Poštnina plačana v gotovini.
Posameioa številka stane 1*25 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po dogovoru.
izhaja vsak ponedeljek ob 9 tiri dopoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo Sedel uredniitva in upravo Ljubljana, šelenburgova utica Stev. 6, H. nadstropje.
Glasilo socialistične stranke Jugoslavije
l^juhijana, dne 14. januarja 19^4.
11. leto.
NainoveiSe politične vesti.
Pomen sporazuma z Italijo.
Korektura nat« mej t tudi v Sloveniji. Veilk pomen iitaraiuna
tudi xa notranjo pomiko.
Beograd, 13. januarja 1924.
Vsi tukajšnji listi, politični krogi in javnost komentirajo najživahneje in po v ečini simpatično sporazum z Italijo. — Konštutira se, da je s tem sporazumom likvidiran spor, ki je skozi pet let one-mogočaval vsak jugoslovenski koncept v zunanji politiki in ki je pa vplival na naše notranja politične razmere ter na« gospodarsko pritiskal k tlom. Sporazum prinaša razen Delte, Baroša in Bankina Jugoslaviji tudi zakup reškega pristanišča, čeprav se za enkrat še ne ve, za kako dobo. Mogoče je, da dobimo v reški luk tudi samo svobodno cono, slično kakor v Solunu. Meja v Sloveniji in Kastavščini se korigira nam v prid in je med drugim znan, da pride kraj Zamet pri Kastavu v našo posest, govori se tudi o nekom otoku na Jadranskem morju. Našemu življu v Italiji se zagarantirajo slovenske Sole in učitelji s sličnimi odredbami, kakor je zagaran-tiran italijanskemu življu v Jugoslaviji. Velike važnosti se pridaje trgovski pogodbi in vojaški pogodbi, ki se ima še skleniti. Večne zunanje politične komplikacije v naših razmerah napram Madžarski in Bolgarski bodo izginile, če Italija ne bo več dajala potuhe našim nasprotnikom. Prijateljske velesile so v /adnjem času večkrat svetovale, naj se Jugoslavija sporazume z Italijo in trdi se, da se je na predstoječem sporazumu že mesece delovalo. Smatra se, da bo s Cehoslovaško zvezana Jugoslavija, naslonjena na eni strani na Italijo, na drugi strani na Francijo, garancija za sedanje stanje v Evropi.
Posebno je zanimivo, da se na vseh mestih povdarja, da bo sporazum bistveno pripomogel k likvidaciji hrvaškega vprašanja, ker se trdi, da je Radič dajal potuho Italijanom. Pričakujejo, da bo Radič prisiljen likvidirati svojo politiko, in da bodo morali Hrvati opustiti svojo parlamentarno abstinenco.
Ministri e sklepih Male antante.
Beograd, 12. januarja. Romunski minister zunanjih poslov Ouca je po konferenci državnikov male antante med ostalim izjavil novinarjem:	»Vsekakor
wno radovedni, kako se bo pokrenilo in usmerilo vprašanje o odnošajih napram sovjetski Rusiji. Stališče Romunije napram Rusiji je treba presojati z dveh stališč. Prvič z ozirom na zemljepisni položaj Romunije, drugič pa z ozirom ua druga važna vprašanja, o katerih se že vrše razgovori med Moskvo in Bukarešto. Mi smo že pristali na reguliranje vseh spornih vprašanj. Sedaj pričakujemo sestanka za končnoveljavni dogovor. Nadejamo se, da bodo razgovori, ki nas privedo do dobrih odnošajev s sovjetsko Rusijo, uspeli. p<> doseženem mejnem sporazumu z Rusijo, smo že pred meseci pripravljali aranžman, da so preprečijo spopadi na meji. Razen tega smo se z Rusijo sporazumeli tudi o obmejnem prometu ter o repatriaciji ruskih beguncev. V vprašanju reparacij pa se je govorilo v splošnem in ni bilo Hklenjonega nič določnega in gotovega.
Glede našega postopka o odgovoru na angleško noto bomo o Angliji izjavili, da nima pravice vplivati na nacionalno ojačenje v tej ali oni državi. —
Češki zunanji minister Beneš pa je izjavil:
Sestanki male antante bodo odslej periodični, ker se dosedaj v nobeni drugi državi ni prakticiralo. Ideja, naj se vrše ti sestanki, so pokazali izredne uspehe. Ti sestanki pomenijo velikanski propagandni organ za našo stvar. Na vseh teh sestankih razpravljamo o spornih vprašanjih zunanje politike; ko pa se razidemo, korakamo vedno vzporedno v zmlslu sprejetih sklepov. —•
Kar se tiče sovjetske Rusije, vam morem reči, da je češkoslovaška republika že sklenila z njo trgovinsko pogodbo. Z ozirom na to se more dejati, da smo jo priznali >de facUx, toda še ne »de iurec, ker to vprašanje še ni dozorelo. —
Jutri odpotujem v London, kjer bom imel dne 16. t. m. konferenco s finančno sekcijo glede posojila Madžarski. ^
Glede bolgarskega vprašanju jo izjavil dr. Beneš, da zahteva mala antanta od Bolgarske izvršitev mirovne pogodbe, predvsem pa, da razprši obmejno roparske tolpe, ki najbolj otežkoča-jo dobre sosednje odnofiaje z Jugoslavijo.
Oemlslja Nlnčka In Pellta! Rekonstrukcija kabineta.
Beograd, 13. januarja.
Zatrjuje se, da je vsled znanega Spalajkovičevega članka minister zunanjih zadev Ninčič podal ostavko, ki je Pašič ni hotel sprejeti. N inči C se je nato odpeljal na dvor, kjer Je ponudil naravnost kralju ostavko, ki Je pa kralj ni hotel sprejeti, da ne bi ostavka zunanjega ministra v tem trenutku neugodno vplivala na zunanji politični položaj države. V nekaterih krogih se tudi govori, da je podal Ninčič ostavko zaradi nesoglasij v radikalnem klubu. Ninčič vesti o svoji ostavki dementira. Tudi vesti o de misiji vojnega ministra Pešiča se demontirajo, trdi pa se vendar kot gotovo, da se bo Pašičev kabinet v najkrajšem času rekonstruiral.
*
Beograd, 12. januarja. Minister vojne in mornarice general Pešič je obolel in nekaj dni ne bo mogel vršiti svojih resortnih poslov.
Oblastne volitve v marcu.
Beograd, 13. Januarja.
Ker je likvidacija pokrajinske uprave v Dalmaciji in Bosni že izvedena, je ministrski svet na svoji današnji seji stavil oba pokrajinska namestnika na razpoloženje. Po referatu ministra Vujičiča se je sklenilo pospešiti likvidacijo pokrajinske uprave na Hrvaškem in v Sloveniji, tako, da se bodo oblastne volitve vršile najpozneje v sredi meseca marca.
(K) milijonov sa peifeijoniete.
Beograd, 18. januarja.
Ministrski svet je na svoji današnji seji sklenil, da se stavi finančnemu ministru kredit 60 milijonov dinarjev na razpoloženje, s katerim se bo izboljšal gmotni položaj penzijonistov. Vprašanje uradniških doklad še ni rešeno, ker je zelo komplicirano.
'T,.*
Normalen železniški promet.
Beograd, 13. januarja.
Iz vseh delov države prihajajo vesti, da so nevihte in sneženi viharji prenehali, in da je v celi državi upo-
stavljen normalni železniški promet.
Novinarske želesuiške karte.
Beograd, 13. januarja.
Minister železnic Kojič je na seji ministrskega sveta predlagal spremembo pravilnika o novinarskih železniških kartah. Po njegovem predlogu dobi vsaka redakcija samo eno, na ime enega člana redakcije glasečo se železniško karto, medtem ko bodo morali vsi drugi novinarji za vsako potovanje vložiti posebno prošnjo na ministrstvo za brezplačno železniško karto. Ta sklep ministrskega sveta je povzročil med novinarji veliko nezadovoljstvo.
.it
Nova vlada na Grškem.
Atene, 13. januarja. Ker Dangllsova
misija za sestavo novega kabineta ni uspela, je sestavil nov kabinet sam Ve-nizelos, ki je prevzel predsedništvo vlade brez portfelja. Takoj po sestavitvi nove vlade so bili ministri zapriseženi.
Po prisegi pa je Venizelos obrazložil program nove vlade. Glavna naloga novega kabineta je, da osigura plebiscit, ki mora biti prost in neoviran od vseh zunanjih vplivov. V6i člani novega kabineta so že ponovno dokazali, da so pravi in iskreni demokrati, ki se v načelu in v praksi protivijo vsakršnemu nasilju. Razen tega hoče nova vlada uvesti pošteno administracijo in urediti državni budžet. Končno je Veniaeloa glede svoje osebe izjavil, da je nastopil mesto predsednika vlade samo začasno.
Proti valutnim špekulantom.
Beograd, 12. januarja. Finančni uii-nsiter je izdal zagrebški policiji odredbo, naj strogo pazi na tujce, ki prihajajo v Jugoslavijo in širijo neresnične vesti v valutamem gibanju francoskega franka. Minister je odredil, da se take osebe nemudoma izženo iz Jugoslavije.
Politični pregled.
TrockIJ o krizi v komunistični stranki.
Razne meščanske agenture so poročale v enomer o krizah v komunistični stranki. Vendar so nosila ta poročila te na zunaj znak pobožnih želj. Zadnji čas pa prihajajo v svet tako določna poročila o težki krizi v komunistični stranki, ki vodi usodo Rusije, da ni dvomiti, da so ta poročila resnična. V zvezi s tem se poroča, d« Je TrockIJ izstopil iz glavnega odbora komunistične stranke, da pa Ljenin te demisije ni sprejel. Trockij pojasnjuje to krizo v >Pravdi« z dne 29. oktobra takole:
Glavni vzrok krize je v tem, da strankinih mas ne vodijo več samo stari sodrugi, ki so vodili stranko pred revulocijo, — vkljub temu pa odločajo v strankinem vodstvu edino oni. To Je vzrok, da se množe pritožbe proti strankinim tajnikom in proti birokratizmu strankinega aparata.
Stranka je preobložena z administrativnimi posli in je v nevarnosti, da izgubi zaupanje ljudskih množic. Gospodarski položaj Rusije zahteva, da pošilja stranka predvsem svoje izkušene, stare delavce na važna politična in gospodarska mesta. 8 tem pa se ustvarjajo novi sloji sovjetske družbe. Ti sloji so sicer člani stranke, po svoji mentaliteti pa postajajo počasi oportunisti in malomeščani. Nihče nam ne Jamči, da bodo ostali ljudje, ki imajo za seboj sicer revolucionarno šolo, tudi v bodoče revolucionarji.
Edino sredstvo proti tej nevarnosti je ruska mladina, ki mora stranko pomladiti in postati vez med njo in njeno glavno oporo, industrijskim proletariatom. Mladina kritizira. Sedanji voditelji so z njo nezadovoljni.
Ves to spor znači težko krizo za komunistično stranko.
»Pravda« je ta članek šele po dolgem obotavljanju priobčila in dostavlja:
Trockij ima nagnenje k lahkomiselnim obdolžitvam. Trockij nima monopola na demokratični kurz v stranki. Vodstvo Btranke se nevarnosti zaveda in deluje proti njej.
Ta polemika meče žarko luč na razmere v ruski komunistični stranki. — Zlasti, ker nam pojasnjujejo marsikaj v tej polemiki tako lepo tudi izkušnje iz naših, čeprav malih razmer. To dokazuje trditev, ki smo jo zapisali ob koncu svojega članka o diktaturi ali demokraciji. Tam smo dejali, da si je mogoče misliti diktaturo kot začasno sredstvo v boju za socializem. Vendar
more biti diktatura le predhodnik demokracije.
Zgornja polemika je jasen dokaz, da se vrača Rusije iz diktature — v demokracijo.
Sele demokracija bo pravo merilo za resničen napredek, ki ga ja prinesi« ruskemu delavstvu revolucija.
— Socialistični opomin angleškemu kralju. Ob priliki zmage delavske stranke se je vnela živahna debata, ali sme posegati kralj v politiko proti volji parlamenta. Z ozirom na to je svetoval nek socialističen poslanec kralju na javnem shodu sledeče:
Pred stoletji se Je neki vladar uprt narodni volji; bil Je obglavljen.
Pozneje jo neki njegov naslednik hotel posnemati svojega presvetlega prednika.
Tega so naprosili, naj se čimprej pobere.
Od tedaj so 6e angleški kralji držali vloge, ki jim pristoja. Z drugimi besedami: zadovoljili so se z vlogo ornamenta, okraska: s simbolom narodne enote. Sedanji kralj ravua najboljše, ako ne vtika svojih prstov v današnji položaj. — —	»
— Nelojalna oposieija. Narodni sod-ald pišejo v »Novi Pravdi« o odloku, s katerim pokrajinska uprava razveljavlja nekatere sklepe ljubljanskega občinskega sveta ter poudarjajo oči vid-k> od demokratov podtaknjeno mnenje o občinskem gospodarstvu. Pritožbe so ra tikale samo takih vprašanj, ki so jih imeli ob volitvah tudi narodni soclalei v programu. Sedanji občinski svet je ukrenil že marsikaj dobrega in pametnega, toda narodni socialcl pa čenčajo o slabem gospodarstvu, čeprav so vse te stvari ob volitvah sami zagovarjali in gotovo vedo, da se za take stvari potrebuje denar. Sedaj res že nič več e vemo, kdaj narodni socialci farbajo svoje ljudi, ali sedaj, ali ob volitvah???
— Nečuven članek poslanika Spalaj-keriča. V času, ko dela en del naše diplomacije za zbližanje s sovjetsko Ru-sijo, je objavil naš pariški poslanik Spala jkovič v oficiozni »Samoupravi« oster članek proti sovjetski vladi, v katerem se izreka proti vpostavitvi stikov z Rusijo.
Spalajkovlč je znan kot diplomut, ki es rad zaleti 1 Vendar je v tem članku sam sebe prekosil. Pisati tako o stranki, ki vlada veliko državo, je več ko — nedlplomattčno.
Ksi b3 mogla angl^Ska delavska stranka
storiti I
V novoletni številki tednika »New Leader«, ki pripada angleški delavski stranki, je napisal H. N. Brašloford članek, iz katerega podajamo tu njegovo vsebino:
Delavska stranka se najbrže namerava lotiti velikega dela s tem, da poizkusi urediti evropske zadeve. Drzna namera je to, in večina nas pozna nevarnosti. V petih letih od leta 191S ni noben poizkus, da bi spravili svet v red, rodil kaj znatnega za narode, in usoda, ki smo jo slutili, ko se je koval verzajski mir, prihaja bliže. Vsakdo sluti, da je bližnja vojna neizogibna, če bo Evropa delala tako, kakor dela; zmota ki jo navadno napravljamo, je le ta, da mislimo večinoma, da bo vse to šele v bodočnosti. Ta vojna je sedanjost. V moralnem pogledu je bila zasedba Porurja tako glede na obubo-žanje obeli narodov in izpodbujanje k oboroževanju, čeprav se ni prelivala kri, vendar neusmiljena in opustošujoča vojna. Ni težko razumeti duševnosti francoskih gospodujočih slojev; vsaj ne zasledujejo svojih namenov le v razkosanju in opustošenju Nemčije, marveč tudi s svojo finančno politiko. Dočim odrekajo Francozi vsako plačilo Angliji, dajo milijone za oboroževanje Poljske in Male antante ter za zgradbo velikanske vojaške železniške proge, ki jim bo dovažala iz tropske Afrike vojaške novince. Če torej novi možje hočejo rešiti problem, nad katerim so se spotaknili Lloyd George, Bonar Law, in Baldvvin. potem bi bil neuspeh le toliko bolj negotov, če bi tudi ti odrekli, potem je zasužnjenje Evrope le teni sigumejše in vojna tem bolj gotova. Ne le sposobnosti naših delavskih ministrov, se morajo preizkusiti, marveč tudi naše metode morajo obveljati. Napeti moramo vse sile, kakor bi se borili za življenje.
Svet pozna tri metode, s katerimi rešuje svetovne probleme: silo, kupčijo in apel na javno mnenje. Silo mi zametujemo. Kar se pa tiče kupčij ali zamenjav, so pa bile redko čiste ih dostojne; navadno so državniki kaj dali, kar ni bilo njihovega, da so nekaj vzeli, do česar niso imeli pravice. Eden da Maroko, da tem sigurneje obdrži Egipt, drugi da severno Perzijo, da obvlada jug. Vendar ni nobenega vzroka, zakaj bi morala biti zamena vedno roparska in nečastna; časih bi vendar utegnila biti zamena potreben in celo koristen pripomoček politike, ki bi imela namen napraviti red v Evropi. Toda, kar damo, mora biti naše, in kar dobimo, bodi v občo korist. Če mi torej svojo pravico do enega dela reparacij opustimo, če mi del svojih zavezniških tirjatev porabimo za trgovino, če opustimo svojo pravico do Mozula in njegovih petrolejskih vrelcev, moramo v zameno za to od Francije in drugih zaveznikov doseči popust za splošno blagostanje in mir. Predvsem pa bi mogli s tako svojo dobro voljo, ki bi se nam računala kot
žrtev, doseči povsem novo zaupanje v naše vodstvo, ter bi svetu, ki je prepojen s cinizmom, zbudili zavest, da je še mogoča velikopotezna narodna politika.
Ako bi pa skušali z zamenami delati naprej, bi s tem zavrgli svoje naj-jačje in edino nam lastno orodje. Za-meujevalue kupčije so navadno tajne kupčije, ki zahtevajo natančno poznanje razlogov in značaj ljudi, s katerimi ne sočustvujemo. Dobro je treba vedeti, kuj Poincareju ali Mussoliniju laska, in kaj bi jih utegnilo žaliti. Naša načela pa so odkrita diplomacija, in naša šola je v zmožnosti, da poznamo čutila iu mnenje množic ter ju vodimo. Vemo, ali vedeti bi morali, kako se da delavno ljudstvo v Franciji, Rusiji in Nemčiji geniti in pridobiti. Po krivi poti hodimo, če menimo, da bi to tudi s pomočjo stalnih uradnikov opravili spretneje kakor lord Curzou, kukor je navada dosedanjega življenja in dedščina generacij lorda Curzonn učila. Uspeh bomo imeli, če spoznamo takoj izpočetka, da nam bo mogoče uspeti ediuo tedaj, če si neomajno prisvojimo javno mnenje.
Svet se bo zanimal za nas. Delo delavske vlade na krmilu britske svetovne države bo interesiralo. Ali moremo spremeniti to radovednost v pričakovano presenečenje? Svet je upehan, brezupen, jako ciničen. Ali moremo zbuditi ta svet iz tega spanja k novemu upanju, da bi utegnili biti ti novi možje, ki edini od vseh mogočih vlad, niso prav nič krivi na verznljski usodi, voditelji, ki povedejo narode iz sedanje puščave? Sodili nas bodo po vsem, kar borne delali; vsako dejanje bo tvorilo v glavah ljudi od VVashingtona do Moskve potezo k sliki te neobičajne britske države pod vodstvom teh mož. Karkoli bomo storili bodisi v Rusiji, Egiptu ali Indiji, bo fiziološki vpliv, ki ga hočemo, pospeševalo ali oviralo. Če razumemo delo, pri katerem sodelujemo, utegne to, kar bomo v Rusiji ali Mozulu storili, vesti v Porurju direktno do sijajnega uspeha. Ko se je Lord Curzou lotil ruhrskega vprašanja, se je njegovo ime spravljalo v javno mnenje s prav določenimi asocijacijami. Tik prej je ozmerjal Rusijo, Japonsko vznemiril zaradi Singapora, prehod britske mornarice izsilil skozi turške morske ožine, ter poudaril na konferenci v Suzani zahtevo po Mozulu. Slaboten vonj petroleja je šinil v nosnice njegovih poslušalcev, Možem je govoril v lepih besedah. Kako bi bilo, če bi ta vtisk izpre-menili v nasprotje? Če bi Rusiji, namesto jo žalili, pokazali prijateljsko velikodušnost, če bi provokacijo glede Singapora ustavili, oprali svoje roke vonja po petroleju ni svojo zahtevo po Mozulu umaknili? Namenoma sem navedel tri primere, ki zbujajo začudenje, ki bi jih lahko izvedli, ker tudi liberalci ne bi nasprotovali — celo ne izpraznitvi Mozula. Mislimo si tri taka dejanja: hitro storjeno, ne tajno, mar-
več odkrit« prod vsem svetom! P« vsem svetu bi zbudilo to začudenje, ker bi se tu zgodilo utikaj novega velikega! V Toki ju iu po nevvjorških cestah, v Parizu in Moskvi bi si ljudje meli oči in se vpraševali:	Ali	je	to	Anglija,	ki
smo jo doslej poznali? In nada bi dobila zopet oporo, da, celo bi se ojačila. Skromna možnost, da utegne biti konec dobe nasilja in imperijalizma, bi se zbudila v možganih ljudi. Ustvarili bi s tem atmosfero, v kateri bi smeli poizkusiti prihodnji korak, ne da bi hlinili v porurskern vprašanju.
Nihče v delavski stranki ne dvomi, da ne bi teh stvari storili in morali storiti. Kar hočem naglasiti je to (zgledom bi lahko navedel še več) da bi te stvari izvedli z zavedno premišljenostjo z ozirom na naš glavni namen:	da prine-
semo Evropi mir. Moj nasvet gre zu tem, kratko povedano, da mora voditi pot preko Mozula in Singapora v Essen. Diplomat tajne politike bi utegnil imeti isti namen — z eno razliko. Ustavil bi gradbo ladjedelnice v Singaporu, da bi s tem kupil podporo Japonske; pridobil bi tudi Ameriko za pomoč, če bi opustil našo petrolejsko politiko. To pa ni, kar menim jaz, čeprav bi ono povzročilo večjo naklonjenost Japonske in Amerike, da podpirata nas. Jaz mislim marveč na to, da vplivamo na preprostega moža vsega sveta. Spomnimo se na francoskega volilea, ko pojde aprila ali maja na volišče. Voli nacionalistično, mu bodo rekli, s tem zabiješ žebelj v rakev z* >Boche;. (Ameriko) pe-rfid-
Nedavno je priobčil glede poslovanja ljubljanske občine »Slovenski Narod«, najnovejša trompeta »Jutrovcev«, odlok ljubljanske pokrajinske uprav« glede razveljavljenih sklepov občinskega sveta v Ljubljani. Odloku je dodal »Slov. Narod« svoj komentar, v katerem skuša ha prav nesramen način podtikati ljub-tjanskemu županu nepoštena dejanja iu razlagati ukre.p pokrajinske uprave na način, ki povzroča krivo umevanje odloka. Iz tega razloga smo dolini na podlagi odloka In dobljenih informacij o stvari podati tudi našim čitateljem stvarno pojasnilo.
Pritožba demokratov Turku iu Stareta se je tikala nastavitve nekaterih uradnikov, organizacije socialnega oddelka poklicnega gasilstva in plač občinskih nameščencev.
Najprej, kar se tiče službenih mest. Pokrajinska uprava ugodi pritožbi in razveljavlja sklep občinskega sveta glede sistemiziranja deset novih službenih mest. To je polomija. Po §§ 29. in 90. ljublj. obč. reda spada v področje občinskega sveta uredba občinskih uradov, ustanovitev dotičnih služb, določitev plač uradnikov, njih stalno in začasno imenovanje in vpokojitev itd. To je ena najbolj avtonomnih pravic občine, ki si je nobena občina nikdar in po nikomer ni dala kratiti. Sklicevanje na § 84 obč. reda ne drži. Deželni odbor.
Zanimiv bi bil račun, kako bi bili mandati med posamezne stranke razdeljeni, ako bi ostalo posestno stanje posameznih strank neizpremenjeno. V tem slučaju bi se videlo, da to pot ne bo težav z razdelitvijo mandatov, težava pa bo za marsikako stranko, ki še nima toliko izkušenih ljudi, kolikor jih bo treba, da postane samouprava iz mrtvega papirja živa resnica.
111.	Glavue naloge samoupravnih teles.
Oblastni odbori postanejo, kakor prejšnje dežele, nadzorovalna oblast nad občinami in dovoljujejo občinske doklade od 50 do 300% (za višje doklade bo treba odobritve ministra financ). Razen tega bodo upravljali odbori oblastne bolnišnice, zdravilišča, denarne in zadružne ustanove. Pospeševanje kmetijstva, obrti, tTgovtae, zadružništva, skrb za javno zdravstvo, za ceste In prometne naprave, za strokovno izobraževanje, so nadaljne panoge, ki spadajo v področje oblastne samouprave.
Važna točka je nadalje ustanavljanje in vzdrževanje hranilnic in kreditnih zavodov, oddajanje strokovnih mnenj vladi na njeno zahteve.
uega »Al bi ona.', (Anglijo). Zato moramo tuko delati iu tako govoriti, dn bo francoski volilec na to odgovoril: Tietis ali je ta Anglija res tako perfidaa? — Stara diplomacija je bila umetnost vplivanja na kralje, ministre in »dobro utemeljene interese«. Nova diplomacija pa mora biti umetnost vplivanja na glave množic. Govorili smo v delavski stranici o potrebi, da podredimo zunanjo politiko demokratski kontroli; to geslo pa, kakor je točno, je preveč negativno. Potrebujemo marveč pori ti ven. ustvarjajoči sistem aktivne demokratične diplomacije.
Kako bomo ravnali potem, po prvih uvodnih ko ra kili s temeljnimi problemi, kaj bomo nudili Franciji, kako bomo skušali rešiti Nemčijo, ali bomo delali to potom Zveze narodov, ali brez uje, tega skoraj ne moremo vedeti, komaj da slutim. Kakorkoli bomo že delali, bistvo je, da moramo v prvi vrsti domišljijo sveta, da je stanje obupno, razdreti, zbuditi nado na novo dobo iu mišljenje ljudi na to pripraviti, da sprejmemo Macdoualdovo predloge s priznanjem, katerih predlogov lord Cur-zon ni nikdar pripravil in nikdar ni hotel.
Ta članek smo prevedli po Arb. Ztg.. da se sodrugi seznanijo nekoliko * problemi angleške delavske stranke, ki si je zarisula svoj svetovno politični program iz povsem uovih vidikov. Temelj te politike je mednarodna uprav« in mednarodna pomoč in potem korak za korakom naprej.
ki je pri prejšnji deželni avtonomiji um podlagi tega paragrafa razsojal o prizivih zoper sklepe lastnega delokroga ot>-činskega sveta, si hi nikoli usodil posegati v pravice občine pri ustanovitvi iu oddaji službenih mest.
Pa ne samo protizakonito, temveč tudi površno je ravnala pokrajinska uprava pri svoji odločitvi- Mestni magistrat je poročal temeljito in izčrpno, naslanjajo se na uradna poročila posameznih uradnih resorov o nujni in ne-obhodni potrebnosti nekaterih norih ustanovitev. Pokrajinska uprava tem |x»ročilom očividno ni verjela, če si j« pa že protizakonito prilastila kompetenco bivšega deželnega odbora, bi s« bila morala sama po svojih organih informirati pri mestnem magistratu, v posameznih oddelkih in videla bi bila. d« se je občinski svet šele po točno in ue-pobitno dognani nujni potrebi odločil, da je oddal nekaj služb. Pri najmanjši dobri volji, da odloči stvar objektivno, bi se bila pokrajinska uprava lahko prepričala nele o potrebnosti nekaterih ustanovitev, nego bi bila tudi videla, da «o od onih 9 službenih mest, ki jih razveljavlja, oddana faktično samo 4, ker en živinozdravnik in en arhitekt 3ta prišla samo na staro izpraznjeno mesto, 3 mesta se pa sploh niso zasedla, ravno zato, ker Je občinski svet oddal samo tiste službe, ki so bile neobhodno
Ves ta delokrog se lahko zelo razvije, ker bodo stala oblastim precejšna denarna sredstva na razpolago. (50% doklad na direktne davke, razven tega samostojne davščine in dohodki oblastne imovine.) Samostalni davki in doklade znašajoče nad 50%, se smejo vpeljati le z odobrenjem ministrstva za finance.
IV.	Kanec.
Mnogo kritizirajo uašo samoupravo. Tudi nam je preozka. Želeli bi, da bi bil njen vpliv na občo upravo jačji.
Eno pa moramo resnici nu ljubo priznati:	življenje,	ki ga znamo vdih-
niti mrtvemu papirju je vse, papir nič. Od nas samih in od zastopnikov, ki Jih bomo volili, je v veliki meri odvisno, kakšna bo naša samouprava. Ako se bomo vsedli ob težkih začetnih delili prekrižanih rok za mizo, mesto da bi zavihali rokave, ako bomo kritizirali vse in vsakega, pričakujoč od zunaj pomoči, mesto da bi sami kaj delali — potem bo samouprava malo vredna. Še to, kar nam zakon daje, bo ostalo le na papirju. Ako bo pa dingače — je lahko vpliv samoupravnih korporacij velik, še večji pa njih politično-vzgojni pomen.
Oblastna In okrajna samouprava v Sloveniji.
II.	Kako s« bo r oblastne in srezke skupščine volilo?
Tako, kakor pri volitvah v konstitu-anto. Velika razlika pa bo na eni strani v tem, da bo postavil vsak okraj svojo listo. Zato bo treba vložiti liste na sedežu glavarstev. Za stranke, ki ne razpolagajo s kadrom inteligence, bo to precej težka naloga. Treba bo vložiti za vsako volišče kandidatno listo, imenovati za vsako volišče predstavnike, zbrati podpise od 25 predlagateljev, vložiti toliko kandidatnih list, kolikor je volišč v okraju.
Primer:
Nadaljna razlika bo pri ugotovitvi volilnega rezultata.
Ta rezultat se bo določil takole:
Vsi oddani glasovi se bodo delili s številom mandatov za dotični okraj. To bo količnik. Stranke, ki ne bodo dosegle niti dve tretjini količnika, se bodo iz nadaljnega volilnega postopanja izločile in ne dobe nobenega glasu. Glasovi vseh drugih strank se bodo delili zaporedoma z 1, 2, 3, do tistega števila, kolikor je razdeliti mandatov. Izvoljene so zaporedoma naj več je številke.
Lista 1	Lista U	Lista lil	Lista IV Vsah glasov Kandidatov
3500	1700	850	70 6120 5
		Količnik	a/„ količnika
		1224	= 812
Lista IV se	ne vpošteva dalje, ker		ni dobila a/a količnika. Ostale Hate se dele
	z 2	1750	850 425
	s 3	875	425 212
	s 4	437	212 106
	s 5	218	106 ' 53
Največje številke so 1750, 850, 875, 437, 425.
Rezultat: Prva lista dobi 3 mandate, druga enega, za četrtega se žreba med III in IV listo.
Sleparjenje Javnosti.
potrebne, na drugi struni je pa skrajno pedantituo upošteval finančno možnost in silo mestna občine. Ne zamerimo pritožnikom, da so proti soeialno-politič-aemu uradu. So pač bitja brez vsakega socialnega Čut«, vsaj treuotno, kajti prepričani smo, da bodo ob času prihodnjih volitev imeli zopet polna usta najradikalnejših in najmodernejših socialnih gesel.
Čudimo se pa neuvidevnosti pokrajinske upravo, katere dolžnost bi bila, da šo sama navaja občino k izpolnjevanju njenih socijaluih dolžnosti, oziroma da v našem »lučaju občino izdatno in z vsem svojim vplivom podpira. Pogledala bi naj si bila pravilnik socialnopolitične uprave mestne občine, pa bi bila spoznala cilje in naloge, ki jih zasleduje in izvaja občina, potem pa menda ne bi smatrala dveh temu referatu dodeljenih moči za nepotrebne.
Neinformiranost pokrajinske uprave naj se smatra za olajšilno okolnost uje-ne krivične odločbe, ako je pokr. uprava mnenja, da jo more brez škode za svoj ugled uveljavljati.
Razveljavljenje sklepu o ustanovitvi poklicnega gasilstva je še večja polomija in neverjetno kršenje avtonomnih pravic in konkretnih interesov občine. Pokrajinska uprava je šla pa je razveljavila že uad poldrugo leto pravomočeu občinski sklep, zoper katerega ni bila vložena nikoli nobena pritožba! Poklicno gasilstvo je bilo ustanovljeno s sklepom občinskega sveta z dne 4. marca 1023, komisar, ki je sledil po razpustu obč. sveta, je poklicno gasilstvo razširil in izpopolnil, nastavil 11 moči ter investiral visoke svote v opremo te instiiu-
Veliiai stroški demokratske stranke iu ljubljanska kazina.
V prepiru, ki je nastal med demokratsko stranko in uaroduo-napredno stranko zaradi plačila volilnih stroškov, vzbuja pozornost bahanje demokratskih mladinov, da so oni sami plačali in založili vse stroške volilne akcije. — Ker demokratska politične organizacije ne plačujejo akoro nikalcih prispevkov, ker ni slišati, da bi bili njihovi veljaki možje posebno odprtih rok in ker tudi njihov kandidat g. prof. Reisner ni tako oblagodarjen s premoženjem, da bi sam zmogel tolike volilne stroške, nastaja samo po sebi vprašanje, iz katerega vira so mladi demokrntje črpali velika denarna sredstva, ki so jih potrebovali za svojo drago in dobro organizirano volilno propagando v Ljubljani In na deželi. Ali je mogoče s tem kaj v zvezi zemljeknjižna zaznamba terjatve 220.000 dinarjev na zemljišču ljubljan-, ske kazine, ki se je vknjižilo dne
2.	marca 1. 1., torej dobrih štirinajst dni pred volitvami, ravno v času, ko je bilo treba največ agitačnega denarja. Ljubljanska kazina predstavlja lepo premoženje in nikakor ni pozabljen sramoten način njene nacionalizacije in umazan boj za njeno posest med našimi narodnimi strankami, v katrem so najprej združeni demokratje odrinili v stran stran narodne socialce, potem so pa demokratski mladini iztisnili iz upravnega odbora kazinskega društva pristaše starejše struje, tako da so na celi črti zmagoviti mladini ostali v kazini čisto sami med seboj in jim tako pr ipada ves dobiček, pa tudi vsa sramota te nečedne nacionalizacije. Če se upošteva, da je ljubljanska kazina aktivno podjetje, ki nima skoro nobenih stroškov, ker je vse stroške njene adaptacije plačal g. Krapež in mora on tudi večinoma vse davke plačevati, in torej tudi nobenega posojila ne potrebuje, potem se nam mora še dovoliti vprašanje, ali zamore kazinsko društvo na neizpodbiten način pojasniti, v katere svrhe Je porabilo one denarje, ki si jih je izposodilo ira zgoraj omenjeno zaznambo? —• Druga zanimivost pri vsej tej stvari je pa ta, da je denar na to posojilo odštela ljubljanska mestna hranilnica. Mestna hranilnica bi bila bolj prav storila, ako bi bila a tem denarjem zadovoljila kreditnim potrebam samoupravnih korporacij ali pa da bi bila podprla podjetja, ki so važna za razvoj gospodarstva iu produktivnosti, kakor pa da je dala tako znatno svoto na razpolago kazinskemu društvu, ki sploh zase nobenega
cije. Tudi je bil proračun za poklicno gasilstvo vnešen že v dva občinska proračuna! Da se je pokrajinska uprava samo malce informirala o tej stvari ali vsaj vprašala svojega zastopnika, ki ga redno pošilja k sejam občinskega sveta, bi ne bila zagrešila take eklatantne pogreške. Celemu svetu, — samo pokrajinski upravi ne — je že tudi znano, da so poklicni gasilci profesionisti, ki s svojim delom občini skoro ravno toliko zaslužijo, kakor znašajo njihove plače.
Odveč je govoriti o tem, da je »Orga-nizatorni štatut mestnega poklicnega gasilstva«, ki je bil sprejet v seji obč. sveta z dne 11. maja 1923 le nekak pravilnik za poklicno gasilstvo, ki ne kreira šelo poklicnega gasilstva, čegar ustanovitev je že poldrugo leto pravomočna.
Kršenje avtonomije in nezakonito vmešavanje pokrajinske uprave v čisto samoupravne zadeve mestne občine, je tudi kritiziranje višine prejemkov in medsebojnega razmerja med prejemki mestnih delnvcev in ostalih nameščencev. To je čisto interna zadeva mestne občine in razmerje njeno z uslužbenci je zgolj civilno-pravnega značaja. Je to pogodba med občino in delojemalcem. Vsako posegunje v to razmerje je protizakonito in ga mora občina najodloč-uejše zavrniti..
O tonu, v kakršnem je odlok pokrajinske uprave stiliziran, si pridržujemo še posebej spregovoriti.
Iz tega materijala je razvidno, kako vpliva krivo poročanje o javnih zadevah. Rezultat je velika blamaža za demokrate, ki so v politiki nesrečni, kakor pes v cerkvi.
denarja ue potrebuje in gu je mogoče celo uporabilo za svrhe, ki ne krijejo niti z namenom mestne hranilnice, niti s pravim namenom kazinskega društva samega.
-f- Narodna skupščina se sestane med 15. in 20. januarjem.
-j- Umrl je v Ljubljani dr. Bogumil Senekovič, bivši vodja prehranjevalnega urada. Imenovani je užival kot objektiven in vesten uradnik splošne simpatije.
-f Strašne dejanje hipnotizirali ega.
V Zadru je hipnotiziral hipnotizer nekega policijskega stražnika. V hipnotičnem stanju mu je dal pipo in mu ukazal, naj na gledalce strelja. Policist pa je vrgel pipo stran, vzel iz žepa revolver in ustrelil ž njim tri gledalce. Hipnotizer,ja so aretirali, policist pa je ko so ga iz hipnoze prebudili, zblaznel.
-f- Ponarejali so šolska spričevala!
V Zagrebški tiskarni s Merkur« sta bila aretirana stavca Blaževič in Bedenko-vič, ker sta ponarejala maturitetna spričevala.
-j- Slovenski rudarji iz Nemčije se vrnejo. Nad 40.000 slovenskih rudarjev, ki delajo na Westfalskem se bo povrnilo, kakor poroča naš konzul v Dtissel-dorfu na spomlad v domovino. Naša vlada jih misli zaposliti v Bosni. Ministrstvo za socialno politiko je predvidelo že kredit v znesku 200.000 dinarjev za njih preselitev.
*
-f Macdouald namerava prevzeti vlado. Buržoaziju pričakuje z bojaznijo novo delavsko vlado, ker ve, da se s tem dogodkom bistveno izpremeni svetovna politika. Očividno je tudi, da ho angleška kakor tudi druga kapitalistlč-nad družba ovirala delo delavske vlade. Zato pa izjavlja Macdonald že vnaprej, da, če bo ta vlada tudi le šest mesecev na krmilu, sicer ne bo ustvarila rajskih razmer, ker je to nemogoče, bo pa vsekakor napravila korake, da omeji oboroževanje, vzpostavi mir v Evropi, napoti svet h konsolidaciji ter sklene s sovjetsko Rusijo prijateljske odnošaje.
V prvi vrsti je potrebno, da se likvidira današnje vojno stanje, ki še vedno obstoji med evropskimi državami in ki preti, da nastane novo vojno klanje. — S to svojo politiko hoče nova delavska vlada pridobiti javno mnenje narodov, ne pa kapitalističnih diplomatov, in če se ji to posreči, je doživel imperialističen kapitalizem ogromen poraz v svoji svetovni politiki. Macdonald hoče tudi
vpostaviti močno zvezo narodov, ki naj bi osvojila ta nova načela, katerih ne bo mogla prezirati, ako bo hotela sodelovati z javnim mnenjem, ki je povsem drugačno kakor pa današnje mnenje i m perialističnih diplomatov.
-f- Velika nesreča ua Črnem morju. Na Črnem morju se je potopila ameri-kanska ladija »Canejos«. Zadela je na morski svetilnik pred pristaniščem Trapezuntom. S parnikom »e je potopilo 300 oseb. Nihče se ni mogel rešiti.
4- Velik sneg je padel tudi v Severni Italiji. Vlaki prihajajo z velikimi zamudami.
-f Krvav sneg. V okolici švedskega mesta Hamstat je pal pred nekaj dnevi sneg, ki. je bil rdeč kakor kri. Ljudje so bili v strahu in so mislili, da pomeni to nesrečo.
4- Velika povodenj v Parizu. V Franciji je'razmeroma topla in mokra zima. Vode so silno narasle. Reka Sei-
Iz stranke.
Zn naš tisk.
Po dolgem bolehanju in cepljenju se je pričel delavski pokret zopet zdraviti. Zopet se zbirajo delavci k enotnemu delovanju. Delavsko časopisje ima nalogo ta razvoj pospešiti in pomagati, da bodo rane čim preje zaceljene.
Naš »Socialist« vrši in bo vršil tudi v bodoče to vzvišeno nalogo. Ne smemo pa zamolčati, da se ima naš časopis boriti z velikimi materijelnimi težavami. Te težave so pogostoma tako velike, da porabijo vso energijo naših najboljših ljudi, mesto, da bi se ta energija porabila zato, da postane delavski pokret čimprej velik in močan.
Na drugi strani pa tedenska izdaja zn tako velike boje, ki nas čakajo, ne zadostuje. Letos nas čaka cela vrata volitev in jasno je, da s tednikom ne bo mogoče vršiti uspešne borbe proti celemu gozdu kapitalističnega časopisja.
Zato Vas prosimo sodrugi in sodru-žice! Ne zamudite nobene prilike za zbiranje tiskovnega sklada za »Socialista«.
Pojdimo uu delo vsi, da spopolnimo in okrepčamo naš tisk!
Uredništvo lista se bo potrudilo, da bo list dobro in prikupljivo pisan.
Uprava bo skrbela, da bo pri razpošiljanju vladala največja točnost.
Naši sodrugi in čitatelji naj nam pa pomagajo, da nam bo omogočeno začeti čimpreje dva ali Bkrat na teden izdajati naš list Čim bo upostavljen zopet tisk, tako hitro bo dobilo tudi delavstvo zopet moč in upliv na javno življenje. --S tem bo reakcija kapitala ustavljena in boljši časi bodo prišli.
Pridobivajte listu novih naročnikov!
Zbirajte pri vsaki priliki za tiskovni sklad!
Uredništvo in uprava.
Nekatere občine nimajo volilnih imenikov. Tiste občine, ki še danes čakajo na svoje originalne volilne imenike, katere so morale potom okrožnih sodišč ali drugih oblasti predložiti osrednji vladi v Beogradu narede mnogo pametneje, da čimpreje izdelajo drugo, kor rok za izpopoljnjevanje istih je kratek. Vrhutega pa se še mnogim volilnim upravičencem lahko zgodi krivica, da sploh ne bodo v volilnem imeniku.
U D. R.
(UDRUŽKNJE DEL. REDITELJEV.)
Vsem edinicam U. D. R.
Da se kolikor mogoče izrabi zimski čas, naj se prirede v območju posameznih edinic podučna predavanja.
Predavanja naj bodo dostopna tudi nečlanom, tako, da se bo udeleževal teh predavanj širši krog delavcev.
Le na ta pozitiven način bomo prišli do uspehov.
Pri izbiranju tvarine je paziti na to, da je poslušalcem lahko razumljivo, podučno iu zanimivo. Z zanimivimi predavanji se zbudi pri poslušalcih zanimanje po drugi splošni izobrazbi.
Predavanja ,v Ljubljani. V četrtek 10. januarja se je vrčilo 10. predavanje
ne je prestopila bregove in preplavila dele mesta Pariza.
-j- Dva nemška generala Bta šla k frančiškanom. — V Miinchenu sta šla k frančiškanom nadporočnik hanove-ranskih ulancev princ LOwenstein-Freu-denburg in general-poročnik Reichling-Meldegg. Kakor se vidi, si bivši nemški oficirji znajo zbirati poklice.
-j- Silen mraz imajo v Ameriki. V Chicagu je zmrznilo več sto ljudi.
-jr Italijanska in španska mornarica boste imele skupne orožne vaje v Sredozemskem morju.
-f Morski roparji so napadli parnik Tiachesui v bližini Itschanga na Kitajskem, umorili kapitana in enega moža od posadke, dva pa težko ranili.
Brezžično telefonsko postajo v Vatikanu nameravajo postaviti. Tako utegne priti čas, da bodo lahko šli tudi v Ljubljani k papeževi pridigi — seveda lo tisti, ki bodo znali latinsko.
in sicer o »Prazgodovini naš« zemlje« s skioptičnimi slikami.
Dvorana je bila čisto polna in poslušalci so pazno sledili zanimivemu predavanju g. prof. dr. P. Grošlja.
Videti je, da je U. D. R tudi v tem pogledu prebilo led ter sedaj z energično vztrajnostjo orje ledino. Sadovi tega dela se že kažejo. Krog poslušalcev se stalno veča tako, da bomo lahko drugo zimo priredili drugi ciklus predavanj že pred večjim stalnim krogom poslušalcev.
Le po tej začrtani poti in uspehi ue izostanejo.
Vsi priglašenci naj se udeleže bodočih predavanj, če tudi so morda do-kedaj bili zadržani, posetiti predavanja.
Vaditeljski tečaj za Ljubljano in pred-kraje.
Upravni odbor je sklenil na predlog načelstva prirediti II. vaditeljski tečaj za člane, članice in obrtni naraščaj.
Tečaj se prične 15. januarja točno ob 7. uri zvečer.
Člani, ki žele kurz obiskovati, pa so še niso priglasili, naj se priglase najkasneje do 15. Jan. ali pred začetkom kurza.
Pri tej priliki se opozarja vse člane ua najstrožji red in disciplino v kurzu. Predavateljem se je brezpogojno pokoravati.
Učni načrt IT. vaditeljskega kum je naslednji:
1. Zgodovina delavskega gibanja;
2. zemljepisje;
3. državoznanstvo;
4. program in cilj U. D. R.;
5. govorništvo;
0.	ustroj organizacije in nje administrativno vodstvo;
7. prva pomoč bližnjemu v nenadni nezgodi in higijeni telesa;
8. teorija redovnih in prostih vaj. poveljevanje.
Vežbanje naraščaja U. D. E. Vežbe se vrše vsak pondeljek točno ob 6. uri do 7. ure zvečer in sicer pol ure predavanje, druge pol ure vežbe.
i Za pondeljek 14. januarja je določen kot vaditelj s. Simonič Rudolf.
Načelstvo U. D. R.
Izključitev iz U. D. R. Vsled kršitve pravil U. D. R. in poneverbe društvenega inventarja so izključeni iz organizacije na predlog edinice »Marka« in soglasnem sklepu upravnega odbora naslednji člani:
Jankovič Frane,
Belantič Josip,
Klesin Ivan.
Vse naše in nam prijazne organizacije naprošamo, da nam takoj javijo, Č« »e označeni pri njih pojavijo.
Upravni odbor U. D. R.
Vplačevanje obrokov za kroje.
Člane opozar jamo, da vrše redno svojo dolžnost, ter točno v določenih terminih poravnavajo zapadle obroke.
Navodila o prvi pomoči pri nenadnih nezgodah. Kakor hitro bodo navodila razmnožena, jih razpošljemo na vse edinice in tozadevno okrožnico.
Načelstvo,
Tedenske vesti.
Naš pokret
Načrt tehnične opreme U. D. R., ki
ga je načelstvo predlagalo, je upravni odbor potrdli in ga v najkrajšem času razpošljemo edinicam. Načelstvo.
Zimski pešizlet na »Toško čelo : priredi ženska četa edinice Marks-Ljub-ljana dne 2. februarja (na svečnico.)
Odhod točno ob 9. uri dopoldne izpred gostilno Valjavec (Reininghaus) r Hiški.
Izlet se vrši v vsakem vremenu, le če bi padal dež, bo izlet preložen na prihodnjo nedeljo.
Itleta so lahko udeleže tudi nečlani, slasti stariži, vendar se morajo strog« pokoravati odredbam vodnice.
Četnica U. D. 11.
n
Svoboda
u
Od teh so jih zgradile banico 319, privatna podjetja 348. mestna občina 248, privatniki pa 1111. In kaj se je zidalo v Sloveniji?
Nemška valutna bunka v Švici! —
Nemci se bavijo z načrtom, da ustanove valutno banko — v Švici. V Švico jo nameravajo prenesti zato, da ji državna oblast ne bo mogla ukazati tiskanja nekritih bankovcev.
Dopisi.
Izredni delegucijski kongres »Svobodo«.
Na popoldanskih razpravah je bil sprejet še centralni pravilnik in pa sprememba zveznih in podružničnih pravil. Z 22 glasovi je bil sprejet predlog centralnega odbora glede imena tako, da se zveza imenuje od sedaj: >SVOBODA« delavska telovadna in kulturna zveza.
V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi in sodružice:	Fr.	Svetek,
predsednik; Janko Telban, I. podpredsednik; Franc Skobi, II. podpredsednik; odbor: Tomc, Rakovčeva, Verbič, Mrak, Berčičeva, Mandelj, Bitežnik, Berdajs, Ogrin, Borštnar, Schvveiger, Klenovšek, Dolanc, Stražišar, Luznar; v nadzorstvo: Rejc, Kocmur ml.. Kovač, Avsenik, Selinšek; v razsodišče: dr. Jelenc, dr. Likar, Uratnik. Kristan, Pastorek.
K zadnji točld govori s. Klenovšek (Trbovlje) o nujni potrebi kulturnega lista ter apelira na odbor, da. temu čimpreje odpomore in utemeljuje nato zgoraj omeujeni predlog trboveljske podružnice. S. Svetek odgovarja na to, da bo novi odbor napel vse moči, da temu ugodi. Poroča pa, da izda v kratkem tudi bivši socialistični poslanec A. Kristan leposloven list »POI) LIPO« in nekateri predlagajo, da bi lahko tudi mi sodelovali. Slednji predlog pa delegatje odločno zavrnejo. S. Stražišar (Jesenice) poda predlog gorenjskih podružnic ,da se prepusti vsakoletno volilo konsumnega društva in drugih gospodarskih organizacij v kulturne namene osrednji zvezi v odpomoč, kateri predlog se soglasno sprejme. Dalje je bila nprejeta resolucija na pokrajinsko upravo, ker nekatera okr. glavarktva ovirajo ustanavljanje naših podružnic. —
S.	Telban opozarja vse delegate, naj članstvo pridno pripravljajo za III. Vsedelavski zlet, ki se bo vršil letos v Ljubljani.
Ker ni bilo nobenega predloga več, zaključuje s. Svetek kongres v vzklikom: ^Naprej na delo za »SVOBODO! in socializem*. !
Vso podružnice opozarjamo, da čimpreje poravnajo svoje obveznosti do centrale, sicer bo primorana se ravnati po centralnem pravilniku, ki so ga dele-gatje na zadnjem kongresu soglasno odobrili.
Za »Indijske pripovedke«, ki smo jih poslali podružnicam v razprodajo, naj do konca tega meseca obračunajo zanje.
Gospodarstvo.
Koliko slane luj denar.
1 dolar stane .	.	88	2	do	89'8	Din
1 angleški funt .	.	301	do	384	»
1 češka krona .	.	2'57	do	2 58	»
J. laška lira .	.	.	3'82	»
1000 avstrijskih kron 1 24 do 1 26 »
1 švicarski frank	15 54 do 15 56	»
1 francoski frank	4'30	do	4 35	»
Elektrika v šiški je vedno dražja. Sveti pa tako mizerno, da pri njej ni mogoče delati in da plačamo toliko za sveče in zu petrolej, ko za elektriko.
Gospodje od zadruge, ukrenite tu nekaj ali pa zadrugo zaprite 1 Če je premalo toka, zakaj se ga oddaja tja v en dan, vedno novim naročnikom. Za pošteno plačilo zahtevamo pošteno luč! Prizadeti.	\
Koliko stanovanj so zgradili v Zagrebu? Od leta 1920 do 1. 1924 so zgradili v Zagrebu 2026 novih stanovanj.
Moste. V kemični tovarni so zavladale Čudne razmere. Naš obratovodja misli začeti postopati zopet tako, kakor se je naučil v svetovni vojni.
Ta človek je med vojno ljudi trpinčil ter jih zapiral v temne, nezračne celice, ki so bile izpostavljene pekočemu lugu, ki je razjedal člaveku ne samo kožo, ampak tudi meso do kosti. Tako je bilo, — a tako ne bo nikdar več.
Obratovodja pa menda želi vpeljati stare navade nazaj in nas psuje, če smo izmučeni in onemogli in prosimo zdravniške pomoči. — Obratovodja pa naj si zapomni, da bomo znali to z združenimi močmi preprečiti.
Delavci tovarne.
Tržič. Pri naših demokratih nekaj ni v redu. Ali imajo eno kolo preveč, ali pa premalo, ker drugače bi ne pisali po »Jutru« takih neumnosti. Zaganjajo se v tukajšnjo tovarno na tak način, kakor da bi ne vedeli, kaj pomeni predilnica, kjer je 900 delavcev zaposlenih, za Tržič. Ni naš namen, da bi tovarno branili. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da je to, kar ugunja-jo demokrati z davki zelo enostransko.
Tovarna naj bi vse davke plačala, demokrati pa nič. — Tudi zabavljanj«; čez tujerodne elemente nam ni prav razumljivo. Včasi je bilo vse prav, ko je bilo v Tržiču polno Nemcev, ki so pri demokratskih gostilničarjih pili in sicer navadno pri g. županu, ki je oberde-mokrat. Zdaj je Nemcev v Tržiču malo in niso nevarni. Kapital je seveda tuj, -— a zavedno delavstvo stoji im stališču, ■da se Industrije ne sme odganjati. Delavstvo rabi dela in kruha in ne odobrava — nepremišljenih korakov.
Celje. Delavsko pevsko društvo Naprej v Celju je imelo dne 0. januarju svoj redni letni občni zbor. Pojavile so se različne debate, ki so bile več ali manj dobre. Stara reč je, da se znajdejo pri takih prilikah tudi kritiki, ki radi kritizirajo, ne pa delajo. Toda so-drugi pevci se niso dali mnogo motiti, ampak so šli k dejanjem. V odbor se je izvolilo sledeči odbor:	predsednik:
Goršek Anton, namestnik Vouk Anton, tajnik Kolenc Gustav, namestnik Končan Al., blagaj.: Podrepšek Fr., namest. Stojan Št., Holeinger Ant., gospodar, Binder Alojz, arhivar, Borštner Jos., zastavonoša, Žumer Edo, pregeldnik.
Občni zbor se je končno zaključil z apelom na vse sodruge, da pristopijo k delavskemu pevskemu društvu, kateri se nahaja v neprijetni krizi vsled pomanjkanja nekaterih glasov. Vsak, kdor je petja zmožen, naj se ne sramuje vstopiti k delavskemu pevskemu društvu. Vsem pa priporočamo več dejanj, kakor besed ker le delu bodi čast.
Oplotnica. — Klerikalna ljubezen do bližnjega. Lansko leto je bil naš občinski pisar Črešnar nenadoma odstavljen. Za prave vzroke njegove odstavitve nismo mogli takrat izvedeti. — Sele potem, ko je Črešnar neko noč odšel v Nemško Avstrijo ter pri tem vzel s seboj nekaj občinskega denarja, kar sicer ni bilo v redu, toda dosti razumljivo, če pomislimo, da je imel skupno komaj 1600 K mesečne plače (dasi ima ženo in tri nepreskrbljene otrobe) se je začela zadeva jasniti. Klerikalci so hoteli namreč izročiti občinske posle županovemu sinu Fr. Leskovarju, kar se je potem tudi zgodilo. Pri tem je bilo seveda tudi takoj mogoče, da se je novemu pisarju zvišala plača, dasi se je prej Črešnarju ugovarjalo, da občina ne more povišati plačo svojemu pisarju.
Črešnar je medtem dobil delo v Avstriji in je svoji družini pošiljal redno nekaj denarja, da je poplačevala dolgove in za silo preživljala družino. Slednjič se je žena odločila, da pojde tudi ona za svojim možem ter v to svr-
ho vprašala za potni list. Todu glej! — Potnega lista ni mogla dobiti ker ui imela domovnice, a domovnice ji ni hotela nobena občina izstavitL
Ker je pa medtem gospa Črešnar stanovala v občinski hiši, ji je županstvo ponovno odpovedalo stanovanje. --Revca je hotelu v Nemško Avstrijo, pa jo niso pustili, medtem so jo pa silili, iz stanovanja, dasi so vedeli, da tukaj dnigega ne bo dobila. In res: 27. oktobra p. 1. je prišel k njej župan z dvema delavcema, ki so ji s silo postavili pohištvo na vrt. Delavca sta se sicer nekaj protivila izvršitvi ukaza, toda morala sta se udati. Vendar želimo, da bi se tukajšnji delavci ue pustili nikoli več komandirati k takemu nečloveškemu delu.
Kratkomalo, gospa Črešnar je motala na cesto in prenočiti tisto zimsko noč z vsemi otroci pod uvilim nebom, bele pozneje ji je občimi nakazala neko drugo stanovanje, in to v baraki za kužne bolezni! Taka je torej krščanska ljubezen do bližnjega!! Ta slučaj klerikalne krutosti smo hoteli kratko navesti, da bodo ljudje vedeli, koliko je dati na lepe besede naših katoliških vel-niol
Guštanj. Dolžne se čutimo, da damo odgovor dopisniku članka, ki je bil priobčen v listu Tabor št. 4, z dne 5. januarja 1923. Ta dopisnikar je hud, ker je odpovedal naš občinski svet bivšemu tajniku Ludviku Košutniku službo. — Občinski odbor je bil k temu primoran, ker je vršil bivši tajnik svojo službo slabo. Dopisnik pa, očividno misli, da je dosti, da je tajnik Sokol in da mu zato ni treba delati, — občina pa ga bi morala po njegovem vendar plačevati. — Zato udriha tako nesramno pretirano po tukajšnjem občinskem odboru, in pravi, da sestoji iz samih razredno zavednih delavcev. To pa menda v rdeči dolini ni nič čudnega in se bo treba temu privaditi, čeprav gre to s prva morda težko. S posebno jezo piše, da so odborniki po večini delavci iz tovarne, kakor da bi bil to kak izrodek človeške družbe.
Pri tern se zaletava tudi v novega tajnika in pravi, da je nesposoben, kor je iz delavskih vrst. — Vendar naj se vroča glavica potolaži. Na občini ne bodo vladali več košutniki in zanemarjali uradnih ur, — potom pa se skrivali za svoje sokolstvo. Strankarskega terorja guštanjski delavci ne bodo trpeli in bodo zahtevali da vlada na občini red. Vsa jeza Taborovih dopisov na tem n« more nič spremeniti.
Buržuuzne diktature je v GuŠtanju konec!
Razno.
Tutankamonovo maščevanje. Faraon Tutankamen je živel v davni, davni dobi pred več tisoč leti. Sezidati si je dal kot gora veliko piramido in v to piramido je dal vzidati svoj grob. Na grob pa je dal vsekati napis, v katerem grozi z maščevanjem vsakemu, kdor bi vdrl v njegov grob.
Angleška egiptologa lord Carnarvon in lord Caster eta kopala po piramidi in našla Tutankamonovo grobnico in izkopala iz nje Tutankamonovo izsušeno telo, ki se je ohranilo več tisoč let.
Kmalu nato je lord Carnarvon umrl. Babje verni ljudje pravijo, da se Tutankamen maščuje. Lord Caretr pa v to ne veruje prav, — pač pa je neoporečno, da oboli vsak, kdor preiskuje
Tutankamonov grob. Zato je dal lord Carten mumijo zdravniško preiskati.
Panevropa. V Nemčiji je izšla knjiga, ki govori o problemu, du bi se morala vsa Evropa združiti v eno zvezno državo. Največja ovira temu problemu je danes napetost med Francijo in Nemčijo. Pisatelj Coudenhove-Kaelgris deli svet v pet takih velikih skupin: Evropa s 431 milijonov, Amerika z 212 milijonov, Vzhodna Azija s 408 milijonov, ruska zvezna država s 145 milijonov in britslco državo s 454 milijonov prebivalcev. Na to še danes ni misliti. — V Franciji gospodarita danes še Poincare in militarizem, v Nemčiji pa nastopa reakcija.
Število za slučaj bolezni in nezgode zavarovanega delavstva v Sloveniji. Dne
1.	1. 1924 je znašalo število za slučaj bolezni in nezgode zavarovanega delavstva v Sloveniji 71.114, kar je za zimsko sezono vsekakor visoka številka. Povprečno število zavarovanega delavstvu v letu 1923 je znašalo 74.000, dočim j* v letni sezoni tega letn 78.000. Število zavarovancev se je doslej še vsako leto zvišalo.
žrtve svetovno vojne. Statistiki svetovne vojuo so izdelali statistiko, iz katere je razvidno, da je zahtevala svetovna vojna 10,004.771 žrtev. Poleg tega je na posledicah svetovne vojne pomrlo 5,983.600 oseb. Dognano je, da je bilo 50 odstotkov teh povojnih žrtev v vojnih ujetništvih in taboriščih. Svetovna vojnu jo zahtevala skupno 12.996.571 ljudi. — Pri velikih epidemijah 1. 1918, ki bo bile posledice svetovne vojne, je pomrlo 6 milijonov ljudi. Povprečno je na bojiščih padlo dnevno 8294 oseb. Če primerjamo s svetovno vojno druge vojne, tedaj dobimo še-le prav jasno sliko o njeni strahoti. Tako je n. pr. Balkanska vojna zahtevala dnevno 1941 žrtev, Krimska vojna 1075 žrtev, Prusko- avstrijska vojna 1125 žrtev. Imamo tu 5e drugo pomisleke. V tej svotovni vojni
se zboljšala higijenska sredstva, zmanjšala se je umrljivost ljudi, skrčilo se je število bolezni, napredovala jo zdravniška veda, tako, da je gotovo, da bi se število žrtev gotovo znatno pomnožilo, nko bi vsega tega napredka nt bilo.
Prebrisan tat. V Ljubljani je ukradel prebrisan tat iz tajništva filozofske fakulteto pisalni stroj — z dovoljenjem tajnika. Prišel je k tajniku in rekel, da ima naročilo, da stroj popravi. 8 to pr® tvezo ga je vzel in odnesel. Ne ve s« še, ali se ni hotel delati tat samo norca iz filozofije.
Kdor je socialist, Ota In razilrja
»Socialista"
Mcset«a naroinln* la S D te?.
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik:
Jože Golmajer.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
Perilo, klobuke, Cepke, ievlje, gamaše
ter razno modno in gslanterijsko b'ago, kupite najceneje
Jakob Lah, Maribor,
Olavni trg štev. 2.
SVARILO!
Opozarja se, da se ima izkazati vsak inkasant firme »INTERKONT1NENTALE«, jugoslavenska transportna in prometna d. d., oziroma njene prednice F. d A. UHER, obeh filjalk v Mariboru z na ime se glasečo inkasantsko legitimacijo. Plačil, ki se ne plačajo ne na našo blagajno na Meljski cesti 10, ne na naše legitimirane inkasante se ne more priznati.
»INTERKONTINENTALE«
JUGOSLAVENSKA TRANSPORTNA D. D. MARIBOR.