Politični ogled. Avstrijske dežele. Včeiaj 10. septembra je ministerstvo razglasilo: cesarski patent, s katerim se državni zbor razpuača in nove volitve razpisujejo. Novi državni zbor je na 4. novembra sklican. Mariborski centialni volilni odbor bo kmalu razposlal o k 1 i c in proglasil kandidate za mariborski, ptujski in celjski volilui okrog. Pred vsem nam je gledati, da se volijo pridni zanesljivi volilni moži. Drugo se bo že vdalo. Postopajmo mirno pa čvrsto :za vero, domin c e s a r j a ! Na mnogih krajih so v nedeljo 7. septembra namenili praznovati 251etnico odpravljenja tlake in desetine ter o tej priliki mabali po dnhovnikih. Ali deževno vreme jim je vse zamotilo. Sicer pa so kmeti sploh dovoljno izbrihtani sprevideti, da jim vse šinfanje na dubovne niti za en goldinar dač ne polajša. Sploh pa liberalni listi radi lažejo, ali pa resnico zakrivajo. Dne 7. sept. 1848 je cesar Ferdinand podpisal sklep, po katerem se je tlaka odpravila. Ali pri onem sklepu v državnem zboru so bili nazoei: knezi, grofi, škofi, mešniki in kmeti. Nihče ni ugovorjal. Vsi so enoglasno bili za odpravo desetine. Ni tedaj resnično, da bi liberalci sami kmetu do svobode bili pomagali. Na Hervatskem so v Zagrebu poslanci spiejeli nagodbo z Madžari. Novice pišejo o tej nagodbi tako: Mi sprejem pogodbe pozdravljamo za prvi korak na bolje, ki doide trojedni kraljevini ktnalu; nam se ta sprava zdi kakor ,,plačanje na odbitek" (abschlagzablung) s 10 odstotki na dolg 100 odstotkov, ki 80 jih Ogri dolžni Hrvatom. Prevdarni možje, ki računajo s faktorji, kakor so dandanes, vzeli so od Ogrov na dolg raji 10 gld., kakor da bi jib bili odbili, držeči ga za to, da so jim Ogri še 90 gld. na dolgu ostali. Da pa čestitamo poslancem, ki 80 glasovali za sprejem in boljo pribodnost odprli Hrvatom, zato pa s tem nikakor ne grajamo onib, ki so glasovali proti, kajt' potrebno je, da v listinab Hrvaškib ostane zapisano, da pogodba taka, kakor je bila dovršena 6. dne septembra t. J./ne zadostuje pravu trojedne kraljevine in potrebščinam Hrvaškega naroda, kar je dr. Makanec v svoji resoluciji dobro povdaril. Da bi dcželni zbor ne bil sprejcl začasne te sprave, prišli bi bili še hujsi časi nad ubogo Hrvaško, ali pa bi morali vevolu- cijo zaceti zoper Ogersko — kakošen pabo izid tacega predižnega pofietja, no, to pač vsak lahko si na prstih sešteje. Vnanje države. Na Nemskem zdaj pričakujejo prihod laškega kralja Viktorja Enianuela v Beiolin. Obiskal bo Lab zaveznika svojega nemskega Prusa. Potem nameni s pruskim cesarjem obiskati našega cesarja ia si nagledati dunajsko razstavo. No, mi teh gospodov nič nismo niti željai niti veseli, akoravno se nju slovenski in nemški liberalci radujejo. Večjidel zato, ker obadva preganjata sv. cerkvo. Ravao zdaj so 721etnega škofa Fuldenskega, naslednika sv. Bonifacija, obsodili na 400 tolarjev plače, ker je storil to, kar že blizo 2000 let sv. cerkva škofom storiti veleva. Prošta filenskega 80 rubili in ga še iz dežele pregnati žugajo. Nasproti pa Prusi branijo in v službi po sili varujejo ničvredne duhovne, katere so škofi izobčili. Seminišča povsod zapirajo, da nebi katoličaui dobivali več novib in pridnih mešnikov. Sploh nasilstvo je grdo in gnjuano. Naši liberalci se pa tega veselijo in komaj čakajo, da bi se pri nas tudi kaj enakega godilo. Francozi so te dni doplačali strahovito veliko vojno odškodnino 5000 miljonov, katero so jim grabljivi Prusi naložili. Prihodno nedeljo zapusti poslednji pruski vojak francosko zemljo. V Parizu se^ vsled tega pripravljajo na slovesni: Te deum. Čudno pa je to, da oni denaiji Prusom slabo teknejo. Imajo zdaj silno dragočo v deželi. Veliko, ljudi se izseluje v Ameriko. Španjskim republikancem se čem dalje, bolj buda godi. Skoro vsaki dea imajo novega predsednika republike. Zdaj imajo nekega Kastelarja. Ta gospod zahteva 500,000 novih pusek in 500 miljonov denarja, da pobije Karliste. Vse to pa kaže, kako močna že more biti kralja Karla VII. reč. Severni kraji Španjske so, izvzemši nekatera mesta popolno v njegovi oblasti. Pravijo, da ima zdaj 25000 vojakov. Turski cesar zdaj popravlja svojo pomorsko vojao. Ker pa pogieša turških mornarskib častnikov, si je najel in pozval precej tVancoskih. V izhodni Indiji iraajo Aagleži neizmerno veliko kraljestvo. Vendar jegovi prebivalci silno neradi trpijo angleško gospodstvo. Radi bi se iznebili jarma kramarskih tujcev. In ravno zdaj je došla v Evropo vest, daje umorjen predsednik. V Perziji, katere kralj je pretečene mesece po Evropi potoval, so med tem nastali budi neredi. Tolovaji razsajajo po deželi, da je strab in groza. Izposlani vojaki so se morali umaknoti. Kralj bo imel veliko skrbi, preden deželo pomiri.