ZAVAROVALNICA MARIBOR ZAVAROVALNICA Z NAJDAUSO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM AVTOHIŠA JAKOPEC Pooblaščen servis - prodaja vozi! Kosovelova 16, 3320 Velenje, tel./fax: 063/855-975 OPEL ^ UGODNI KREDITI do 5 let za nova in rabljena vozila LEASING na 5 let možnost TESTNIH VOŽENI ! STARO ZA NOVO 463 DE" 1 že za I9-* J3<=10 je imeti OPEL Originalni rezervni deli, dodatna oprema, avto alarm, kleparstvo - ličarska dela Ime zaupanja -AVTOHIŠA JAKOPEC VELENJE OJcd* DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan -POVSOD v-upuj-ji ii>@QQ2© m Qtiigiaijtìg UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD SKLADIŠČE SLOVENJ GRADEC tel.: 0602/83-641, 83-652 tel.: 0602/42-551, 42-553, 42-591 Karikirano Kaj za vraga je zdaj to? »Prepihov« je vedno več, kljub temu pa je pri nas vsak dan bolj zatohlo! Slovenija se je po zaslugi Športnikov uveljavila po vsem svetu. Sedemindevetdesetletni Leon še žanje slavo na olimpijadi, čeprav je zaslovel že daljnega leta 1924. Nekateri pač znajo! Težko, da hi to uspelo Rajmondu, Brigiti, Britti in ostalim, mimogrede pozabljamo smučarske ase, ki smo jih donedavno kovali v nelxx V Evropi se je Slovenija uveljavila po zaslugi kulturnikov. Na Mozartovem festivalu v Salzburgu žanje slavo Marjana Lipovšek. Je tako velika umetnica, da ji domovina postaja pretesna. Pa ne pozabi omenjati svojega izvora in s tem promovira tudi Slovence. Turistična zveza Slovenije naj bi preko Centra za promocijo turizma poskrbela za naš ugled po svetu, pa ji ne uspeva. Menda je kriv nediplomirani direktor, ki je v letošnji slogan ■ IMEJMO SE FAJN ■ vključil tujko, v dobri veri, da bo privabil množice tujih turistov, v Slovensko hišo v Atlanti pa ni poslal prospektov, da bi po svetu izvedeli, kje sploh Slovenija je. Korošci se trudijo vsak po svoje, čeprav število nočitev iz leto v leto pada, da bi vsaj enodnevnih turistov prišlo čimveč. Ni pa enotne ponudbe in nobene regijske povezave, saj še vedno prevladuje zavist nad zasebno ponudbo. Pa bi se dravograjski HLEBČKI in slovenjgraški SRČKI iz lecta pri Najevski lipi prodajali prav množično, ob šentanelskih salamah in Javorškem čmičevcu. Nekaj nam manjka! Smo še premladi in premalo slavni, da bi bili paturistično zanimivi? Po svetu pa si ogledujejo stare gradove in obiskujejo muzeje slavnih pokojnikov. Koroška premore dovolj razvalin ( grajskih in kmečkih), precej je tudi odsluženih obratov in bivših podjetij, ki bi si jih kot zgodovinske znamenitosti hodili ogledovat. Začetki so že v Parku Kralja Matjaža z jamskim turizmom. Le povezave s sosednjimi občinami še ni. Občina Ravne-Prevalje je tako zaverovana v lasmi mednanxlni turizem (prodaja liencina), da ne podpira niti lastnih obveznic, sicer bi ji še ti turisti ušli. Morda čaka, da bo država dvignila roke od železarne in bo iz nje nastal muzej ? Pobirati vstopnino pa txxlo menda je sposobni! BckIoči turist • Pred volitvami so politiki ljubke domate živalce. • Čvrst bodi, neizprosen mož lesen ! • Nisi vedno, kadar doživiš vrhunec, na vrhuncu. • Polna klet še ni zagotovilo urejenega podstrešja. • Noben tip ni tipiten. Niko VSEBINA X Prepihu ukradli ime 4 X Huda luknja: kmalu rešitev? Ó X Sklad, koroških podjetij grobar 8 X Radeljski sejem bo imenitnejši 13 X Prenovljeni objekti v Kozarnici 15 X Martina Safran - evropska prvakinja 22 X Prepihava presenečenje: bon za 1000 SIT 23 X NOVO v Trabergu 24 X Vuzeniški dnevi 27 X Takšni in drugačni pasji gobci 32 Na naslovnici: MISS KOROŠKE Foto: Ivko PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Votane d.o.o. Ravne na Konaškem Glavni in odgovorni utednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju velikim pompom so v teh počitniških dneh v Ljubljani oznanili izhajanje novega časopisa Prepih, glasila Združene liste socialnih demokratov. To je tretji poskus te transformirane stranke, da bi bralce obveščala preko lastnega strankarskega glasila: ko so bili še komunisti, so izdajali zvezno in republiška glasila Komunist, ki ga seveda skoraj nihče ni bral. Ko so bili prenovitelji, so izdajali Evropo zdaj in tudi ta časopis je propadel. Danes so Združena lista socialnih demokratov, omislili so si Prepih in pred vso slovensko javnostjo brezobzirno ukradili ime našemu koroSkemu časopisu, ki ga pravkar držite v rokah. Seveda mnogi že danes pravilno predvidevajo, da je Prepih Združene liste zelo kratke sape, morda do volitev, ali pa ga bo odpihnilo že prej. Danes namreč v Sloveniji ■črkujejo vsi medijski projekti, ki so oženjeni s kakSno od političnih strank; na desnici je za to dokaz Slovenec, na levi pa Republika. Dolgost življenja -združenega* Prepiha pa je odvisna od finančnih botrov in rezultata na volitvah. Dejstvo je, da je ljubljanski Prepih s krajo imena naredil škodo tudi koroškem Prepihu. Najmanj, kar lahko rečemo, je, da so ustanovitelji partijskega Prepiha ravnali nemoralno in pobalinsko. Naš odgovorni urednik se je ravno vrnil z dopusta, ko ga je čakalo neprijetno presenečenje, češ tudi v Ljubljani izdajajo Prepih. Njegova prva izjava je bila: »Presenečeni smo nad dejstvom, da je te dni Združena PREPIH ZLSD lista socialnih demokratov v Ljubljani izdala štirinajstdnevnik Prepih in tako na nek način ukradla ime koroškemu časopisu Prepih, ki pod tem imenom izhaja že pet let. Ni mi povsem jasno, ali gre za aroganco omenjene parlamentarne stranke ali zgolj za nepoznavanje slovenskega medijskega prostora. V obeh primerih je to za stranko zelo slabo. V uredništvu koroškega Prepiha se bomo z odvetnikom posvetovali in premislili, ali je mogoče preko sodišča doseči prepoved izhajanja tega strankarskega glasila. V vsakem primeru pa bomo zadevo posredovali častnemu razsodišču Društva novinarjev Slovenije,- Uredništvo tudi meni, da je Združena lista socialnih demokra- tov s tem, ko je izdala strankarski časopis enakega imena kot je naš, in ga poleg vsega delijo brezplačno oziroma za en tolar, družbi Voranc naredila veliko moralno in materialno škodo. Mimogrede: če se Miran Potrč in njegovi radi igrajo kolporterje, kot je bilo videti ob predstavitvi združenega Prepiha, lahko pridejo tudi na Koroško in prodajajo tudi naš Prepih. Pa še poštena provizija jih čaka. Aroganca Združene liste socialnih demokratov je brezmejna. V demokratičnih družbah, kar bi Slovenija rada bila, veljajo nekatera pravila igre. Vzemimo za primer družbo Voranc, ki izdaja koroški časopis Prepih. Ko so ustanovitelji razmišljali o imenu in jim je prišlo na misel ime Voranc, se je takratni direktor Niko R. Kolar odpravil do Marije Kuhar, danes pokojne vdove Prežihovega Voranca. Ob predstavitvi ideje, da se to majhno podjetje poimenuje Voranc, kot njen pokojni mož (kajti, poleg izdajanja Prepiha se Voranc ukvarja tudi z izdajanjem domače, koroške literature), je Kuharjeva dala tudi pisno soglasje. Ustanovitelji bi lahko to pot obšli... Če bi »združeni- Prepih šel po tej poti in bi se ustanovitelji okrog imena časopisa obrnili na izvirne lastnike imena, bi seveda dobili jasen odgovor: NE. Morda so to predobro vedeli? Pojav Prepiha Združene liste socialnih demokratov pa je treba gledati tudi v luči priznanja našemu uredništvu, ki si je to ime omislilo že pred petimi leti. Hej, Prepih je naravnost imenitno ime, saj so ga predlani posnemali tudiPrekmurci, ki pa niso delali škode. Seveda pa takšno plagiatorstvo kaže na duhovno bedo posnemovalcev, ki se enostavno ne morejo spomniti svojega, izvirnega, udarnega imena. Zato pa je Prepih Združene liste gotovo dodatni znak zmede v slovenskem medijskem prostoru, kjer je danes prisotna množica glasil, veliko od teh je enodnevnic ali občasnikov. V uredništvu koroškega Prepiha ob preučevanju nastalega položaja ugotavljamo, da je na tem področju tudi velika zakonska praznina, saj vprašanje NAŠ PREPIH Komentar imena glasila zakonsko ni urejeno. Zakon o javnih glasilih (Uradni list RS, 8. april 1994) v petem in šestem členu govori o vpisu in priglasitvi javnega občila v evidenco. Izdajatelj javnega glasila mora v priglasitvi pristojnemu organu, nekoč Republiški komite za informiranje, danes Urad za informiranje, navesti ime javnega glasila, stalno prebivališče oziroma sedež izdajatelja, zvrst javnega glasila, čas izhajanja, naslov uredništva in jezik, v katerem bo izhajalo. Okrog imena javnega glasila pa ni nikjer zapisano, da ime ne more biti identično imenu že obstoječemu glasilu. Tako lahko npr. Urad za informiranje vpiše v evidenco še en dnevnik Večer, ki ga nekdo začne izdajati v Ljubljani, Kopru ali kje drugje in nov dnevnik Delo, ki ga nekdo začne izdajati v Mariboru, Murski Soboti ali v Slovenj gradcu... Prav zanima nas, kakšna bi bila reakcija omenjenih časopisnih hiš!? Tudi zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, 14. april 1995) v razdelku avtorsko materialno pravo govori, da avtorsko pravno niso varovane ideje, načela in odkritja (9.člen). V duhu tega člena si potemtakem lahko razlagamo, da ideja za ime javnega glasila ni avtorsko varovana. Zato pa je s tem zakonom avtorsko varovan napis oziroma glava javnega medija, kjer pa v uredništvu Prepiha (avtor podobe koroškega Prepiha je znani oblikovalec Harald Draušbaher) spet ugotavljamo, da je napis Prepih ZLSD prav sumljivo podoben našemu napisu. Kodeks novinarjev Slovenije (sprejet na skupščini DNS 29. novembra 1991) posebej ne govori o imenu glasila, vendar govori o plagiatu. »Plagiat je nezdružljiv z novinarskim kodeksom«, pravi kodeks slovenskih novinarjev, zato je koroški Prepih napovedal postopek zoper Prepih ZLSD zaradi domnevnega plagiatorstva tudi na častnem razsodišču Društva novinarjev Slovenije. Zdmžena lista socialnih demokratov si s to drobno tatvino imena našega lista ni naredila ravno dobre usluge. Ljudje so stari rek Kdor laže, tudi krade že obrnili: Kdor krade, tudi laže. In res, le kdo jim bo na volitvah sploh ver-jelQ (mp) PREPIH zaradi PREPIHA Piše: Blaž Prapotnik Zagotovo ste že imeli kdaj v stanovanju prepih. Nekateri bi rekli »durhcug« in uporabili vulgarno spačenko za ta isti prepih. Ampak oboji bi imeli prepih. Pa ste že imeli kdaj doma naenkrat dva prepiha? Da ne? Pravite, da to ni mogoče. Da je to nesmisel. Res, prav imate. Kadar nastane prepih, je to eden. Tako je pač. Ampak meni se je primerila takšna abotnost, da sem imel doma naenkrat kar dva Prepiha; in to pri zaprtih oknih, polni zavesti, zdravem razumu in popolni treznosti. Priznam, res sem bil nekoliko jezen; kot se v takšni situaciji za rednega sodelavca Prepiha že kar spodobi, ampak bila sta dva. Dva različna časopisa imenovana - Prepih. Res neumno. Slovenija je kopici nesmislov dodala še enega, še en Prepih. Prepiha za dva glavobola. Če vsakdo piha v svoj rog, to še ne pomeni, da lahko že tudi izda svoj (časopis) prepih. Tako smo majhni, da nam je še ta državica prevelika. Ne vidimo niti iz sredine na obrobje. In naj še kdo reče kaj čez neupravičeno (ne neopravičeno) kritiko emonocentrizma. V Ljubljani je namreč levosredinska politična stranka - Združena lista socialnih demokratov izdala »drugi* Prepih, glasilo ZLSD Slovenije, kakor je zapisano v kolofonu. Pravzaprav ni toliko pomembno kdo, ampak kaj. Desnosredinsko usmerjeni politični partnerji bi uporabili pravilo: Greh se pove, grešnika pa ne. Ampak ker levosredinski na modrosti »ta črnih», ki količkaj dišijo po religiji, že iz ideoloških razlogov ne dajo kaj dosti, smo to pravilo gladko preskočili, da ne pride do prehude zamere. Napaka ni greh. Kaj pa, če ni napaka?! Na Koroškem (slovenskem Koroškem, da ne bo pomote!) izhaja naš koroški časopis Prepih že krepkih 5 let in je že korajžno zakorakal v drugo petletko. Pet let, vsakih štirinajst dni, z reklamo in najavo po Koroškem radiu ter v zadnjem času tudi v Večeru. Mimogrede, tudi pri Kučanovih berejo koroški Prepih. Ob vsem tem in ob upoštevanju dejstva, da so bila lani ob kongresu ZLSD v Slovenj Gradcu obvestila o aktivnostih po naročilu stranke objavljena tudi v koroškem Prepihu, skoraj ni mogoče, da odgovorni ne bi vedeli za časopis Prepih. Vsekakor pa bi se lahko, v izogib temu spodrsljaju, demokratično posvetovali z območnimi organizacijami na periferiji. Žal vse to že kar očitno izključuje napako ali zgolj naključje. Pa četudi so tovariši v prestolnici pozabljivi ali nerazgledani ali samo vase zagledani ali jih ne zanima, kaj se dogaja na periferiji in se - podobno kot mi v geografski - nahajajo v duhovni provinci, je zelo neprofesionalno in neresno nadeti novemu glasilu ime že uveljavljenega časopisa. To potemtakem ni napaka ampak kraja. Kdo si lahko privošči tako duhovno revščino, da domiselno ime časopisa skopira na svoje glasilo in zagreši intelektualno lopovščino? Ne nazadnje je s tem napravil stranki medvedjo uslugo, skorajda sabotažo, politični rivali vendar kar čakajo na napake nasprotnih taborov. Morda bo tudi oblikovalec povzdignil svoj glas zoper to nemoralnost, kajti ne samo ime, tudi tipografija - logotip imena spominja na izvirni časopis. Napis Prepih je prav tako postavljen iz verzalk brez serifov, le da v kurzivi in namesto rdeče barve je oranžno-rumen. Za piko na i pa je dodana rumeno pobarvana zvezda, kar naj bi zagotovo spet simboliziralo tisto Evropo, v katero moramo, vsaj po pompoznih zatrjevanjih dnevne politike, priti po vsej sili. Ker pa marsikateri politik z vso svojo »obrtjo« tja še ne spada, bo moral pricapljati za nami. Kajti Slovenci smo v duhovnem in kulturnem proštom Evrope že od nekdaj. In tudi podobne neprijetnosti bomo morali odpraviti, kaj takega v Evropi vendar ni mogoče. Kaj pa lahko sploh pričakujemo od časopisa, ki še svojega izvirnega imena nima? Pa čeprav je samo strankino glasilo. Zlasti slednje lahko zaradi skopiranega imena privede do neljubih pomot in zmešnjav. Pa bo naenkrat spet »v redu kaos«, ki z mojo istoimensko pesniško zbirko ne bo imel najmanjše veze. Manj pozoren bralec, ki se ne ukvarja s tipografijo, in bi - pod uveljavljeno blagovno znainko Prepih - pričakoval koroški časopis s stalno široko paleto rubrik in avtorskih člankov, bi utegnil pomisliti, da je nekaj hudo narobe, da se je uredništvu zmešalo. In samo zato, ker je videti, da so odgovorni tovariši v Ljubljani ignorantski ali celo predrzni (v škodo svojih vrst), na slovenskem Koroškem ne bomo preimenovali našega Prepiha niti v nemško zveneči Durchzug niti v kaj drugega. Koroški časopis Prepih ostaja, in, kot je bilo omenjeno, ža veselo tolče drugo petletko. Slovenija je za več Prepihov enostavno premajhna. Gospodje v prestolnici si bodo, če seveda kaj dajo nase in hočejo (p)ostati domiselni in aktualni, morali izmisliti novo, svoje izvirno ime za časopis. Ampak previdno! Obstajajo že časopisi: Viharnik, Šume, Odsevanja, Fužinar - koroški, seveda. Samo toliko, da ne bi prišlo zopet do neljubih zapletov in zmede. □ Aktualno Bodo problemi v hudi luknji kmalu rešeni? V OBČINI MISLINJA POTEKAJO GRADNJE NA CESTI, KI POMENI NAJBLIŽJI PREHOD IZ OSREDNJE EVROPE PROTI SREDIŠČU NAŠE DRŽAVE IN DAUE NA BALKAN. V Hudi luknji pri Mislinji, ki je edini naravni prehod med Koroško in Štajersko (če odštejemo cesto iz Črne v Mozirje), posodabljajo cesto. Dela potekajo že nekaj mesecev. Cesta skozi Hudo luknjo je bila prepotrebna prenove. Stare škarpe so že razpadale, promet je bil preurejen v enosmernega in če bi z obnovami počakali še eno leto, bi se Korošci v Velenje, Celje ali Ljubljano morali voziti čez Graško goro ali prek Vitanja. Cesta bi bila namreč kmalu neprevozna, kar bi potnikom podaljšalo pot za dobrih 40 kilomretrov. Župan občine Mislinja MIRKO GREŠOVNIK in delovni vodja pri Cestnem podjetju Celje, d.d. RADO ŠARIAH sta odgovorila na nekaj perečih vprašanj. Gospod župan, kaj pomeni posodabljanje ceste skozi Hudo luknjo za Mislinjo in za Koroško in Šlarjersko nasploh? Soteska Huda luknja je bila že od nekdaj izrednega pomena za Mislinjsko dolino, zato so naši predniki davnega leta 1822 predrli to sotesko in vzpostavili cestno povezavo med Mislinjsko in Šaleško dolino. V novejšem času, zlasti pa po ukinitvi železniške proge Dravograd - Velenje, je ta prometna žila ključnega pomena. Iz naše občine se vsak dan vozi na delo ali v šolo šeststo naših občanov. S Koroške pa je to število seveda še trikrat večje. Huda luknja je pravzaprav povezava koroške regije z osrednjimi deli Slovenije, edina povezava pa je tudi z glavnim mestom naše države. Ne moremo si zamisliti, da bi se v Ljubljano vozili prek Maribora. Včasih se zgodi, da iz Mislinje potnik prispe v slovensko prestolnico šele po treh urah ali še več urah vožnje. Zato je posodobitev te ceste, ki lx> prinesla normalizacijo prometa, posebnega pomena. Kdo omogoča dela, kdo financira celoten projekt? Magistralna cesta je last in tudi v upravljanju države, zato je investitor Ministrstvo za promet Republike Slovenije. Izvajalec del pa je Cesmo podjetje Celje, d.d. s kooperantom Vegrad Velenje. Se ob tej radnji pojavljajo kakšni problemi? Pojavlja se veliko problemov. Zlasti motijo zastoji in občasne popolne zapore ceste, zato ljudje mnogokrat zamujajo na delo, naši dijaki so zamujali pouk. Nasploh je časovni izpad pri ljudeh zaradi teh zastojev izredno velik. In kako ljudje to sprejemajo? Ljudje dogajanje spremljajo še zmeraj z dobro voljo, ker pričakujejo, da bo cesta prej ali slej vendarle urejena. Seveda na konec gradnje komaj čakajo. Če tega upanja ne bi bilo, bi bolj negodovali. Res pa je, da je čakanje eno uro ali včasih celo več na vročini zelo neprijetna stvar. Zamerim izvajalcem, da nas podrobneje ne obveščajo o posameznih daljših Foto: F. Jurač zastojih na predelu, ki ga prenavljajo. Na semaforski režim prometa pa smo tako že navajeni. Poznavalci pravijo, da je rešitev, to je projekt, ki ga trenutno izvajajo, dober le za nadaljnih 5 let. In kaj bo potem? Prenova bo zahtevala okrog 220 milijonov tolarjev. Cesta bo malo manj ovinkasta, širina pa bo ostala približno enaka. Po pogodbi bi izvajalec moral dokončati delo do oktobra letos. Delovni vodja iz Cestnega podjetja Celje, d.d., gospod Rado Šarlah, je opisal probleme pri izvedbi projekta: •Problemi pri delu so trenutno voda. Tudi promet je tako gost, da skorajda ne moremo delati. Zato trdim, da če delamo s 40% zmogljivostjo, delamo veliko." In kako potekajo dela glede im rok, ki so vam ga postavili? Rok bi bil dosegljiv, a zdaj zamujamo deset dni zaradi visoke vode. Deževno vreme nam je pred kratkim popolnoma onemogočilo napredovanje. Promet je tudi zaradi poletnih izletnikov iz dneva v dan gostejši. Kdaj so največji zastoji? Največje težave s prometom so zjutraj in popoldne med 13. in 15. uro. Takrat ceste ne zapiramo, razen v najnujnejših primerih. Zakaj so takšni zastoji? Zato, ker je cesta zelo ozka in kadar je na njej stroj, avto ne more mimo. Vozila se nimajo kam izogniti. Cesto zapiramo za približno 10-15 minut. A se na eni strani po navadi nabere avtomobilov za tako dolgo kolono, da druga stran čaka tudi po 3/4 ure. Kako je z mostovi, ki imajo nosilnost le 12 ton, prek njih pa se vozijo tudi težji tovornjaki? Bodo zdržali? Naše podjetje dela zelo veliko na tem, da bi težke avtomobile preusmerili prek Maribora ali vsaj prek Vitanja. A tega ne uspejo narediti. Čez mostove v Hudi luknji vozijo tudi tovornjaki, ki nosijo 50 ton, in to predstavlja na tem gradbišču največji problem. Takrat s promet zaradi neprehodnosti za takšne tovornjake popolnoma zaustavi. Preden ga »odvozlamo", mine preveč časa. In kje ste trenutno z gradnjo? Postavili smo že nekaj robnikov, končuje se gradnja mostov, kmalu bodo končani tudi zidovi. Začeli smo delat zasipe z zidovi. Zato mislim, da bomo projekt zaključili pravočasno, v določenem roku. Kljub problemom, ki se pojavljajo ob gradnji nove ceste skozi Hudo luknjo, dela tečejo naprej. Vrste avtomobilov, ki čakajo na prehod skozi sotesko, bi bile morda znak negodovanja. Vendar domačini in tudi drugi potniki z razumevanjem sprejemajo tudi daljše zastoje z upanjem, da bo nekoč lx>lje. Na vprašanje, kako komentirajo čakanje na prehod Hude luknje, so naključni mimoidoči z vozili slovenjgraške, celjske in ljubljanske registracije odgovorili takole: ■Malo je zoprno, a je treba potrpeti. Cesta je resnično potrebna popravila.« »Zdaj, zadnje čase je premikanje malo hitrejše, prej pa je bilo grozno.- »Kakor kdaj, včasih je dobro, včasih je malo slabše. Je pač grad-bišče,- ■Saj gre, le da lx> vse dobro urejeno, to je najvažnejše!« AJDA P. Aktualno Država se je usmilila korošcev? TO, ČEMUR SMO BILI PRIČA NA KOROŠKIH CESTAH V DRUGI POLOVICI JULIJA IN V AVGUSTU, SE NI ZGODILO NATANKO DESET LET. TAKRAT SO NAMREČ KOROŠKE CESTE DOŽIVELE ZADNJO TEMELJITO REKONSTRUKCIJO, V LETOŠNJEM POLETJU PA JE ALI ŠE BO DOBILO NOVO ASFALTNO PREVLEKO VEC KOT ŠEST KILOMETROV KOROŠKIH REGIONALK IN MAGISTRALK. Vsaj deset let m koroških cestah nismo videli toliko cestarjev kot letošnje poletje Posnetek: Franc Jurač Gre za ceste, ki so "zacvetele" po letošnji zimi, zaradi dolge in ostre zime pa je bil porabljen ves denar, predviden za redno vzdrževanje cest. Zato je Državni svet Republike Slovenije 15. maja podal Državnemu zboru pobudo za sprejem zakona po hitrem postopku, na osnovi katerega bi zagotovili na slovenskih cestah odpravo posledic minule zime. Po nekaterih ocenah je zaradi zmrzali na slovenskih cestah nastalo za okoli 11,5 milijarde tolarjev škode. Na podlagi strokovnih podlag je Itilo ocenjeno, da je za sanacijo lokalnih ceste potrebno zagotoviti najmanj 1,7 milijarde tolarjev, za regionalne in magistralne ceste pa 1,8 milijarde tolarjev, skupno torej 3,5 milijarde SIT. Zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic zime je že bil sprejet, vendar je višina sredstev nekoliko manjša, kot je bilo predlagano. Z zakonom, ki velja od 30. junija dalje, je za obnovo uničenih in poškodovanih odsekov magistralnih, regionalnih in lokalnih cest v Republiki Sloveniji namenjenih najmanj 2.956,800.000 tolarjev. Gre za denar, ki je sicer namenjen za gradnjo avtocest. Direkcija Republike Slovenije za ceste je javni natečaj za izbiro izvajalcev del na cestah razpisala že aprila, vendar so se dela začela šele te dni, saj je bil interventni zakon sprejet razmeroma pozno in v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 29. junija. Koroške ceste so bile med najbolj uničenimi v državi in sanacijo teh cest je na natečaju dobilo Cestno podjetje Marilx>r. Karla Lobnik, pomočnica direktorice za tehnične zadeve pri mariborskem cestnem podjetju, je povedala, da bo njihovo podjetje predvidoma do sredine tega meseca saniralo petnajst cestnih odsekov. Razen dveh odsekov v Mariboru in enega v Rušah poteka vsa sanacija na cestah koroške regije. Za sanacijo cest pominuli zimi je za koroški in mariborski konec namenjenih 291 milijonov tolarjev, to je okoli desetina predvidenih državnih sredstev, od tega za koroške ceste okoli 156 milijonov SIT. V koroški regiji so tako že ali pa še potekajo sanacije odseka magistralke M 3 v Radljah ob Dravi, na cesti R 370 od Radelj proti Ribnici na Pohorju sta za sanacijo predvidena dva odseka po 500 metrov, na cesti Ravne-Kotlje (341 B) 200 metrov, Slovenj Gradec-Kotlje 300 metrov, v Radljah ob Dravi na cesti R 369 (odsek proti mejnemu prehodu Radelj) 900 metrov, na cesti Holmec-Poljana bosta sanirana dva odseka, prvi v dolžini 700 metrov, drugi v dolžini 200 metrov. Na odseku Poljana-Ravne (R 341) sta za sanacijo predvidena dva odseka in tu dela potekajo prav te dni: en odsek meri kilometer, drugi 500 metrov. Od Raven do Dravograda bosta obnovljena dva odseka po 500 in 700 metrov. Skupno bo na Koroškem v mesecu dni temeljito saniranih več kot šest kilometrov regionalnih in magistralnih cest, kar se ni dogodilo že desetletje. Karla Lobnik pojasnjuje, da gre pri tej sanaciji večinoma za rezkanje, asfaltno izravnavo in preplastitev, ponekod pa bodo zamenjali tudi cestni tampon. SLOVENJ GRADEC: ZA SANACIJO LANSKOLETNE UJME 66 MILIJONOV SIT Zadovoljni pa so tudi v Slovenj Gradcu, kjer si celijo rane še po lanskoletnem neurju. Vlada republike Slovenije je namreč te dni sprejela sklep, da mestni občini Slovenj Gradec nakaže nekaj manj kot 66 milijonov tolarjev za sancijo škode po lanskoletnem neurju. Kot je znano, je lani 9. avgusta na območju občine Slovenj Gradec, predvsem na področju krajevne skupnosti Podgorje, divjalo močno neurje. Na območju vodotokov Suhodolnica, Razborca in Velunja je povzročilo veliko materialno škodo na gospodarskih in stanovanjskih objektih, cestah, kmetijskih površinah, vodovodu, ribištvu in vodotokih. Voda je na tem območju v zelo kratkem času povzročila pravo razdejanje in zalila 19 gospodarskih in stanovanjskih objektov, odplavila štiri mostove, poškodovala dve mali hidroelektrarni, uničila preko 30 kilometrov cest, porušila več podpornih zidov, odnesla več kot tisoč kubičnih metrov zemlje, nanosila več kot 15 tisoč kubičnih metrov naplavin, za mesto Slovenj Gradec je poškodovala osrednje vodovodno omrežje. Slovenj Gradec so v teh dneh morali oskrbovati s pitno vodo iz cistern. Največ škode je nastalo na objektiv javne ralre, predvsem na lokalnih, komunalnih in gozdnih cestah ter javnem vodovodu. Skupna škoda in stroški reševanja so namreč presegli vsoto 326 milijonov SIT. Vlada republike Slovenije je slovenjgraško oceno škode večinoma vzela kot realno in je priznala 303 milijonov SIT škode, na žiro račun občine Slovenj Gradec pa je nakazala nekaj manj kot 66 milijonov SIT. V lanskem letu je mestna občina Slovenj Gradec za sanacijo že namenila osem milijonov SIT in tako zagotovila najnujnejšo prevoznost cest, predvsem pa sanirala vodovod. Iz državnega proračuna pa so dobili celo nekoliko več, kot so sprva pričakovali in so program sanacije še razširili in dopolnili. Tajnik mestne občine Slovenj Gradec Ivan Plevnik, ki je v lanskem letu imel na občini v rokah vse niti reševanja in sanacije in je z natančno dokumetnacijo državo prepričal o nastali škodi, je povedal, da bo večina denarja porabljenega za sanacijo cest in na nekaterih odsekih dela tudi že potekajo. Pravega zadovoljstva pa v Slovenj Gradcu vendarle ni čutiti. Močni nalivi 3. in 4. julija letos so na gozdnih cestah ponovno povzročili precej škode. Od skupno 320 kilometrov gozdnih cest jih je močno poškodovanih kar 72 kilometrov, škoda na teh cestah je ocenjena na 77 milijonov SIT, za tri milijone tolarjev pa je še škod na kmetijskih površinah. □ (ek) Gospodarstvo Za koroško gospodarstvo so letošnje počitnice vse prej kot mirne. V julijskih in avgustovskih dneh je Sklad za razvoj Republike Slovenije napovedal stečaj za dve podjetji, ki sta v njegovi lasti: Livarno Vuzenica z okoli 370 delavci in Tovarno opreme Mežica, kjer je bilo zaposlenih še nekaj več kot 50 delavcev. Ta paradržavna ustanova se v nobenem primeru ni izkazala kot dober gospodar. LIVARNA VUZENICA Na zahtevo stirili županov Dravske doline (občin Vuzenica, Radlje ob Dravi, Muta in Podvelka-Ribnica) so se v Vuzenici nedavno sestali predstavniki Sklada Republike Slovenije za razvoj, vodstvo podjetja Livarna Vuzenica in stavkovni odlxtr tega podjetja, ki v zadnjem času stalno deluje, saj imajo velike težave pri izplačevanju osebnih dohodkov in se v podjetju vrstijo stavke. Franc Humer, predstavnik Sklada za razvoj RS, pa je v Vuzenico prinesel slabe novice: tako vodstvo kot zaposlene je presenetil z izjavo, da namerava Sklad za Livarno Vuzenica po sodnih počitnicah predlagati stečaj. V letošnjem poslovnem načrtu so v Livanri predvideli fizični obseg proizvodnje v višini 9000 ton in ob obstoječem številu zaposlenih in stroških poslovanja bi poslovno leto lahko zaključili brez izgub. V prvih mesecih so dosegali načrtovano realizacijo, vendar je načrte na glavo obrnil koprski Cimos, za katerega vuzeniška livarna dela od 40 do 45 odstotkov celotne realizacije. Cimos dolguje Vuzeničanom že poldrugi milijon mark, (Cimos je v Kopru prijavil prisilno poravnavo), kar je livarno pripeljalo v velike likvidnostne težave. Plače so livarji te dni sicer dobili, kar je bil tudi eden od pogojev za prekinitev stavke, denar za plačo (nekaj več kot 41 milijonov SIT) pa je zagotovilo Gorenje. Boris Kralj, direktor Livarne, pravi, da so lani imeli 70 milijonov SIT izgub, večino na račun stroškov financiranja proizvodnje. Brez plačevanja obresti za najete kredite pa bi bilo letošnje poslovanje Livarne Vuzenica pozitivno. Sklad Republike Slovenije za razvoj je prevzel vuzeniško livarno leta 1992. Franc Humer kot predstavnik lastnika je dejal, da je v zadnjem letu poslovanje nekoliko boljše, vendar raven zaposlenosti in proizvodnja ne ustrezata današnjim zahtevam tržišča. Predstavnik Sklada je menil, da bi v Livarni za preživetje morali proizvajati od 10 do 12 tisoč ton izdelkov na leto, število zaposlenih pa bi se moralo vrteti med 150 do 180. Sindikalisti in stavkovnega odbora so ob tej novici protestirali in se vprašali, koliko podjetij je Sklad rešil brez stečajev in dopuščanja delavcev. Vodilni ljudje iz Livarne Vuzenica opozarjajo, da si nikakor ne bi smeli privoščiti, da bi septembra v podjetju obstala proizvodnja, saj imajo več kot polovico izvoza na tuje (Nemčija, Italija, Avstrija) in bi ob ustavitvi proizvodnje te strateške partnerje gotovo izgubili. Zato bi morali razmišljati o tem, kako zagotoviti proizvodnjo za 180 do 220 ljudi. Za Gorenje, ki bo zagotovilo denar še za eno plačo, pa bi morali izpolniti pogodbene obveznosti, za kar bi v mesecu avgustu moralo delati od 40 do 50 delavcev. Mnogi so namreč še vedno prepričani, da bi se stečaju vendarle še dalo izogniti. TOVARNA OPREME MEŽICA Stečaju pa se zagotovo ne bo uspela izogniti Tovarni opreme Mežica, saj je skupščina te družbe že sprejela sklep, da Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu predlaga uvedbo stečajnega postopka. Prisilna poravnava namreč ni uspela in po informacijah Sklada ima danes TOM 2,5 milijonov mark dolgov, podjetje je tekoče poslovalo z izgubo, vrednost premoženja pa je ocenjena na vsega 700 tisoč mark. Skupščina podjetja TOM je sprejela sklep, da zaposleni preidejo na Zavod za zaposlovanje na osnovi stanja prisilne poravnave. Na tej izredni seji je bil sprejet tudi sklep, da je potrebno opraviti popise vseh sredstev in obveznosti podjetja ter finančni izkazi, za kar so zadolžili direktorico podjetja in vodjo računovodstva, ki naj bi prešli na Zavod za zaposlovanje po opravljeni nalogi. Naložili so tudi fizično varovanje preostalega premoženja dolžnika, direktorica lahko podpiše pogodbe samo še po predhodnem pismenem soglasju predsednika skupščine Franca Humra, nepooblaščenim osebam in bivšim zaposlenim pa prepovedujejo gibanje v podjetju. Med sklepi skupščine je tudi ta, da se vpis zastavne pravice (R 192/96) na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu zavrne. Tu gre po vsej verjetnosti za zastavno pravico, ki jo je skušala uveljavljati občina Mežica. Tomu ni več pomoči, vendar so v Mežici uspeli doseči, da je sklad oddal proizvodne prostore v najem domačinu Jožetu Skudniku, ki je v teh prostorih skupaj s tujim partnerjem že uredil proizvodnjo in zaposlil prve Tomovce. V SKLADOVE ROKE TUDI MRI Več ali manj pa je jasno, da bo Sklad republike Slovenije za razvoj v kratkem postal lastnik in upravl-jalec dmžlx: MPI (metalurgija, plastika, inženiring) Rudnika Mežica. Družba MFI ni oddala programa lastninjenja, poleg tega je raveaski namestnik družbenega pravobranilca Republike Slovenije ugotovil še oškodovanje družbenega premoženja (sicer gre za razmeroma majhno številko, nekaj več kot 1,3 milijona tolarjev), zato je Sklad RS za razvoj tudi pričel vse aktivnosti za vpis lasmištva v sodni register. V družbi MPI je bil 25 odstotni lastnik tudi holding Rudnik Mežica d.o.o., ki je solastniški delež s pogodbo prenesel na podjetje MPI, vendar ta sprememba v sodnem registru še ni vpisana. Tudi predlog za spremembo lastništva na Sklad je na sodnem registru na slovenjgraškem Okrožnem sodišču že bil podan, vendar zaradi sodnih počitnic ni velike verjetnosti, da bo do spremembe lastnine prišlo prej kot jeseni. Sklad RS za razvoj pa lx> pričel formalno uveljavljati lastništvo nad podjetjem MI5! z dnem vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register. V Skladu že opravili oceno stanja v podjetju MPI in ugotavljajo, da tekoče poslovanje ni problematično. Seveda ima velik vpliv na poslovna dogajanja v podjetju, kjer predelujejo stare akumulatorje, cena svinca, ki jo določa londonska borza. Na primer: leta 1990 je bila maksimalna cena svinca kar 820 dolarjev za tono, leta 1993 je bila minimalna cena 406 dolarjev za tono, v letošnjem letu ponovno beležijo ugodno ceno svinca, ki presega 700 dolarjev za tono. Kljub temu podjetje nima možnosti normalnega poslovanja brez temeljite ekološke sanacije proizvodnje, ki pa je iz tekočega poslovanja ne more zagotoviti. MPI tudi ne more več zagotoviti hipoteke kot instrumenta zavarovanja kredita, saj so zaradi ekolaške naloži« v novo separacijo v višini 200 milijonov SIT sredstva že pod hipoteko. Zato je edini kakovostni vir za ekološke naložbe dokapitalizacija s strani dolgoročnih strateških partnerjev, to je države, in nepovratna sredstva tuje tehnične pomoči (Intereg). V podjetju MPI imajo pripravljeni dve varianti ekološke sanacije, odvisno od tehničnih rešitev pri sanaciji žveplovega dioksida, ki se tudi finančno razlikujeta. Gre za investiciji v višini 690 oziroma 487 milijonov SIT. Poleg lastne amortizacije in kredita ekološkega sklada bodoči lastnik računa pri zaokrožitvi finančne konstrukcije tudi na nepovratna sredstva ministrstva za gospodarske dejavnosti, dokapitalizacijo s strani strateških partnerjev in nepovratna sredstva iz tujine.□ (ok) Naša anketa sai® m isp® 000 ^OOHS^ITfi]®» mmmm □ □ in enkratno. Letos sem že četrtič na takem srečanju in dokler mi bodo dopuščale moči, se jih bom udeleževala. Mislim, da tudi invalidi morajo imeti sprostitev. Takšno sprostitev lahko najdeš prav na naših srečanjih. Prireditelju današnje prireditve lahko samo čestitam.* FJURAČ Kar okoli 1500 invalidov iz vse Koroške, z Gornje Radgone in Vrhnike se je zbralo na dvanajstem planinskem dnevu invalidov pri Grmovškovem domu na Pohorju. Vse zbrane invalide je ob slovesnoti pozdravil in jim zaželel dobrodošlico podpredsednik državnega zbora dr. Vladimir Topler. Med drugim je dejal, da se vlada in parlament aktivno vključujeta v razreševanje problematike invalidov v Sloveniji. Srečanje invalidov na Pohorju je ob lepem in sončnem dnevu minilo v lepem in prisrčnem vzdušju, tako so nam povedali tudi naši anketiranci. MIRAN FIŠER, Šmartno pri Slovenj Gradcu: *Za nas invalide so taka srečanja nekaj enkratnega. Jaz na srečanja rad hodim, ker se mi zdi, da pozabim na vse tegobe. Tudi danes tu na Pohorju, ob tako lepem in sončnem dopoldnevu je lepo in mislim, da bo vsak udeleženec srečanja odnesel domov nepozabne spomine. Taka srečanja so tudi priložnost, da se srečajo invalidi in si potožijo vsakodnevne težave.* PEPCA LEVANIČ, Radlje ob Dravi: -Na srečanju invalidov sem danes že četrtič. Enkratno in nepozabno je. Mislim, da invalidi potrebujemo ob svojih težavah nekaj, kar nas zdnižuje in razveseli. To so srečanja in izleti. Tudi kot upokojenka rada hodim po izletih, ki ga organizira naše društvo upokojencev. Mislim pa, da bi takih srečanj in izletov moralo biti več čez leto, saj nas zružujejo in nam dajejo nova poznanstva. ANTON KNEZ, Stari trg pri Slovenj Gradcu: »Hudo in težko je, ko sem na invalidskem vozičku. Na to srečanje sem danes prišel z ženo, kajti invalidski voziček je za mene prehuda obremenitev, da bi ga lahko sam opravljal. Ko sem danes poslušal dr. VLada Toplerja, sem bil kar vesel, ko je povedal, da je bilo v Sloveniji v zadnjih letih za nas invalide storjeno veliko in se za to ne čutimo več tako osamljeni.* TONČKA DLOUHI, Gornja Radgona: »Na srečanju invalidov tu na Pohorju sem letos že drugič. Lanskoletno srečanje nas je močno motilo slabo vreme, medtem ko nam je letos vreme še posetej naklonjeno, tako da bomo odnesli lepe spomine. Čez leto zelo rada hodim na izlete in na razna srečanja, zato mi je Pohorje še bolj pri srcu. Tudi kraji na Koroškem so mi zelo všeč, zato se bom še rada vračala v te kraje, kjer so tudi ljudje dobri in gostoljubni* ŠTEFAN MESARIČ, Vrhnika: »Kaj naj vam rečem ob tem srečanju tu na Pohorju? Vzdušje je enkratno in prav je, da Društvo invalidov Slovenj Gradec to tradicijo tudi ohrani. Invalidi iz Vrhnike prihajamo vsako leto na taka srečanja in tudi slabo vreme, kakršno je bilo ob lanskem srečanju, nas ne moti. Jaz osebno sem strasmen planinec in o Pohorju in o njenih zanimivostih vem veliko. Prav je, da so naša srečanja v tako lepih planinskih idilah * GENICA ŠPENGER: »Lahko rečem, da je danes tu na Grmovškovem domu lepo vrt .. i ilr ' dAlMATÌNSliE liuhiNjct ,, PrÌZNANA qlASÒENA kUpA LElit i/ ZacIra vam bo vsAk večer v čudovirČM AMbiENIigffTffiffl pniČARAlA pRitaNO ^.dAlMATiNS^^E, kth&Rski MOJSTER, cj; BranE, pa'^ò skòà za orìcjìnaIne / V; kullNARiČN^ SpeciAlilETE DAlfl(IACÌ|E. ' /, Rezervacì] * y&ià ERVACijf5)6P2 ‘ v »'v...Jr- it 41 055 Intervju LETOS PRAZNUJE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ČRNA VISOK JUBILEJ, 110. OBLETNICO DELOVANJA. TO JE BILA PRILOŽNOST, DA SMO NA POMENEK POVABILI NAJSTAREJŠEGA GASILCA - VETERANA, DVAINOSEMDESETLETNEGA IGNACA .JERNEJA. Pričakal nas je na verandi, kjer sicer rad poseda in puha iz svoje pipe, in prebiral najnovejši Bilten, ki ga je izdala PGD Črna ob 110. obletnici obstoja. Obdan je bil še s starimi fotografijami iz življenja društva in - s svojimi spomini. Ste v življenju velikokrat gasili? Velikokrat; včasih požare, včasih tudi žejo. Kako ste postali član gasilskega društva? Najprej sem igral pri gasilski godbi trobento. Pri gasilcih so tedaj potrebovali trobentača, ki bi oznanjal požar, pa sem pristopil. Bilo je na občnem zboru okrog novega leta 1933. Že po 14. dneh je na Poljani izbruhnil požar, zagorel je velik hlev. Prvi smo bili na požarišču Črnjani, drugi so prišli Mežičani. (Prevaljanov ni treba omenjati, ker so prišli zadnji, ko je že vse »bvo dov«).Gasili smo pri -21 stopinjah C, vode je bilo malo. Hlev je do tal pogorel, obvarovali smo cerkev. So bili vaši predniki tudi gasilci? Seveda, oče je bil gasilec in je bil leta 1933 dobitnik medalje kraljevega urada iz Beograda; materin brat, Ivan Črešnik, je bil eden prvih gasilcev; ženina mati je bila ena od 17 gasilk, ki so to poslanstvo opravljale v času 1. svetovne vojne, ko je bila večina moških na frontah. Menda v tistem času ni bilo večjih požarov. Še bi lahko našteval. Lahko se reče, da izhajam iz gasilske družine. Je bilo v tistih časih več požarov kot zdaj? Ne bi mogel primerjati. Vendar je pa bilo delo gasilcev in delo v društvu mnogo težje. Od države nismo dobili skoraj nič. Zato smo delali še in še, da smo kupili kak kos opreme, brizgalno, gasilsko orodje. Vse smo morali prislužiti samo z delom. Prirejali smo veselice, tombole, igre in pobirali darove. Uniforme smo si kupili sami. Je bil hlapec pri Matevžu, pa si je sam kupil blago, uniformo mu je izdelal krojač. Biti gasilec je pomenilo veliko. Smo bili ponosni, da smo gasilci. Kako ste gasili s tako skromno opremo? Gašenje je bilo težko in nevarno. Gasilec ni imel zaščitne obleke, vode je vedno primanjkovalo. Predvsem pa je skoraj vedno močno gorelo, ker so bile to lesene hiše, presušen, star les gori kot bakla. Bili smo zelo požrtvovalni, solidarni do drugih in skromni. Tu in tam nam je (dolgoletni) poveljnik in gostilničar Ivan Geršak dal za navrh »fasi pira», včasih še (trgovec) Puncengrober, pa so že govorili, da smo pili... Pa ni bilo tako, gasilstvo je bilo trdo delo. Sedanji gasilski dom stoji deset let. Prejšnji je bil zgrajen v letih 1936-1938 in je služil svojemu namenu skoraj pol stoletja. Ste sodelovali pri gradnji? Na začetku gradnje sem moral k vojakom, ko sem se vrnil, pa sem se vključil tako, da sem opravil kar večino mizarskih del v domu; police za opremo in orodje, vse po meri in še in še. Nekaj polic uporabljajo še danes.Ves les so darovali okoliški kmetje, mi pa smo vse delali prostovoljno. So prispevali tudo ostali Črnjani? So prispevali. Bili so obrtniki, gostilničarji, trgovci. Tudi drugi so dajali. Ni bilo takega reveža, da ne bi kaj dal za gasilce. Povsod smo nekaj dobili. Za nas so bili ljudje zelo darežljivi. Za tiste čase je bil nov gasilski dom veliko delo. Omenili ste gasilsko godbo. Menda je igrala im vaši oliceli? Brat moje žene je bil gasilec, pa nas je godba pričakala pred cerkvijo, ko smo prišli s poroke. Lušno je bilo. Vsa leta so gasilci imeli godbo, kapelnik je bil Hric. Ko so prišli Nemci, smo dobili nove uniforme in novo ime: »SA muzik cug». Vedno bolj se je videlo, da nastopajo, ker morajo. Počasi je bilo godlx:nikov vedno manj, ker so eni »šli v les», drugi so bili mobilizirani. Hric ni hotel več voditi godbe, kar hitro je vse zamrlo. Menda je od teh tam nekje v Ljubljani nastala ena skupina, ki je igrala na ohcetih. Po vojni godbe ni bilo več. Se spomnite kakega velikega požara? Ko je gorela Mozirska planina. Bilo je avgusta 1953. ali 1954. leta. Veter je pihal, kar neslo je ogenj. Bilo je zelo nevarno. Spomnim se, da je v njivo zoreče rži vrglo gorečo smreko; v pol ure je vse zgorelo. Se mi zdi, da je planina gorela kar štirinajst dni. Po tem požaru smo gasilci za zahvalo dobili čevlje. Med toliko spomini je gotovo tudi kaj veselega? O, velikokrat je lušno bilo. Enkrat smo na Prevaljah imeli tekmovanje, pa smo Črnjani bili zadnji. Dobili smo klobaso. Privezali so jo na grablje, da se je videla daleč naokoli in vse se nam je smejalo. Ko smo se peljali domov, je eden jokal, tako ga je bilo sram. Ampak na tekmovanjih je pač vedno nekdo zadnji, tudi prvi je le eden. Tako je. So se tudi vam kdaj smejali? Pa so se mi res. Od Cvelbarja naprej je bila ena bajta, Hotel pok so ji rekli. Na drugi strani je bil hlev, notri prašič. In je zagorelo. Če gori, živali zlepa ne dobiš iz gorečega hleva. Vse je bilo že v plamenih, jaz še skočim, da bi rešil prašiča. Imel je kakih 150 kg in krulil je, kot bi ga drli, iz hleva pa se ni premaknil. Hitro snamem pas pri hlačah, privežem za prednjo prašičjo nogo in vlečem prašiča skozi plamen. Rešil sem ga. Pri tem so se mi hlače precepile po šivu in zlezle do pet. V samih gatah sem se znašel pred gasilci in drugimi, ki so prišli gledat požar. Še smejali smo se. Ko so tistega prašiča zaklali, sem dobil klobaso. Gospod Naci - kot vas kličemo Črnjani - za svoje dolgoletno požrtvovalno delo v gasilskem društvu ste prejeli mnogo odlikovanj in medalj. Kar nekaj jih je in kažejo, da je daižba potrelx>vala gasilce in cenila njihova prizadevanja pomagati v nesreči, reševati imetje in naravo, kadar so zagoreli gozdovi. Naj vam za konec pogovora iskreno čestitam k praznovanju vašega društva, kajti v njegove uspehe je vtkano tudi vaše dolgoletno deloJ Marta Repanšek Po Koroški Na avstrijskem koroškem je naš priznani skladatelj Manzi Artač izdal svojo 4. zbirko skladb »Sedelški zvonovi«. Pesmarica je ponovno presenetila in dokazuje, da na Koroškem ne bo izumrla slovenska pesem. Predstavitev pesniške zbirke je bila v dvorani kulturnega doma J. Ažmana, kjer je bila uradna proslava ob prazniku občine Bohinj. Lepo je ponovno zabrenkal na skladateljsko struno koroški, slovenski ljudski skladatelj Hanzi Artač iz Galicije. Njegova četrta zbirka vsebuje pesmi za mešani pevski zbor. Vsa besedila je napisala profesorica Milka Hartmanova. Program so popestrili mešani pevski zlxtri Sele pod vodstvom mag. Romana Verdija iz Borovelj in kvintet bratov Smrtnik iz Kort/Podjuna/.□ Viktor Levovnik iiyjjuijJj^j m yjjj JULIJA JE BIL V DNEVNEM ČASOPISJU OBJAVLJEN RAZPIS ZA REPUBLIŠKE ŠTIPENDIJE ZA DUAKE IN ŠTUDENTE. Za republiško štipendijo lahko zaprosijo dijaki in študentje, katerih bruto zneski na družinskega člana ne presegajo 33.140,00 tolarjev, če se šolajo v kraju stalnega bivališča, za vozače pa je znesek v 43.082,00 tolarjev. Vloge za republiške štipendije bodo na zavodih za zaposlovanje oziroma uradih za delo sprejemali do 5. septembra za dijake, do 30. septembra pa za študente. Računajo, da bo večina popolnih vlog prispela še v času počitnic. Sicer pa na Koroškem republiške štipendije v šolskem letu 95/96 prijema 1256 študentov in 3870 dijakov, kar pomeni, da je skupno v regiji 5125 štipendistov, ki prejemajo republiško štipendijo. Glede na pogoje, ki jih prinaša razpis, pa se ta številka tudi v prihajajočem šolskem letu ne Ito bistveno spremenila, saj so štipendisti odvisni le od cenzusa, ki ga ne smejo presegati.O T. Karat l8.‘»''<>US'Lke9»>">P‘“‘a "nui>! "oP m na Gorenjskem sejmu v KRANJU OKNA. VRATA lKNA «n°v° an®v? OKEN* njsK® lì' . hiše ion*« tene S» JELOVICA Lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.: (064) 61-30, faks: (064) 634-261 hiša JELKA (modif.) ! in na prodajnih mestih v Sloveniji: Ravne na Koroškem, Čečovje 5 tel./fax: 0602 20 175 Pokoj nina po vaši meri. i ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. ^j== zavarovalnica triglav Občina Qadlje ob Dravi ČEPRAV SE NAM MORDA ZDI, DA JE DO ZADNJEGA TEDNA V SEPTEMBRU ŠE DALEČ, SO V RADLJAH V OKVIRU PODJETJA ZA GOSTINSTVO, TURIZEM IN SEJEMSKO DEJAVNOST PRIPRAVE ŽE V SKRBNEM TEKU. ŽE PRED ČASOM SO SLOVESNO PODPISALI POGODBO S TREMI GLAVNIMI SPONZORJI. TO SO PODJETJE ALEŠ GAŠPER D.O.O., GOESSER EMS IN, KOT VEDNO, ZAVAROVALNICA MARIBOR. Tako so odprli prvi radeljski sejem Osrednja sejemska prireditev lx> od 26. do vključno 29. septembra, predsejemske in druge spremljevalne prireditve pa se pričnejo že 21. septembra in naravnane so tako, da dosežejo svoj višek prav ob sejemskih dnevih. Radeljski sejem je v bistvu nekakšno naravno nadaljevanje mučkega -Zelenega programa*. V danem gospodarskem trenutku je bila to vendarle smiselna povezava širšega gospodarsko obrtniškega utripa na območju, ki ga je takrat pokrivala občina Radlje. Letos gre v peto leto in je v štirih letih izbrusil svoj sejemski stil. Podjetje za gostinstvo, turizem in sejemsko dejavnost Foto Anka in Radio Radlje (ob 35 letnici) sta pod zgornjim naslovom razpisala vabljiv natečaj za razstavo fotografij, ki bo ob letošnjem Radeljskem sejmu. Razpis je namenjen samo fotoamaterjem, ki imajo tako po nekaj letih zopet zanimiv izziv za svoje ustvarjanje in predstavitev. Ni odveč omeniti tudi vabljive nagrade, med njimi sta kar dve potovanji, prvo seveda kar za pet dni v Pariz. □ kv Prodam osebni avto OPEL KADET KARAVAN, 1.3, letnik 1987, registriran do 1/97. Informacije po telefonu (0602) 31-045 Direktor PGTS Radlje Ivan Medved pravi, da bodo vsekakor pripeljali na sejem tudi nekaj podjetnikov z območja sosednje Avstrije, imajo dogovorjen termin za natančnejše dogovore na gospodarski zbornici v Deutschlandsbergu. Na mnogih formalnih ali drugih razgovorih namreč ugotavljajo, da vendarle obstojajo povsem realni interesi za sodelovanje, kljub bližini pa obrti in podjetnikom na obeh straneh manjka informacij. To in lastna ugotovitev, da nam je, kot tudi drugim slovenskim sejmom, manjkala prodaja, je prirediteljem narekovalo poseben prodajni šotor, poseben pokrit prostor pa bo imel tudi avto salon. Drugače je sejem prvenstveno namenjen predstavitvi, vse do sklepanja pogodb, končno torej tudi najpomembnejša stopnja proizvodnih odnosov in oživljanja gospodarstva. Razpisi so opravljeni in prijave udeležencev že prihajajo, še vedno pa je čas za prijave za vse, ki bi jih radeljski sejem zanimal. V času sejma bo poseben dan namenjen tudi gostincem. Tudi letos bodo sodelovale kmetice v okviru kmečko-turistične ponudile. Prav tem velja nameniti nekaj besed. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da je bila to navadno najbolj pristna promocija naših običajev, preteklosti in sedanjosti, vsaj za razstavo domačih jedi, običajev in pred leti naš, smo imeli ob obrti pri tem še največ videti. □ k. valil Predstavniki občine Radlje so opravili obisk na Ministrstvu za lokalno samoupravo, kjer so v glavnem govorili o delitveni bilanci oziroma razdelitvi nekdaj skupnega premoženja bivše občine Radlje. V tem kontekstu so prdstavniki oleine Radlje pokazali predlog razdelitve premoženja, na katerega so dobili pozitiven odgovor in potrditev, da je pot, ki so jo ubrali v občini Radlje, pravilna in v skladu z zakonodajo, je med drugim povedal župan občine Radlje Herman Tomažič. Kljub temu ni rečeno, da Ixxlo na tem območju delitveno bilanco izpeljali brez težav, zato je tudi arbitraža, o kateri se je govorilo že po izteku prvega roka za razdelitev premoženja v lanskem letu, še v igri. Glede na to, da so se vse občine na tem območju odločile, da podpišejo pogodbo o začasni razdelitvi stanovanjskega sklada, pa vsaj v tem segmentu ni moč pričakovati arbitraže, sa lx> do razdelitve najverjetneje prišlo v kratkem. Tako Ixxlo stanovanja razdeljena po teritorialnem principu, sredstva sklada pa po ključu delitve. V kratkem naj bi se sestal tudi nov Upravni txlbor, ki ga Ixxlo sestavljali štirje člani, po eden iz vsake občine in bo skupaj z volonterskih direktorjem skrbel za likvidacijo pravne osebe, ki je v zadnjih nekaj mesecih povzročala kar precej polemik med občinami.O Tomaž Karat [pOšKDaGDs^a feCDQfQlfeaìl iDlfOCh eoa OB DNEVU ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV SLOVENIJE SO SVEČANO OBELEŽILI SVOJ PRAZNIK TUDI ČLANI ZŠAM KOROŠKE REGIJE. V PODPECI NAD ČRNO NA KOROŠKEM SO PREDALI NAMENU OBNOVLJENO KARAVLO TERČOVO IN TAKO DOSEGLI ENEGA IZMED NAJVEČJIH USPEHOV V ŠTIRIDESETLETNEM DELOVANJU ZŠAM RAVNE NA KOROŠKEM. Slovesnost je stekla takoj po sprejemu udeležencev pri obnovljenem domu -nekdanji karavli JLA, ki jo je ob vojni zavzela slovenska vojska. Na prizorišču, obdanem z gozdnim pasom, sončno livado na jugovzhodu ter urejenim parkom z mizami in športnim igriščem so bili urejeno postavljeni uniformirani člani s prapori koroških združenj ter s slovensko zastavo. Program je vodil Alojz Krejan, eden najzaslužnejših članov za pridobitev desetletne najemne pogodbe ter človek, ki je z ekipo sodelavcev uspel obnoviti precej dotrajano zgradlx) v sedaj lep in funkcionalno urejen planinski dom. Predsednik ZŠAM Ravne na Koroškem Ivan Kranjc je predstavil Zgodovino o delovanju društva od ustanovitve. Župan občine Črna na Kor. je med dnigim dejal: » Z združenjem na Ravnah je bilo vseskozi zelo dobro sodelovanje, na takšne člane smo lahko ponosni. Zdaj, ko je spet pravo vodstvo, so rezultati še boljši in prav ob šoferskem stanovskem prazniku smo lahko veseli, ko odpiramo obnovljen dom, nekdaj opuščeno zgradlx), za katero ni več nihče skrbel. Takšnih objektov imamo na Koroškem še nekaj in kar kličejo po dobrem gospodarju, kakršni so člani ZŠAM Ravne na Koroškem. Tu bo zdaj duša družabnega in dmštvenega življenja in za takšno delo lahko organizatorjem in najemnikom doma samo čestitam. ■ Sekretrar Zveze ZŠAM Slovenije je podelil ob 40 lemici delovanja ZŠAM Ravne na Koroškem zlato plaketo zveze. Združenje pa je namenilo plakete, priznanja in značke nekaterim svojim članom in združenjem. Še posebej so se spomnili ustanovnih članov, ki so jim ob podelitvi priznanj pripeli nageljne. Pred odprtjem planinskega doma je spregovoril tudi predstavnik planinskega društva Mežica. Dom šoferjev in avtomehanikov sta odprla predsednik ZŠAM Ravne na Koroškem Ivan Kranjc in eden najzaslužnejših za adaptacijo doma, Marjan Čujež. Omembe pa je vredna tudi okolica doma, saj je pravi raj pod Peco, kjer še vedno živi legenda o kralju Matjažu.□ Tekst in slika: Jože Miklavc Taborniki roda -Koroških jeklarjev- z Raven na Koroškem že nekaj let zapored organizirajo letni tabor na Obretanovem, kot vrhunec celotnega dela ter aktivnosti mladih tabornikov. Tako je bilo tudi letos. Za razliko od prejšnjih let, ko udeležba ni bila omejena in so se talrorjenja udeleževali otroci ne glede na taborniško pripradnost, pa se je letos letnega tabora na Obretanovem udeležilo približno 40 tabornikov. Nekaj so jih v svoje vrste sprejeli tudi med samim taborjenjem kot nagrado za aktivnost med letom. Naučili so se nekaj novih veščin ter svoje znanje in spretnosti pokazali tudi staršem, ki so jih ob zaključku tabora obiskali. □ KdM\M©[l V Kozarnici na nadmorski višini kakšni 1100 metrov tik pod Uršljo goro so odprli prenovljene objekte sedeža okrožja OF Dravograd, ki je med drugo svetovno vojno pokrivalo celotno območje Koroške. V časih, ki so za borce in aktiviste NOB precej neprijazni, je krajevnemu odboru Zveze borcev in udeležencev narodnoosvobodilne vojne Kotlje uspelo prenoviti te zgodovinske objekte. V brunarici, kjer je bil sedež tega okrožja, so hotuljski Ixtrci pod strokovnim vodstvom profesorja Alojza Krivograda zbrali in razstavili tudi skromno, vendar pomembno arhivsko gradivo. V Kozarnici se je zbralo veliko ljudi in slišati je bilo skorajda že pozabljene besede kot sta "tovariš» in »tovarišica-. Boris Florjančič, član republiškega odbora ZZB NOV, pravi, da v Sloveniji živi še 60 tisoč borcev in udeležencev druge vojne. Borčevska organizacija je postala društvo in pozval je mlade, da se vključijo v to društvo in tako ohranjajo spomin na drugo vojno. Sicer pa je uro zgodovine ob otvoritvi prenovljenih objetkov pripravil profesor Alojz Krivograd, ravnatelj muzeja na Ravnah, ki pravi, da je bila NOB najveličastnejši dogodek v zgodovini slovenskega naroda in na njenih temeljih smo lahko v začetku devetdesetih let prišli do svoje države.□ (ok) V prenovljeni brunarici v Kozarnici, ki je bila med drugo vojno sedež okrožja OF Dravorad, so si lahko obiskovalci ogledali arhivsko gradivo in vpisali v knjigo obiskovalcev. Posnetek:Frhnc Jurač Konec junija se je na domačiji Čegovnik na Breznici nad Prevaljami zbrala večina 247-članske rodbine Merkač, po domače Čegovnik. »Tu smo se ob delu in skrbi rodili za delo in tiho zadovoljstvo staršev deveteri otroci, jima pomagallkopati kremenjak za topilnice, les je bil posekan ob nakupu še po prejšnjih lastnikih, vse je bilo treba storiti za preživetje. Pa je bilo vmes vendar toliko lepega, zemlja nas je osvojila tudi zaradi prijetnega sosedskega okolja in časa. Delalo se je, pelo (kar štirje bratje so potem peli pri Šentanelskih pavrih; op. H.M.) in molilo ... » je v uvodu k rodbinskemu drevesu zapisal Maks Merkač - Hudopisk, eden od potomcev Jerneja Merkača (1881 - 1935) in Marije Hudopisk - Merkač (1881 -1959), za katerima je danes 115 žensk in 132 moških oz. šest večjih rodbin: Radova, Dobrovnikova, Čegovnikova, Rešešnikova, Maksova in Meležnikova. Najstarejši med še živečimi je Čegovnikov Tonč (rojen leta 1912), najmlajšega, konec junija 1996 rojenega, še ni bilo zraven. Srečanje si je zamislil in ga skupaj z organizacijskim odborom sijajno izvedel Jože Kordež, ki mu je pred leti že uspelo zbrati vse Kordeževe. Slavnostni govornik je bil Mitja Šipek, mašo je bral benediktinec Jernej Merkač - Hudopisk, p. Modest, za jedačo in pijačo je poskrbel Drago Delalut, za prijemo športno-zabavno razpoloženje pa cela žlahta sama in muzikant Kavtičnik. □ H.M. ©cD§aa ogd Marsikdo si pod verzom prelepe PreSemove pesmi: »Strune milo se glasite ...« predstavlja prav citre, saj zvoki z njenih strun sežejo v srce, te obdajo z milozvočnostjo, da se umiriš in se veseliš življenja. Tako prijazno, toplo, domače zvenijo. Pravkar se je končala potema šola ljubiteljev citer, ki jo je vodil prof. Peter Napret na Kopitniku nad Rimskimi Toplicami, kjer je znanje iz ubiranja strun na tem instrumentu pridobivalo ali dopolnjevalo 18 navdušenih citrarjev. Seveda ga pesem in glasba spremljata vse življenje. Začelo se je z maminim petjem, se dopolnjevalo s stricem, ki ga je kar tako, za šalo, naučil v ritmu »bobnati« s prsti in komolci po mizi, po klopi, ... in zraven je pel. Nato je dobil kitaro, začel brenkati... in spet je pel. Ko se je želel vpisati na glasbeno šolo za pouk kitare, na tistem oddelku ni bilo več prostora. Potolažili so ga z violino, pozneje pa bo že prišel do svoje kitare ... Pa je res! Vendar violine ni odložil, ampak resno nadaljeval študij na srednji glasbeni šoli, nato na glasbeni akademiji zaključil z diplomo. Medtem mu je nekdo posodil citre. Igranje nanje ga je tako prevzelo, da jim je posvečal vedno več časa. Vedno lepše so zvenele melodije z njih. Iskal je note zanje, vendar se mu je zdelo vse premalo. Sklenil je, da si mora pridobiti več znanja, na citre se gotovo da zaigrati več, kot se je sam naučil. Ker študija citer na nobeni stopnji izboraževanja pri nas ni, se je ozrl drugam; vpisal se je na Tirolski glasbeni konservatoiij v Innsbmcku, na oddelek za študij citer. ( Seveda je edini Slovenec! ) Veseli ga, vztrajal bo, četudi je oddaljenost kar moteča. In zakaj tale zapis, ko prof. Napret ni »koroške gore list«? Kar nekajkrat je v Črni kot glasbeni gost sodeloval na prireditvah, kjer je navdušil poslušalce s svojimi citrami. Njegov program obsega najrazličnejše zvrsti glasbe: od klasike do prijemih interpretacij slovenskih narodnih pesmi, črnskih duhovnih, jazza, do znanih popevk, ki si jih radi požvižgavamo. Zato smo ga letos povabili, da nam bo v Koroškem turističnem tednu pripravil koncert (citre in violina). S seboj bo pripeljal še gosta, citrarja Ivana Zupanca. Koncert bo v sredo 14. avgusta 1996, ob 20. uri v farni cerkvi v Črni. Ljubitelji dobre glasbe, na zamudite tega glaslrenega dogodkaO M. Repunšek Letošnjih 26. letnih mednarodnih iger šolarjev v Sopronu na Madžarskem so se udeležili tudi najboljši plavalci in atleti iz občine Ravne-Prevalje. Med vrstniki iz 18 mest iz 12 držav so se odlično odrezali, saj je kar 10 naših športnikov in športnic osvojilo medalje. Najuspešnejši sta bili atletinji Mojca Vauče z eno zlato in eno srebrno ter Mojca Beliš z dvema srebrnima kolajnama. Pa naj še kdo reče, da nimamo dobrih in perspektivnih mladih športnikov. Zaslužijo pa si vsekakor več pozornosti in več sredstev bo treba nameniti za njihov hitrejši razvoj. Žal je občinskega in državnega denarja premalo, sponzorji in donatorji pa so bolj dojemljivi za članske ekipe. Skoda.□ - ate - Iz Francije je prišla novica o izjemnem alpinističnem vzponu Gregorja Lačna iz AO (alpinistični odsek) Črna. V 3838 m visokem Grand Capucinu, ki leži med Mont-Blancu in Mont Blancu du Tacutom, je sam preplezal smer Flegraut delire (Fany job) s prosto oceno VIL, tehnično oceno A4 ter kompleksno oceno ED+ (ekstrem diffidte) Pravtako je moral na začetku preplezati še 100 m snežnega ozebnika z 55o padovine. S tem celotna smer nameri 500 m, To je tudi prva solo ponovitev te smeri in hkrati zelo hitra ponovitev, saj je z njo opravil v enem dnevu, sicer se pleza dva dni. M. K. 1 V čudovitem zelenem okolju stoji nov hotel Troberg V sklopu hotela deluje menjolnicci. V hotelu je 63 leži/č (v apartmajih, enoposteljnih sobah in dvo-posteljnih sobah). Možnost sprostitve v fitae# /ludiu fTlediono Prijetno urejena f e/tovrocijck z izbranim jedmi in vrhunskimi vini (od 6-23 ure). Za zabavo željne nočni klub HI CHPOflC (od 22-04 ure). Pričakujemo vas ! ■ ■ ČEČOVJE 5, 2390 Ravne na Koroškem, Tel.: 0602 / 20 -165, 20 374; fax: 21 076 POMEMbNO obvESTilo ! Ali ste že sliŠAli, krasil Ilodisi muzej kjer je že večina njihove stare opreme ali pa sobo, kjer so številni pokali in drugi dokazi uspehov gasilcev in vasi, ki s širšim okoljem živi za gasilstvo. □ k. vaiti Z OBIRANJEM PRIČNEJO V DRUGI POLOVICI AVGUSTA Na območju Radelj, Gortine in Šentvida pri Vuzenici, kjer je skupaj okoli 115 hektarjev hmeljišč, ki so v lasti gospoda Jožeta Časa, se ta čas že pripravljajo na obiranje letošnje letine. Na tem območju so posadili okoli 30 hektarjev prvoletnikov, od katerih si v letošnjem letu ne morejo obetati letine. Poleg tega je na teh površinah še za okoli 85 hektarjev polnorodnih sort, predvsem aurore, savinjskega goldinga, apola ter celeje. Z obiranjem hmelja, ki bo trajalo do 15.septembra, naj bi pričeli med 23. in 25. avgustom, letina naj bi bila okoli 14o ton. Za obiranje hmelja bodo potrebovali okoli 70 obiralcev, ki bodo po večini iz tukajšnjih krajev, nekaj manj kot 30 pa jih lx>do pripeljali iz sosednje Hrvaške. V zvezi z obiralci naj omenimo še podatek, da je preko Republiškega zavoda za zaposlovanje, Urada za delo Radlje bilo poslanih 80 vabil brezposelnim, na katera se jih je odzvalo le 17, delo pa bo sprejelo 9 brezposelnih oseb. Na Koroškem je skupno okoli 170 hektarjev vseh s hmeljem poraslih površin, na katerih naj bi ob povprečni letini pridelali za okoli 90 milijonov litrov piva, kar vsekakor presega potrebe Koroške in Slovenije.□ Tomaž Karat V----------------------------------------------------------------J m gasi mm omaga V okviru letošnjih vuhreških prireditev je bilo tudi srečanje družin, ki še vedno rade pojo, VuliredČani pa srečanju pravijo »družinsko petje». Vsekakor zelo lepa, za ljudi zanimiva prireditev, ki bi nemara lahko v prihodnje v nekoliko časovno bolj primernem času postala samostojna, turistično kulturna in hkrati zabavna prireditev. Sicer pa je bilo tudi letos, tokrat v šotoru, povsem prijetno in tudi pet pevskih družin je bilo povsem dovolj za lepo popoldne. Letos so v Vuhredu zapeli: sestre Nedeljko iz Ptuja, družina Blažej s Koroške, družina Sičnik iz Ljubljane, Postovkova dekleti iz Slovenj Gradca, in domačini, družina Osrajnik iz Vuhreda. □ kv Muta: §(D Jyi ^q*qqI3qq(B Že davnega povojnega leta 1945 so lovci Pernic in Mute pripravili v pozni jeseni prve organizirane love, v letu 1946 pa so tudi uradno ustanovili Lovsko društvo Muta - Pernice. Kasneje je društvo, kateremu je na mrvo pot zapisal takratni starešina Dobnik *z bogom začeto«, postalo v spletu novih okoliščin takorekoč društvo »prekletega imena« in so ga poiskušali raz-fomiirati. Šlo je seveda za spre-membe imen, priključitve, reorganizacije. Ampak vzdržali so, jagali in vlagali v lovišče. Povsem na novo so vrnili raco mlakarico, poskušali naseliti fazana, omogočili naselitev gamsa, predvsem pa ohranili pri življenju druge avtohtone vrste divjadi. S svojim delom so zgradili dve lovski koči, resda skromnejšega obsega, in več bivakov, da o množici drugih lovno-gojitvenih ne pišemo. Skorajda iztrebili so steklino, imajo pa tudi odlično zasnovano kinologijo. Skratka, preživeli so pol stoletja in to obletnico ob minulem občinskem prazniku občine Muta tudi dostojno proslavili. □ kv Muta je lep in z bogato zgodovino prežet kraj. Tega se bolj ali manj zavedajo občani sami, vse bolj pa tudi občinski veljaki. Ti so spoznali, da ne smejo prepustiti zobu časa drobne kulturne in zgodovinske pomnike. Prebelili so jo, jo pokrili s skodlami, tako da lepo zaokroža idilo Mute Mednje sodi tudi kapelica, med domačini znana kot Pulfrturm, ki je zadnje čase kazala klavrno podobo. A so odgovorni dejali, da jo je treba ohraniti tudi rodovom, ki prihajajo za nami. Tako so jo na novo restavrirali, jo prebelili in jo pokrili s ta pravimi, doma izdelanimi skodlami, ki jim na Muti in njenih okoliških hribih (pa še kje na Koroškem) rečeme šintli. Tako zdaj kapelica, bogvedi kakšnemu namenu postavljena, lepo zaokroža idiliko Mute.O Teka in foto: T.R.V. V šestnajstletni ribiški karieri je Francu Kogelniku iz Radelj uspelo iz reke Drave v okolici Reša pri Radljah potegniti 113 cm dolgo in 10 kilogramov težko ščuko, ki se po besedah ribičev pojavi v Dravi le enkrat na pet let. Morda pa je ravno to bil razlog, da se je Franc Kogelnik skupaj s pomočnikom ribiškim mladincem Primožem Ornikom s ščuko mučil dobre pol ure, preden jo je spravil na suho. Po uspelem ulovu so ščuko skupaj s prijatelji, predvsem ribiči, spravili na »varno« in jo glede na to, da mora plavati, zalili tudi z ustrezno tekočino.O T.K. V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO Q20FAS m p®20ffl]Q t?! s® Mm® PROIZVAJA IN PRODAJA: ® 0602 85 230, 85 640 SE PRIPOROČAMO! VUl^ICA iVAJ Z(EN rSKillDN EVI «di ^ db 0 Qt» ®ìa(sato 2* - toJ^. yi \/a4 ZAČETEK PITiK, 9. nvgustn____________________________________________________________________________ ob 15.00 uri OTVORITEV MEDOBČINSKEGA TURNIRJA VUZENICE V TENISU - v Športnem parku ob 18.00uri OTVORITEV RAZSTAVE g. Miroslava HAJNCA IN PROMOCIJA ZLOŽENKE ‘SAKRALNI OBJEKTI VUZENICE' TER KOMORNI KONCERT Mateje KREMUAK Z GOSTI - v Župnišču ob 21.00 uri KINO PREDSTAVA - v kinodvorani ________SOBOTA, 10. nvgutt«__________________________________________________________________________ ob 08.00 uri RIBIŠKO TEKMOVANJE - ob parku pri Dravi ob 10.00 uri TABOR 'PREŽIVIMO DAN V NARAVI' - na Primožu no Pohorju ob 18.00 uri BLAGOSLOVITEV NOVEGA GASILSKEGA AVTOMOBILA - v Gasilskem domu ob 21.00 uri TENIŠKI PLES Z ANSAMBLOM CLASSIC - v šotoru NEDELJA, 11. ■vguslB________________________________________________________________________ ob 08.00 uri TURNIR V MALEM NOGOMETU, PLAY OFF ZA VETERANE - no Sv. Vidu ob 13.00 uri GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL VUZENICE - v športnem parku ob 21.00uri PLES Z ANSAMBLOM ŠIROVNIKI IN RAZGLASITEV GASILSKIH IN NOGOMETNIH REZULTATOV - v šotoru PONEDELJEK, 12. avguita_____________________________________________________________________ ob 10.00 uri LIKOVNE DELAVNICE ZA MLADE - v šoli in vrtcu ob 15.00 uri TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI ZA MOŠKE - v športnem parku ob 18.00 uri OTROŠKE ZABAVNE IGRE S PLESOM, IGRA STIL-5 IN PROMOCIJA PIJAČ RADENSKE - v šotoru TOREK, 13. qvgw»t«[_________________________________________________________________________ ob 14.00 uri GLEDALIŠČE ZA NAJMLAJŠE - v kinodvorani ob 16.00 uri TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI ZA ŽENSKE - v športnem parku ob 17.00 uri ŠAHOVSKI TURNIR - v šotoru SRED*, 14. gvflMita ________________________________________________________________________ 'ob 15.00 uri VELIKO TEKMOVANJE V ZIDANJU GRADOV IZ MIVKE - v športnem parku ob 19.00 uri SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA - stjna soba občine ob 21.00 uri ODBOJKARSKI PLES Z ANSAMBLOM VAGABUNDI - v šotoru ČETRTEK, 15. avguita________________________________________________________________________ ob 10.00 uri PRAZNOVANJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA - pri Devici Mariji na Kamnu ' ob 17.00 uri KMEČKI DAN S PREDSTAVITVIJO KMEČKIH OBIČAJEV IN VESELICO - v šotoru ob 19.00 uri KINOPREDSTAVA ZA MLADE - v kinodvorani PETEK, 16. avgusta ob 16.00 uri DRUŽINSKO KOLESARJENJE VUZENICA-TRBONJE-VUZENICA - v športnem parku ob 19.00 uri ROCK KONCERT SKUPINE WELIBLOTT Z GOSTI - v šotoru SOBOTA, 17. avguita ob 09.00 uri OTVORITEV ROKOVEGA SEJMA, KONCERT GASILSKE GODBE IN ANSAMBLA D1AT0N - na sejmišču ob 11.00 uri HITROSTNO ROLANJE - v športnem parku ob 15.00uri VRTILJAK POPULARNIH Z Adijem SMOLARJEM, BIG BAND0M Radlje, GENERACIJO 69 IN NJIHOVIMI GOSTI TER PROMOCIJA PIJAČ RADENSKE - v šotoru NEDELJA, 18. avguita_________________________________________________________________________ ob 10.00 uri KAMENSKA SLOMŠKOVA NEDELJA - pri Devici Mariji na Kamnu ob 20.00 uri ZAKLJUČEK VUZENIŠKIH DNEV0V IN GASILSKA ZABAVA Z ANSAMBLOM CLASSIC - v šotoru VSI PRIREDITVE SO BREZ VSTOPNIN! pokrovitelj: OBČINA VUZENICA Kultura Za kulturno magistralo Karel Pečko je bil odlikovan za zasluge pri oblikovanju kulturne podobe Slovenj Gradca, za organizacijsko in drugo delo v dobro krajanov in za kulturno povezovanje Slovenije s svetom. Kakršnakoli je že obrazložitev, je potrebno Pečku priznati vse zaslugi za bogato kulturno dogajanje evropskega slovesa v Slovenj Gradcu, ob čemer je potrebno njegove zamisli, organizacijsko delo in sposobnosti uresničevanja velikih idej povezati z rojstvom Umetnostnega paviljona oziroma Galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, ki bo prihodnje leto slavila 40. letnico ustanovitve. Danes si Slovenj Gradca brez tako pomembne ustanove ne moremo več predstavljati, težko si jo zamišljamo brez Pečka, slikarja in galerista, ki je z njo pomagal uveljaviti številne domače umetnike in ki je Galeriji ustvaril široko, svojstveno publiko, ki spremlja, spoštuje in ljubi umetnost. Pa vendar je bila pred več kot 30 leti že sama zamisel za postavitev kulturnega hrama za marsikoga utopija, za Pečka in njegove somišljenike pa je pomenila veliko idejo svobode kulturnega izražanja in dogajanja, ki jo je mogoče uresničiti. In prav ta sposobnost, slediti močni intuiciji, videti in začutiti uresničitev za tiste čase nekoliko -predrzne- ideje, ki se je uresničila v vsej svoji ustvarjalnosti in angažiranosti, ga označuje kot vizionarja ali neke vrste futurista. V svoji ideji in dejanjih za njeno uresničitev je Pečko poleg svojega umetniškega naboja veliko energijsko moč porabljal za kompleksno reševanje kulturnega prostora na slovenjgraških tleh. Ko je bila na pohodu industrializacija, v ospredju uresničevanja političnih nalog in za umetnost in ustvarjanje ni bilo posebne naklonjenosti, je Galerija postavila svoje temelje, kar je z vidika današnjega časa edinstvena poteza in svojevrsten fenomen. KAREL PEČKO: »Saj sploh ni bilo preprosto, zato smo razmišljali že za naprej. Umetniški projekti, ki smo si jih zastavili, so zahtevali veliko naporov, jasno vizijo in pa denar. SLOVENJGRAŠKEGA AKADEMSKEGA SLIKARJA, JAVNEGA KULTURNEGA DELAVCA IN GALERISTA KARLA PEČKA JE PRETEKLI MESEC PREDSEDNIK SLOVENIJE ODLIKOVAL Z DRŽVANIM ODLIKOVANJEM - SREBRNIM ČASTNIM ZNAKOM SVOBODE REPUBLIKE SLOVENIJE. Garancija, kako bo Galerija delovalal, je bila v ljudeh. Osebno sem si ustvarjal team, kakor sem vedel in znal, mi pa smo iskali stopničke za štart. Dobili smo garancijo za najetje kredita, gradnjo smo skoncentrirali na dan človekovih pravic ZN. Potem smo ustanovili 10 članski upravni odbor ljudi, ki so zagovarjali zastavljeno projekcijo. Primarij bolnišnice g. Strnad je bil njegov predsednik, člani pa so bili ljudje iz različnih področij - šolstva, banke, podjetij ... Ta odbor je odigral veliko vlogo, saj smo se spopadali tudi z nasproti mislečimi, ki so nam očitali elitnost in podobno. Mi pa smo vedeli, da se moramo obnašati kot v svetu, saj smo uresničevali svetovne projekte. Mnogokrat smo za zanesljivost izvedi» kakšnega projekta dobili sponzorje, kar je bilo za tisti čas za mnoge nesprejemljivo. » Galerija je v osrčje Mislinjske doline privabljala številne goste iz tujine, postala je znana v mednarodnem prostoru. Največje bogastvo Galerije je njena stalna galerijska zbirka del znanih umetnikov iz 40 dežel vseh kontinentov sveta. In ker se Pečko vseskozi zavzema za to, da bi vsa dejanja našla odmevnost in vsebino v zanamcih, ki bodo gotovo v njih našli tudi svoje vrednote, njegov vizionarski čut ne počiva. Zato se zavzema za kulturni turizem, za » Kulturno magistralo -, ki od sedanjih lokalnih oblasti zahteva projekt in analizo, kaj trajnega in vrednega lahko prinaša. 40. letnica Galerije prihodnje leto je lahko izziv za to in lahko obme nov, odločujoč list v bogatem historiatu te znamenite inštitucije.O hvn:i FasvM Qazgledi ---------------------- Novodobni kotiček OBČINA RAVNE - PREVALJE Ravne na Koroškem Čečovje 12a, 2390 Ravne na Koroškem Na osnovi 13. člena Odloka o priznanjih in nagradi Občine Ravne -Prevalje (Ur.l.RS.št. 41/96) Komisija za občinska priznanja in odlikovanja objavlja javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj in nagrade občine Ravne-Prevalje za leto 1996 L S tem razpisom komisija zbira predloge za podelitev občinskih priznanj in nagrade za leto 1996. Na osnovi Odloka o priznanjih in nagradi občine Ravne-Prevalje občina podeljuje: 1. NAGRADO OBČINE - za izjemne uspehe pri demokratičnem razvoju družile, v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, ki so pomembni za razvoj občine, življenje in delo v njej ter njen ugled. 2. PRIZNANJA OBČINE A PRIZNANJE OBČINE RAVNE-PREVALJE - za dosežke, ki pomenijo pomemben prispevek k razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini B. ZLATO, SREBRNO IN BRONASTO PREŽIHOVO PRIZNANJE za izdredne dosežke oz. življenjsko delo na področju kulture, ki pomenijo pomemben prispevek k splošnemu kulturnemu napredku v umemiškem in programskem smislu, pri čemer se upošteva profesionalno in ljubiteljsko udejstvovanje in vse zvrsti kulturnega delovanja. C. ZLATO, SREBRNO IN BRONASTO KLANČNIKOVO PRIZNANJE - za izjemne dosežke in udejstvovanje na področju športa v vseh športnih panogah, v tekmovalnem, rekreativnem in organizacijskem smislu. n. Predloge lahko podajo vsa podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti ter organi, politične stranke, društva, skupine občanov in posamezniki. m. Predlog mora biti v pisni obliki, vsebovati pa mora podatke o predlagatelju, o kandidatu ter podrobno utemeljitev, iz katere bo razvidno delovanje in uspeh kandidata. IV. Predloga pošljite na naslov KOMISIJA ZA OBČINSKA PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA, Čečovje 12 a, Ravne na Koroškem, najkasneje do 2. 9. 1996. Vse dodatne informacije lahko dobite v Županstvu občine, tel. 23-821 ali 21-906, vsak delovani dan od 8. do 12. ure. PREDSEDNIK KOMISIJE Ludvik Kotnik, Lr. Testiranje v Piše: Miša Felle Ena izmed pomembnih vrlin, ki si jo moramo okrepiti, če želimo razvijati svojo duhovno naravo, je potrpljenje. Karkoli že počnemo, rezultatov ne gre pričakovati čez noč. Leta in leta so potrebna, da teoretična spoznanja začnemo uporabljati v vsakdanjem življenju. Svojo potrpežljivost lahko testiramo kjerkoli. Doma, ko bi radi, da hi vsi okrog nas tako razumeli, kar razumemo mi; pred bančnim okencem, kjer se kljub opozorilnim tablicam za diskretno razdaljo vedno najde kakšen tič, ki prešprica vrsto; pri poslu, ki smo ga pravkar pričeli in bi radi čez noč obogateli; ali pa v koloni pred Hudo luknjo. Naključje je hotelo, da sem se prav v začetku rekonstrukcije te ceste pričela vsak dan voziti skozi Hudo luknjo. Že v naprej sem svojim možganom poslala obvestilo, da me zastoji ne bodo spravljali ob živce. Vsak dan bom šla lepo pol uree prej od doma, med čakanjem pa bom dolge minute kar najbolje izkoristila. Moj sistem po štirih mesecih še vedno deluje: če naletim na dolgo kolono, že v naprej vem, da ne bo treba dolgo čakati na premik. Če je krajša, izstopim iz avta, se lepo pretegnem, si odpočijem oči na zeleni barvi travnikov in gozdov, opazim kak nov cvet in, karme najbolj preseneča - vsak dan, prav tukaj v nedogled žvrgoli na stotine ptic. Kdo ve, morda nas celo opozarjajo, da spet posiljujemo naravo s svojo vsemogočno tehniko. Včasih posedim kar v avtu in preberem kakšno stran iz knjige, drugič dam misli ma pašo-. Eno je zagotovo - jezim se ne! Prav zabavno pa je opazovati nestrpnost drugih. Eni sprašujejo, koliko časa bo še trajal zastoj; drugi preklinjajo, nekaterim se celo -utrga- in pričnejo čisto po -mediteransko-trobiti. Mnogim uspe tik pred zdajci obrniti vozilo in medtem ko se že premikamo naprej, nestrpneži hitijo ovinkom proti Vitanju nasproti. Večina niti ne prileze iz avta, še ogorek odvržejo kar skozi okno. Še najbolj prav ravnajo tisti, ki se odkrito pridušajo, kajti potlačena jeza ima še hujše posledice, obe pa močno vplivata na naše zdravje. Vsaj kar zadeva Hudo luknjo, sem uspela obe vrsti preobraziti v potrpljenje in šele zdaj mi postaja jasno, zakaj so včasih rekli: -Potrpljenje je božja mast,-Kot vse kaže, bo v naši zanimivi soteski pestro še nekaj mesecev: burleska za potrpežljive, test za nestrpneže. Morda pa se nam ptice le smejijo? □ ^ ------- ------ -------------------------J/ Ravenčan Jože Ravnjak novi državni prvak v lokostrelstvu Na odprtem državnem prvenstvu Slovenije v lokostrelstvu v Braslovčah, kjer so poleg naših tekmovalcev nastopili še nekateri iz drugih držav, je član koroškega društva Ravne Jože Ravnjak zabeležil imeniten uspeh. V disciplini 3 D coumpound neomejeno, kar pomeni streljanje z lokom v trodi-menzionalne tarče, ki predstavljajo silhuete živali, je Ravnjak osvojil naslov državnega prvaka, pri tem pa dosegel še odličen rezultat 382 točk od 400 možnih. Ste pričakovali osvojitev najvišje lovorike. Je bila konkurenca močna? Ja, vedel sem, da sem v zelo dobri formi, dosti sem treniral. Konkurenca je v Sloveniji iz leta v leto močnejša. V disciplini trodimenzionalne tarče, to je poseben stil lokostrelstva, je zmeraj več mladih, zelo dobrih strelcev in Slovenci sodimo v tej panogi med lx>ljše v Evropi. Dosegli ste tudi imeniten rezultat, kar 22 točk več kot drugouvrščeni Ošep. Menda je to tudi letošnji najboljši rezultat starega kontinenta? Rezultat, ki sem ga dosegel v Braslovčah, je dejansko letošnji najboljši v Evropi. Seveda pa je to plod skoraj trimesečnega rednega treninga in precejšnjih odrekanj. Imate dovolj dobre možnosti za treniranje? Poligon našega lokostrelskega društva je na Ivarčkem jezeru. Teren je zelo dolrer in sodi v skupino izredne težavnostne stopnje. Če pa si seveda želimo še boljših pogojev za vadbo, se moramo podati na Gorenjsko ali v Logarsko dolino, kjer omenjene tarče stojijo vsem na razpolago. Kakšna je pravzaprav disciplina, v kateri ste postal državni prvak, v čem jo ločimo od drugih stilov lokostrelstva ? Panoga se ja razvila iz klasičnega tradicionalnega loka, katerega so kasneje opremili z merilnimi napravami in s stabilizatorji in zajema olimpijski in coumpound stil. Ta stil, v katerem mi tekmujemo in je tako v Evropi kot v Ameriki najpopularnejši in tudi množično zastopan, je coumpound stil. Lok je posebno prirejen, strelja pa se ne več s prsti, temveč s sprožilno napravo. Zakaj imenujemo streljanje v trodimenzionalno tarčo. Predvsem zato, ker streljamo v makete ali silhuete živali, ki so sestavljene iz treh delov. Na določeni tekmovalni trasi je 40 takšnih tarč in v vsako lahko tekmovalec strelja le enkrat. Popravkov ni. Razdalje so različne, ocene pa 10, 8 in 5 točk. Bili ste med kandidati za nastop na svetovnem prvenstvu, ki je bilo letos pri nas v Sloveniji Zakaj se niste uspeli uvrstiti v ožji izbor reprezentantov ? Res je, bil sem med izbranci našega selektorja za nastop na SP v Kranjski Gori, toda žal so bile obveznosti na delovnem mestu takšne, da se nisem uspel udeležiti vseh kvalifikacijskih nastopov. Seveda so bili prav ti turnirji merilo za sestavo naše reprezentance. Tudi moja forma v začetku kvalifikacij ni bila preveč dobra, kasneje sem, pred samim prvenstvom, pokazal odlično pripravljenost, toda žal je bilo prepozno. Načrti ? Pred dobrim mesecem sem se pričel pripravljati za naslednje evropsko prvenstvo, ki bo naslednje leto v Bergamu v Italiji. Ničesar nočem prepustiti naključju, saj si ne želim, da se mi ponovi napaka kot letos, ko sem zamudil nastop v Kranjski Gori. Glavni cilj pa mi je, da se uvrstim v rezprezentanco, ki bo naslednje leto sodelovala na svetovnem prvenstvu v AvstrijiJJ I. M. I GOSTIŠČE PIRAT ® 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem (•oslišč-c PIKAT valli vso Ijiibiloljo morskih sailožov in ilalijansko kuhinjo na odlična nodoljska kosila in praznovanja družinskih praznikov. Posoboj vabljivo so raznovrstno ponudilo dnova (samo UMI lolarjov). Vsak torok in potok nudimo svož.o morsko ribo. Delovni čas; Torek, sreda, četrtek 1T”-2100 petek, sobota 11“-22“° Nedelja 1100-SO" PONEDELJEK ZAPRTO Pričarajte kanček morja na svoj krožnik! Ks®2)gOXQ §5>®5?TK1Q Piše: Ivo Mlakar Dva naslova za Tanjo Kcimprej V Ljubljani je bilo državno prvenstvo Slovenije v plavanju za najmlajše kategorije, za dečke in deklice. Tanja Kumprej je znova dokazala, daje velik potencial ravenskega in slovenskega plavanja, saj je osvojila dva naslova državne prvakinje, poleg tega pa si je priplavala še tri druga mesta. Iztok Knez je enkrat stopil na najvišjo stopničko, drugič pa le mesto nižje. Tanja Golograne je bila dvakrat četrta in enkrat sedma. lo mladinsko državno prvenstvo v atletiki. Na njem so nastopili tudi atleti Koroškega atletskega kluba in osvojili skupno šest medalj. Tako je državni prvak na 2000 m z zaprekami postal Andrej Repanšek. dve drugi mesti pa si je pritekla še pionirka Mojca Vavče in sicer na 100 in 200 m. Obakrat je bila Mojca zelo blizu državnemu rekordu za pionirke in je znova dokazala, da je velik up slovenske atletike in da bodo uspešne slovenske šprinterke kmalu dobile naslednico. Pavel Pori je na 1500 m osvojil 3. mesto ter četrto na 3000 m. Tretje mesto si je pritekla tudi Metoda Videtič na 3000 m, medtem ko je bila na polovico krajši progi peta. Ravenski atleti so dobili še eno bronasto odličje, osvojil ga je Zoran Planinšec v teku na 400 m. Zares lepi uspehi varovancev trenerja Zdravka Kotnika, ki bodo kmalu deležni boljših pogojev za vadbo. Na ravenskem stadionu namreč prav sedaj potekajo dela pri obnovi atletske steze, ki bo dobila ustrezno podlago iz, umetnih snovi, rcnovirajo pa tudi skakališča. Repanšek Stiri zlate mladinski državni medalje za prvak Breznikarjevo V Novi Gorici je 20. in 21. julija poteka- Na tridnevnem državnem prvenstvu v dentai (g) lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: /PREVENTIVE /PROTETIKE XKONSERVATIVE /ORTODONIJE lek d.d. tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 ®061 168 21 161 telex: 39 403 telegram: Lek Ljubljana fax: 061 168 35 17 n'*» I « Ml,N plavanju za mladinske in kadetske kategorije v Mariboru so tekmovalci Fužinarja osvojili skupno kar 14 medalj. Najuspešnejša je bila Lidija Breznikar v konkurenci kadetinj, saj je osvojila kar štiri naslove državne prvakinje, in to v disciplinah 100 in 200 m prano ter 200 in 400 m mešano. Poleg tega si je Lidija priplavala še bronasto odličje v hrbtnem slogu. Miha Tisovnik je bil med kadeti dvakrat drugi, osvojil pa je še eno tretje in eno sedmo mesto. Tonja Kos si je priplavala eno šesto mesto, Mojca Črešnar pa je bila enkrat osma. V konkurenci mladincev in mladink se se v finalne nastope, med najboljših osem, uvrstili: Primož Abraham, ki jc osvojil drugo, tretje in peto mesto v delfinovem in hrbtom slogu, Matjaž Čepelnik, ki je bil drugi in peti v prsnem plavanju, Anja Srebotnik si je priplavala dve drugi mesti in 100 in 200 m prsno, bila pa je še tretja in četrta na 400 in 200 m mešano. Tanja Merzdovnik je pristala dvakrat na nehvaležnem četrtem mestu v prsnem slogu, Špela Fras pa je bila peta v najkrajši disciplini 50 m prosto. Mladi nogometni upi Dravograda uspešni v tujini V nogometnem klubu Dravograd, katerega člaaska selekcija se je uvrstila v drugo slovensko ligo, že kar lep čas deluje uspešno registrirana nogometna šola, ki je namenjena predvsem mlajšim selekcijam. Uspešne igre mladih dravograjskih nogometašev dobivajo vse večji odmev v slovenskem prostoru, nekajkrat pa so se selekcije, ki jih vodi trener Marjan Pušnik skupaj z marljivimi vaditelji, izkazali tudi že v tujini. Zadnji nastop na močnem mednamod-nem turnirju v VVolfsbcrgu v Avstriji, sredi meseca julija, je še posebej odmeven. Organizatorje uspel zbrati na turnirju kar 70 ekip iz 13-tih držav, Poleg ekip iz Evropa so nastopili Še mladi nogometaši iz Avstralije in ZDA. Tekmovanja so potekala v petih kategorijah, nogometna šola Dravograd, ki je v Wolfsbergu edina zastopala barve Slovenije, pa je tekmovala v štirih starostnih skupinah. Samo selekciji LI 12 sc ni uspelo prebiti v zaključni del tekmovanja, medtem ko so mladi nogometaši iz skupin U 10, U14 in U16 pridno premagovali svoje vrstnike in dosegli tretja mesta. Ta mednarodni uspeh je nedvomno pokazatelj, da so v Dravogradu pravilno zastavili svoje delo, predvsem pa velja pohvaliti trenerje selekcij: Zorana Gluhoviča in Matjana Pušnika ( U10 ), Matjana Stočka in Ivana Pušnika ( U12 ), Janka Lorberja in Jožeta Barbiča ( U14) ter Darka Žižka ( U16). Nuši tekači uspešni v flvstriji Na dveh tekaških prireditvah v Avstriji so bili naši tekači rekreativci v mesecu juliju izjemno uspešni. Na drugem mednarodnem teku za veliko nagrado Adidasa v St. Paulu na avstrijskem Koroškem je nastopilo kar 361 tekačev iz petih držav. V teku na 8200 metrov dolgi progi so se naši uvrstili - veterani do 55 let: 13. mesto Jože Lesjak iz Radelj, veterani nad 60 let: 2. mesto Vilijem Blatnik iz Mežice in veteranke nad 60 let: 1. mesto Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca. V Ulriehbergu pri Celovcu pa je bil sedmi tek za pokal avstrijske Koroške v gorskih tekih. Na progi, dolgi 9 km in z višinsko razliko 590 m, so nastopili tudi tekači iz koroške krajine. Tako je med ženskami v skupini od 40 do 45 let zmagala Mežičanska Hedvika Blatnik. Med moškimi je bil v kategoriji tekačev od 40 do 50 let Oto Gumilar iz Prevalj osmi. V skupini od 50 do 60 let je 2. mesto osvojil Viljem Blatnik iz. tekaške sekcije Mežica, peti pa je bil Radeljčan Jože lisjak. Med tekači nad 60 let si jc drugo mesto pritekel Ravenčan Alojz Gologranc, ki nastopa za tekaško sekcijo Mežica. Skupno je nastopilo blizu 60 tekačev in tekačic iz Avstrije. Nemčije in Slovenije. Tri kolajna plavakam Fužinarja Na odprtem absolutnem državnem prvenstvu v plavanju, ki je bilo do 2. do 4. avgusta v Radovljici, jc plavalka Fužinarja Lidija Breznikar osvojila drugi mesti na 100 in 200 m prosto, peta pa je bila v disciplini 400 m mešano. Kolajno je za ravenski klub osvojil Uidi Matjaž Čepelnik, ki je ta teden sodeloval na mladinskem evropskem prvenstvu na Danskem. Bil je tretji na i(X) m prano. Primož Abraham je bil čemi v hrbtnem in peti v delfinovem slogu. Tanja Merzdovnik sije priplavala eno 11. mesto, Špela Fras pa jc bila enkrat 16. □ Ghsirana črna kronika Takšni in drugačni pasji gobci Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Zvečine to drži, najbrž pa bi bilo v celoti res, če tega prijateljstva ne bi pokvaril človek sam. Tako, kot smo ljudje porušili že mnoga iskrena naravna razmerja. In potem tudi pregovor, ki sem ga napisal na začetku tokratne koroške črne kronike, ne drži več. V potrditev tega pa tole policijsko poročilo: »17.7.1996 ob 19. uri sta 19 letni S«S. in 18 letni J.Č. iz Dravograda igrala košarko na športnem igrišču v Dravogradu. V tem času je po igrišču, brez nadzorstva lastnika, tekal tudi pes pasme PIT BULL TERIER (podčrtal pisec). Pes se je zapodil za košarkarsko žogo in jo začel kotaliti po igrišču. Ko se mu je S.Š. približal, da bi mu jo vzel, je pes skočil v njega in ga ugriznil v prsni koš. Nato je pregriznil še košarkarsko žogo.« Zaradi ugriza je S.Š. iskal zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu v Dravogradu. Policisti PP Dravograd bodo zoper lastnika psa J.Z. podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, ker ni primemo zavaroval nevarne živali. Kdor bolje pozna to pasmo psov, ve, da bi se vse lahko končalo še veliko huje, če bi pes namreč zagrizel kam drugam. Največ graje pa seveda zaslužijo tisti, ki vzgajajo pse tako, da napadejo človeka! Pes ni igrača In še en podoben primer, ki potrjuje, da pes ne more biti otroška igrača. Še zlasti ne, če je tuj. Dne 20.7.1996 sta se šestletna otroka (kratici njunih imen sta avtorju poznani - op. pisca) igrala na travniku za stanovanjsko hišo A.T. iz Mislinje. Med igro sta opazila ograjen prostor, v katerem sta bila zaprta sedemletna čistokrvna nemška ovčarja. Otroka sta, nič hudega sluteč, odprla zapah žične ograje in vrata lesenega boksa in tako izpustila psa na prostost. Ker sta se ju ustrašila, sta pričela bežati. Vendar sta ju psa dohitela in enega izmed njiju podrla na tla. Hudi ugrizi po trebuhu in nogah pa so dokaz, da pri tem ni šlo za igro, temveč da sta psa mislila hudo resno. Na srečo ju je potem pregnala soseda. Ogriženega otroka so starši odpeljali v bolnišnico, kjer so ga morali obdržati na zdravljenju zaradi hudih poškodb. Tudi tu lahko dodam le, da se da slehernega psa, še zlasti nemškega ovčarja, vzgojiti tako ali drugače - v prijaznega ali popadljivega psa. Kateri od obeh je potem »človekov prijatelj«, je le še retorično vprašanje. »Koline« v gozdu In, če sem že pri neprimernem odnosu ljudi do živali, še tale »cvetka« s Pohorja. Med 12. in 17. julijem so neznani storilci na pašniku Komisija na Pohorju ubili in razkosali enoletnega bika, pasme Simental, težkega med 350 in 400 kilogrami. Neznanci so bika spravili v gozd, kjer so ga z udarcem s topim predmetom po glavi ubili. Odrli so ga, meso odnesli, drobovino in kožo pa so zakopali v neposredni bližini. Lastnika A.P. so tako oškodovali za najmanj 150.000 tolarjev. Lakota vlada v naših krajih, bi lahko bil kratek komentar, če bi ga sploh napisal. Samovžig Pri kmetijstvu smo, bi lahko bila napoved mojega nadaljevanja črne kronike. In tukaj je več kot dobrodošlo in upoštevanja vredno opozorilo policije, ki se je potrdilo tudi v praksi. Takole se glasi: »V zadnjih dneh je prišlo na območju UNZ Slovenj Gradec do nekaj požarov na godpodarskih poslopjih kmetij. Do požarov prihaja zaradi samovžiga sena, nekaj dni po spravilu. Seno se zaradi neugodnih vremenskih razmer ne posuši popolnoma, zaradi česar prihaja do razvoja termofilnih bakterij, ki povzročijo vžig sena.« Primer: 9 7. ob 16,30 je zaradi samovžiga sena izbruhnil požar na gospodarskem poslopju, last J.K. iz Pameč. Skupna škoda, v poslopju je zgorela cela vrsta reči, znaša kar okoli 5 milijonov tolarjev. »Zato pozivamo vse, ki spravljajo seno, da so pri tem opravilu previdni«, nadaljuje policijsko opozorilo. Paziti je treba zlasti, da je seno pred spravilo povsem suho. Priporočamo tudi, da seno v objekte spravljajo v tanjših plasteh in tako omogočijo pretok zraka, predvsem pa naj po spravilu večkrat preverijo, če prihaja do segrevanja v notranjosti sena. V takšnih primerih je treba seno razmetati in omogočiti prezra- čevanje. »Če potrebujete še kakšen kmetijski nasvet, se obrnite na nabližjo policijsko postajo ali na pokličite na številko 92«, bi ob tem dejal Rene, prijatelj mojega prijatelja »bifedžije« Mirana, če bi za trenutek skočil tudi v ta moj resnejši del črne kronike. Globok kozarec Nadaljujem z resnim delom in pravzaprav s stalnico, brez katere praktično ne more miniti dan na Koroškem: prisotnost alkohola v cestnem prometu. Tokrat so koroški policisti svojo akcijo ugotavljanja psihofizičnega stanja voznikov izpeljali 13 7. V času poostrenega nadzora je 11 policijskih patrulj skupno preverilo 550 voznikov in ugotovilo 138 kršitev cestno prometnih predpisov, od tega bodo kar 65 voznikov predali sodnikom za prekrške. Z alkotestom so preizkusili 131 voznikov in pri 44. ugotovili prekoračeno dovoljeno stopnjo alkohola v organizmu. »Rekorder* pa je bil tokrat voznik, ki so ga ustavili v Dravogradu: 3,74 g/kg alkohola v krvi. Oprostite, toda nekoč sem že zapisal: takšen voznik je zame neke vrste poklicni morilec! In končna ocena: prekršek je storil skoraj vsak četrti voznik, vsak enajsti pa je vozil pod vplivom alkohola. Tragičen konec Žal se tudi tokrat ne moremo izogniti dogodkom z najbolj tragičnim dogajanjem. Dne 14.7. se je okoli 19.45 med letenjem z jadralnim padalom v Slovenj Gradcu (Rahtelov vrh) smrtno ponesrečil G.D. iz Slovenj Gradca. Na višini okoli 40 metrov se mu je namreč nenadoma zaprl levi del padala in je z veliko hitrostjo padel na tla. Bil je takoj mrtev. Tale dogodek omenjam predvsem kot preventivo in opozorilo, da nesreča pač nikoli ne počiva. Pa tudi največja previdnost ni nikoli odveč. Nesrečni G.D. je namreč bil zelo izkušen jadralni padalec, saj je med drugim imel celo mednarodni padalski izpit. Smrtno pa se je ponesrečil tudi M.Š. s Kota pri Prevaljah, ki je 16.7. okoli prve ure po polnoči premaknil traktor, ki mu je oviral pot in pri tem na spolzkih tleh s strojem zdrsnil v jarek, kjer ga je traktor do smrti stisnil. Plinifikacija Po svoje si je, kot kaže, tolmačil probleme pri plinifikaciji Slovenije avstrijski državljan M.W. Sklenil je na tiho pomagati in doprinesti svoj prispevek. Dne 8.7. so ga namreč na mejnem prehodu Radelj pregledali naši cariniki in odkrili neprijavljeno plinsko pištolo ERG 66 ter 5 nabojev. Pištolo so mu zasegli in tako z njegovo pomočjo pri plinifikaciji naše države ne bo nič. Kako milosten bo kadija za prekrške, pa je odvisno od tega, kako je urejena »plinifikacija* njegovega stanovanja. In še tole: še dobro, da nam prijazni sosed iz Avstrije ni pomagal pri »vključevanju! v zvezo NATO«. Bogsigavedi, s čim bi ga potem zalotili na meji. N/ Cma kronika Mislinjske marke 13.7. ob 17.45 sta FJ. in U.T. iz okolice Mislinje v Mislinji našla denarnico, ki jo je bil izgubil D.R., prav tako iz Mislinje. V njej je bilo 96.200 tolarjev, 1500 avstrijskih ■šilingov in 500 nemških mark. Lastnik je izvedel, da sta dotična (čeprav se ju sploh ni dotaknil -op. pisca), našla njegovo denarnico (najbrž ima zveze na pravem mestu). Obiskal ju je in jo zahteval nazaj, a sta FJ. in U.T. to zanikala. Zagrozil jima je s policijo (saj sem vedel, da ima dobre zveze) in vrnila sta mu 90.000 tolarjev in 1500 šilingov, preostale tolarje in 500 mark pa sta bila že pred tem vrgla v reko Mislinjo. V evropski čakalnici »No pa imamo spet dokaz več za kar nekaj trditev,« bi komentiral Rene, prijatelj mojega prijatelja »bifedžije* in discomana Mirana. »Dokažemo lahko, da smo v Sloveniji v prizadevanju za priključitev v Evropsko unijo, tako rekoč v predevropski čakalnici, našli novo valuto ali devizo (devico?!). Lahko bi ji rekli kar Mislinjska marka. In po novem ne bomo več rekli: »Samo na banko skočim po devize, [P(DSQQ3®l§i Predmeti na naši tokratni fotografiji izvirajo iz dejanja, ki je v policijskem zapisniku takole zapisano: “Dne 3-7. ob 19.45, so delavci carine in policisti na mednarodnem mejnem prehodu Vič pri Dravogradu, v vozilu znamke Renault 5, ki ga je vozil K.K. iz Slovenskih Konjic, odkrili skritih 400 nabojev različnih kalibrov in 40 pištol za izstreljevanje signalnih in plinskih nabojev. K.K. je tihotapljeno blago kupil v Avstriji. Cariniki so mu jih zasegli. Predali ga bodo sodniku za prekrške, kriminalisti pa bodo napisali še kazensko ovadbo.* Foto: Arhiv UNZ Slovenj Gradec marveč, samo v Mislinjo skočim po marke!«. In drugič: tale zgodba je dokaz več, kako malo je pravzaprav pri nas vredna nemška marka, če jo ljudje kar v reko Mislinjo mečejo! Sam tega že nikoli ne bi storil, bi si pa že raje z nemškim denarjem privoščil pravo francosko kosilo: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem.« Človek s tisoč obrazi Kratka resnična zgodba: »Policisti PP Ravne na Koroškem so dne 5.7. v naselju Čečovje v občini Ravne - Prevalje, ustavili M.O., državljana ZRJ (kraljevina Miloševič), s stalnim bivališčem na območju Avstrije in z začasnim bivališčem na območju občine Ravne - Prevalje. Policisti so ob kontroli ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo. Vendar tega ni upošteval in so ga zalotili že čez slabo uro na vožnji skozi Dobjo vas. Ker je bilo očitno, da bo z vožnjo še nadaljeval, so ga do streznitve spakirali v policijski bunker.« Iz zelo nezanesljivih in morda celo neverjetnih virov je slišati, da ima »inkriminirani* M.O. za sodnika za prekrške že pripravljen odgovor ali opravičilo. Zagovarjati se namreč namerava, da je vinjen vozil pravzaprav tisti njegov jaz, ki je začasno doma v občini Ravne -Prevalje. Drugič so policisti ustavili državljana Avstrije, ki se je nakako moral vrniti domov. On sam, državljan ZRJ, pa je bil tistega dne polnoma trezen, saj je prepričan abstinent. Tako ga pravzaprav sploh ne morejo kaznovati. No, živi bili pa vidjeli! Vse je odvisno od tega, v kakšni koži je kadijaO T. I. radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alta d.o. o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,§ Mhz • nagrobniki, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniški pulti, vodometi, mize in stebri. • trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki Tel.: 063 857 558 TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC |trgovsk^odjetJI4 SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 Trgovsko podjetje ŽILA Slovenj Gradec vas vabi v poslovalnico ŠPORT, Meškova ulica 2 Slovenj Gradec, kjer imajo najpopolnejšo ponudbo športne opreme na enem mestu. Trenirke za prosti čas in joging, vse za ljubitelje tenisa, lova in ribolova. Prav tako vam nudijo po konkurenčnih cenah kamp opremo in opremo za plažo, kolesarjenje in rolkanje. Vaš oddih, vaš dopust in ves vaš prosti čas bo prijetnejši, če se boste odločili za nakup v Zilini prodajalni Šport v Slovenj Gradcu. Il ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI j «MK« >•*£ iWl jšasagi .•«w VEČER ▼T v --rr... - » ! r Mi»'?«: . KOROŠKI %T:v: s f4 ^ ^ ............... M | t 1-------------------------------------------------.... - .. •• .......— •f ^ pwitikiwe V'. . VN>. - ... ':'6v . . < X*. IkI#*. f: < ?5>. . . . 1 k --: Ì ..fe&J IZDAJI POROGAMO TUDI 0 DOGODKIH V VAŠEM KRAJU : v ^ ^ Časnik VEČER lahko naročite po telefonu: 062 224-221, interna 321. ČZP VEČER, Svetozarevska 14, Maribor. Vi,* 4 nT i IVKO DESIGN S l il NierosTP s®!®® ®(sl (tl® 14^ 'y è®?®!® Kadi®®®» Malati® mas v Sial & NIEROS METAL d.o.o. Tovarna opreme Gmajna 55, Slovenj Gradec tel. 0602/42-041 fax: 0602/43-806,44-078 iTfMDSm V koroškem časopisu PREPIH z dne 12. 7. 1996 smo imeli priliko prebrati povzetek iz Prometne študije občine Ravne-Prevalje, katero je izdelal TrafCons d.o.o. iz Ljubljane, Podjetje za prometno načrtovanje inženiring in konsalting, avtor Mitja Sonnenwald dipl. ing. V tem svojem prispevku se bom omejil na variantne obdelave nove regionalne ceste Ravne na Koroškem R 34111 Ravne na Kor.-Kotlje,ki sedaj poteka preko starega mesmega jedra občinskega središča. Kot moto razmišljanja podajam spoznanje, da ne moremo planirati, ne da bi gledali naprej, naprej Pa lahko gledamo le v luči izkušenj, ki pojasnjujejo našo preteklost ali, kot je v svoji knjigi Urbanistično planiranje zapisal akademik dr. Igor Vrišer: -PLANIRANJE JE SISTEMATIČNA PRIPRAVA NEKEGA PREMIŠLJENEGA RAVNANJA Z NAMENOM, DA BI V DANIH OKOLIŠČINAH NA NAJBOLJŠI MOŽEN NAČIN DOSEGLI ZASTAVLJENI CILJ-. Da ne bi bilo planiranje le razvojno optimistično monopolno in politično, kot je bilo često v preteklosti in ni bilo sposobno snovanja in usklajevanja različnih spoznanj, menim, riti bi bilo primemo v to fazo uslajevanja poleg izvedljivosti projekta (feasibility-study), študije rentabilnosti (cost-benefìt analysls), tehnoloških rešitev (technology-assessment) vključiti tudi °eeno vplivov na okolje (environmentimpackt -assessment, Umweltvertreglugkeitmoglichkeit). Ta veda je v zadnjem času pomemben faktor za Prostorsko odločanje. Temeljno vprašanje je, kako čimbolj pravično Presojati posamezne podatke.Težko tehtamo med tehnično-ekonomsko izraženimi kriteriji, ki 80 računsko bolj prepričevalno dokazljivi, in med deskriptivno izraženimi naravovarstvenimi, sociološkimi in ekološkimi vrednotami. Reševanje teh navzkrižij prevečkrat preide na nivo Političnega odločanja. V planskem dokumentu: •Razvojni načrt občine Ravne na Koroškem od leti 1986 do leta 2000 -je predvidena rekonstrukcija in modernizacija južne obvoznice mesta Ravne na Koroškem. Gradnja takoimenovane vzhodne obvoznice ni bila predvidena. Poleg drugih je bila predvidena grandnja povezovalne-8a kolektorja odpadnih voda na trasi Prevalje-Ravne na Koroškem, s čistilno napravo v Dobrijah. T »Srednjeročnem družbenem planu 1986-1990 Za območje občine Ravne na Koroškem- so se te Prostorske rešitve ponovile. V -Dolgoročnem razvojnem načrtu občine Ravne na Koroškem od leta 1986 do leta 2000, spremenjen in dopolnjen 1990- je opredeljeno, da je mesto Ravne na Koroškem središče ožjega regionalnega pomena. V zasnovi cestnega omrežja je predvidena rekon-strukcija in modernizacija južne obvoznice Raven Odmevi na Koroškem z usposobitvijo stare ceste do Kotelj. Vzhodna obvoznica v tem dokumentu ni predvidena. V poglavju »zasnove vodnih virov, oskrbe z vodo in čistilnih naprav- je predvidena gradnja skupne čistilne naprave v sotočju potoka Kotulka z reko Mežo. Ta prostorska rešitev bi dodatno podražila gradnjo vzhodne obvoznice, če ne bi celo onemogočila njeno izvedbo. V uvodoma predstavljeni študiji je izdelana primerjalna analiza dveh rešitev, ki se že polarizirata med različnimi zagovorniki : 1. Izgradnja nove regionalne ceste R 341B Ravne na Kor,-Kotlje z vodenjem trase južno od Trga Svobode, z dvema viaduktoma, ki zagotavljata izvennivo-jsko križanje z lokalnimi ulicami, peš potmi in kolesarskimi stezami. Za zmanjšanje negativnih vplivov prometa na bivalno in delovno okolje poteka ok. 200 m ceste v tunelu, ki je ukopan (gradnja z odprtim izkopom) v južno polxxlje terase Čečovja (gradnja z odprtim izkopom). Skupna dolžina trase, ki poteka delno po obstoječi cesti, je ok. 700 m (v nadaljevanju južna obvoznica). 2. Izbira povsem nove trase po dolini Kotulke vzhodno od naselja Javornik, z navezavo na regionalno cesto R 341 Poljana-Dravograd pri izlivu potoka Kotulka v reko Mežo. Skupna dolžina te trase, vključno s priključkom za naselje Javornik, je ok. 2100 m (v nadaljevanju vzhodna obvoznica). Na osnovi izdelanih analiz je ugotovljeno, da je vzhodna obvoznica petkrat dražja od južne obvoznice. Pričakovani konflikti zaradi poseganja v zasebno lastnino (rušenje objektov, vplivi prometa na sosednje objekte) so bili evidentirani pri obeh variantah. Že takrat je bilo jasno, da morajo biti naselja Javornik, Šance, Ravne-trg in Čečovje med seboj promemo povezana in da popolna zapora motornega prometa med temi naselji po najkrajši poti ni smiselna, da to ni mogoče oziroma bi morali graditi še eno dodatno cesto, kot je dokumentirano v uvodoma navedeni študiji. Izgradnja vzhodne obvoznice bi pomenila odstranitev sakralnega spomenika (Osijandrova kapelca), posege v reko Mežo zaradi izgradnje zavijalnih pasov, ki so potrebni za priključevanje na regionalno cesto. Izgubljena bi bila naravna identiteta potoka Kotulka na tem območju (naravna slika). Potrebni bodo zahtevni geomehanski posegi v nestabilno brežino pri Kefrovem mlinu (že obstoječa cesta v Kotlje je bila problematična na tem območju in je bila za umiritev zemeljskega plazu potrebna draga sanacija z uvrtanimi benoto piloti). Dolina Kotulke je sestavni del naselja Javornik (rekreacijske površine, športne površine šole, ljubiteljska in ekonomska pridelava vrtnin), površine bi bile občutno zmanjšane, prostorska celota pa prerezana na dva dela in obremenjena z vsemi negativnimi vplivi motornega prometa. Priključna cesta za naselje Javornik bi imela neugodne vzdolžne sklone in bi potekala preko nasipa odlagališča komunalnih odpadkov, debeline ok. 20 m, kar bi zahtevalo drage tehnične rešitve za njeno izvedbo. V povzetku uvodoma navedene prometne študije je naveden podatek, da znaša vrednost investicije južne obvoznice za dolžino ok. 700 m po cenah iz marca 1996 700 mio SIT. Z ozirom na podatek, ki sem ga slišal v TV poročilih iz naše regije - občine Mislinja, naj bi bila vrednost investicije za sanacijo regionalne ceste skozi »Hudo luknjo- za dolžino ok. 620 m le 220 mio SIT. Kdor malo pozna zahtevnost teh del, ob navedenem laliko podvomi v pravilnost enega ali drugega podatka. Na osnovi navedenega menim, da si lahko slikamo svoj prostorski razvoj le realno in ne po željah posameznikov, ki še vedno prisegajo na faktor ■ županovih njiv -, ko gre za njihove osebne interese, katere poiskušajo uokviriti v širše družbene vrednote. Nekateri po funkciji ugledni politiki, katerih interesi lokalno niso neposredno vezani na to odločitev (prometno rešitev Iximo končno izbrali na Ravnah na Koroškem), » ad hock • zapletajo prostorsko odločanje in ga poskušajo vračati v začetne faze odločanja. Vsiljuje se vprašanje, če to ravnanje nima namena, da bi se prednostno reševale prometne zagate na Prevaljah. Vse kaže, da postaja občina Ravne-Prevalje res vse težje obvladljiva , pa ne zaradi občanov, ki so se večinsko odločili za skupno občino, in ne zaradi njenega župana, ki je bil vseskozi zagovornik tega večinskega mnenja, ampak zaradi dejstva, da postajajo neobvladljive želje nekaterih političnih strank in nekaterih članov občinskega sveta, ki niso sposobni prestopiti malo višjega praga razmišljanja. Vse kaže, da v določenem kontekstu še vedno drži Prešernov verz » le čevlje sodi naj kopitar ». Peter-Č. Gorjanc SVETUJEMO, PROJEKTIRAMO IN IZVAJAMO DELA NA PODROČJU ARHITEKTURE IN GRADBENIŠTVA PREŽIHOVA 24, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM, tel./fax: 0602 23 631 /TUD« ARHITEKTOI STUDIO VARIA PROJEKTIRAMO: vse vrste gradlrenih objektov; stanovanjski)!, poslovnih, proizvodnih adaptacije, revitalizacije, prenove, zunanje ureditve notranjo opremo stanovanjskih in poslovnih prevzamemo investicijski inženiring (priprava investicije - projek -izvedba - predaja z uporabnim dovoljenjem) POSEBNA PONUDBA! ČE STE PRED DILEMO, KJE POISKATI PRIMEREN TIPSKI PROJEKT 2A VAŠO NOVO STANOVANJSKO HIŠO, JE NAŠ STUDIO PRAVI NASLOV. MED ŠTEVILNIMI SODOBNIMI NOVIMI TIPSKIMI PROJEKTI BOSTE PRAV GOTOVO NAŠLI SEBI PRIMERNEGA! Mi za razvoj mm w mm mmm 2. PODZEMLJE PECE »Rovarjenje- pod Peco je dalo naši dolini neizbrisljiv pečat. Okrog 800 km rovov danes sicer predstavlja manjše probleme pri potrebnem prestrukturiranju, vam pa nudi enkratno priložnost, da doživite čuden občutek nevsakdanjih razmer. V njih je izraz ustvarjalne delovne moči skozi čase, ko je industrializacija doživljala svoj razvojni vrhunec in v njih so avtohtono podedovane pripovedi kot neizčrpen vir podoživljanja dediščine. Takšne možnosti vam ne more ponuditi nihče v Sloveniji, zato vas vabimo na zanimivo izletniško izkušnjo, s katero boste razkrivali vzroke, motive in rezultate več kot tristoleme tradicije rudarjenja pod Peco. Cerkev \ >v. Carbare aesto uvoda, samo toliko, ' : spomnite kdo je zaščitni-adarjev, si boste ogledali , mumm 0] M&M&A AVTOSERVIS . AVTOMEHANIKA FTCT7D • avtokleparstvo r lùLÌX • AVT0LIČARSTV0 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86, TEL.+ FAX 062/510-625 IVKO DESIGN PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL (S) Hvunnm (HI HONDA. PRODAJA REZERVNIH DELOV 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86 TEL.+FAX 062/510-625,513-808 d. o. o. partnersko podjetje □ proizvodnja montažnih podplatov □ proizvodnja termoplastičnih granulatov □ posredovanje v zunanji trgovini CARINSKA CONA DRAVOGRAD Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 45 131 fa: 0602 41 631 IVKO DESIGN OPREMA TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 62390 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Telefon (0602) 42; telefax 42 153 NAJNIZJE MO/AT, ČEME OieC \ZIMJEMEC; \ POHIŠTVA IM IICpOIIMI PKOHVJMI POGOJI □ 20% popust pri nakupu sedežnih garnitur □ 25% popust pri nakupu ležišč □ 30% popust pri nakupu vzmetnic INFORMACIJE: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, ^ 0602 44 185,42 051 Novo mesto, Košenite 65a, w 068 321 674 Divača, lokev 189b,tr 067 67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83,061 1233845 PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA Prerado se zgodi, da se kaj pripeti. V tujini ste na službeni poti, na obisku, kot turist na počitnicah ali na potovanju. Ko potujete sami, z družino ali v skupini, se še prerado zgodi, daje treba poiskati zdravniško pomoč. Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem TUJINA A lahko zavarujete plačilo nujnih zdravstvenih storitev, prevozov in zdravil v tujini, tudi na Hrvaškem. Zavarovanje pomeni previdnost, previdnost pa je mati modrosti. Zavarujemo bogastvo zdravja. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE