobi čitalnic Zato so hill pri »Vražji ženski« vnan.1l Izbruhi le pravilno podan izraz notranje drame žene (Ukniarjeva), moža (Brczlgar) In orožnik« (Gregorin). Gostovanja članov našega osrednjega cle-dallšča imajo vsekakor velik kulturni ln, za amaterske Igralce, vzgojni nomen. Zato si jih se želimo tudi v Novem mestu. o o o o o o O O o o o r> o < Ob letni skupščini Mudske urosvete novotne kega in bivšega treban skega okrafa V soboto in nedeljo 17. in 18. maja so zborovali v Novem mestu delegati kulturnoprosvelnih društev novome ^kega in bivšega trebanjskega okraja. Letna skupščina Ljudske prosvete je bila hkrati združitev okr. odborov I.P Trebnje in Novo mesto. 2e v soboto popoldne so .bili v osnovni šoli razgovori delegatov po sekcijah in krožkih. Sodelavci S KUD, KUD, MKUD in posameznih društev sekcij so raz pravljali o tekočih nalogah in proble inih igralskih družin, pevskih zborov in orkestrov, pogovorili so se o knjižnicah, ljudskih univerzah, dopisništvu, folklori in o organizacijskih vprašanjih. 2e lani se je tak način dela in poteka letne skupščine izkazal kot /clo dober, saj je prav na takem delovnem posvetu mogoče delegatom podrobno pretresti številna vprašanja, ki jih pred 1 judskoprosvetne delavce postavlja življenje. — Zvečer so si de legati v gledališču ogledali Jurčič-(ioverkarjeve »Rokuvnjače«, ki jih je prav ta večer prvič predvajalo gledališče SKUD »Dušan Jereb« v režiji lov. Štefana Hledeta. Uspela prireditev je navdušila številne delegate, ki so po prireditvi v prijetnem družab nem večeru nadaljevali z razpravljanjem o problemih kullurnovzgojnega dela svojih društev in sekcij. V nedeljo dopoldne se je v dvorani Doma ljudske prosvete začela letna skupščina ob navzočnosti predstavnikov 01.0, MLO. OO OF. Okr. sindikalnega sveta. MO AFZ Novo mesto ter 50 delegatov iz posameznih društev. Pozdrave Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije je prinesel skupščini tov. Fmil Smasek. V uvodnem referatu o nalogah 1 judskoprosveiii«ga debi je predsednik f>kr. odbora LP tov. Jože Zamljen po- udaril pomen in nalogo Ljudske pro »vete Ocenil je dosedanji napredek in delo Ijudskoprosvetuega kulturnovzgoj-nega dela, hkrati pa kritično dodal, da smo v vsem tem delu ostali šele na polovici prehojene poti. Nuditi ljudstvu kulturno vzgojo je stvar nenehnega ustvarjalnega dela vseh Ijudskopro-svetnih ustanov in sodelavcev. Le tako bo mogoče doseči visoke in nujno potrebne cijje, ki jih zasleduje Ljudska prosveta: prevzgojiti našega delovnega človeka v Človeka s socialistično miselnostjo, kateremu bodo praviea. svobo-doljubnoist in ljubezen do domovine več kot vse drugo na svetu. Med ostalim je predsednik Zamljen dejal, da vlada v kulturnoprosvetni dejavnosti nekaterih društev na Dolenjskem preveč samoglavosti, ki se umika posvetovanjem z okrajnim vodstvom Ljud ske prosvete. Le tako si lahko tolma Čimo pojav še vedno slabih, brezidej nih iger na nekaterih odrih. Izobra ževalni sektor je letos sicer dosegel lep napredek, ki pa naj bo samo opomin za pravočasne začetke novih tečajev v jeseni. Ljudsko izobraževanje mora doseči množičnost. Praktični te čaji pretekle sezone 1951-52 potrjujejo, da se to da doseči povsod tam, kjer ljudje v resnici stremijo k napredku iu znanju. Sledilo je poročilo tajnice bivšega okr. odbora LP v Trebnjem tov. Mire Skarja, ki je v zelo preglednem poda-ifiiiju opisala izboljšano organizacijski, stanje v 14 kulturnoprosvetnih dru štvih bivšega okraja. Slabost društev je še vedno 6laba evidenca članstva, neplačevanje članarine in slabo gospo darjenje z društvenim premoženjem Uspeh društva ni v tem. da morda en izmed njegovih sekcij dobro debi Množičnost članstva in celotnega dru- štvenega udejstvovanja, s tem pa velik vpliv društva v javnem življenju kraja — to naj bo merilo resničnega doprinosa in kulturnega dela vsakega društva. V 14 društvih je včlanjenih blizu 500 Članov, vse premalo pa se udejstvujejo na kulturnoprosvetnem področju žene. Najživahnejše delo so tudi letos pokazale dramatske družine. V okraju jih je 14, priredile pa so 42 iger in 35 ponovitev, 13 gostovanj pa je bilo iz drugih okrajev. Kvaliteta prireditev ni povsod odgovarjala nalogam 1 judskoprosvetuega dela. Pevski zbori kažejo le priložnostno udejstvovan je, saff'|e bilo v vsej sezoni le 5 samostojnih nastopov, z gostovanji vred pa 13 kon-. certov. Godba v Trebnjem je šele zdaj začela z rednimi vajami, mokronoški orkester pa je med najdelavnejšimi sekcijami vseh društev okraja. Lutkovni odri v Št. Janžu. Čatežu in Sv. Križr se še vrtijo okoli začetnih težav, prebili pa so led in precej pomenijo mladini svojih okolišev. Folklora — razen 2 skupin — ni lani in letos dosegla napredka. 2f ljudskih knjižnic ima nekaj čez 4800 knjig. Da se bralci kaj slabo zanimajo za to bogastvo, pove številka: le nekaj nad 6000 bralcev je bilo skozi vse leto v teh zakladnicah, pa še to predvsem mladina. Ljudske univerze se v okraju še niso znašle, zato tudi niso nudile ljudem tega. kar njihov program dela obsega. . Izmed šestih izobraževalnih tečajev so dosegli najboljše uspehe tečaji v Mirni, Tržišču, Št. Janžu in Pri makovem. Tajnik okr. odbora LP Novo mesto tov. Davorin Gole je nato podal poročilo o organizacijskem stanju društev novomeškega okraja. Poudaril je, da si je okr. odbor prizadeval navezati kar najtesnejše stike z vsemi društvi, da pa vlada v mnogih društvih še vedno velika malomarnost v poročanju o piireditvah. v blagovnem poslovanju itd. Tako n. pr. točnega poročila o Kar čudno je. koliko imajo zadnje tedne belokranjske gledališke družine opraviti a »Poslednjim možem«. Igrali so ga igralci na Radoviei, pred kratkim so ga uprizorili MeUioani in. ko so ti hoteli iti z njim gostovat v Semio, so avedelt. da tudi tam do macini pripravljajo »Poslednjega moža«. Ali je ros toliko vredna ta ceAka veselo igra, ki že skoraj trideset let živi na slo venskih gledaliških desknh da jo ? Beli krajini znova kličejo na oder! Kaj hoče z njo Fr. Ks. Svoboda povedati gledalcemt To vprašanje ee nehote vsiljuje človeku, ko vidi kako junafitvo si utira »Poslednji mož« pot po naših odrih. Kal nudi, kaj hoče povedati ta »posled nji mož«1 Prav nio posebnega! Zlasti ne današnjemu Človeku, ki mu Je v dobi ena kopravnosti žene z možem kar precej tuje h Uno tiranstvo »poslednjega moža« nad ženo, hčerama, alnom in še služkinjo povrh kljub temu da ae v zadnjem dejanju prav po starem grškem receptu »deus ex machi na« vse srečno razplete in se nekdanji živč ni prenapetež, grohljan ln histerik tako mkoč kar čez noč sprpmenl v najidealnoj šega moža ln očeta. Nekaj besedne, malo situacijske komike, brez knke posebne iz najdljivosti in duhovitosti. Tudi moralni nauki, ki jih na koncu igre radodarno delita glavna igralca Sodar in Petelin, so vse preveč otipljivi, da bi neprisiljeno zajeli igralce. Metliška Igralska družina je po izvrstno zaigrani Benedettijevi komediji »Dva ducata rdečih vrtnic«, s katero so malo pred njimi v Metliki gostovali člani ljubljan- ska nfu knjižnic delegati niso mogli poslušati — ker tajništvo ne razpolaga s potrebnimi podatki. Od 765 knjig, ki jih je okr. odbor LP letos razdelil knjižnicam, je prispevala novomeška Studijska knjižnica 351 knjig. Za knjige je izdal okr. odbor LP 76.146 din; letos bo urejena centralna kartoteka knjig v okraju. Dobro je uspel tečaj talarlih knjižničarjev na učiteljišču, ki ga je vodil upravnik ŠK tov. Bogo Kotnelj. Tudi 7 novomeškem okraju je dramatika najbolj razgiban del Ijudsko-prosvetnega udejstvovanja. Iz poročil ie razvidno, da je imelo 24 SKUN. KUD. M K UD in 16 aktivov v 193 sekcijah 201 prireditev. V teh društvih so včlanjeni 2203 člani. Prireditev je bilo vič. man jka jo pa poročila. Neurejeno je poslovanje mnogih društev z vstopnicami, društva pa tudi ne obveščajo okr. odbora pred prireditvami o svojih naejtih. Dolgovi do okr. odbora LP govonjo o premajhni skrbi za gospodarsko in finančno poslovanje nekaterih društev. Čeprav je v okraju 234 odraslih in "*25 mladinskih pevcev v 3 mešanih, K moških, 3 ženskih in 13 pionirskih pevskih .zborih, pevske tradicije Do lenjske organizacijsko še vedno niso pravilno zajete niti ne izkoriščene. Tako je n. pr. novomeški »pevski zbor« dejansko kvartet, včasih pa oktet pevcev SKUD »Dušan Jereb«. Navzlic vsem debatam in razpravam o pomoči se to vprašanje ni premaknilo z mrtve točke. Izmed orkestrov in godb je treba omeniti olodno delo mladih godbenikov mestne godbe v Novem mestu in orkester SKUD. ki ima za seboj 50 nastopov in 3 samostojne koncerte, od teh 2 simfonična, ki ju je priredil skupno z godbo JLA. Znaten je napredek izobraževalnih tečajev, saj jih je bilo letos 22, skozi nje pa je šlo nad 800 tečajnic. Udeležba fantov je bila letos malenkostna; pokazala se je potreba, da se v skega Komornega gledališča, imela težko nalogo, da občinstvu kolikor toliko uspešno prikaže precej šibkejše delo JFr. Svobode. Režiserju Viktorju fiviglju, ki je obenem igral naslovno vlogo, je zlasti v prvem dejanju uspelo s svoijmi ijtralci lepo zaživeti n.-, odru, medtem ko ie v drugem In tr«t1«m dejanju bilo pri nosilcih nekaterih vlog opaziti precei tipanja, kar gotovo ni bilo v prid igri, ki v glavnem zahteva naglih, odrezavih odgovorov ln hitrega poteka dejanja. Prepričljiv Je bil v »voji vlogi Svtgelj, ki je sicer ponekod reševal svojo nalogo bolj s situacijsko komiko kot z notranjim nemirom, vendar ne na škodo celotni igri. Njegovo ženo. plaho,- zatajevano in nemočno žensko, je prav zadovoljivo podala Julija Rajmer • svojo naravno Igro pa tudi nista zaostajali obe njeni hčeri, k) sta ju Igral) Lili Stromar In Silva Dulnr.jova. Inženir Sodar, ki je srečno razvozlal vse zaplete, je našel v Martinu Crnuglju dobrega interpreta, vendar v nekaterih prizorih le prepočasnega in preveč- razmišljujočega. Malo pretog Je bil ponekod doktor Gabršek Toneta Okorna. Tudi ostalo manjše vloge so bile zadovoljivo izbrane, da omenimo samo Tončko Anice Bezkove ki pa jo je nekoliko motila prenagla in zato nerazločna govorica. V splošnem Je >Poslednji mož« ljudi zadovoljil, kakih globljih sledov, ki jih končno tudi mora Imet] dobra burka ali veseloigra, pa v njih verjetno ne bo zapustil. —- r jeseni pripravijo tudi za kmečke fante taki tečaji, ki bodo privlačevali. Ljudska oblast je podprla tečaje z 250.000 dinarji. Najbolj so uspeli praktični gospodinjski-kuharski in ostali podobni tečaji, vendar pa so prireditelji skoraj povsod zanemarjali politično -vzgojno plat. Med najuspešnejšimi so bili tečaji v Smihelu pri Novem mestu, Št. Jerneju. Podgradu. Dolžu, Novem mestu in še nekateri. Folklora se je zadnje čase precej razgibala. Dobre skupine delujejo na novomeški gimnaziji, v društvu »Železničar« v Brsljinu .na obrtni šoli v Novem mestu in na Grmu. — Lutke so žal še vedno le lep obet novomeški mladini. Oder, zaslon, pohištvo in večina lutk je že gotovih, po poročilu tajnika pa so finančne težave preprečile. daw bi se lutke lahko predstavile pionirjem iu odraslim. Delo trenutno stoji. Izmed ljudskih univerz vodi na Dolenjskem tudi leto« novomeška, ki prireja načrtno stalna tedenska predavanja. Iz St. Jerneja ni poročil, v Dol. Toplicah pa so odpovedali poslušalci. Lepo kulturno poslanstvo je opravil potujoči kino v Šmarjeti. Škocjanu in Beli cerkvi. Po poročilih se je razvilo živahno razpravljanje, dopolnjeno 6 sklepi sobotnega posvetovanja sekcij. Delegati so dobili mnogo napotkov za nadaljnje delov društvih. Tov. Marjan Tratar. član OSS, je načel važno vprašanje udejstvovanja delavce v ljudskopro-svetnem delu (o teh vprašanjih bomo v kratkem še posebej poročali). Pri volitvah je bil iz vrst delegatov izvoljen 14-članski okrajni odbor Ljudske prosvete, v sekretariatu na *«*: predsednik Jože Zamljen, podpredsednik Vilko VideČ ni k, tajnik Slavko Ka-stelic, blagajnik Bogo Komelj, gospodar Karel Šmauc. v nad/oij*em odboru pa Niko Kratož ,1'rancka Slak in Drago Šproc.