ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI Kemika d. d. Zagreb, za kemično in farmacevtsko industrijo priporoča za zdravljenje in profilakso Tuberkuloze Novocolsyrup. Vsebuje gvajakol v obliki sirupa prijetnega okusa. Izvanredno deluje, ne vpliva slabo na prebavne organe ter se lahko in rado uživa. Orig. steki, po 120 ali 330 gr. Novocolcalcium. Vsebuje gvajakol, kalcij in fosfor v obliki tablet in se odlikuje po zanesljivem in vsestranskem učinku. Orig. fiole z 20 tabletami. Syrup, kreosoti lact. contp* Vsebuje najbolj čisti Kreosot v delujoči obliki in učinkuje zanesljivo in energično in je brez postranskih učinkov. Orig. steklenice po 250 ccm. Oleosan cum Kreosote. Znana in vsestransko preizkušena kombinacija ribjega olja s kreosotom. Odličen therapeuticum za otroke in odrasle. Za parenteralno zdravljenje tuberkuloze in splošne telesne slabosti. Cinnesterin Ultraviol. Vsebuje Benzyl, cinnamon. Cholesterin in Camphora v olju, obsevan z ultravijoličastimi žarki. Orig. škatle po 10 amp.; daje se 1—2 amp. dnevno intramuskularno. Naši preparati so v vsakem oziru enakovredni z najboljšimi tujimi izdelki in prosimo gg. zdravnike, da bi zapisovali čim več domačih izdelkov „Kemika“. Novi naslov uredništva in administracije: Dr. R. Neubauer - Golnik. Vsebina: Dr. T. Grošelj: Šivanka v srcu............................................57 Dr. Franjo Radšel: Trije zanimivi slučaji hemoptoe nehiberkuloznega izvora 61 Dr. R. Neubauer: Tuberkulin kot diagnostikum.................................66 Vprašanja in odgovori........................................................69 Drobiž.................................................................... 70 Dnevne beležke ..............................................................71 Referati ................................................................... 72 Iz uredništva ........................................................... 76 DESINFEKCIJSKA SREDSTVA: SANITOL (Liquor cresoli saponatus) SANOFORM (Liquor formaldehydi saponatus) SANEOLIN (Acidum carbolic, crud. sap.) KARBOLNE KISELINE FORMALIN MAZAVO MILO itd. „CHEMOTECHNA“ družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 Fizikalno zdravilišče in kopališče OUZD v Ljubljani Miklošičeva c. SO splošno dostopno. Hidro- ir» balusolerapija: ovitki, otiranja, polkopeli, škotske prhe, Tyrnauer-aparati, svetlobne kopeli, žveplene, smrečne, ogijenokisie, solne kopeli itd. Elektroterapija: diatermija, jontoforeza, galvanizacija, faradi-zacije, elektrokoagulacije, celotne in četverostanične kopeli itd- Fototerapija: Višinsko solnce, Bach, Jessionek, Sollux Mehanoterapija: Zander aparati in ročna masaža. Zdravilišče je pod vodstvom zdravnika. Sprejemanje pacijentov: privatniki od 8. do 10., člani od 1 O. do 12. Ob pondeljkih zaprto. Čistilno kopališče: kadne in parne kopeli, prhe. LUUELÜÄNA Srce slikano od spredaj 1. šivanka 2. trombus 3. stena desnega ventrikla 4. stena levega ventrikla 5. rez levega ventrikla b. septum vetriciiloruin 7. sulcus coronarais 9. atrium dextrum 9. atrium sin ist nun iO. pljuča Zdravniški Vestnik'1 ne uživa dosedaj nobene subvencije, vzdrževati se mora sam, kar je pa nemogoče brez Vaše podpore. Vse delo za „Zdravniški Vestnik" se vrši brez izjeme brezplačno. Zato se bo porabil vsak dohodek zgolj za vzdrževanje in razvoj lista. „Zdravniški Vestnik" mora živeti in rasti! Zato pomagajte in podpirajte svoje strokovno glasilo. Vsak prispevek je dobrodošel. Poslužite se, prosim, priloženih položnic! Uredništvo. Ni potrebno, da bi bila prepoved kofeina, obenem prepoved kave! Nasprotno: kofeina prosta kava Hag, ki je znana pristna zrnata kava in gre v slast enako kakor druga najfinejša kvalitetna kava, bo nagnila pacienta k resničnemu upoštevanju prepovedi kofeina. Učinek kofeina se izloči, ne da bi se moral bolnik odreči ozljubljeni navadi. Slej ko prej je deležen neskaljenega užitka kave. Zategadelj in kava Hag samo terapevtsko nadvse dragocena, marveč tudi kot profilakti-kum dobra pomočnica. Poizkušnje in literatura brezplačno. Za zdravniško rabo izjemna cena. KAVA HAG d. d., Tomašićeva ulica broj 4 - Zagreb. Predno potujete ne pozabite stopite k Gregoriču, Prešernova ul. 5, da si tam nabavite za potovanje prepotrebno foto-kamero. Drogerija Gregorič, Ljubljana Prešernova ulica 5. SANTOLAX Rave Najsigurnejši dijagnostikum in zdravilo proti glistam. Vsaka tableta vsebuje: Santonini 0'01; Phenolphthaleini 0025. Škatlja z 6 tabletami Din 6'— za bolnike. Rave Br. 213 GASTOL odlični purgans v obliki deljivih čokoladnih tablet h 0 5 Phenolphthaleina. Za 30% cenejši kot inozemski preparati, kar je z ozirom na današnje gmotno stanje pacijentov prav posebne važnosti. Škatljica z 12 tablet Din 12'— za pacijente. Brezplačne vzorce pošljemo na zahtevo radevolje. Rave kemijsko - farmacevtsko d. d. ZAGREB. Radenska mineralna voda kot zdravniško preizkušeno zdravilo Priporoča se sledeči način uporabe pri 1. protinu, ledvičnih kamenčkih in pesku trikrat dnevno po eno do tri Čaše ugrete Radenske vode zdravilnega vrelca. 2. kroničnem vnetju ledvic, hipertrofiji prostate, želodčnem in črevesnem katarju, Urethritis, Cystitis, Pyelitis in Fluor albus dnevno 3—6 kupic ugrete Radenske vode Kraljevega vrelca, 3. katarju krhlja in bronhijalnem katarju večkrat dnevno po eno čaša Radenske vode zdravilnega vrelca z vročim mlekom. 4. Ikterus, zastajanju v jetrih in pri žolčnih kamenčkih dnevno 3 do 6 čaš Radenske vode s Karlsbadsko soljo. 5. Diabetes mellitus, zavapnenju arterij, golši inBasedovu pije se najbolje redno namesto druge Radenska voda, najmanj pa trikrat dnevno po eno čašo. 6. želodčnih in črevesnih ranah dnevno tri čaše prekuhane in zopet ohla jene Radenske vode zdravilnega vrelca. Gospodje zdravniki dobijo za poskusne namene potrebne množine brezplačno na razpolago. Obrnite se z dopisnico na Upravo Zdravilišča Slatina Radenci. mhM Sanatorium Emona /j za kirurgfićne bolezni. ‘ Ljubljana, KomenskegadA1 Zdravnik: dr.Fr. Derganc Dnevna oskrbnina I. razr. 100 Din Dnevna oskrbnina II. razr. 80 Din ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO ZDRAVNIŠTVA V DRAVSKI BANOVINI UREDNIŠTVO IN ADMINISTRACIJA: DR. R. NEUBAUER - GOLNIK Štev. 4. 30. junija 1932. Leto IV. Iz anatomskega instituta v Ljubljani. Šef: Univ. prof. dr. J. Plečnik. Šivanka v srcu. Dr. T. Grošelj, asistentka anatomskega instituta. 2 Rontgenski sliki. Maja meseca smo obducirali v ljubljanski prosekturi nekega epileptika, ki je umrl na asfiksiji. Pokojnik je v napadu bruhal in to izbruhano maso nato aspiriral. V sapniku in bronhih je imel prežvečeno hrano (fižol in krompir) in z isto je imel zamašene tudi manjše bronhijalne veje. Po pleuri in epikardu je imel številne petehijalne krvavitve. Neposredni smrtni vzrok je bila zadušitev. Zanimivost tega slučaja je pa v tem, da smo našli v njegovem srcu šivanko. V življenju ni delala nikakih težav, zato je razumljivo, da ni nihče zanjo vedel. Znano pa tudi ni, ne kako ne kdaj je v srce prišla. Srce smo odprli na običajni način. Perikaridijalna votlina je prosta. Po epikardu je več petehijalnih krvavitev. Srce na zunaj ne kaže nobenih posebnosti, razven tega, da je za 26 letnega fanta razmeroma precej z mastjo zalito in to najbolj ob sulcus coronarius in ob margo acutus do apexa. Ko odprem ventriculus dex. in prerežem art. pulmo-nalis ter prekat razganem, opazim med trabekularno muskulaturo na sprednji steni trombe. Te hočem odstraniti, a se nenavadno močno držijo stene, zato se mi le majhen košček odkrhne. Iz ostalega pa štrli šivanka. Pokaže se njen topi konec z ušesom navzdol, ki prosto moli v votlino desnega prekata in je dolg ca. 1% cm. Konica tiči trdno zapičena v cristo supraventricularis in je s trombi obdana. Trombotične mase so po površini hrapave, razjedene ter okrog igle nepravilno razporejene. Iglo obdajajo cirkularno v obsegu cca. 1 Din novca. Zgoraj se držijo criste supraventricularis, navzdol pa segajo do trabecule septomarginalis in so tam spet pritrjene na sprednjo ventricularno steno. Na tem mestu je trombuls arteficijalno odtrgan. Vsa ta formacija leži v glavnem med cuspis anterior valv. tricuspid. in pripadajočimi chordae tendineae, katere prehajajo v trabeculo septomarginalis in med sprednjo ventricularno steno. S svojim prostim robom sega na levo v conus arteriosus art. pulmonalis. Trombus s šivanko, kolikor je ne tiči v mišici sami, je podolgovat in cca. za oreh velik. V dolžino meri 2% cm, v širino in globino pa po 2 cm — brez odkrhnjenih delov. Trombus je trd, krhek ter umazano rujavkaste barve. Tam, kjer je prirastel ob steno, t. j.: zgoraj ob crist. su praven tricujar is, spodaj pa ob trabeculi septomarginalis, je srena mišica brazgotinasta. Brazgotina sega v globino, vendar ne toliko, da bi bilo na epikardu kaj opaziti. Brazgotina je razumljiva, saj je morala igla spodaj pri vsaki ven-tricularni sistoli znova podrgniti po steni. Cuspis ant. valv. tricuspid. je malo zdebeljena in ima za spoznanje bolj močne cliordae tendineae. Valv. art. pulmon. ne kaže nič posebnega niti ni srčna mišica zdebeljena. Šivanka sama je brez konice kot je razvidno iz Rtg-slike in meri najmanj 4 cm. Točno ne rečem, ker ne maram preparata pokvariti. Sicer nam pa rontgenska slika dovolj jasno pokaže velikost in lego šivanke ter trombusa. Srce je slikano in opisano v deskriptivno-ana-tomski legi, tako, da gleda krona srca navzgor, njegova konica pa navzdol in je njegova os prostopadna. Na normalno topografično lego, ko poteka os od desne zgoraj zadaj na levo spodaj spredaj, se ne oziramo, ker je organ že izrezan iz telesa, ter za slikanje spet skupaj sešit. Na delovanje srca ta šivanka s trombusom ni imela takega vpliva, kot bi človek pričakoval. Že dejstvo samo, da zanjo ni nihče vedel, je dokaz, da ni delala posebnih težav. Tudi s pokojnikovo smrtjo nima nobene zveze. Vsa stvar je stara in vendar ni bilo najti nikakih lokalnih, niti splošnih posledic. Fant je umrl na povsem drugi bolezni. Da je stvar stara, kažejo mikroskopski preparati trombusa, ki iglo obdaja in brazgotine, kjer je trombus na steno prirastek Brazgotina sega mestoma do 1 cm v globino. Sestoji deloma iz rahlega, deloma trdega veziva in je že dobro vaskularizirana. Infiltrata, kot se napravi okrog svežega tujka, ni najti nobenega. Pač pa se najde v brazgotini dosti amorfnega krvnega pigmenta. Pigment je nabran v obliki zrnc in kroglic v celicah veziva. Trombus sam je sestavljen v sredini iz amorfne mase, ki je prepredena z nitastim fibrinom. Med nitjem leže leukociti. Na površini in ob bazi, kjer je pritrjen, je pa že dobor organiziran. Fibroblasti in vezivo so odprli globoko v trombus, z njim tudi kapilare. Kako da je prišla šivanka v srce, je z gotovostjo težko reči, ker ni nikakih anamnestičnih podatkov. Lahko si je pa predstavl jati, da je fant šivanko požrl, da se je šivanka ob bifurkaciji traheje vsled an-gustije požirala ustavila in zapičila v sprednjo požiralovo steno, da jo je potem požiralo s svojimi kontrakcijami iztisnilo iz sebe na vspred in navzdol in je tako od zadaj prodrla v srce. S kakšno silo je tukaj deloval negativni pritisk dijastoličnega srca in v koliko pride lastna teža šivanke v poštev, je težko trditi. Gotovo pa je, da se mora ti dve komponenti upoštevati. Da nismo našli na tej poti nikakih brazgotin ali ostankov vnetja, je razumljivo. Saj je iz vsakdanje prakse znano, da se na primer ubodi z injekcijskimi iglami pozdravijo brez vsakih sledov. Tudi lega šivanke govori za to misel. Če postavimo srce v normalno lego, tedaj ima šivanka smer od zadaj zgoraj na spredaj spodaj. Baza srca je pri peristoli tako rekoč fiksna. Skozi bazo je morala tudi šivanka prodreti. Mirujoče bolno mesto se lepo počeli — tako bi razumeli to restitutio ad integrum. Druga misel, kako da je prišla šivanka v srce, je ta, da je bila šivanka od spredaj parasternalno na levi zapičena v srce in sicer v smeri od spredaj spodaj na zadaj zgoraj. Tudi za to misel bi govorila lega šivanke. Vendar si je težko misliti, na kak način se je mogla ši- vanka tako globoko zapičiti v muskulaturo. Kajti v to globino kot je, je zunanja sila gotovo ni mogla potisniti. Razven tega bi bilo pričakovati kakršnihkoli znakov na epi- oziroma perikardu. Tretja var j anta bi bila ta, da je bila igla zabodena v kako večjo veno, in potem embolično zanesena v desni prekat, iz poizkusov na živalih je znano, da se dajo igle po žilah le težko transportirati. Pomislek za ta primer nam dela tudi velikost igle. Kako je pri svoji dolžini mogla pasirati razne ovinke? To, da ima človek tujek v srcu in še živi, ni tako redka stvar. V literaturi je poznanih dosti takih slučajev. Haberda piše v svoji knjigi: „Lehrbuch der geric-ht. Medizin" sledeče: „Že v prejšnjih časih se je tu pa tam dogodilo, da so se rane na srcu zacelile. Fischer je dobil v 452 slučajih, ki jih je zbral, 72 ozdravljenih in sicer je bilo 36 od teh s sekcijo potrjenih, 56 pa po simptomih. V 12 slučajih so bili tujki v srcu zazdravljeni in sicer 6 krat igle, 5 krat krogle in 1 krat trn. Kar se tiče zazdravljenja, je treba pripomniti, da je lahko tudi nepopolno n. pr. tako, da se brazgotinasto mesto aneurizmatično razširi in naknadno vendar povzroči smrt. Tak zelo zanimiv slučaj je oni, tudi od Fischerja omenjeni, čevljar iz Bologne, ki se je sicer od uboda z bodalom v srce popravil, vendar je od tedaj imel znake mitralne insuli-cijence in je po več mesecih vsled te bolezni s hidropičnimi znaki umrl. Sekcija je pokazala, da je prišlo bodalo v levi prekat, prerezalo valvulo bicuspidalis in na ta način povzročilo traumatično insu-ficijenco.“ V istem smislu piše tudi Kratter: „Mnenje, da rane na srcu v tre-notku povzroče smrt, je napačno. Številne izkušnje kažejo, da lahko preteče precej časa med ranitvijo in smrtjo. Sicer pa ne končajo vse rane na srcu s smrtjo, kakor je razvidno iz zanimivih Fischerjevih podatkov.“ Hyrtl navaja slučaj, ki je našemu v vseh podrobnostih jako po-doben: Neki 27 letni mož, ki je umrl na meningitis tbc je pokazal pri obdukciji ostanke stare pericarditis. V pericardu je ležalo mobilno, za fižol veliko, podolgovato in ko kamen trdo telo. V srčni mišici je tičal trn od prunas spinosae, čigar konica je prosto molela v desni pre-kot. Mož je trn pred 5/4 leta slučajno požrl. Trn je obtičal v požiralu počez, povzročil precejšnje bolečine v regio praeeordialis in prodrl od zadaj v pericard in srce. Izvor konkrementa je brez dvoma v vzročni zvezi s pericarditis. Thorel, ki se je veliko pečal z ranami na srcu in eksperimentiral z njimi, piše, da pridejo tujki različnih vrst in pod različnimi pogoji v srce, vendar ni potreba, da bi delali kake klinične znake. Znanih je že cela vrsta slučajev, da se je igla ali noževa konica, ki je bila že pred leti v prsa zabodena, našla v srcu šele pri obdukciji. Predvsem pa velja to za strele v srce in sicer take, pri katerih krogla obtiči in se potem zaraste. Kakor lahko tujek priroma v srce, tako lahko tudi odroma in povzroči embolijo. Najbolj pripravne za to so krogle, ker lahko žilo popolnoma obturirajo, igle in koničasta telesa redkeje, kvečjemu, če so obdana s trombi. Taka krogla naredi, včasih dolgo pot. Znan je slučaj, ko je prišla krogla iz levega prekata v desno art. subclavio in jo zamašila. Podobno je potovala krogla v drugem slučaju, ko je bila ranjena art. femoralis v zgornji tretjini bedra, našli so jo pa v art. tibialis post. zarito v trombu. Kar se tiče tujkov, ki sekundarno pridejo v srce, n. pr.: igle, trn, stekleni drobci, je Tkorel mnenja, da pridejo vsi skozi oesophagus. Izkušnja namreč kaže, da prodro tujki iz požirala največkrat v srce in sicer zaradi tega, ker poteka požiralo prostopadno navzdol, v višini srca se pa malo upogne na levo. To mesto je najbolj pripravno, da se tako koničasto telo zatakne. Če se pa enkrat to zgodi, je lahko razumljivo, da se vsled močnega delovanja srca in požirala prodre pericard in zapiči v srce. V kateri del srca da tujek pride, pojasnjujejo topografsko-anatomske razmere. Najlažje pride tujek seveda v levi preddvor, potem v desni preddvor in aorto ascendes. Iz spodnjega dela požirala, to je iz kardijalnega, pride najlažje v levi prekat in v septum ventriculorum. Desni prekat je tako daleč spredaj, da tujki iz požirala ne morejo direktno tjakaj, temveč morajo skozi desni preddvor, ali pa po veni cavi inf. ali pa iz kakega drugega dela srca, predvsem iz septuma ali pa tudi iz želodca. Eksperimentalno je dokazal Binaghi, da ritmične kontrakcije srca pospešujejo prodiranje igle v srce. Pač pa nima tok krvi na tak predmet kot je igla nobenega vpliva. To je razumljivo, saj nima igla nobene prave ploskve, kjer naj bi sila prijela. Drugo je pri krogli. Če igle niso infekcijozne, potem ležijo lahko dolgo v srcu — po mnenju teh eksperimentatorjev — ne da bi imele poseben upliv na življenje. Rana, ki jo sterilna igla med potjo napravi, je samo prehodne narave in se zelo hitro spet popravi. Možno je tudi — vsled topografskih razmer — da pride tujek iz želodca v desni prekat, ker leži ta s svojo spodnjo ploskvijo na preponi. Vendar je tak slučaj, ki so ga pri živalih pogosto opazovali, pri človeku velika redkost. To pa zaradi njegove pokončne hoje. Kaj vse so že v srcu našli, nam našteva literatura: igle, trnje, zobotrebce, koščice, košček zlatega zobovja, žeblje. Kliničnih sprememb pri tem, kot rečeno, lahko ni nobenih ali pa so le malenkostne. Fischer je našel v nekem takem primeru, ko je tičala 5 cm dolga igla v srcu. le tachycardio (120 do 150) pri 57.5 stopinj temperature ter arythmio, perkutorno in auskultatorno pa nič. Razven igel so dobili tudi večje žeblje v srcu, vendar nikdar niso mogli ugotoviti, odkod so v srce prodrli. M. Koch je demonstriral srce, v katerem je tičal železni klinček. Zapičen je bil v septum ventriculorum, prosti konec pa je molel v votlino in je bil z vezivom obdan. Kako je žebelj tja prišel, ni mogel dognati. Na srcu so našli samo sistol ičen šum s poudarjenim II. aort. tonom ter aythmio. Pacijenta žebelj ni oviral — zdravil se je za drugo boleznijo. Histološke preiskave srčne muskulature, v kateri je tičal tujek, je delal v. Oppel. On je zabadal zajcem igle v srca in je po gotovem času srčno mišico preiskal. Vedno je našel zapičeni del obdan z tromboni, prosti konec le redkokrat. Samo dvakrat izmed 40 tih slučajev je bila igla čez in čez obdana z belim oziroma rdečim tromboni in obakrat je tičala igla — kot v našem slučaju — pod valvulo tricuspi-dali. Po D/2 do 2 mesecih je našel trombus organiziran. Po treh mesecih je pa bila igla obdana z vezivnim tulcem. V takem tulcu se pa pogosto v poznejši dobi odlagajo apnene soli. S poizkusi so dognali, da ni vseeno, kako igla v srcu leži — namreč za posledice. Če se je pri poizkusu igla tako zapičila, da je en konec molel v votlino blizu nasprotne stene, je seveda prišlo do tega, da je pri vsakokratni kontrakciji srca igla podrgnila po nasproti leže- čem myocardu. To neprestano draženje endo- in myocarda je imelo za posledico rane, ki so se brazgotinasto skrčile in obložile s trombi. Seveda velja to za tiste igle, ki leže približno vzporedno s srčno osjo. Če ležijo povprek zapičene, potem sledijo vsakokratni ekskurziji srca, ne da bi mu posebno škodili. Če leži igla pošev in je hkrati še v prsnem ostenju fiksirana, tedaj se pri vsaki kontrakciji zamaje in na ta način razširi kanal, v katerem tiči. To neprestano draženje mišice in ovira pravilnega delovanja srca povzroči degeneracijo mišice, ponavadi maščobno. Seveda so pri poizkusih take živali hitreje poginile kot one, ki so imele igle zapičene v prečni oziroma podolžni legi. Pri teh poizkusih niso nikoli imeli večjih primarnih krvavitev. V. Oppel se je zanimal za tujke v srcu tudi iz kirurgičnega stališča namreč, kdaj se lahko tako iglo operativno odstrani brez nevarnosti za večje krvavitve. Rezultati so pokazali, da operacija tem lepše uspe, čimprej se jo podvzame. V tem oziru se iglo po par urah, celo po enem dnevu brez nevarnosti ekstrahira, dočim je bila pri enakem poizkusu po treh dneh krvavitev iz vbodnega kanala smrtna. Sicer se pa igla — kot v našem slučaju — ponavadi brez posledic za srce zaraste. Bonome poroča, da lahko nastane po taki ekstrakciji igle na doti čnem mestu aneurysm a. Če je pa igla infekcijozna, tedaj je razumljivo, da lahko povzroči — akoravno mehanično delovanja srca nič ne ovira — septične procese, abscese etc. in so potem ti za nositelja usodepolni. Literatura: Braus: Anatomie des Menschen. Dular Franjo: Domači živinozdravnik. Haberda-Hoffmann: Lehrbuch der gerichtlichen Medizin. Hyrtl: Handbuch der topografischen Anatomie. Kratter: Lehrbuch der gerichtlichen Medizin. Lubarsch-Ostertag: Ergebnisse der allgemeinen Pathologie. Tandler: Lehrbuch der systematischen Anatomie. Kaufmann: Spezielle pathologische Anatomie. Iz zdravilišča na Golniku (prim.-upr. dr. R. Neubauer). Trije zanimivi slučaji hemoptoe netuberkuloznega izvora. Dr. Franjo Radšel, asistent-specijalist za ftizeologijo. Statističnemu dejstvu, da je 90% (Zorini Milani) vseh hemoptoj tuberkuloznega izvora, se moramo zahvaliti, da pride preostali odstotek navadno v roke ftizeologa, ki stoji tu večkrat pred jako težavno nalogo! Pacijent je že težko obremenjen s prejšnjo diagnozo tuberkuloze, a za odklonitev te diagnoze ne zadostuje samo zdravnikovo mnenje, treba je pacijentu in okolici, pa najsibodo to domači ali zdravniki, dokazati, da je geneza krvavenja netuberkulozna, akoprav je kri iz pljuč. Dokaz je doprinešen, ako se nam posreči dognati njen točen izvor in nato krvavenje ustaviti. Vse to nas pa postavi pred težke in zapletene diferenci jalno-diagnostične in terapevtične naloge, kot naj to pokažejo naslednji slučaji. Slučaj 1. 51 let star vojni invalid, obolel leta 1918 s pljučnico in empi-jemom. Takrat izvedena resectio costae v vojni bolnici v Ljubljani. Leta 1920 spodnja torakoplastika. Leta 1922 prišel kot vojni invalid v zdravilišče zaradi zdravljenja empijema. Od takrat naprej stalno v naši oskrbi ali evidenci. Do leta 1924 je imel še vedno dren v fistuli; po njegovi odstranitvi se je pa fistula večkrat odprla in spet zaprla. Skoraj vsako leto opaža manjše krvavitve med izmečkom in sicer navadno pozimi. Dvakrat je izpljunil tudi male koščene koščke (sekvester). — Imel je parkrat težke diareje. Sedaj je bil 5 let skoraj brez težav, le od časa do časa je dobil povišane temperature, nakar se mu je odprla kaka fistula, nato mu je temperatura padla, sekrecija pa je navadno po par dneh prenehala. Letošnjo zimo je začel — po napornih poklicnih potovanjih z motornim kolesom — koncem januarja zopet, pacijent pravi „ne kašljati ampak bruhati kri“. — 12. januarja pride v težkem stanju v zdravilišče. Pljuje stalno kri v večjih količinah, včasih tudi po trikrat na dan. Stat. praes. Srednje visok, primerno rejen (58.5), koža in vidne sluznice blede. Prsni koš: desna polovica deformirana po operacijski brazgotini od torakoplastike, ki gre spredaj v sprednji aksilarni črti, a zadaj za 2 prsta znotraj za aksilarno črto. Pljuča: meje ob 5. rebru spredaj in Th. XI zadaj, dihanje povsod vezikularno. Desno: spodnja meja kot levo, dihanje po celi strani poostreno, infraklavikularno bronhovezikularno, povsod brez hropcev. Srce v fizioloških mejah, toni čisti. Trebuh brez posebnosti. 1. III. pacijent pljuje stalno kri. Vsa hemostiptika ne pomagajo dosti. Čim začne malo govoriti ali se gibati, se krvavenje ponovi. Včasih pride toliko krvi, da ga hoče zadušiti, ker jo le težko izkašlja. Kri je včasih svetlo, včasih temno rudeča, včasih pomešana z velikimi, včasih z malimi zračnimi mehurji. Ker vsa interna sredstva ne pomagajo, odpošljemo pacijenta 5. III. na kirurški oddelek v Ljubljano v svrho revizije brazgotin in eventuelne frenikoeksaireze. V bolnici je bila 2 dni po prihodu izvršena frenikoeksaireza na desni. Krvavitve pa nikakor niso prestale, temveč so ostale neizpremenjene, če ne celo večje. Dobil je tudi temperaturo do 59-5, tako da je bilo mnenje, kirurškega oddelka, da izvirajo krvavitve od specifičnega procesa druge strani. V tem stanju se je pacijent povrnil v zdravilišče. Pri preiskavi 22. II. kaže pacijent subikterični kolorit, ki je posebno izražen na skleri oči, pa tudi sluznice ustne dupline in koža so rumenkaste. Klinično je čuti samo ob 4. rebru spredaj srednjevelike bolj vlažne hropce, med tem, ko je ostali izvid neizpremenjen. Ker vsa hemostiptika (Cale, chlor., Natr. chlor., Coagulen, Gelatina, Stripknon, Clauden. Ol. camph., led etc.) ne pomagajo in pljuje pacijent tudi po trikrat do petkrat na dan kri, vedno kadar govori ali postane malo živahnejši — dogodilo se je celo, da je gibanje ob intravenozni injekciji Cale, chlor. zadostovalo, da se je krvavitev ponovila — smo začeli misliti, da izvira krvavenje od kakega sekvestra, ki uzu-rira pljučno tkivo, in smo hoteli aplicirati hemostiptika lokalno. Odločili smo se za Coagulen Ciba, o katerem nam je bilo znano, da so ga ob hemoptoi brizgali skozi prsno steno direktno v kaverno baje z dobrim uspehom. Mi pa smo se odločili raje za lažjo in po našem mnenju manj opasno pot instiiacije v bronhus. Iako smo 22. lil. po predhodni anesteziji larinksa z 2% Perkainom instilirali 15 ccm 5%-ne raztopine Coagulena analogno kot to delamo pri bronhografijah v desni glavni bronhus, da bi prišel Coagulen na ta način na mesto krvavitve. Cel poseg je pacijent dobro prestal, dobre četrt ure po instilaciji pa je dobil močno mrzlico, temperatura mu je narasla od 57 do 39'8. C. Hemoptoe so se naslednje dni še ponavljale, toda v manjši meri, pač pa je začel pacijent izredno močno pljuvati. Verjetno je nastala po> vbrizganem Coagulenu bronhopneumonija, vsled katere je dobil pacijent tudi to visoko vročino, ki mu je padla v 14 dneh. Od 10.—13. IV. so se težje hemoptoe zadnjič ponovile, tudi ikterus je tačas popolnoma izginil. Gnojni izmeček pa je prestal šele koncem aprila. 14. maja pa sta se mu odprli 2 fistuli, ki sta ga že poprej od časa do časa boleli in, ki sta v zadnjem času postali zelo občutljivi. 25. maja pa najde pacijent na obvezi zadnje fistule, ki je bila zelo krvava, ca 1 cm dolg in nekoliko ožji, nepravilno oblikovan koščen sekvester. Bolečine, ki so bile do takrat zelo močne, so prenehale, pač pa je tega dne še parkrat pljunil rudeče. Od tega časa naprej je krvavenje popolnoma preneha lo. Klinični izvid pa se je izpremenil le toliko, da so hropci izginili. Diferencijalno diagnostično je bilo treba izključiti najpoprej krvavenja tuberkulozne geneze. Zato smo v prvi vrsti iskali Kochove bacile v izmečku, bili so pa vedno, pa naj smo gledali navadni razmaz krvavega sputuma, najsi smo uporabljali metodo po Uhlenhutu z na-gomilanjem bacilov ali pa da smo s solno kislino homogeniziran sputum vcepili na Hohnovo gojišče, vedno je bil rezultat negativen, Koch ovih bacilov nismo mogli dokazati. Pa tudi rentgenološki izvid, ki je pokazal samo stanje po spodnji torakoplastiki z zadebljeno pleuro po empijemu ob popolnoma intaktni levi strani, ni govoril za specifično obolenje. Verjetnost, da je to krvavenje iz bronhiektazije, smo izključili že v začetku, kajti v tem slučaju bi bili morali za njen obstoj vedeti, saj je bil pacijent že leta v naši oskrbi in neštetokrat pregledan in slikan. Dejstvo, da so nastopila krvavenja vedno, čim je postal pacijent malo nemirnejši, ali čim je govoril, smo si tolmačili s tem, da je vzrok krvavenja mehaničen. Ali pritiska del odščipnje-nega rebra s svojim ostrim robom na kolabirani spodnji del pljuč, ali pa je povzročitelj tega krvavenja kak sekvester. Zadnja domneva je bila še najverjetnejša po anamnezi, kajti pacijent je že dvakrat izpljunil male koščene sekvestre in je bilo to vedno združeno s krvavenjem, vendar pa poprej ta krvavenja nisoi nikoli zavzela takega obsega! V teku nadaljnega opazovanja se je pokazalo, da je bila ta domneva prava. Po močnem gnojenju, izzvanem deloma po Coagulenu, si je sekvester skozi fistulo našel pot navzven, da je pa ta krvavenja povzročil sekvester, se mi zdi dokazano s tem, da je pacijent ob tem času še parkrat pljunil kri, a od tega časa so krvavenja popolnoma prenehala. Oeffner navaja v svojem preglednem referatu traumatske in po tujkih povzročene hemoptoe, kljub temu pa, da je zbral ogromno literaturo, nisem našel ne pri njem, ne v drugi mi dostopni literaturi opisanega enakega ali sličnega krvavenja, povzročenega po sekvestru. Čimbolj pa napreduje pljučna kirurgija in čim več torakoplastik bo pomnožilo število onih, ki se ji imajo zahvaliti za zdravje in življenje, tembolj verjetni bodo postali tudi taki slučaji in treba bo misliti tudi na taka, četudi redka krvavenja. Slučaj 2. 32 let star arhitekt, ena sestra mu je umrla za vnetjem pljuč (tuberkuloza?) ostala rodbina zdrava. Kadi do 40 cigaret dnevno. Pred 5 leti je obolel za „gripo", ki mu je kmalu prešla. Februarja 1951 pa mu je postal glas hrapav, šel je h laringologu, ki mu je ugotovil vnetje glasilk in ga je 4 mesece zdravil z instilacijami Menthola etc. Januarja letos pa mu je grlo „ispalio". Nekaj časa za tem posegom je začel pljuvati kri in sicer s početka vsakih 48 ur, pozneje pa, čim je malo več govoril ali se utrudil. Vsled teh krvavenj ga je radi suma na pljučno tuberkulozo poslal laringolog k ftizeologu. Slednji je ugotovil pljučno tuberkulozo in poizkusil vsa razpoložljiva hemostiptika, toda krvavenje se je vedno ponavljalo, tako da ga je poslal v zdravilišče, kjer naj bi pacijent dobil pneumo-toraks, katerega je v ambulantni oskrbi odklonil. Ob prihodu v zdravilišče je pacijent zelo boječ, le s težavo daje odgovore, čim ga pa pri anamnezi zapletem v pogovor, začne močno kašljati in v izmečku se pokaže kri. Pri točnem pregledu krvi se ugotovi, da je temno-rudeča, pomešana z zelo velikimi mehurji. Klinična preiskava nudi sliko težke kavernozne ftize z kaverno levo in starimi žarišči v desnem vrhu. Sedimentacija zelo pospešena, Koch jako pozitiven. Pri laringoskopskem pregledu naslednjega dne so glasilke sivkaste, v regiji interarytaenoidaei je za lečo velik čir, pokrit z rdečim koagulom. Po tuširanju čira z 80% Acid. lact. prestane krvavenje za 2 dni, a po drugem tuširanju se krvavenje ni več ponovilo. Pacijent je tekom nadaljnega zdravljenja dobil pneumotoraks in je odšel po 3 mesečnem zdravljenju izboljšan iz zdravilišča. Zopet hemoptoe, ki ima s prejšnjim slučajem to sličnost, da je v veliki meri odvisna od mirnega ali nemirnega zadržanja pacijenta. Hemoptoe odvisna od mehaničnih komponent, ki nastopa, čim pacijent malo več govori ali čim je utrujen. Razlika pa je v tem, da ima pacijent manifestno pljučno tuberkulozo. Vendar bi bil v zmoti, kdor bi mislil, da je bila izkašljana kri iz pljuč — dasiravno se ima pacijent le tej napačni domnevi zahvaliti, da se je ugotovil značaj njegove bolezni. Izkašljana kri je prišla iz čira na zadnji steni la-rinksa. Ta lega nam tudi zadostno tolmači mehanični značaj krvavenja; čim so se glasilke ob fonaciji zaprle, se je nagubala zadnja stena in koagulum, ki je pokrival čir na zadnji stenji, se je zrahljal in odpadel in krvavenje se je ponovilo, tolmači nam pa tudi, zakaj so bila vsa splošna hemostiptična sredstva brezuspešna. Na krvaven je skušamo vplivati med drugim na ta način, da poskušamo pospešiti koagulacijo krvi. Tu nam pa ta koagulacija ni mogla pomagati, ker so mehanični momenti, izzvani po fonaciji koagulum vedno znova omajali in odtrgali. Šele tvorba močne hraste po tuširanju s koncentrirano mlečno kislino, je krvavenje ustavila enkrat za vselej. Mehanična komponentna krvavenja je govorila za izvenpljučno genezo, kajti pri pljučni tuberkulozi krvavenj, ki bi bile tako odvisne od zadržanja pacijenta, skoraj ne poznamo. Pa tudi kri sama ni bila tako intenzivno pomešana z zrakom, kot bi morala biti, če bi prišla iz pljuč. Ostalo bi še krvavenje iz kaverne, toda v tem slučaju bi moral biti sputum v intervalih rudečkast in pomešan s krvjo, toda sputum je bil v ostalem času pač kavernozen, a brez krvi. Okolnost, da je krvavenje nastopilo kmalu po operativnem posegu v larinksu, je nujno zahtevala ponovno laringološko preiskavo. Saj večkrat opažamo tudi pri naših pacijentih po tuširanju čirov z Acid. lact., da ta mesta krvave, ko se odtrga hrasta. Seve ta krvavenja niso nikdar tako močna in dolgotrajna. Tu pa je bil čir koaguliran verjetno potom elektrokavstike in je mogoče, da je bila pri tem nabodena kaka vena, ki je, čim se je koagulum odtrgal, krvavela. Krvavenje iz zgornjega respiracijskega trakta pa niso nikaka redkost! Skoog Torsten loči krvavenja, ki nastajajo pri vnetljivih procesih, ki se širijo od tonzil, drugo grupo tvorijo razpadajoči procesi tonzil, tretjo pa spontana krvavenja, kjer so tožile zdrave in je vzrok krvavenja iskati v kakem drugem obolenju tako hemofiliji, hipertoniji, obolenjih ledvic, vikarirajoči menstruaciji etc.; ravno pri tej zadnji grupi pride večkrat do napačne diagnoze. St. Clair Thomson pa je sestavil naslednji instruktivni seznam krvavenj, ki se lahko zamenjajo z hemoptoe. 1. Epistaxis, pri kateri pride kri v žrelo, 2. adenoidne vegetacije, 3. razširjene vene v larinksu in na korenu jezika, pogoste pri arthritis urica, cirozi jeter in influenci, 4. gnojenja in ulceracije v zvezi z malignimi tumorji, sifilido, pe-ritonzilarnimi abscesi, lupusu in tuberkulozi, 5. gingivitis in kariozno zobovje, 6. múltiple teleangiektazije, 7. vikarirajoča menstruacija, 8. poškodbe: inštrumentelne, rupture varikoznih ven pri težkem povraćanju, 9. krvavenja iz grla pri akutni laringitidi in influenci, 10. iz treheje: varikozne vene, zastoj krvi vsled pritiska povečane glandulae thvreoid. ali aneurizme, 11. različna krvna obolenja: purpura soorbut, perniciozna anemija, leukemija, hemofilija, stomatitis, mercurialis, zastrupljen je s fosforjem. Cel seznam je kaj zgovoren dokaz, da je pri vseh nejasnih krvavenjih potrebna točna in zanesljiva lokalna in splošna preiskava. Skoraj popolnoma enake simptome pa lahko tudi povzroči srčna hiba, posebno mitralna. Y zdravilišču takega slučaja še nismo imeli, pač pa je prišlo v svrho preiskave več takih slučajev v ordinacijo (Dr. Neubauer), navedel bom v kratkem najmarkatnejšega. Slučaj 3. Leta 1926. pride k preiskavi 26 letni uradnik, ki je imel pred 14 dnevi zelo težko hemoptoe. Hemoptoe je dobil po prekrokani noči, ko je obhajal svojo odhodnico. Pri preiskavi je pacijent dobro rejen, le sluznice so zelo blede. Klinična preiskava ne pokaže na pljučih prav ničesar, rentgenološka pa popolnoma poapnel primarni efekt v višini drugega medreberja. Srce je pa znatno povečano, kaže mi-tralno konfiguracijo. Nad srčno konico sistoličen šum. Pod vplivom mira in solidnega življenja se je zelo hitro popravil. p Približno 1 mesec po tej preiskavi je bil pacijent pozvan k vojakom in je ponovno slavil svojo odhodnico, a naslednje jutro ga je iznenadila težka liemoptoe. Zopetna klinična in rengenološka preiskava je potrdila stari izvid. Po zdravljenju z Digitalisom, kalcijem in abstinenco v alkoholu, so krvavitve popolnoma prenehale, redne klinične kontrole tekom naslednjih 5 let pa so potrdile stari izvid. Slučaj ima nekaj sličnega kot prejšnja dva, t. j. krvavenje je vedno nastopilo po prečuti noči in po prekomernem uživanju alkohola ter ima krvavenje na ta način zopet mehaničen karakter, toda klinična in rengenološka preiskava je dosti lažje odkrila pravi vzrok. Literatura: R. Neubauer: Hemoptoe. Zdrav, vestnik III, str. 137. H. Oeffner: Patliologie rund Tlierapie der Lungenblutungen. Zentralblatt fiir cLie Tbc. Forschung, Band 35, S. i. Skoog Torsten: Uber Spontanblutungen aus den Tonsillengebieten. Zentralblatt fiir die Tbc. Forschung, Bd. 36, S. 871. Cabot.-Ziesche: Differenzialdiagnose. Springer, Berlin 1925. Iz zdravilišča Golnik. Tuberkulin kot diagnostikum. Dr. R. Neubauer. Tuberkulin ni niti kot diagnostikum niti kot terapevtikum izpolnil vseh onih nad, ki so jih stavili nanj Robert Koch in njegova generacija. Vendar pa si je tekom zadnjih desetletij priboril svoje mesto v diagnozi in terapiji tuberkuloze. Nikdo, ki se hoče boriti s to boleznijo, bodisi kot praktični zdravnik, ki hoče storiti vse za svojega bolnika, bodisi kot liigijenik, ki študira in pobija tuberkulozo kot infekcijsko in socijalno zlo, ga ne more pogrešati. Dejstvo, da se more tuberkulin rabiti v diagnostične namene, temelji na njegovi specificiteti ter na Kochovem osnovnem poskusu. Kakor reagira zdravi organizem popolnoma drugače kot tuberkulozni na vbrizgavanje Kochovega bacila, tako tudi na vbrizgavanje ekstrakta bacilov — na tuberkulin. Res, da je zlasti organizem tuberkuloznega posebno občutljiv tudi napram drugim snovem, n. pr. produktom bakterijev. Praktično pa je ogromna razlika v za reakcijo potrebni dozi in teoretično izgleda, da je različna tudi točka, kjer se reakcija v organizmu vrši. Danes ni več resnega dvoma o specificiteti tuberkulina, ki je po Roepke-u „zasidrana v odnošajih med vbrizganim preparatom Kochovega bacila ter tuberkuloznim tkivom, ki je prepojeno z antitelesi.“ Za tuberkulinske probe rabimo v splošnem Kochov stari tuberkulin cisto ali v obliki raznih mazil (Ektebin i. sl.), ki je v vseh ozirih najbolje preštudiran. Tuberkulinske probe so: kutane (per- in intrakutane) ter subku-tane. Konjunktivalna proba po Wolff-Eisnerju se v humani medicini ne rabi več. Tip kutane probe je splošno znana Pirquetova proba. V primeru z drugimi je najbolj zanesljiva. Edina njena slaba stran je, da moramo zanjo rabiti oster instrument, kar otroke prestraši in tenkočutne starše odbija. Zato so Moro, Loewenstein. Neumann in drugi priporo- čali tkzv. perkutane probe z raznimi tuberkulinskimi mazili (Ektebin, Dermotubin, Ateban i. dr.), ki imajo to prednost, da ne predstavljajo za pacijenta nikake travme. V splošnem so nekoliko manj občutljive kot Pirquetova proba. Vse te probe imajo skupno to, da dokažejo samo alergijo, z drugo besedo: občutljivost napram tuberkulinu; pozitivna proba pomeni, da je bil dotični človek inficiran s Kochovim bacilom. Iz tega že izhaja, da imajo svoj pomen v splošnem samo pri otroku. Pri malem otroku v predšolski dolri je, kakor znano, pozitivna tuberkulinska reakcija istovetna s tuberkuloznim aktivnim obolenjem, kar pa pozneje nikakor ne velja več. Huda napaka je, če zdravnik brez druge natančne preiskave na podlagi pozitivnega Pirqueta, izreče sodbo: otrok je tuberkulozen. Velik pomen imajo vse te probe v epidemijološkem pogledu. Pir-quetiziranje vseli otrok gotovega šolskega okrožja nam lahko daje dragocene podatke o razširjenju tuberkuloze med prebivalstvom do-tičnega okrožja. Med kutane probe štejemo še ono po Hamburgerju, pri kateri se vbrizga tuberkulin intrakutano v obliki male subepidermalne bulice („Quaddel“). Ta proba daje včasih še tam pozitivne rezultate, kjer je bil Pirquet negativen. Nekoliko globlji vpogled v borbeno stanje organizma napram infekciji dovolita probi po Mantoux-u ter titracija s parcijalnima antigeni po Deycke-Muchu. Prva se izvede na ta način, da se napravijo na sprednji strani podlehti v enakih razdaljah ca. 5 cm tri subepidermalne bulice s raztopinami starega tuberkulina VI., V. in IV.* in sicer najslabšo raztopino vedno distalno. Ako ta proba negativno izpade, tedaj sledi druga serija z raztopinami IV., III. in II. Ta proba je vedno potrebna pred vsako tuberkulinsko terapijo, ker nam pove, na katero minimalno dozo organizem že reagira, oziroma s katero najmanjšo dozo je treba začeti zdravljenje. Deycke-Muchova proba pa je zelo komplicirana in v praksi težko izvedljiva. Kakor rečeno, nam povedo vse te probe samo, če se nahaja organizem v bolj ali manj alergičnem stanju ali če na tuberkulin sploh ne reagira, to se pravi, da je anergičen. Treba pa je. da presojamo rezultate teh prob skrajno kritično, ker se samo v tem slučaju obvarujemo pred napačnimi zaključki. Stanje alergije je namreč odvisno od najrazličnejših faktorjev, ki jih je treba vpoštevati. Najbolj znan je vpliv gotovih kužnih bolezni na alergijo; med obolenjem za ošpicami, davico, šenom, influenco itd., pa tudi med nosečnostjo alergija lahko izgine. Tudi letni časi imajo svoj vpliv na stanje alergije. Kakor razvoj tuberkuloze v organizmu samem spreminja stopnjo alergije, to najbolj nazorno pokaže Hayek v sledeči lestvici: Popolna anergija .... s tuberkulozo neokužen organizem, bolj ali manj slaba alergija . . . obsoletna, latentna infekcija, močna alergi ja . . organizem na višku borbe, prognoza dobra, slaba, pojenjujoča alergija . . progredijenca, slaba prognoza, negativna energija . . . zlom vseh obrambnih sil, prognoza infavstna. 1 1 črtica na i ccm brizgalki odgovarja pri sol. I ... 0,01, II... 0,001, III .. . 0,0001 itd. v ccm origin. starega tuberkulina. Dragocena je laliko tuberkulinska proba kot diferencijalno-di-jagnostično sredstvo v gotovih slučajih pljučnih obolenj za pojašnjenje vprašanja, ali obstoja pri bolniku tuberkulozno ali nespecifično obolenje. Vendar že gornja tabela kaže, s kako previdnostjo je treba vporabiti njene rezultate. Nepremagljive so lahko diferencijalno-di-jagnostične težkoče, če gre za težka, kahektična stanja, ne da bi negativni izpad tuberkulinske probe povedal, imamo-li opravka z negativno alergijo infavstne tuberkuloze ali z anergijo netuberkuloz-nega, ki je kahektičen vsled kakega tumor ja ali sl. Medtem, ko so vse kutane probe, ako jih tehnično brezhibno izvedemo, popolnoma neškodljive in radi tega nikjer kontraindicirane, moramo biti skrajno oprezni pri vporabi subkutane probe. Pomen te probe leži v dejstvu, da s subkutanim vbrizgavanjem tuber-kulina izzovemo splošno in fokalno reakcijo. Ako dobi pacijent po tej probi povišano temperaturo, toži čez glavobol, bolečine v prsih, utrujenost, ako čujemo na morda že preje sumljivem mestu na pljučih hropce, pleuritično trenje, ako opazimo, da stoji spodnja meja pljuč na enkrat za prst široko višje kot preje (sinus-eksudat), tedaj vemo, da bolnik boleha za aktivno tuberkulozo ter da je potreben največje pažnje in strogega zdravljenja. Vendar pa bi rekel, da je treba vedno preje izčrpati vse druge di-jagnostične možnosti (sedimentacija krvi, krvna slika, rentgen), pre-dno napravimo subkutano probo, ki postane v neprevidnih rokah lahko nevarna in je vsekakor kontraindicirana pri znakih progresivnega obolenja, pri febrilnih stanjih, pri sladkorni bolezni i. t. d. Kakor iz gornjega razvidno, nimamo v tuberkulinskih probah nikakega absolutno zanesljivega dijagnostičnega sredstva, razen pri malem otroku. Toda v vsakem slučaju bomo mogli s pomočjo tuberkulinskih prob poglabljati spoznanje bolezni. Literatura: Roepke: diagnostische und therapeutische Bedeutung des Tuberkulins, Zischt, f. Tbk. 64 1—2. Neumann: Klnik d. tbk. Erwachsener. Hayek: Tuberkuloseproblem. Isti: Untersuchung d. Tbk. Bandelier-Roepke: Spez. Diagn. u. Ther. d. Tbk. Rečem ti, otrok moj, kirurg je najbolj časti vreden človek na svetu. Teolog te odreši greha, kd ga je sam iznašel, pravnik ti pridobi proces in spravi tvojega nasprotnika, ki ima enako pravico, na beraško palico; medicinec ti odpravi eno bolezen, preskrbi ti drugo in nikdar natančno ne veš, ali ti je pomagal ali škodoval. Kirurg pa te reši realnega zla, ki si si ga sam nakopal ali pa ti je slučajno ali brez tvoje krivde prišlo na glavo. Kirurg ti pomaga, nikomur ne škoduje in do dna se lahko prepričaš, da je njegovo zdravljenje uspelo. (Goethe.) VPRAŠANJA IN ODGOVORI Ustanovitev Zdravniškega doma v Ljubljani smatram za enega najbolj važnih ciljev slovenskega zdravništva. Žalibog je to za sedaj samo mnogokrat ponavljalna želja, ki pa se radi težkih ekonomskih razmer ne bode dala še tako kmalu uresničiti. Ni mi znano, kako je prišlo do Zdravn. doma v Pragi, pač pa vem, da je v Beogradu k ustanovitvi Doma mnogo pripomogel mecen-zdravnik, ravnotako mi je znano, da je v Zagrebu umrli Dr. Stefanovič 1. 1930. tudi zapustil precejšnjo vsoto v ta namen. Upati je, da se bo tudi med slovenskimi zdravniki našel mecen po zgledu Dr. Oražma, ki bi z večjim zneskom ali na drug način dejansko podprl našo davno željo in tako ustvaril vsaj ogrodje za zbiranje nadaljnih sredstev za zgraditev Doma. O kakšni ponudbi bivšega načelnika higijenskoga oddelka Dr. Štamparja mi ni ničesar znanega. Zdi pa se mi, da se pojma Zdravstveni dom in Zdravniški dom tu mešata. Ako bi bil dr. Štampar tudi obljubil državni prispevek, je to po mojem mnenju mogel storiti samo za Zdravstveni dom, ki je državna ustanova, ne pa za Zdravniški dom, ki služi predvsem privatni organizaciji. Po zgledu v drugih mestih se je namreč svoječasno govorilo o tem, naj se tudi v Ljubljani osnuje Zdravstveni dom, v katerem bi bile združene vse higijenske ustanove, ki se bavijo z ambulatornim pregledom bolnikov in zdravih, tako: šolska poliklinika, dispanzer za deco, posvetovalnica za matere, antituberkulozni dispanzer, antirabični oddelek etc. Zakaj ni prišo do realizacije, mi ni znano. Dr. V. Meršol, t. č. predsednik Slov. zdravn. društva v Ljubljani. Vprašanje štev. 4. Jeli tromboziranje ven pri varices nevarno in katera je najboljša metoda? Injekcije zoper varices sploh niso nevarne. Strah, ki ga je imela starejša generacija pred embolijo, je bil prazen, kar so dokazali številni uspehi. Mi injici-ramo 50% solno in 63% saldkorno raztopino. Manj kot 10 ccm. raztopine ne vbrizgamo. Pri injekcijah, ki jih delamo lahko ambulantno, moramo vpoštevati nekatere okolnosti: Pri pacijentili starih nad 50 let ne delamo injekcij, pri diabetes ne smemo vporabljati sladkorne raztopine, pri srčnih in ledvičnih boleznih jih opuščamo; pri nervoznih in močno občutljivih dajemo prednost sladkorni raztopini. Pri injekciji je želeti asistenco. Pacijent se vleže vznak, noga na kateri nameravamo trombozirati varix, visi navzdol, da se žile napno. Noge ne podvežemo pod kolenom, kakor nadleht pri kubitalnih injekcijah, ker žile vtonejo v splošni nabreklosti. Izberemo pripravno zavito žilo pod kolenom in vbodemo po desin-fekciji kože od strani (ne naravnost!) v žilo z fino, novo (!), srednje dolgo iglo; ako smo v žili, kaplja kri iz nje sunkoma ali če je igla že na brizgi, mora biti aspirirani krvni curek poln. Potem dvignemo nogo v višino nad kolkom, počakamo, da posplahnejo žile ali komprimiramo na obeh straneh vbodene žile, aspiriramo še enkrat, da se prepričamo, da smo še v žili in raztopino polagoma injiciramo. Injekciji solne raztopine sledi po kaki minuti močan krč, kar znači, da smo pravilno vbrizgali. Ce pa vdira raztopina zraven žile, nastane infiltrat, pri sladkorni raztopini ne boleč, brez posledic, pri solni pa čuti pacijent takoj po prvi kaplji močne bolečine, pozneje pa nastane nekroza, ki predstavlja zelo neljub incident za pacijenta in zdravnika ter traja 6 tednov. To nekrozo lahko preprečim® na ta način, da aspiriramo z brizgo vbrizgano količino in injiciramo 10—15 ccm iz vene cubit. vzete krvi, na to stovimo Burow. Začetnik naj rabi raje sladkorno raztopino. Vprašanje štev. 5. Lani so dobili češko-slovaški zdravniki v Pragi veličasten „Zdravniški dom“, letos bratje Srbi v Beogradu, v Zagreba se je za ustanovitev „Zdraviškega doma“ osnovalo posebno društvo. Zakaj je v Ljubljai zaostala ideja „Zdravniškega ozir. Zdravstveega doma“, namenjena proslavi 70 letici „Zdravniškega drušitva“, dasi je ponudil za tako stavbo bivši načelnik dr. A. Štampar državni prispevek ozir. prispevek iz Rockfellerjeve ustanove v znesku 5 milijonov dinarjev? Argus. Konec dihotomije. Danes končujemo z ugotovitvijo, da je zadnji čas doživela medicinska znanost pravo pravcato revolucijo. Doslej je obvladoval vse zdravniško mišljenje in delovanje naiven in kosmat materijalizem, ki priznava samo eno prasnov, eno substanco, le mrtvo materijo, a taji vsako dušo in dušno substanco ter odklanja posebno duševno življenje in znanost o duši (psihologijo). Materijalizem je celo iz medicine, iz človeškega telesa pregnal dušo in poizkusil razložiti vse pojave življenja, mišljenja, čustvovanja in stremljenja iz zakonov kemije in fizike, torej mrtve materije. Bolezen je smatral za lokalno okvaro telesne materije, celic in organov. Samo tisto zdravljenje mu je bilo pravilno, ki je odstranjevalo bolne dele iz telesa. Tako je v prvi vrsti svetovni nazor materijalizma med drugimi ugodnimi po-, goji (anestezija in asepsa) pospešil čudoviti razmah kirurgije, ki edina radikalno zdravi in z nožem izrezuje iz telesa bolno materijo do zadnjih korenin. Temu znanstvenemu materijalizmu se je pridružil še moralni materijalizem, ko so lakomni instinkti človeka spoznali, da je divje, vsevprek operirajoea kirurgija z visokimi honorarji najboljša konjunktura za hitro obogatenje. Tako se je zlasti po velikih mestih iz nagibov znanstvenega in moralnega materijalizma izvalil njegov naj-ogabnejši izrodek v obliki kirurškega piratstva in kirurške dihotomije. Grabežljivi kirurg-pirat je hotel hitro obogateti, razkošno živeti in se zabavati po svetovnih letoviščih. Ker pa je bilo za dobičkanosne operacije premalo bolnikov, se je spravil na zdrave ljudi na ta način, da jim je sugeriral vse mogoče bolezni, ki zahtevajo nujno in neodložljivo operacijo. Tako je baje neki kirurg izrezal večini ljudi svojega okoliša žolčne mehurje. Drug pirat je vsakemu premožnejšemu bolniku vsaj trikrat olajšal mošnjiček in izvršil pri moškem vsaj tri, pri ženski celo štiri operacije: prvo leto je operiral nos ali grlo, drugo leto hemeroide ali krčne žile, tretje leto slepiča, pri ženski četrto leto še maternico. Ker pa se je kirurgu-piratu še zdaj prepočasi množilo bogastvo, se je trgovsko zvezal s piratsko mislečimi praktičnimi zdravniki. Tako so nekateri praktični zdravniki po velikih mestih postali navadni agenti in priganjači kirurgov, ki so vsak dan operirali v sanatoriju po 5—4 bolnike s sijajnim uspehom, ker so pač operirali zdrave ljudi. Ponekod so priganjači postali tako nesramni, da jim je moral kirurg izplačevati celo po 2/3 honorarja. Brezvestna in brezsrčna piratska dihotomija je dosegla vrhunec tam, kjer sta pirata „zdravega“ bolnika operirala samo na videz in mu prerezala samo površno kožo, a zaračunala honorar za komplicirano operacijo v globini trebuha. Medtem je v znanosti teoretični materijalizem tako sramotno propadel, da nima več v svetovni filozofiji niti enega resnega zagovornika. Vsa filozofija se je vrnila zopet k dualizmu duše in telesa, ali pa celo k monizmu duha (spiritualizem) z zanikanjem materije. Novi veter je prezračil in razkužil tudi materij alis t i čil o medicino. V kirurgiji sta se postavila v obrambo podzavestne duše in psihoterapije zlasti dva nemška kirurga, prof. Bier in primarij Liek, oba odločna nasprotnika vsakega materijalizma. Zadnji je napisal proti piratski in materijalistični kirurgiji celo dve, široki javnosti namenjeni knjigi: „Zablode kirurgije“ (1929) in „Čudež v zdravilstvu“ (1950). Odlična kirurga sta pokrenila „konzervativno strujo“ v moderni kirurgiji z nastopnim principom: Pri vsaki bolezni se morajo najprej poizkusiti vse konservativne metode zdravljenja, na zadnje in kot zadnje sredstvo prihaja v poštev operacija. (Dr. F. D.) DNEVNE BELEŽKE ■k; Odlikovanja zdravnikov: Odlikovani so bili primariji celjske bolnice dr. Rajšp, dr. Emil Watzke ter dr. Franc Steinfelser, vsi z redom sv. Save IV. stopnje. Čestitamo! Premeščen je bil sanit. polk. dr. Matej Justin iz Ljubljane h komandi Šumadij-ske divizijske bolnice kot upravnik bolnice in diviz. sanit. referent. Naslov špecijalista za ftizeologijo je bil podeljen g. dr. Prodan Josip-u. Umrl je na otoku Veliki Lošinj znani zdravnik dr. Josip Simonič. Dne 4. julija t. 1. si je ogledala zdravilišče Golnik N j. V. kraljica Marija v spremstvu dvorne dame ge. Švrljuge in adjutanta ga. podpolk. Pogačnika. Njeno V. se je posebno zanimalo za novejše metode zdravljenja tuberkuloze, za načrt otroškega zdravilišča in sploh vse, kar je v zvezi s pobijanjem te bolezni, pri nas. Kongres Jugoslovenskega zdravniškega društva v Vrnjačkoj Banji. Sklenjeno je, da se letošnji kongres vrši dne 25., 26. in 27. septembra t. 1. Tovariški sestanek dne 24. septembra zvečer. Teme kongresa se tičejo, kakor je bilo že objavljeno, sledečih vprašanj: reforma medicinskega pouka, zdravljenje po naših zdraviliščih, terapevtska vrednost naših zdravilišč ter gospodarska organizacija j u g o s 1 o v. zdravnikov. Zanimive proste teme niso izključene. Predavatelji naj se javijo na naslov J. L. D.-a, Beograd, poštanska pregrada 510 do 25. julija t. 1. Da se omogoči tudi slabše situiranim tovarišem udeležba na kongresu, smo zaprosili za tri četrtinski popust na železnicah. Kongres je prav posebne važnosti radi aktualnih tem in praktične reorganizacije društva na osnovi novih pravil. Iz inozemskih univerz: Za naslednika vpokojenega prof. Eiselsberga je bil izvoljen njegov učenec prof. Ranzi, dosedaj prof. za kirur. v Innsbruck-u. Znani farmakolog Prof. H. H. M a y e r je bil imenovan častnim meščanom mesta Dunaj. Znameniti španski histolog Ramon-y Ca jal je dosegel začetkom maja t. 1. 80 let. Prof. d’A r s o n v a 1 je dosegel starostno mejo in je vsled tega prepustil stolico na pariški univerzi, na kateri so učili Laennec, Magendie in Bernard, svojemu nasledniku znanemu prof. Ch. Nicolle-u. V starosti 95 let je umrl dne 7. junija t. 1. amerikanski kirurg William Williams Keen, eden pijonirjev antiseptičnega zdravljenja ran v Ameriki. Estonska univerza v Tartu (Dorpat) praznuje 500 letnico svojega obstoja. Ustanovil jo je kralj Gustav Adolf dne 50. junija 1652. Ta univerza je imela prvi farmakološki institut na svetu. V Varšavi so posvetili raddjološki zavod v navzočnosti gospe Curie-Skladow-ska. Zavod nosi ime slavne učenjakinje. Znana bolnica rdečega križa na Dunaju „Rudolf inerha u s“, je bila pred 50 leti ustanovljena po Th. Billrothu. 100-etnico svojega obstoja praznuje ta mesec British medical Association. Isti jubilej praznuje obenem British medical Journal. V Angliji izdaja država letno na podporah za raziskavanje raka več kot pol drugi milijon dinarjev. V Združenih Državah je umrlo tekom leta 1951. 2952 zdravnikov. Povprečna njihova starost je bila 65-8 let. Najštevilnejši so bili kot vzrok smrti bolezni srca (1065), arteroskleroza (552), možganska kap (542), pneumonije (512), ledvične bolezni (257), rak (256), medtem ko pride tuberkuloza z 65 slučaji šele za prometnimi nezgodami (71). Samomorov med zdravniki je bilo 64. Število leproznih na svetu je po letnem poročilu angleškega društva za pobijanje lepre ogromno. Samo za britanski imperij se ceni njih število na 1 do 2 milijona, za cel svet celo na 5 do 10 milijonov. Senatu Združenih držav Amerike je bil predložen osnutek zakona, po katerem bi se dovolilo točenje lahkega piva: Osnutek je bil z ogromno večino odklonjen. V Brnu se vrši od 20. do 26. septembra t. 1. mednarodni kongres za seksualno reformo na znanstveni podlagi. Informacije daje dr. Jos. Weisskopf, Brno XII. 5. nadaljevalni tečaj za zdravnike na Golniku se vrši od 21. do 2?. avgusta t. 1. Prijave do najkasneje 15. avgusta t. 1. Illllffi' REFERATI m ■ Srpski Arhiv za celokupno lekarstvo. God. XXXIV. Januarska štev. 1952. Prof. K. Todorovič, Specifične in nespecifične metode lečenja crvenog vetra. Novi pogledi na mehanizam nastajanja in lečenje ove bolesti. Streptokokni antivirus u terapiji erizipela. Y daljšem uvodu našteva prof. Todorovič ves historijat terapije in opisuje podrobno visa kemična, biološka in fizikalna sredstva, ki so bila upoštevana pri zdravljenju erysipela, odkar je Fehleisen leta 1882 proglasil posebnega streptokoka za vzročnika šena. Ker vemo, da je šen streptokokna infekcija, pri kateri se klica lokalizira v limfnih kapilarah in limfnih žilali kože, omenja avtor podrobno delo prof. Besredke o lokalni imuniteti: 1. pridobljena imuniteta ni brezpogojno vezana na prisotnost protiteles, 2, lokalni imunizaciji ni treba izzvati samo lokalne, ampak često tudi splošno imuniteto. Besredkov „antivirus“ je stvarno filtrat bujonske streptokokove kulture, ki je stala 8 do 10 dni v termostatu. Pri poizkusih na živalih je Besredka opažal največjo zaščitno moč že po 24 urah, tedaj, kadar je apliciral antivirus v formi obkladka na kožo, kateri je preje izpulil dlake. Aintivirusova terapija je v bistvu vakcinoterapija, katera ima nalogo, da zasiti afiniteto občutljivih, še ne obolelih stanic, da jih desenzibilizira in da jim odvzame sposobnost reagiranja na viruletne klice. Besredkina koncepcija vakcinoterapije kot zdravilnega faktorja je torej povsem originalna. Prof. Todorovič je prvotno apliciral Besredkin antivirus pri šenu na licu perkutano v obliki obkladkov. Efekt pravi, ni bil boljši od drugih navadnih sredstev (jod-tinkture, 20%-nega kamforovega olja, Burowa itd.). Zato je začel z intradermalnimi injekcijami po 0-10 Besredkinega antivirusa 4 cm od roba šena v razdalji od 1 do 34 cm. Opažal je, da se šen počasneje širi preko tega umetno postavljenega plota. Navaja podrobno šest slučajev in prilaga 22 posnetkov. Yasojevié Stevan i Frajdenfeld Pavle (II. medicinska klinika prof. Antiča), Odnos izmed ju diabetes melitusa i plućne tuberkuloze. Avtorja po obširnem razmotrivanju in navajanju literature podrobno opisujeta tri (!) slučaje z njihove klinike, ki so kljub primerni terapiji (insulin, dijeta in pneumothorax [dva slučaja] vsi letalno končali. Izkustva, ki sta jih zadobila avtorja, ne zadoščajo še za končno veljavno podajanje mnenja tega problema, ki v enaki meri zanima i ftizeologe i interniste. Pri pregledu večjega števila sličnih slučajev bi verjetno avtorja prišla do zaključka, da njuno pesimistično stališče ni upravičeno. Tudi mnenju, da je treba zdraviti bolnike s sladkorno boleznijo ambulantno v posebnih dispanzerijh, se ne moremo pridružiti. Siineum Jeger-Lovčevič, sanitetni major, šef II. odseka unut. oddelj. Gl. voj. boln., Jedan (!) slučaj anemije gravis lečene uspešno preparatima Hemostra i Arsylen. Člankar na podlagi opisanega slučaja srečno ozdravljene anemije z omenjenima preparatoma tvrdke „Roche“, ista priporoča. Naša terminologija. Prof. A. Kostič se zavzema za izraz semnik-testis v analogiji jajnik-ovarium. Februarska števika 1932. Petar N. Martinović, biolog Cent. hig. zav. Beograd, Kultura tkiva in vitro kao naučna metoda i njenom priinenom postignuti rezultati u biologiji i medicini. Obširni članek, zanimiv tudi za naravoslovno mislečega zdravnika, zasluži, da ga prečitamo v originalu. Prof. Milovan Milovanovič. Kadaverozna adipozna embolija. Avtor skuša na podlagi bogatega sodno medicinskega materijala dokazati, da je Westenhófferjeva trditev iz leta 1902, o postmoralno nastali mastni emboliji, netočna. Kljub dolgoletni debati pro in contra se znanstveni svet še ni odločil popolnoma zanikati Westenhófferjeva tolmačenja. Pisec je že leta 1929 na podlagi eksperimentalnih študij na živalih prišel do sledečega zaključka: Nemogoče je po prestanku krvne cirkulacije z eksperimentalnim gnitjem izzvati mastno embotijo v pljučih še celo takrat ne, kadar spravimo namenoma po smrti v žile mastno substanco. Sedaj proučava avtor ponovno to vprašanje na podlagi avtopsije. Preiskal je trupla 67 utopljencev na mastno embolijo v pljučih. Od teh je bilo 21 svežih in 46 že močno gnilih trupel. Pri večini preiskanih pljuč, kjer je histološko našel intravaskularno mast, je mogel dokazati vitalno nastajanje embolije. Temu nasproti pa niti eno dejstvo ni govorilo za tzv. kadaverozno mastno embolijo. Prof. Lazar Stanojevič, Beograd. Letimičan pregled posledica epidemičnog encefalitisa i vojska. Zdravniki, pijte in priporočajte „kavo H a g44 Profesor opozarja predvsem vojaške zdravnike na posledice kronične ence-falitide ter navaja par psihi j-atrieno prav zanimivih slučajev tzv. larviranega kroničnega parkinzonizma, ki jih je opažal v naši vojski. Andra Nikolič i Isak Alfandari (Nerv.no odel. obč. drž. boln., Beograd), Prilog proučavanju tumora malog mozga. Avtorja navajata štiri lastne slučaje tumorjev malega mozga. Uspeh zdravljenja ni zadovoljiv, ker naša država še ni tako srečna, da bi posedovala posebni neuro-kirurgični center, kjer bi se neurološki, otološki, oftalmološki, rentgeno-loški izvid in kirurgično zdravljenje koncentriralo v eno. Z veseljem čitamo popise bolezni, ki zaključujejo s točno topografsko diagnozo. Stojan Grgurov, gradski lekar, Sombor, Trychocephalus dispar kod školske dece. Po kratkem uvodu iz morfologije in patologije tega zajedalca, opisuje pisec svoja lastna opažanja. Preiskal je 1718 blat šolskih otrok na parazite. Pri tem je našel 706-krat jajčeca trych. dispara (41\10%), 40 krat je našel druge zaje-dalce: oxyuris 20-krat (1-16%), Hymenolepsis nana 11-krat (0-64%), Ascaris lumbr. 9-krat (0-52%). Prišel je do zanimivih zaključkov: pri mlajših otrocih je bil odstotek večji kot pri starejših, na kmetih zopet večji kot v mestu, pri dečkih večji kot pri deklicah. Kliničnih znakov pri inficiranih otrocih ni nikjer našel. Ker je omenjeni parasit zelo nedostopen vsakršnemu zdravljenju, polaga avtor večjo važnost na profilakso, ki obstoji v prvi vrsti v navajanju otrok k čistosti rok in telesa. Izraža sumnjo, da je v različnih krajih naše države ta zajedalec različno razširjen. Kolikor je referentu znano, so prilike v Ljubljani procentualno povsem drugačne. Začudo malo razširjen je v Somboru ascaris lumbr. (0-52%!), ki velja vendar za najobičajnega parazita človeškega črevesja. Čudno, da avtor nikdar ni našel mešane infekcije ascar. in trychoceph., kar je v Ljubljani navadna stvar. Dr. Grgurov je mnenja, da bi Centi', hig. zavod moral zbrati tozadevni statistični materijal iz vseh krajev naše države. Dragutin Herman, Subotica, O pluriglandulamoj sklerozi endokrinih žlezda. Pisec opisuje redek slučaj iz svoje prakse: kombinacija Addisonove, Base-dowove in Frohlichove bolezni. Ne omenja pa ničesar o terapiji in nadaljni usodi svoje pacijentke. Vladislav M. Bogdanovič (Englesko-jugosl. dečja bolnica, Beograd), Iskustva o vigantolu (sa 292 slučajeva). Aleksandar Stajic, Beograd, Dva slučaja hloroze i lečenja gvoždjem i Arsylen „Roche“. M a r č e v a številka 1952. Miodrag S. Vračevič (šef drž. antitub. disp. u Beogradu), Jedan pogled na infekciju i razvitak plućne tuberkuloze. Po kratkem bakteriološko epidemiološkem uvodu razlaga avtor kratko in jedrnato današnje stanje proučavanja o postanku in razvijanju pljučne tuberkuloze. Posebno se podrobno peča s problemom ranega infiltrata, ki je že par let sem predmet živahne diskusije med ftizeologi, rentgenologi in patologi. Članek vsebuje obilo gradiva. Priloženi radiogrami žalibog niso dobro reproducirani. Mladen Vašič, O etiologiji kod istodobnog raka i tuberkuloze u plućima. Milan Smokvina, Bronhografija kao diagnostička metoda uopće a napose kod bronhijalne stenoze. Oba članka iz cent. renig. instiut. v Zagrebu sta zelo obširna in zanimiva. Dr. Lazar Ristič (lil. med. klin. Beograd), Lečenje fibronozne pneumonije kalcium-digalenom. Pisec je preizkusil Sovadin-ovo metodo zdravljenja lobarne pneumonije z mtravinoznimi injekcijami kalcija in digalena, jo izpopolnil s tem, da ji je dodal (farmakološko popolnoma utemeljeno) še glukozo. Navaja več slučajev. Miloš T. Simovič (primar, lekar, ortoped, odel. obče drž. bolnice u Beogradu), Jedan slučaj Klippel-Feilovih malformacija. Kazuistični prilog k omenjeni malformaciji, ki je v tem slučaju obstojala iz cervikalnega rebra ter sinostoze drugega, tretjega, četrtega, šestega in sedmega zadnjega loka vratnih vretenc. Peti arcus post. pa sploh manjka. Branislav Gadjanski, Valjevo. Exostosis multiplex cartilagínea. Deforinitas Madelung. Ortopedsko zanimiva obogatitev v spoznavanju teh redkih obolenj. Dr. M. Karlin. Aprilska številka 1932. Čed. Djurdjevič, Beograd, Za jedmi južnoslovensku medicinsku terminologiju. Prof. Laza Stanojevič, Beograd, Pitanje nistagma u toku tabes dorsalisa. Pisec tega članka analizira posebno obliko nistagma pri 44 letnem tabeti-čarju, ki pravzaprav ne spada med klinične znake tabifamnega obolenja. V tem slučaju misli na elektivno bilateralno obolenje v vestibularnem sistemu. Kot nevrologa E. Redlich in Kroll, misli tudi pisec na degenerativni proces v Deiter-sovem jedru. Prof. K. Todorovič i g-dica Draga Trpkovič, Beograd, Nešto o trihinozi. (Povodom jednog utvrđenog slučaja ove bolesti na infektivnoj klinici), Avtor analizira v tem članku klinični izvid za trihinozo zbolele 26 letne bolnice. Histološki pregled izrezanega delca iz tricepsove mišice je potrdil klinično dijagnozo. Govori še o genezi in terapiji te bolezni. Borivoje Mih. Djordjević, (Sa I. int. klin. med. fak. u Beogradu. Direktor prof. dr. A. Ignjatovski), Prilog ranoj dijagnozi Aortita. Na podlagi svojega dvoletnega opažanja, kliničnega kot rentgenološkega, je prišel avtor do sledečih zaključkov: Prsni koš spremeni obliko, če dvignemo roki nad glavo; zgornji del se zoži, spodnji malo razširi. Spremembe vidimo rentgenološko tudi na lisi aorte, ki je v tem slučaju ožja in daljša. Tako slišimo včasih na aorti sistoličen šum radi že omenjene spremembe, če se pridruži še k tej hrapavost sten in gotova razdražljivost arterijelnega ožilja. Ta šum je odkril prvi prof. Sirotinjin. Je dij agnostičnega pomena pri prvih arterijosklero-tičnih spremembah. Milivoje Dimitrijevič, (Bolnički kirurg — Požarevac), O puerperalnoj eklampsiji. Luka Ristič, (Šef odelenja bolnice, Beograd). Prilog poznavanju evolucije raka kože. Doc. Dr. B. M. Stanojevič i Dr. D. Kadnion, asistent, (L int. klin. prof. Dr. A. Ignjatovski), Klinička primena hepatolienografije. Maj — junijska številka 1932. Spomenica prof. Djordja Joannoviča. Dr. Momčilo K. Ivkovič, U mesto predgovora. Uvodna beseda spomenice v posvetilo spominu pokojnega prof. Djordja Joanoviča. Prof. Dr. Rudolf Kimla (Praha), O zavapnenju fetusovih žil za časa intraute-rinega življenja. (O vápnéní cévstva plodu za života nitrodeložniho). Avtor navaja slučaj zavapnelosti žil pri 9 mesečnem plodu. Je 6. doslej publicirani slučaj. Pridruži se k petim, ki so jih že preje opisali Durante, Surbeck, Ballantyne, Forrer in Iff. V tem slučaju in njegovi primerjavi z navedenimi petimi vidi avtor specifično obolenje s specifičnimi histološkimi spremembami. Obolenje nastopi za časa imtrauterinega življenja. V odvodnicah zavapni medija, sekundarno intimna. V adventiciji zavapnijo vasa vasorum. Morfološko sličijo omenjene spremembe izazvanim eksperimentalno na živalih z ergosterinom. Neznana je kavzalna geneza obolenja. Prof. Dr. R. Kraus, general, direktor saniteta i direktor bakteriološkog instituta. Santjago de Čili, Utisci i opažanja o higijenskim prilikama, mikrobiološkim istraživanjima i epidemiologiji u Sjedinjenim državama Severne Amerike. Članek bo zaradi svojega špecijalnega obiležja posebno dobrodošel higi-jeničarju. Prof. Dr. K. Landsteiner i Dr. Ph. Levine, (New. York, Rockefellerov institut), Najnoviji radovi o serološkim svojstvima čovječje krvi. Prof. dr. Ernst P. Pick, Wien, O selektivni vezavi vode v tkivih in njeni sprostitvi iz slednjih, (Über selektive Wasserbindung und Wasserentbindung). Pri matnah v izmeni vode je iskala medicina do nedavna vzroka le v spremenjenih ozmotičnih ali pa hidrodinamičnih silah. Klinika in eksperimentalna patologija ste pa odkrili, da gotove motne v izmeni vode ne zavisijo samo od omenjenih dveh sil. O tem slučaju so na delu nervni in hormonalni impulzi. Gotovi hormoni hipofize vrše v vezi z vegetativnimi centri diencefala funkcijo do nedavna še nepoznane centralne regulacije v izmeni vode. Ta centralna regulacija je selektivna. Funkcionalne motne v zadešnji poli hipofize povzroče specifično motno v izmeni vode, ki preneha po aplikaciji hipofiznih preparatov iz omenjene poli. Isto velja za prednjo pol navedene žleze. To delovanje je torej selektivno. Hormonalnim motnam v izmeni vode sličijo anomalije v izmeni vode pri gotovih avitaminozah. So tudi specifične in zavisijo od delovanja gotovega vitamina. Primanjkljaj A-vitamina zavre mladostni organizem v rasti in osuši rožp-nieo (očesno). Ta pojav izgine ob zadostni količini omenjenega vitamina na izmeno vode. (Dalje prih.) Radi raznih tehničnih zaprek pri OUZD v Ljubljani je bilo nemogoče, že sedaj izdati obljubljeno jubilejno številko Zdr. V. Radi tega pa se je zakasnela tudi 4. številka, kar naj naši čitatelji blagohotno oprostijo. Prihodnja številka bo vsekakor izšla kot jubilejna številka OUZD v Ljubljani. Kolegi! ?0 letnica slovenskega zdravniškega društva se bliža. Vsi na delo, da bo slavnostna številka Zdr. V. čim lepša in zanimivejša. Tej številki je priložena prošnja za denarno pomoč Vestniku, obenem s poštno položnico. Tovariši, podpirajte svoje edino znanstveno glasilo, ki se brez pomoči vseh ne more razvijati. Vsak najmanjši prispevek je dobrodošel! Urednik in izdajatelj: Dr. R. Neubauer — Golnik. Tiskajo: J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš. Pulfrich Photometer za kolorimetrična in analitična dela, za določevanje Cholesterina, sečne kisline, bilirubina, Urobilina, Uro-bilinogena, Rhodana, Acetona, skupnega in organskega fosfora, za fotometrično merjenje motnosti za določevanje poteka in jakosti seroloških motnih reakcij, Syphilimtrija po Vernes-u, določevanje raztopine rdečih krvnih telesc in določevanje nefe-lometričnih koncentracij. Merjenje barve seča in seruma. Prospekti kakor tudi podrobne informacije brezplačno pri: Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: M. PAVLOVIČ - BEOGRAD IVIil. Draškoviča (Sremska) ulica 9 - Telefon 23.500 V perkutani terapiji revmatizma ima odlične uspehe Limosal - Kaštel (20°/o mast borilnega estra salicilne kisline) Koža ga jako hitro rezorbira in on razpada v salicilno kislino in borneol. Pol ure po vdrgne-nju se salicilna kislina že lahko dokaže v urinu. Pri limosalu ni nikakih škodljivih pojavov niti neugodnega močnega vonja. Zavitki: 20%-no mazilo v tubah po 20 in 50gr ter kot Limosalum purum za recepturo. Limosal ne vmaže perila. Indikacije: Akutni in kronični revmatizem zglobov in mišic, lumbago, omalgia, torticollis, vnetje kit in kitnih ovojnic, pleuritis, pericarditis, neu-ralgije, ischias, razne neuritide itd. „KAŠTEL Arsotonin - Kaste! (methyldinatrijski arsenat). Organični arsenovi spoj za injekcije. Injekcije so povsem nebo eče. Uspeh je odličen. Škodljivih pojavov ni. Injekcije: Razne anemije, tuberkuloza, malaria, rekonvelscenca itd. Arsotonin tablete Kaštel. (1 tableta vsebuje 0*003 gr kacijevegd mathylarsinata). Arsotonin tablete se rabijo za nadaljevanje zdravljenja z Arsotonin injekcijami. Tablete imajo ugoden ukus ter ne povzročajo nikakih neugodnosti od strani želodca. Za vi tki: Original škat-ljice z 75 tabletami. Doziranje: Po priloženi shemi 1-9 tablet. Arsotonin se lahko predpisuje tudi otrokom. Arsotonin se lahko kombinira z železom, pri čemur se rabi: Arsotonin-tablete c. ferro „Kaštel“ (1 tableta vsebuje 003 gr kalcijevega methylarsenata in 0 03 gr ferrum hydrogen, reduct. — Domači preparati so poceni. d. d., Zagreb 3, kolodvor Sava Priporoča se SISAČKA MINERALNA VODA in novo celo leto Odprto S SISAČKO JODOVO KOPALIŠČE Zahtevajte brezplačne cenike in prospekte — Lastnik podjetja: P. TESLEČ, SISAK j CMINOFERRIH Vinum chinae ferraatum cum et sine arseno I Piliiiae