VESTNIK J šolske družbe ^ sv. Cirila in Metoda : , , t ■ v Ljubljani. XII., XIIU(IV. la XV. Lflgč- i—.——v—>----------1 Izdalo in založilo vodstvo. V IidUBLidflNI. Tisk J. Blnsnlkovih naslednikov. ■ LEKARJA 9 Ficcoli - ja v Ljubljani. I Dol/iva sev lekarnah VESTNIK šolske druž be sv. Cirila in JVIetoda v Ljubljani. XII., XIII., XIV. In XV. Povodom XIII. redne velike skupščine v Ribnici dne 11. avgusta 1898., XIV. redne velike skupščine na Vrhniki dne 3, avgusta 1899., XV. redne velike skupščine v Radovljici dne 1. avgusta 1900, in XVI. redne velike skupščine v Mariboru dne 8. avgusta 1901. Izdalo in založilo vodstvo. V LJUBLJANI. Tisk J. Elaer.ikcvih nasteanUiov. OSOJ. V%r? ? e $ V^(na V5/ Družbe sv. Cirila in Metoda redna XIII. velika skupščina dne 11. avgusta 1898. 1. v Ribnici. I. Predvečer, 10. avgusta, se je sestala na Ferlinčevem vrtu v Ljubljani v obilnem številu odlična družba rodoljubkinj in rodoljubov. Prvomestnik Tomo Županje pozdravil imenom družbe sv. Cirila iu Metoda navzočnike. Ta pozdrav in izborno petje naši družbi posebno naklonjenega «1. ..Slovenskega trgovskega pevskega društva*' je pospešilo v obilni meri živahno zabavo med čč. gosti. Ob tej ugodni priliki so prodajale čč. dame „Šen-klavško-frančiškanske ženske podružnice** v družbin prid jako okusno izdelane zaponke. II. Dne 11. avgusta ob (Pio uri zjutraj so se odpeljali skupščinarji okrašeni z narodnimi znamenji proti Ribnici. Pridruževali so se jim še drugi na postajali do Ribnice. Največji prirastek je bil v l* Velikih Laščah. Ondotne zavedne narodnjakinje so na kolodvoru med pokanjem topičev z živahnimi živio-klici pozdravile skupščinarje ter se potem, ko so jih obdarovale s šopki, odpeljale ž njimi v Ribnico. Ko se ustavi vlak na ribniškem kolodvoru, zasvirala je črnomeljska godba pozdrav skupščinarjera. Topiči so zagrmeli, in godbi ob levici postavljeni zastopi: gasilna društva iz Ribnice, Dolenje Vasi in Loškega Potoka, pevsko društvo „(ilas,‘ iz Sodražice, pevsko društvo „Tabor“ iz Loškega Potoka, ribniška »Čitalnica", ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ter mnogo ribniške inteligeneije so dali duška svojim čutilom s ponavljajočimi živio-in dobro-došli-klici. Predsednik ribniške moške podružnico dekan Frančišek Dolinar in predsednica novo vstanov-ljene ribniške ženske podružnic« gospa Marija C run* tarjova sta pozdravila skupščinarje na kolodvoru. Pred kolodvorom je stal slavolok z napisoma: »Pozdrav cvetu naroda 1“ in na drugi strani: ,.ža dom in rod na delo!“ Tu je čakal ribniški župan dr. Teodor Rudež z občinskim odborom, velik zbor belo oblečenih deklic, gospic in deklet v narodni noši s pečami na glavah in ob obeh straneh ceste mnogobrojno občinstvo. Župan dr. Teodor Rudež je pozdravil gosto imenom trške občine. V’ imenu tukajšnjega narodnega ženstva je govorila gospica Kuža Lukanova in poklonila prvomestniku krasen šopek. Prvomestnik Tomo Z u p a 11 se je vsem tem posameznim pozdravnikom zahvalil iz srca mu prišlo besedo. III. Ko so po prvomestnikovi zahvali okitile vrle Ribničanke skupščinarje s šopki, podal se je veličasten sprevod s črnomeljsko godbo na čelu med pokanjem topičev po okusno okrašenem trgu k Božji službi, katero je daroval v dekanijski cerkvi ob 10. uri dekan Frančišek Dolinar za mrtve in žive družbenike. Pri sv. maši je prav dobro pel domači cerkveni zbor. Omeniti nam je še vsakemu skupščinarju pozornost vzbujajočega slavoloka pred hišo posestnika Matka Arko. Na njem so bile vse vrste lesenih izdelkov, kakor je nareja prebivalstvo ribniške dolino. Zložena pa je bila ta roba tako, da je ostal slehrni kos nepokvarjen. Iz sredine slavoloka je viselo rešeto, na katerem sta bila napisa: „Za roda rast in doma čast!“ ter ,.Z edino družino Cirila-Metoda Bog!“ IV. Po sv. maši ob 11. uri se jo pričelo zborovanje na vrtu Arkove gostilne. Na odru je bilo zbrano družbino vodstvo in povabljenci. Prvomestnik Tomo Zupan otvori skupščino s tem nagovorom: Slavna XIII. včlika skupščina v Ribnici! V trinajsto že stopa to uro naše družbo vodstvo pred porotništvo slovenskega razumništva. Ne enkrat ni bila ob naših glavnih skupščinah neomenjena slovenska nesloga ta mora-tlačiteljica slovenskega napredka vseh teh že dolgih let, kar se trudi za slovensko šolstvo družba sv. Cirila in Metoda. Danes naj bi bil torej jaz v trinajsto k slovenski slogi klicar. — A trinajsta številka — sicer nesrečna številka — je naši veliki skupščini v Ribnici srečna postala. Nič več mi ni pozvanjati danes kranjskemu poprej razdvojenemu Slovenstvu zvonom-sva-rilcem. „Concordia edinost!" Zedinili smo se bili namreč čez noč. Po takem uresničenem brat olj ubji smo torej danes zopet v dejanji kristi-janje. Združili pa smo se tako, da je prenašati pripravljen druzega drug — akopram ne bi bil v nebistvenih stvareh slednji posameznik popolnoma tistih misli in tistih nazorov. To veliko prerojenje je sosebno še naši družbi živenjskega pomena. — Vsak Vas, častiti, ve — kako so je, svoje stalo npoznavajoč, trudila uprav naša družba, naj bi vsa ta huda leta slovenskemu narodu dokazala nerazdvojonim svojim glavnim odborom: da je edinost mogoča, da je edinost, Če se le hoče, c e 1 o p r a v I a h k o m n g o č a. Zato v očigled temu srečnemu prorojenju kličem — čč. skupščinarji — vsem Vam, došlim od daleč in od blizu: Bog Vas živi — Bog Vas živi od slej nikdar več razdvojene — Bog Vas živi na poprišči slovenske šole! Prvomestnik Tomo Zupan konstatuje na to sklepčnost velike skupščine glasom § 15. glavnih drnžbinih pravil ter pozove takoj, ker ni bilo vladnega zastopnika navzočnega, glavnega tajnika župnika Antona Žlogar, da prebere zglašene in navzoČne delegate pri XIII. veliki skupščini. V. Vodstveni tajnik Anton Žlogar predlaga, da naj se branje zglašenih skupščinarjev opusti, ker se v to brez potrebe porabi mnogo časa. Soglasno sprejeto. Glasom S družbinih pravil pozove prvo-mestnik glavnega tajnika Antona Žlogar, naj bi prebral vodstveno poročilo od XII. redne skupščine v Škofji Loki, dne 5. avgusta 1897, pa do danes. Glavni tajnik se odzove ter bere: Izvestje tajništva za XIII. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici na Dolenjskem V četrtek dne 11. aVgusta 1898. V e 1 e s 1 a v n n skupščina! NedavnO je pisal slovenski časnik („Uosp.“ št. 30. 1808) naslednje: „tfal, da šo dandanes, v prosvetljenem 19. stoletju šole niso povsod urejene po načelih zdrave pameti. To obžalovanje velja tudi za nas. Pri nas je prvo načelo germanizacija (deloma pa italijanizacija), in temu načelu klanjati se morajo vsa druga. Kako pogubno jo to načelo, dokazujejo nam najjasnejše šole o b naši h n a r o d n i h m e j a h. Skrb za nemščino privedla je na meji odločilne osebe do take nespameti, da so tam ustanovljene za slovensko deco popolnoma nemške šolo... Take šole so zavornice napredka . . . Otroci se mučijo z nemščino.. . zaprta jim je nuduljna pot do omike... Take šole slabo uplivajo v moralnem obziru. Otrok postane duševno len . . . To je prvi korak k nravni pokvarjenosti ... Obmejne ponemčevalnice so tudi učilišča nravne pokvarjenosti .... Taka vališča j a n ičarstva, nespameti in pokvarjenosti morajo izginiti in na njih mesto stopiti učilišča omike in napredka!“ Tako časnik. Tacega prepričanja so po obmejnih krajih tisti rodoljubi, kateri živč v ožji dotiki z narodom, osobito s šolsko mladežjo in opazujejo nje hiranje v duševnem in nravnem obziru. A glejte, čč. zborovalci, da bi se odstranilo to zlo, da bi se preprečile nakane naših nasprotnikov, ki v resnici zavirajo sleherni napredek naše mladeži, to prevažno nalogo je prevzela naša družba sv. Cirila in Metoda. Kar so posamniki živo čutili in kot nujno nasvetovali, to si je ona osvojila in besede prestavila v dejanja. Naša družba pozitivno deluje v prospeh slovenskega šolstva v že 13. leto. To čutijo tudi naši nasprotniki Nemci in Lahi, zato ovirajo njeno delovanje, kjer- in kakorkoli le morejo. A ker se naša družba vselej in povsod drži zakonitih mej, zato jej ne morejo do živega. V’ tej dobi je že po raznih krajih postavila v svojih šolskih zavodih čvrste trdnjave, v katerih se zbira in ščiti s 1 o v e n s k a m 1 a d e ž proti napadom brezobzirnih nasprotnikov, ki jej hotč zavdati narodno smrt liki Turčinu. ki je nekedaj naših pradedov otroke trgal materam z naročja ter jih grozovito moril. Da te trdnjave ne razpadejo in da se še nove postavijo ondi, kjer preti sovražni napad na naše ozemlje, to je in mora biti skrb naše družbe. Da je bila ona doslej zvesta tej svoji nalogi, utegnete se nveriti, ako sledite kaj časa vodstvenemu izvestitelju, ki vam vsaj v glavnih potezah obriše družbino delovanje v minoli upravni dobi od lanske velike skupščine. Uodstvene seje. Lansko veliko skupščino je sprejela v svoje okrilje pisana Škofja Loku na Gorenjskem, katera je svojemu pridevku zvesto skupščinarjc vsestransko uprav obsipala z dokazi svojo požrtvovalnosti in rodoljubnosti. Njenemu dičuemu zastopu in vsemu meščanstvu še opetovano zahvalo! V ondotnem zborovanju so bili v družbino vodstvo poklicani praviloma izstopivši prešnji člani: ces. svetnik Ivan Murnik, gimnaz. profesor Dr. Ivan Svetina, stolni kanonik Andrej Zamojic in mesto Dr. .los. Vošnjak-a, kateri vsled svoje preselitve v ožo štajersko domovino zopetno izvolitve ni mogel prevzeti, pa gimn. profesor Davorin Petelin. V nadzorstvo in razsod-ništvo so bili izvoljeni vsi prejšnji člani. Pri tem smemo omenjati te okoliščine, da razsodništvo do sedaj še ni imelo nikacega opravka, ker v drnžbinem vodstvu vlada najlepša harmonija. — Došlo vlogo so so reševale deloma upravnim potom, deloma in sicer v vseh važnih zadevah — v vodstvenih sejali, katerih je bilo v zadnji upravni dobi sedem, in sicer: prva letošnja ali zaporedna ('III. dne 7. septembra 1897, v kateri se je vodstvo v zmislu § 18. glavnih družbinih pravil konstituiralo kakor prejšnja leta ter so vsi dosedanji upravitelji zopet drage volje sprejeli svoje posle. CIV. seja je bila dne 13. oktobra; CV. dne 15. decembra 1897; GVI. dne 16. februvarija 1898; OVII. dne 30. marca; CVI1I. 18. junija; ('IX. dne 23. junija 1898. — Došlo in rešilo se je v tej upravni dobi 342 ulog; 285 ku-rentnim potom, 57 pa glasom vodstvenih sklepov. Tu sem pa niso prišteta razna pojasnila in vprašanja okrog 200, in pa izkazi družbinega blagajništva, ki se vodijo posebej. Vloge, na katere se lahko odgovarja upravnim potom, bile so rešene tekom treh dni po prejetju, ostale pa gotovo tekom osmih dni po vodstveni seji. Iz tega čč. skupščinarji lehko sklepajo, da je vodstvu ogromnega dela, a da si prizadeva čestite društvenike čem prej mogoče zadovoljiti. 0 podružnicah. Glavni steber naši družbi so njene podružnice, so posejane na vsoh važnejših krajih naše mile domovine. V zadnji dobi so prirasti« in sicer: tek. št. 135. podružnica za Gorje in okolico, 136. ženska podružnica za Maribor in okolico in 137. ženska podružnica za Ribnico in okolico; snuje se ženska podružnica za Ruše in okolico na Štajarskera. Veselejše pa je število novih pokroviteljev, ki so se uvrstili obstoječim podružnicam, in sicer: tek. št. 225. Ženska podružnica v Škofji Loki št. II. v trajni spomin na lansko skupščino; št. 226. Rodbina Lovro Verbičeva v hvaležni spomin ob očetovi smrti z uplačilom 200 gld. po zastopniku g. Josipu Verbič, posestniku v Borovnici. Št. 227. ^Rodoljubi Lokovški-1 po zastopnici gospej Mariji Muha. Št. 228. Ženska podružnica v Logatci št. II. Št. 229. Podružnica Kropa-Kamenogorica-Dobrava št. III. Št. 230. Ženska podružnica za Cerknico in okolico. Št. 231. „Litijske Slovenke" po zastopniku c. kr. notarju podpredsedniku Luki Svetec. Št. 232. Ženska podružnica Sežana št. VI. po zastopnici gospici Antoniji Drufovki. Št. 233. Gospa posestnica Ivana Acceto. Št. 234. Šeuklavško-frančiškanska ženska podružnica v Ljubljani št. I. po zastopnici gospej Mariji pl. dr. Bleiweis-Trsteniški. Št. 235. Ista št. II. po zastopnici gospej Juliji dr. Ferjančič-evi. Št. 236. Ista št. III. po zastopnici gospej Ani Lah-ovi. Št. 237. Ista št. IV. po zastopnici gospej Mariji dr. županč-evi. Št. 238. Posojilnica Vitanje na Štajarskem. Št. 239. Ženska podružnica za Kamenik št. II. Št. 240. Ženska podružnica za Ribnico in okolico. Št. 241. Moška podružnica za Ribnico in okolico. Št. 242. gospa tovarnarjeva soproga Franja Velkovrh v spomin 50 letnice cesarjevega vladanja. Vsi ti novi pokrovitelji (lo incl. št. 238. so že natisnem po abecednem redu v »Vestniku’1 1. 1898. Do 1. avgusta 1898 šteje naša družba: 81 mešanih, 24 moških in 29 ženskih, vkup torej 134 podružnic z 11.215 člani. I)a se dosežejo tudi denarni uspehi, prirejale so podružnice koncerte in druge primerne zabave ter poučne shode. Kolikor je vodstvo izeznalo, imele so poleg svojih občnih zborov veselice ali poučno-zabavne shode naslednje podružnice: »Gorenjska Dolina" v Kranjski Gori, ženska podružnica Stari Trg, ženska podružnica Logatec, moška podružnica Ormož, ženska podružnica Rojan pri Trstu, podružnica Kropa-Kamenagorica-Dobrava, Šentpeterska moška in ženska podružnica v Ljubljani, ženska podružnica v Trstu 4 krat, ženska podružnica v Cerknici, izvanakadeiniška podružnica v Gradcu, podružnica v Šiški, akademišha podružnica v Gradcu 3 krat, moška podružnica v Mariboru, podružnica v Kotmarivesi, Šenklavško-frančiškanska ženska podružnica v Ljubljani, podružnica Ziljska Bistrica in župnija Vrata, ženska podružnica v Velikih Lašičah, Šentjakobsko-trnovska ženska podružnica v Ljubljani, podružnica Mokronog s sodelovanjem bralnega društva in pomočjo kvarteta »Ilirija", podružnica Beljak in okolica, kakor sploh večina koroških podružnic. Šolski zavodi. Od podružnic prestopimo k zavodom, ki so glavni smoter naši družbi. Zgodovina naših zavodov je čč. skupščinarjem po nekoliko itak znana. Najstarejši po osnovi je: 1. Zabavišče ali otroški vrtec v Celju, ki pod vodstvom čč. šolskih sester vrlo uspeva. Vpisanih je bilo v ta vrtec 38 otrok. 2. Zabavišče v Mariboru pod jednakim vodstvom. Zahajalo je vanj 58 otrok, kar je dokaz, da je i v Mariboru dovolj slovenskega življa, ki potrebuje svojih šol. 3. Štirirazredna deška šola pri sv. Jakobu v Trstu. Začasni voditelj tej šoli je učitelj Mihael Kosec. Mej letom pa se je moralo večkrat suplirati deloma radi bolezni, deloma radi odstopa prejšnjih učiteljev. Suplirali so š. sestra Ivana Pfeiferjeva, nadučitelj Fran Rakuša in bivši voditelj Mihael Kamuščič. Sicer pa je težko dobiti za to šolo bolj stalnega učiteljskega osobja. — Vstopilo je v to šolo 225 dečkov. 4. Trirazredna dekliška šola pri sv-Jakobu v Trstu. Radi prevelikega števila učenk razširili smo to izborno šolo sredi oktobra v triraz-rednico. Vpisalo se je 177 deklic. Šola je pod vodstvom čč. šolskih sester. Obe ti slovenski šoli sta izdali „Letno poročilo11, kjer se lahko obširneje čita o njijinem delovanji. 5. ZabaviščevR oj a n n je sprejelo 81 otrok. 6. Zabavišče naGreti je vzgajalo 51 otrok. 7. Zabavišče v Pevmi, v katero je zahajalo 49 otrok. 8. Narodna šola v Št. Ruprtu pri Velikovcu. V tem šolskem letu se je razširila v dvorazrednico in vsled tega dobila poleg voditeljice • še učiteljico s. Marijo Ulaga. V ta dva razreda je zahajalo 112 otrok. S to šolo je sklenjen tudi internat, ki utegne v bodočnosti blagodejno upli-vati na razvoj šole, kakor sploh slovenskega naraščaja na Koroškem. V internat pridejo namreč odraščeneja dekleta. In uprav žrtve, ki jih s to šolo pokladamo na oltar domovinski, rosile nam bodo blagoslova iz nebes. Med svoje smemo šteti tudi naslednje zavode, ker bi se brez naše pomoči ne vzdržali: 9. Zabavišče v Podgori pri Gorici, v katero je zahajalo HI otrok. Ker je bilo to prenapolnjeno, osnovalo se je: 10. Drugo zabavišče v Podgori, katero je sebralo 61 otrok. Dokler naši bratje na Goriškem ne dospejo do svojih natornih in državljanskih pravic na šolskem polji, skrbi z jekleno vztrajnostjo društvo »Sloga* za slovenske učne zavode. Brez pomoči naše družbe bi tudi ona ne zmagovala. Tako se vzdržuje: 11. Društva „Sloga“ zabavišče v Gorici v n lici sv. Klare, katero je vsprejelo 73 otrok. 12. Istega zabavišče v ulici Barzellini 8 67 otroki. 13. Istega slovenska petrazrednica s 565 učenci, katera šteje z vsporednicami 10 razredov. 14. Zabavišče „Pod Kostanj evico-< je zbiralo 71 otrok v svojih prostorih. Poleg teh je z družbino pomočjo vodila gospa Antonija Nadlišek - Grmek - ova 15. Privatno zabavišče pri Sv. Ivanu poleg Trsta s 60 otroki, in gospica Dragica Gregorič-eva 16. Privatno zabavišče v Skednju pri T r s t u z 39 otroki. Govoreč o naših zavodih na Goriškem, moramo omenjati še novega društva, ki se je osnovalo v Gorici, to je „Š o 1 s k i I)om-‘. Znano je, kako dolgo se že naši bratje ondi borč za ustanovitev in vzdrževanje slovenskih šol po mestnem zboru; vsi poskusi so bili dozdaj zastonj. Slovenski učni zavodi so bili brez pravega doma in izpostavljeni slučajnim ne-prilikam. Zato so rodoljubi osnovali „Šolski Dom“, ki si je stavil glavno nalogo, da se priredi primerno poslopje za slovenske učne zavode. Kakor poroča tega društva „Zlata knjiga0, prvi letnik, in dotična okrožnica za pristop, bilo je temu društvu v posebno podporo in bodrilo narodno že ust v o, zbrano v naši goriški ženski podružnici. Poleg tega se je pa v 107. vodstveni seji dne 30. marcija 1898 sklenilo, da naša družba pristopi kot pokroviteljica z vsoto 1000 g ld. — Z isto vsoto je naša družba prihitela na pomoč, da se je obranila ger- manizatorske šole nemškega „Schulvereina“ v Ro-gatci, kakor je tudi prejšnja leta že več občin iztrgala iz šulferajnskih krempljev. Ozrite se v duhu, čč. skupščinarji, na vse te zavode in na cvetočo mladež, katera vedoželjno zahaja vanje, ali Vam ne bo na jedno stran srce veselja igralo, da jih uprav Vi s svojimi doneski vzdržujete, da jih uprav mi vodimo na častno pozo-rišče prosvete in prave omike, katero jim ošabni kulturni narodi odrekajo. Na drugo stran pa bo naše srce po pravici vskipelo v svetem srdu, ko moramo mi ubožni narod plačevati dvojni davek: prvič v vseh obmejnih krajih za ptuje šole, ki nam nič ne koristijo; potem za svoje šole, ki so naperjene naravnost zoper našo narodnost in v katero silijo našo mladež, da bi se odtujila svoji rodni materi; slednjič pa si moramo povrh še snovati čisto privatne svoje družbinske šole, da rešimo, kar je še rešiti niogoče. Uprav naši zavodi so pokazali, kako morajo hiti osnovane šole po slovenskem ozemlju, da bodo ustrezale v verskem, narodnem in avstrijskem obziru; naš narod se je solidarno izrekel nebrojnokrat za take šole, in vendar se mu še kratijo ob vsej periferiji! O ko bi bili vender merodajni faktorji kedaj navzočni pri šolskih veselicah naših zavodov, katerih so kakor prejšnja leta mnogo priredili, prepričali bi se na lastne oči, da se slovenska mladež niora v takem duhu vzgajati za dobre kristijane, 2 čile državljane avstrijske in zveste sinove svoje domovine slovenske. — In kar velja mladini, to izvršu je naša družba tudi mej narodom sploh; kajti ona je s svojimi občnimi zbori, poučnimi shodi, koncerti, veselicami, zabavami uprav v z g o j e v a 1 k a našega p r i p r o s t e g a ljudstva. Šolski in učni pomočki. Kar je rokodelec brez orodja, to je šola brez učnih sredstev. Kolikor bolj se naši zavodi širijo, toliko več učil potrebujejo. Pri deški in dekliški šoli v Trstu se ni moglo več štediti, da bi ne trpel pouk. Za prvo se je kupilo za 169 gld. samoučil in za 146 gld. učil. Za šolsko opravo pa se je dalo 50 gld. — Dekliški šoli se je nakupilo za 71 gld. samoučil, za 86 gld. učil in za 50 gld. šolske oprave. Vrt za šolskim poslopjem se je reguliral s troški 970 gld. tako, da vstreza na polovico obema šolama. Kaj učil se je preskrbelo: zaveronauk, čitanje, računstvo, prirodopisje, zemljepisje, zgodovino in petje, navedeno je doslovno v „letnem poročilu'1 obojne šole. Narodni šoli v Velikovcu se j e nabavilo za 208 gld. samoučil in 106 gld. učil ter spisov za knjižnico. Drugim šolam so se razposlale 2202 knjigi. Govoreč o knjigah, omenjamo, da je družba svojih »Vestnikov11 podružnicam razposlala 5620 iz- vodov z mnogimi sprejemnicami in pravili; poleg teh še veliko brošur: „I)elovanje moških podružnic" in ,,Delovanje ženskih podružnic". Ob letošnjem godu sv. družbinih zavetnikov je po daljšem odmoru vodstvo zopet na svitlo dalo: ,,Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani", X. in XI. v enem sešitku. Iz njega je razviden obseg in razvoj naše družbe ter njenih učno-vzgojevalnih zavodov. Tudi na slovstvenem polji se je letos družba zopet oglasila. Za bližajočo se 50letnico Nj. Veličanstva je izdala v pomnoženem iztisu: „Franc Jožef I. cesar avstrijski" kot XII. zvezek knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda; kot XIII. zvezek pa: ,.Baron Andrej Čehovin" za bližnjo slavnost odkritja njegovega spomenika v Branici na Goriškem. Družbi v prid je izdal njen prvomestnik Tomo Zupan knjižico »Naš cesar Fran Josip I.“. Založil jo je sam, da se družba ne obklada. Negotova je namreč ob vsakem literarnem delu njega prodaja ali neprodaja. Nenavadno lično natisnjena ta knjižica ima 27 podob. Morda je glede podob ne prekosi nobena slavnostnica; vsaj primeroma k tekstu jih ne bo imela nobena,v tolikem številu, niti nobena ne v tujem jeziku. Dobrotniki naše družbe. Mej dobrotnike naše družbe štejemo vse one tisočere, ki so se oklenili te ali one podružnice ter 2* so takorekoč vsaj z vinarjem evangeljske vdove pospeševali družbine smotre. Vender izrecno štejemo tu sem one rodoljube, ki so na kak poseben način skazali svoje simpatije naši družbi. — Dobrotljivost je iznajdljiva, tako so se odprla nova sredstva v dobavo dohodkov. „Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda1', katere je založil veletržec Ivan Perdan v Ljubljani, so se izborno obnesle, dozdaj so vrgle čistega dobička družbi 1200 gld. „Nabiralniki“, katerih se je od zadnje skupščine v razne kraje poslalo 19, so se pokazali koristonosni. „Svinčnike“ je poleg trgovca Fran Petrič-a omislil tudi knjigovez Ivan Bonač. Bonačevi so iz svetovnoznane Hardtmuth-ove tovarne. Aprila meseca t. 1. je izšla „Kava družbe sv. Cirila in Metoda". Založnik jej je Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani, s katerim je družba sklenila posebno pogodbo. S to kavo se lahko spodrinejo vse druge cikorije raznih židovskih tvrdk, ki ne le ne podpirajo, ampak celo zavirajo naš napredek, in jim diši le naš denar. Osobito na Vas je zdaj, Ve rodoljubne Slovenke, Ve gospodinje, da v svoji hiši vpeljete to kavo in zahtevate po vseh prodajalnicah le to blago. Tako hote Ve in vsak Vaših brez gmotne žrtve pospeševali vzgojo slovenske dece po obmejnih krajih. Nesla nam je dosedaj 200 gld. V raznih mestih so se omislile ,.razglednice" v korist naši družbi. Veletrgovec Vaso Petričič v Ljubljani je oskrbel izborno milo. Se ve da mora vodstvo paziti, da se ime družbe sv. Cirila in Metoda ne zlorabi, ne zlorabi tudi ne glede kakovosti dotičnega blaga — in tako sploh ne trpi naša slovenska stvar. Slavna slovenska društva po vsečiherni Sloveniji so naši družbi vrlo naklonjena. Bodisi da so naše podružnice povsod ob zborovanjih podpirala, bodisi da so sama priredila koncerte in zabave v korist naši družbi. Tako n. pr. Pevsko društvo na Bledu, tamburaški zbor „Ljubljanskega Sokola4*, Trboveljsko pevsko in tamburaško društvo „Zvon44, damski zbor v Rušah, Čitalnica v Kranju, »Slavec44, »Ljubljana44, »Zvon44 v Ljubljani, »Jadranska Vila44 iz Sušaka povodom izleta v Ilirski Bistrici. »Ciril-Metodovi darovi44 niso usahnili, «C i r i 1 - M e t o d o v i kresovi44 niso ugasnili v prospeh in razsvit naše družbe. Ob veselem kakor i žalostnem dogodku so se rodoljubi spominjali naše družbe. Posebno iznajdljivo je narodno čuteče ženstvo v onih mestih, kjer se nahajajo naši zavodi. Pri božičnicah in raznih šolskih slavnostih so slovenske dame nabrale na stotake in oblekle ali pogostile šolsko mladež. O takih in jednakih činih krščanskega usmiljenja so sproti poročali slovenski časniki ter objavljali nebrojne darovalce. Veliko hvalo moramo vedeti našim časopisom, da zmir zvesto stojijo na strani naši družbi. Se nobenkrat ni bila brezuspešna vodstvena okrožnica do slovenskih posojilnic in hranilnic, tudi zadnje leto so prispevale one izdatnih darov, spominjajoč se, da kakor so one našemu narodu zaslomba na gmotnem, tako mu je naša družba na šolskem polju. Vsem tem — bi rekli — krono postavljate že stalni podpori visokega deželnega zbora Kranjskega in slavnega mestnega zbora Ljubljanskega. Vodstvu ne preostaja druzega, nego da vsem prej naštetim, vsem podružničnim načelništvom, narodnim časnikom, vsem blagim dobrotnicam in podpornikom danes ginjenim srcem izreka zasluženo priznanje in globoko zahvalo ter jih prosi nadaljne blagonaklonjenosti. A pozabiti ne smemo tudi onih dobrotnikov, katere krije že črna gomila. Žal, da so se nam javila le nekaterih imena. Pokojni Lovro Verbič, posestnik v Borovnici, je volil družbi 2o0 gld. pokro-viteljnine. Družbini pokrovitelj Martin Drčar, župnik v Preski, je volil veliko vsoto, ki pa se še ne more določiti. Podružnica v Podgradu žaluje za svojim dičniin članom družbinim pokroviteljem dr. Antonom vitez Vicco. Prezgodaj jo zatisnila svoje oči gospa Ivanka Gutnik-ova, ustanoviteljica in mnogoletna neumorno delavna podpredsednica Šentjakobsko-trnovske podružnice v Ljubljani. — Ivan Bolta, župnik v Ledinah, je zapustil od svojega jako pičlega premoženja naši družbi venderlc gld. 5194. Pokrovitelj in razsodnik naše družbe dr. Jernej Zupanec, pred- sednik-starosta notarske zbornice v Ljubljani, se je preselil v večnost. Ženska podružnica v Kameniku obžaluje bridko izgubo svoje prvomestnice gospe Julije Močnik-ove. Gospa Ana Knez-ova v šiški je družbi volila 100 gld. Župnika Par in Bogataj sta bila svojčas odbornika štajarskih podružnic. Nedavno je prominol Julij Dev, marljivi tajnik šent-peterske moške podružnice v Ljubljani, Anzelm Zajec, ustanovnik Podgrajske podružnice v Tstri. Vseh naštetih in neimenovanih dobrotnikov, živih in mrtvih, se je naša družba spominjala pri današnji sv. daritvi. A še jednega pospeševatelja se nam je sklepoma spominjati. To je knez-vladika ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič. Dne 8. junija 1898 predstavil mu je naš prvomestnik načelništva vseh treh ljubljanskih ženskih podružnic, v vsem 10 čestitih dam. Presvetli knezškof je povdarjal, da se družba opravičeno trudi za ohranitev svoje narodne posesti in da bo tudi on radovoljno podružnicam ob strani, ker upa, da bodo po prvomestnikovih besedah povsod in vselej delovale za vero, procvet lepe nravnosti, lojalno in pa slovensko-domorodno. Navdušene so se poslovile mandatarice teh podružnic od g. knezškofa, ki je za vsako njih imel prijazno besedo. — Dne 23. junija pa se je vsled vodstvenega sklepa Presvetlemu poklonila celotna družba imenom vseh 134 svojih podružnic po deputaciji: Prvomestnik Tomo župan, podpredsednik Luka Sveteo, član ožjega odbora ces. svetnik Ivan Murnik, glavni tajnik Anton Žlogar in glavni blagajnik Anton Koblar. Na ogovor prvomestnikov račil je Presvetli omenjati, da družbi zaupa, ker jej na čelu stoje taki možje, in da jo hoče svoj čas tudi gmotno podpirati. Sklepno bodrilo. Čč. skupščinaj i! Ako se zdaj še enkrat ozrete na to celotno sliko naše družbe, vtegne se v Vaših srcih vneti ponos, da jo imamo takb razširjeno po vsej mili domovini, in tako neustrašeno delujočo v obrambo našiii največjih svetinj: za krst častni in slobodo zlato našega preziranega, a takd plemenitega naroda. Tudi naša družba s svojimi napori v istini kliče s pesnikom: Vstani, borni narod moj, Do danes v prah teptan, Pepcini dan ni dan več tvoj, Tvoj je — vstajenja dan! Da, vstal si narod moj — in ne daš se več zatirati, robstva časi bodo tudi zate minuli; zahtevaš le svoje pravice, ki ti gredo po božjem, natornem in državnem zakonu. Ali kateri rodoljub naj mirno gleda in se ne gane, ko naši bratje na Koroškem vkljub vsem naporom ne dospo do prepotrebnih ljudskih šol? Nad 100,000 Slovencev je ondi komaj izbojevalo tri slovenske šole, ko bi jih morali imeti nad stotino. Vsiluje pa se jim 80 dvojezičnih (recte nemškutarskih) šol in sicer s 170 učitelji, katerih pa po zatrjilu samega deželnega šolsk. nadzornika Pala blezo polovica ni vešča slovenščini. Ali bojo taki vzgajali mladež v slovenskem duhu? In koliko časa bodo morali še naši štajarski in primorski bratje čakati, da se jim po postavi osnujejo šole, za katere se borč že desetletja? Častiti! Ali jih bomo v njihovi borbi zapustili? Naša družba jih je vzela v svoje zavetje, v tej družbi se je vsredotdčilo vse plemenito stremljenje po dobri katoliško-narodni šoli, ona želi vse ustanovljeno vzdržati — pa tudi še novih zavodov pr idej ati. A v to svrho potrebuje veliko denarnih žetev, zato jej naj prihiti na pomoč vsak, komur bije srce za vero in dom. Cč. skupščinarji spričujete s svojo navzočnostjo, da Vas prešinja domovinska ljubav. O pojdite širom domovine in netite ta sveti ogenj. Vabite v krog naše družbe še one, ki se je dozdaj še niso oklenili, in če bi tudi ne bil kedo njen član, lahko jo zdaj že vsak podpira, lahko pospešuje slovensko šolstvo vsaj s tem, da kupuje predmetov, ki so zamišljeni v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Zatorej, šolarji, dijaki! segajte po njenih svinčnikih; vi možaki in mladenči! zažigajte si P*pe in smodke s temi vžigalicami; ve slovenske gospodinje! kupujte le to kavo ter jo zahtevajte pri trgovcih! Vi pa slovenski trgovski! imejte toliko narodne zavesti, da kupujete in prodajate te izdelke! Dopisujmo si na njenih razglednicah, čedimo se z domačim milom! Ne nosimo po nepotrebnem denarja tujcem ter si ne pletimo sami biča, s katerim nas potem udrihajo ! Tako delujmo skupno proti skupnim svojim nasprotnikom! Vsi za jednega, jeden za vse na srečo in blagostanje — celokupnega slovenskega naroda. Vzbujajmo, poučujmo, krepimo svoj narod, krepimo ga duševno in gmotno, da bo lahko kljuboval vsem vetrovom, ki mu jih vsili morda bodočnost. Kakor so nekdaj naši pradedi vžigali kresove v znak, da se bliža Turčin zemlji slovenski, tako raznesite tudi Vi, čč. skupščinarji, klic, da odmeva čez hrib in plan: »Na stražo! - Na straži naj vsakdo bedi, Da tujec ne slopi čez mejo! Odslej nam sovragi nobene pedi Zemljč več odvzeli ne smejo!« (Bogdan). « Prvomestnik Tomo Zupan jo pozval skupšči-narje, naj se med upravnim letom umrlim družbenikom v spomin blagovole v znak hvaležnosti in iskrenega sožalja dvigniti raz svoje sedeže. (Se je zgodilo.) Ker se na prvomestnikovo vprašanje: če želi kdo k tajnikovemu poročilu besede, nihče ne zglasi, preide se k 3. točki dnevnega reda. VI. Glavni blagajnik Anton Koblar poroča po pravilih o denarnem družbinem stanju za 1. 1897. Radon družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za XII. driižbino leto 1897. Dohodki gld. kr. 1 Doneski podružnic 1 7994 30 2 Pokroviteljnina 1160 82 .H Podpora sl. dež. zbora kranjskega . . 1000 — 4 Podpora sl. občinskega sveta mesta ljubljanskega 500 5 Darila 30. slov. hranilnic in posojilnic 580 — 6 Razni darovi družbi 1178 05 7 Mohorjani so darovali 30 70 8 Odkup od novoletnih voščil .... 84 — 9 Časniki so nabrali 1765 14 10 Iz nabiralnikov 57 66 11 Od vžigalic 700 — 12 Od svinčnikov 83 — 18 Volila 227 70 14 »Lublanfke Novize« 341 98 15 Obresti od naložene glavnice . . . 165 56 18 Prehajalni 165 — 16033 91 Troški 17819 92 Primankljaj . 1786 01 Saldo 31. decembra 1896. leta 3053 34 Saldo 31. decembra 1897. leta . 1267 33 ■ Nadzorstvo: Oroslav Dolenec, Martin Malenšek, . ! Ivan Vrhovnik. ' . T r o š It i 'gld. kr. 1 I " Šola v Trstu 5116 69 2 Šolsko poslopje v Trstu 4001 31 3 Šolska vrtca v Rojanu in Greti . . 1741 57 4 Šolstvo na Goriškem 25G5 — 5 i Šolski vrtec v Mariboru 303 42 G Šolski vrtec v Colji 470 — 7 Šola v Velikovcu 690 50 8 Šolsko poslopje v Velikovcu .... 677 83 9 Podpore in nagrade 691 76 10 Knjige 734 77 11 Tiskovine 112 25 12 Stanarina 175 35 1.3 Razni stroški 206 47 17819 92 | V Ljubljani, dne 20. marca 1898. Vodstvo: Tomo Zupan, prvomoitnik. Anton Žlogar, Anton Koblar, tajnik. blagajnik. VII. Prvoraestnik pozove uda družbinega nad-zorništva mestnega župnika Martina M a 1 e n š e k. da prebere poročilo družbinega nadzorništva. Po njem nadzorništvo predlaga, naj slavna skupščina potrdi račun za 1. 1897 in v smislu § 16. družbinih pravil da vodstvu oprostilo. Predlog se sprejme soglasno. VIII. Prvomestnik preide k volitvi družbinega vodstva. Po pravilih izstopi letos jedna tretjina in sicer: 1. dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški, 2. dr. Ivan Dečko, 3. Gregor Einspieler in 4. Anton Žlogar. Prvomestnik naznanja, da se je dr. Ivan Dečko, ker radi oddaljenosti ne more redno pohajati vodstvenih sej, odpovedal eventuelni zopetni izvolitvi. Ker bo treba mesto dr. Ivana Dečko voliti druzega, bilo bi v interesu družbi, da čč. skupščinarji izvolijo takega odbornika, ki bo redno obiskaval vodstvene seje. To pa je mogoče le v tem slučaji, če bo novi vodstveni ud stanujoč v Ljubljani ali pa če se izvoli tako priden član kot je podpredsednik Kuka S vet ec, ki, prihajajoč vselej iz d a ln je Litije v 13 letih do sedaj še ni zamudil nobene seje. Toliko v pojasnilo, kar pa naj se ne smatra kot kak pritisek na izid volitve v izraženem smislu. Ces. svetnik Ivan Murnik predlaga, naj se izvolijo dosedanji odborniki, le mesto iztopivšega 'dr. Ivana Dečko, naj se izvoli c. k. gimn. profesor Frančišek Brežnik. (Soglasno sprejeto.) Prestopi se k volitvi nadzorništva in razsod-ništva. Deželni poslanec in dežclnosodni svetnik F ran-cišek Višnikar predlaga dosedanje nadzornike. (Soglasno sprejeto.) Isti predlaga dosedanje razsodnike, le mesto umrlega dr. Jerneja Zupanec naj se izvoli predsednik notarske zbornice c. k. notar Ivan G o g o 1 a. (Soglasno sprejeto.) Prvomestnik izjavlja, daje odstopivši vodstveni ud dr. Ivan Dečko vedno požrtovalno deloval za družbino korist, in predlaga, naj mu današnja velika skupščina izreče svojo zalivalo v znak njegovih zaslug. (Sprejeto z odobravanjem.) Prvomestnik naznanja, da je s tem vspored končan, ter vpraša, če ima kateri čč. skupščinarjev kako željo, ali če sploh hoče kdo kakega pojasnila. Ker se nihče k besedi ne zglasi, prosi prvomestnik dovoljenja, da pismeno izjavi potom slavnega c. kr. okrajnega glavarstva v Kočevji lojalna čustva današnje velike skupščine do Najvišjega prestola. Sprejeto z burnim odobravanjem. Isti predlaga, naj današnja velika skupščina brzojavnim potom izjavi spoštovanje in udanost presvetlemu knezškofu dr. Antonu Bonaventuri Jeglič, kar se tudi z navdušenjem sprejme. Sklepajoč letošnjo veliko skupščino se zahvaljuje prvomestnik dekanijskemu predstojništvu za' Božjo službo; za vbrano cerkveno petje; tržkemu županu in odboru; vsem narodnim društvom in Ribničanom za preprijazni in prisrčni sprejem; vsem delegatom naših posameznili podružnic; sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob današnji veliki skupščini. Družba je vsled lojalne izjave XIII. velike skupščine prejela naslednji čestilni dopis: Št. 5847. pr. 18iW.— Njegovo cesarsko in kraljevo Apostolsko Veličanstvo so z Najvišjim odločilom z dne 21. novembra t. 1. najponižnejše poročilo — podano od Njegove Prezvišenosti gospoda minister-skega predsednika kot voditelja visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari v lojalnih izjavah izraženih ob praznovanju izpolnjenega petdesetega leta Najvišjega vladanja — blagovolili radostno vzeti na Najvišje znanje. Ker je bil omenjen v tem poročilu tudi lojalostni izraz Častite družbe, obveščam slavnoisto vsled razpisa Njegove Prezvišenosti gospoda ministcrskcga predsednika z dnč 21. novembra t. 1. št. 8799 o navedenem Najvišjem sklepu. V Ljubljani, dne 5. decembra 1898. . C. kr. deželni prodsodnik: llcin s. r. Častiti družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! IX. Ob 1. uri popoludne je bil skupni obed v gostilni g. Antona Arko. Vrsto napitnic je pričel prvomestnik T o m o r/‘ » P a n, nazdravljajoč N j. Veličanstvu cesarju Fran Josipu I. Ko je bil tajnik Žlogar prebral 31 došlih brzojavek, jeli so se skupščinarji razhajati namenjeni, da si pred odhodom še ogledajo trg Ribnico. Ob 5‘80 uri so se sošli na kolodvor, kamor jih Je spremila godba in prebivalci narodne Ribnice. Udeležniki XIII. velike skupščine so se razšli. Pre- prijetni spomin na rodoljubne in gostoljubne Ribni-čanje — ta pa Slovencem ostane. * * * Brzojavljali so: Anton Bonaventura, knezškof; Belokranjska I. ženska podružnica; Bistrica v Rožni Dolini, Smolej; Boštanjci; Črnomelj; Šušteršič, Nagel; Dunaj, Slovenske učiteljice: Ros, Vidic, Hromeč, Miklavčič; Koper, Knavs, Šašelj; Korotan Zgornji, Tamošnji Slovani; Litija, Ivan in Kristina Gregorič; Litija, Jenko; Litija, Ivana in Lovro Tura; Litija, slovensko bralno društvo; Ljubljana, Lloydovo omizje; Logatec, ženska podružina; Medvode, Anton Hribar, Miklavčič; Metlika, Vita Zupančič, Magda Pezdič, Albina Golob; Most na Češkem, Lapajne; Mokronog, bralno društvo; Mokronog, podružnica; Mokronog, rodoljubi; Novo-mesto, Perko, prvomestnik; Novomesto, dr. Šegula, dr. Poznik, dr. Slanec, Sladovič, dr. Grossmanu; Št. Peter, Lavrenčič; Planina, čitalnica; Rož&k in okolica, podružnica; Rožak, Šervicelj, Fale, Virnik in Gabron; Škofja Loka, Premek in Lavrič; Škofja Loka, županstvo; Topliški rodoljubi; Trst, Maša, Kunigunda in Zmagoslava; Vitanje, prof. dr. Medved, drž. poslanec Žičkar. <9 ^TD. (TSL o) (9 . -6) Družbe sv. Cirila in Metoda redna XIV. velika skupščina dne 3. avgusta 1899. leta na Vrhniki. I. Predvečer 2. avgusta priredilo je družbino vodstvo na vrtu gostilne pri „Zvezdi“ prijateljski sestanek skupščinarjera, ki so prenočili v Ljubljani, in pa Ljubljančanom. Družbi jako naklonjeno ,,Slovensko trgovsko pevsko društvo" je zabavalo mnogobrojno občinstvo s krasnim petjem. Družbini prvoraestnik Tomo Zupan je navzočne iskreno pozdravil. II. Dne 3. avgusta ob 7’05. uri zjutraj se je odpeljalo lepo število skupščinarjev z vrhniškim vlakom iz Ljubljane. Sprejem na kolodvoru in v trgu je bil prekrasen in prisrčen. Skupščinarje, med katerimi je bilo narodno ženstvo v veliki večini, -so pričakovali na kolodvoru z godbo na čelu: ženska in moška podružnica, „0italnica", „Katoli šk o društvo rokodelskih pomočnikov", 3 »Strojarsko društvo11, »Bralno društvo iz Borovnice1' ter mnogo druzega občinstva. Ko je godba odigrala pozdravno koračnico in so se polegli navdušeno pozdravljajoči živio-klici? nagovorili so goste: deželni poslanec in tržki'župan Gabrijel Jelovšek, dekan in prvomestnik moške podružnice Lovro Gantar ter gospa podružnična prvomestnica Mici dr. Marolt-ova; prvi imenom občine, ostala pa imenom moške in ženske podružnice. Ko se je za lepe in prisrčne nagovore zahvalil prvomestnik Tomo Zupan, podal seje impozantni sprevod ob gromenju topičev v z zastavami in mlaji nakiteni trg. Sprevod se je ustavil pred »Čitalnico". Tu je skupščinarje pozdravila gospica Zora Lenarčič-eva. Za živahno aklamirani govor se jej je iskreno zahvalil družbin prvomestnik. III. Sedaj so odkorakali skupščinarji naravnost na hribček pri Sv. Trojici k sv. maši, pričeti ob 9. uri. Sv. daritev za žive in mrtve družbenike je opravil g. dekan Lovro Gantar, ob njej je prav dobro pel vrhniški cerkveni mešani zbor. Bo sv. maši pa so iznenadile goste preljubeznive vrhniške dame, na čelu jim gospa Mici dr. Marolt-ova, s pogoščenjem. Na bujnolepi svetotrojiški višavi s prekrasnim razgledom je bil namreč v senci za cerkvijo postavljen velik buffet mrzlih jedi, vina in piva. Marljivo so prišlecem postrezale rodoljubne dame. IV. Ob pol 11. uri so je pričelo zborovanje v veliki dvorani »Katoliškega doma". Prvomestnik Tomo Zupan otvori skupščino tako-le: Slavna XIV. včlika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda na Vrhniki! Tesalski kraljič Jason je bil v solnčni Kolhidi ob Kavkazu uropal zlato runo. Pred jezo kolhiškega kralja Aeta je zaplovel svojimi argonavti — vodi-nemu toku nasproti na ladiji „Argo“ imenovani — iz Črnega morja v Donovo; iz Donove v Savo in v Ljubljanico iz Save. Kjer se dviga sedaj bela Ljubljana, zasnoval je slovečo Emono — in kjer radostni bivamo to trenotje na Vaši lepi Vrhniki, tu je zastavil sloveči Nauportus. Dragocen je bil zaklad, ki ga je zaklepalo to dobo praveko selišče Nauportus — dragocen in ne-preplačljiv, vreden .Tazonovega nadčloveškega na-porovanja. A častiti vrhniški bivalci! Vi pa ste pokazali danes, da je še shranjeno pri Vas staro zlato runo; pokazali ste, da nosite v svojih srcih od zlatega runa nepreplačljivejši zaklad, t. j. ljubezen do svojega slovenskega rodu. Zato se nismo varali v veliki skupščini sem prispeli Slovenci iz vseh pokrajin, ko smo svoje domoljubje hoteli razgreti ob tem Vašem vrhniškem domoljubji. Trdo mu je bilo naporovanje, čast. Vrhničanje, Jazonu, Vašemu pradedu — da si je rešil zlato runo. A postal je tem činom Vam, vsem Slovencem, vsem 3* Slovanom vekovit vzor: kako nam je skupnimi močmi čuvati od zlatega runa še drajši zaklad: narodnost, biser vsacega rodu. Ta biser: ljubezen do svojega rodu, si v vodstvu vselej edina prizadeva čuvati naša družba. Zato ob vsaki priliki Slovencem priporoča medsebojno prizanesljivost in mir. In ko bi se zoper tak naš uk razprle na slovenski zemlji vse skupine, tudi takrat še ne prejenja naša družba od tega svojega pomirjevalnega — prav pravega slovenskega poklica. Šolsko življenje namreč ne pozna in ne trpi nika-kega boja. Tako vesla naša družba zlato runo narodnosti čuvajoč in v svojo dobro zvezdo oko upirajoč — do tisto vseslovenske sreče, s kojo naj nas oblagodariti blagoizvoli nad nami čuječi — višnji Bog! Prvomestnik Tomo Z u p a n pozove glavnega tajnika Antona Žlogar, da prebere zglašeno skupščinarje. V. Vodstveni tajnik Anton Žlogar predlaga, da naj se branje zglašenih skupščinarjev opusti, ker so v to porabi mnogo časa. Po soglasnem sprejetju tega predloga pozove prvomestnik Tomo Zupan glasom § l(i. družbinih pravil tajnika Antona Žlogar, da prebere vodstveno poročilo od XIII. veliko skupščine v Ribnici, dne 11. avgusta 1898, pa do danes. Iz ves tj e tajništva za XIV. veliko skupščino na Vrhniki dne 3. avgusta 1899. Veleslavna skupščina! Naša družba si je ob svoji desetletnici stavila v posebno nalogo, da častno vzdržuje tiste zavode, ki jih je ustanovila tam ob sinji Adriji, v milem Korotanu in v zeleni Štajarski; na onihv' krajih, kjer bi po vseh naravnih in državljanskih y pravilih javna šolska oblastva morala skrbeti za ljudsko šolstvo tudi za Slovence. Ker vsi postavni pripomočki, vse prošnje slovenskih roditeljev na Tržaškem, Goriškem, na Koroškem, vse interpelacije in transakcije naših zakonitih zastopnikov, deželnih in državnih poslancev, dosedaj niso dosegle zaželenega uspeha; zato nam bornim Slovencem ni preostajalo druzega, nego da si pomagamo sami dok „vremena bodo se zjasnila". Žal da se še posebno glede nas Slovencev položaj noče zjasniti in takd tavamo v neznosni temini, nemirno pričakujoč, kako se bo vse to razmotalo — osobito glede osode našega naroda. Vsled tega se moramo naslanjati le na to, kar je vstvarila vstrajna požrtvovalnost našega naroda. Glede ljudskega šolstva nam je tu neprecenljiva zaslomba družba sv. Cirila in Metoda. Brez nje bi še zdaj ne imeli tistih šolskih zavodov ob jezikovnih mejah, katerih nesporekljivo potrebujemo v obrambo svoje zatirane narodnosti. V drugem desetletju svojega obstanka pa si je družba tudi stavila v zadačo, da — uvaževaje zmir svoje gmotne silo — osnuje še novih zavodov, kjer je slovenska mladež v največji nevarnosti potujčevanja. Da je družba v obeh teh ozirih zvesta ostala svojim dosedanjim tradicijam, utegnete se, čč.skupšči-narji, prepričati, ako sledite njenemu letnemu poročilu, katero naj Vam vsaj v glavnih obrisih pokaže družbine napore. Uodsfvene seje. Ob XIII. veliki skupščini v Ribnici, katera se je vsled požrtvovalnosti ondotnih rodoljubov sijajno izvršila, so bili v družbino vodstvo zopet soglasno pozvani praviloma izstopivši: gg. Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški; gimn. profesor Fran Brožnik kot nov odbornik mesto odstopivšega poslanca dr. Iv. Dečka; deželni poslanec Gregor Einspieler in Anton Žlogar, lstotako je bilo prejšnje nadzorništvo in razsodništvo soglasno izvoljeno, le v zadnje je bil mesto f .Dr. Jarneja Zupanec poklican c. k. notar Ivan Gogola. Način poslovanja pri družbinem vodstvu se je ohranil dosedanji; dospele vloge so se reševale deloma upravnim potom, deloma in sicer v vseh važniših zadevali v vodstvenih sejah, katerih je bilo minnlo leto deset in sicer: prva te uprave dobe ali 110. seja dne 1. septembra 1898; druga ozir. 111. dne 13. oktobra; 112. dne 2. novembra; 113. dne 30. novembra; 114. dne 25. januvarija 1899; 115. dne 22. februvarija; 116. dne 10. marca; 117. dne 20. aprila; 118. dne 25. maja; 119. dne 15. junija t. 1. Vodstvene ukrepe in nasvete je izvrševalo tajništvo tako, da je v zadnji dobi rešilo •176 uradnih ulog in okrog 150 privatnih; a tikajočih se družbinih stvari. Razposlalo je ob cesarjevi petdesetletnici 938 dopisnic, priporočujočih v nakup in razdelitev med šolsko mladež jubilejnih spisov. Isto-tako je oskrbelo 500 okrožnic-pozivov za nabiranje jubilejskih darov. Vkup se je torej rešilo 1964 vlog. 0 podružnicah. Kar so telesu razni udje, to so naši družbi njene po vseh slovenskih pokrajinah razširjene podružnice. Dasi so vse važneje postojanke ž njimi zasedene, vender je želeti, da se rodoljubi posebno ob mejah potrudijo osnovati še več podružnic, katere jim za prvo silo lehko nadomestujejo druga podučno-zabavna društva v zmislu naših družbinih pravil. V glavnem imeniku so letos prirastle tri nove in sicer zaporedna številka 138. Ž e n s k a p o d r u ž n i c a za Ročinj in okolico na Goriškem. Št. 139. Ženska podružnica za Ruše in okolico na Š t a j a r s k e m. Št. 140. Podružnica za Pok r če na Koroškem. Število po k rovi te 1 j n i n je poskočilo za 12. Tekoče štev. 243. Podružnica Bled je v proslavo 50 letnega vladanja Nj. Veličanstva pristopila mej pokrovitelje. Št. 244. Šentjakobsko-trnovska ženska podružnica v Ljubljani št. IX. po zastopnici gospej Mariji dr. Kušar-jevi. Št. 245. Ivan Nabrgoj, deželni poslanec in posestnik na Proseku. Št. 246. Litijske Slovenke št. VI. po zastopnici gospej želez, uradnika soprogi Minki Vrančič-evi v Ljubljani. Št. 247. Zaveza Zagorskih Slovenk št. III. po zastopnici gospici Lavoslavi Eibensteiner. Št. 248. Blaznikova tiskarna v Ljubljani po zastopnici gospici Albini Blaznik. Št. 249. Ženska podružnica v Sežani št. VIL po zastopnici gospici Zvezdoslavi Delak-ovi v Štorjah. Št. 250. Podružnica Pivka s sedežem v Št. Petru na Krasu št. II. po zastopnici gospej Rozi Karis-ovi. Št. 251. Ženska podružnica v Trstu št. V. po gospej Karli Ponikvarj-evi. Št. 252. Skupina gg. poštnih uradnikov v Ljubljani. Št. 253. Litijske in Šmartin-ske Slovenske št. VIII. po zastopnici nadučiteljevi soprogi gospej .Tosipini Bartelj v Šmartnem. Št. 254. Hranilno in posojilno društvo v Ptujn. Št. 255. Litijske Slovenke št. VII. po zastopnici gospej Kristini Gregorčič-evi, notarskega kandidata soprogi v Litiji. Uo 1. avgusta 1899 šteje naša družba: 29 moških, 31 ženskih in 80 mešanih podružnic vkup 140 z 12.074 naznanjenimi člani. Glavno delo naših podružnic je, oskrbeti za družbo čem več mogoče denarnih sredstev. Mnoge podružnice so zelo iznajdljive ter po raznih načinih izvabijo lepih darov. Večinoma se nabolj obnesejo koncerti, primerne zabave in poučni shodi. Kolikor je bilo vodstvo obveščeno, priredile so take shode: Podružnica Kropa-Kamena Gorica-Dobrava; »Gorenjska Dolina1* vv Kranjski Gori z lepo vspelo jubilejsko slavnostjo; Medgorje na'Koroškem; Št. Jurij ob južni železnici moška in ženska podružnica dvakrat; Konjice ; Črnomelj ženska podružnica; Št. peterska moška in ženska podružnica v Ljubljani; Akademiška in izvanakademiška podružnica v Gradcu; Ribnica, moška in ženska podružnica; Pivka v Št. Petru na Krasu; Trst, moška in ženska podružnica; Velikovec; Bled; Priblaves; Šteben in okolica; Pokrče; Št. jakobsko-trnovska ženska podružnica v Ljubljani; Šenklavško-frančiškanska ženska v Ljubljani; Rojan, ženska podružnica. Častiti rodoljubi sami vedo, da se z zabavno-poučnimi shodi največ doseže i za probujo priprostega naroda i za gmotno podslorabo naše družbe. Šolski zavodi. Oglejmo si družbine zavode, v katerih se zrcali najlepši sad društvenega stremljenja. Najstarejše po osnovi je: 1. zabavišče ali otroški vrtec v Celju pod vodstvom čč. šolskih sester. Vpisanih je bilo v ta vrtec 48 otrok. 2. Novejše po osnovi pod jednakim vodstvom je zabavišče v Mariboru z vpisanimi 60 otroci. 3.Slovenska štiri razredna deška šola s pravico javnosti pri s v. Jakobu v Trstu, katera se z bodočim šolskim letom razširi zopet v petrazrednico. Vstopilo je vanjo 242 dečkov. Koncem tega leta je izšlo nje šolsko poročilo, katero svedoči povoljen uspeh te šole. 4. Slovenska trirazredna dekliška šola pri sv. Jakobu v Trstu pod vodstvom šolskih sester je sprejela 205 deklic. Razstava ročnih del od 16.—18. julija t. 1. te šole je med tržaškimi rodoljubi osobito med čč. damami obudila veliko presenečenje in opravičen ponos. Ker tržaški šoli družbi nakladate velikih denarnih žrtev, katere bi po pravici moralo nositi mesto tržaško ali pa država, prosilo je vodstvo visoko c. k. učno ministerstvo za podporo. Kakor znano, prošnji slovenskih očetov za ustanovitev slovenskih ljudskih šol prav v mestu tržaškem ni bila po vis. c. k. namestništvu ugodno rešena. Vsled tega se je priziv poslal vis. c. k. na- učnemu ministerstvu, ki dozdaj še ni rešen. Vprašanje glede slovenskih šol se vleče uprav kakor morska kača, in da ni naše družbe, čakali bi Tržaški Slovenci zastonj svoje ljudske šole. 5. Zabavišče v Rojanu je zbiralo 78 otrok. 6. Otroški vrtec na Greti je obiskovalo 46 otrok. 7. Ako prestopimo Goriško mejo, imamo tu zabavišče v Pevmi pri Gorici, v katero je zahajalo 41 otrok. 8. Če stopimo v Korotan, najdemo v krasnem družbinem poslopji slovensko dvorazrednico v Št. RupertupolegVelikovca pod vodstvom čč. šolskih sester; ta prva naša narodna šola na Koroškem se vkljub vsem oviram prav uspešno razvija tem bolj, ker se je v njej vpeljal tudi internat. Število otrok je naraslo že na 160. Z bodočim letom se razširi v trorazrednico. Zato se je vis. c. k. ministerstvo glede bodočega vodstva te šole in vsled povoljnih uspehov že naprosilo za pravico javnosti. — Ondotna naša „Narodnašola“ pa je to leto dobila prekrasno kapelico, za katero so večinoma koroški rodoljubi, kakor je poročal „Mir“, mnogo žrtvovali. 9. In zopet je naša družba tam ob meji šta-jarski storila važen korak v obrambo slovenske posesti. Vsled posredovanja vnetih rodoljubov se jej je posrečilo kupiti na Muti graščino Kienhofen, kjer odpre s prihodnjim šolskim letom slovensko u jednorazrednico pod vodstvom čč. šolskih sester iz matice Mariborske. Ker naša družba v toliki meri podpira naslednje zavode, prištevati jih sme nekako svojim: 10. Zabavišče v Po d gori pri Gorici, ki je zbiralo 77 otrok. Istotako 11. Drugo zabavišče v Podgori s 46 otroci. 12. Društva „Šolski dom“ zabavišče v Gorici v ulici sv. Klare je pohajalo 65 otrok. 13. Društva „Šolski dom“ zabavišče v Gorici v ulici Barzellini s 64 otroci. 14. Društva ,.Šolski dom“ šestrazrednica v Gorici (s 7 oddelki), v katero je zahajalo 376 otrok. 15. Društva „Šolski dom“ zabavišče „Pod Kostanjevico" pri Gorici z 81 otroci. 16. Zasebno zabavišče gospe Antonije Nad-lišek-Grmek-ove pri sv. Ivanu v Trstu s 43 otroci. 17. Zasebno zabavišče gdč. Dragice Gre-gorič-eve v S k e d n j u pri T r s t u, ki je bilo otvor-jeno 1. oktobra 1898, stoji pod vodstvom našega druž-binega učitelja Mihaela Kamuščič, tor šteje 52 otrok. Istotako je letos prirastel: 18. Otroški vrtec v Devinu z 42 otroci. 19. „Šolski dom" v Gorici vzdržuje tudi ,.dekliško obrtno in nadaljevalno šolo“. Obrtna ima dva oddelka: za belo šivanje in umetno vezenje ter za krojno risanje in šivanje oblek. Prvi oddelek ima tri tečaje, drugi pa dva. Oba oddelka imata še posebne tečaje za odrasle učenke. Nadaljevalna šola v zvezi z obrtno ima pripravljalni ter I. in II. razred; vsak razred 14 učnih ur na teden. S prihodnjim šolskim letom se uvede pripravljalni tečaj za učiteljice ročnih del. Obrtna in nadaljevalna šola je štela vkup 61 učenk. 20. Z družbino pomočjo odpre gdč. Antonija Čargo-va privatni otroški vrt v Trst n že to polletje. Vsega učiteljskega ozir. pomožnega osobja se ‘ vzdržuje na teh zavodih poprek 30 osob. Ako si čč. skupščinarji v duhu predstavite to četo blizo 2000 otrok, ki se vzgajajo v naštetih zavodih, in pomislite, da bi bili večinoma vsi zgubljeni za slovenstvo, če bi ne bilo naše družbe, poskakovalo Vam bo srce veselja, ker ste s svojimi milimi darovi izvršili pravo pravcato delo krščanskega usmiljenja. Ker so naši zavodi uprav ob meji, koder irredenta uganja jako sumljive skoke, moralo bi se naše delovanje uvaževati in podpirati s pat rij o-tičnega stališča, kajti naši zavodi so nekako trdnjavice, ob katere zastonj butajo nedinastični valovi; v njih se vzgaja mladina v pravem avstrijskem duhu. Vso šolske slavnosti, katero so priredili naši zavodi v Gorici, Trstu, Celji, Mariboru, v Velikovcu ... so sijajno vspele in so deci ter odraščenim pravo netilo avstrijskega čuvstva in slovenske zvestobe do naše skupne avstrijske domovine, dasi n. pr. v Gorici pri cesarski jubilejni slavnosti niti tega niso mogli svobodno razodeti v svojih prostorih. A vkljub nezasluženemu preziranju hoče naša družba vstrajati in vzgajati mladino kakor priprosti narod v zvestobi do Boga, do avstrijske države in domovine slovenske. Šolski in učni pomočki. Prošenj raznih podružnic in društev za podaritev knjig vodstvo ni moglo prezreti. Naša družba je deloma prejela knjig v dar, deloma jih je sama založila ali pa nakupila. Razposlala je šolskih knjig 1904 izvode in drugih poučno-zabavnih spisov 5050, torej skup 6954 zvezkov. Družbinim zavodom je pripomogla k šolskim potrebščinam. Za velikovško in tržaške šole so se spopolnila učila in knjižnica. Dobrotniki naše družbe. Ker družbine potrebe zmir rastejo, mislilo se je i na nova sredstva v dobavo denarnih prispevkov. Vsak način se je dozdaj za družbo ugodno obnesel. „Nabiraluiki“ so storili in še storč svojo dolžnost. Pričakovanje neimenovanega rodoljubnega stotnika se je obistinilo. — »Vžigalice družbe sv..Cirila in Metoda11, ki jih je založil društveni pokrovitelj, veletržec ljubljanski Ivan Perdan, so znane skoro že v vsaki slovenski hiši ter so gmotno dobro podprle družbo. Vsled razodete želje bo odslej na zaklopnicah besedilo: „Edino te vžigalice se prodajajo v korist družbi." — »Svinčniki družbe sv. Cirila in Metoda" so v založbi knjigoveznice Ivan Bonač v Ljubljani, a blago je iz Hardtmuthove tovarne. — „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda" se je omislila lansko leto v založbi trgovca Iv. Jebačina v Ljubljani. — Tvrdki Skaberne v Ljubljani se je dovolilo, da prodaja z družbino znamko platno za razno perilo. „Ciril-Metodovo milo" je založil veletržec Vaso Petričič v Ljubljani. Ko se je približevala petdesetletnica preljub-ljenega vladarja, hotela jo je tudi naša družba pojaviti in ohraniti v trajnem spominu. Zato je izdala tri jubilejne spise. Naš prvomestnik msgr.Zupan je založil in izdal za to slavnost lastno knjižico: »Naš cesar Fran Josip I." s krasnimi slikami. Tega spisa se je do konca 1. 1898. razpečalo vseh 20.000 izvodov. Nov natis v 5000 izvodih — še pomnožen v berilu in slikah — je msgr. Zupan založil in ga podaril kot XI. vezek „knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda" družbi. Priznati se mora, da je to dozdaj najlepša družbina knjižica. Kot XII. zvezek se je izdal ravnatelj Fr. Hubad -ov „Franc Jožef I. cesar avstrijski". — V XIII. zvezku se je obelodanil mikavni životopis: L. A ml rej baron Čehovin". Slednja dva zvezka pa se ntsta’;Vazpečavala v tolikej meri kot prvi. — Da bi te jubilejne knjige čem obilneje prišle v roke slovenske mladeži po vseh naših pokrajinah, zato je vodstvo prosilo c. k. deželne šolske svete v Ljubljani, Celovcu, Gradcu in Trstu za priporočilo. Prva dva sta jih res priporočila kot posebno pripravne, zadnja dva dozdaj še nista odgovorila. V svrho večje raz-širjave raej učenci je družbino vodstvo opozorilo na te knjižice vsa ljudska šolska vodstva, vabeč jih k obilni naročbi. Tn tako se je v resnici dosegel lep uspeh. Ker so se vsled grozne smrti Nj. Veličanstva presvetle cesarice opustile tudi vse veselice, ki so jih nameravali prirediti naši šolski zavodi, mnoge podružnice in druga nam naklonjena društva ter je vsled tega izostal velik prispevek, razposlalo je pa vodstvo, da se nadomesti ta gmotni nedostatek, v 500 izvodih poziv do Slovencev za nabiranje jubilej škili darov. Ta poziv so ponatisnili vsi naši listi, razposlal pa se je vsem podružnicam in posamnim rodoljubom z nabiralno polo. In res je bil uspeh povoljen, dospelo je več pokroviteljnin in izdatnih darov. Razna slovenska društva so kakor doslej ohranila svojo simpatije naši družbi i zadnje leto. V kolikor so se vsled smrti cesaričine odpovedale zabave, sodelovala so pri vseh drugih shodih nam naklonjena društva in tako pripomogla k gmotnemu uspehu. Naši časopisi so itak njih imena sproti objavljali. A imenovati vender moramo jedno društvo, ki se je spomnilo naše družbe celo v „zlati Pragi1'* To je akad e m iško društvo „Šu mad ij a“ pod predsedstvom našega rojaka, slikarja Grm. V njenim področji še je osnoval odbor, kateri je dne 3. maja 1899 priredil sijajno Jugoslovansko akademijo** s pokroviteljstvom staroste češkega naroda dr. Ladisl. barona Rieger in je naši družbi poslal čisti prinos 1200 kron po dični pisateljici Gabrijeli Preissovi v prospeh slovenskega šolstva na Koroškem — če možno za drugo šolo v Grebinju. Za izvenredni moralni in gmotni uspeh si je stekel največ zaslug častni odbor čeških dam, katerih imena naj v trajen spomin ostanejo zabeležena v naši kroniki: Gg. K. Baumgartlova, Josefa Brdlikova, Julija Fantova, Marija Chodounska, B. Hrdličkova, T. Koseova, K. Liiftnerova, Ruž. Maturova, M. Neifova, A. Pra-chenska, Gabrijela Preissova in M. Ridrichova. Po tržaški moški podružnici že pred leti sproženi „Ciril-Metodovi darovi*1 in po koroških bratih posebno priporočani „Ciril -Metodovi kresovi** so se že vdomačili ter tudi naši družbi provzročili obilnih prispevkov. Tako je nedavno samo moška podružnjca v Trstu izkazala Ciril-Metodovih darov okrog 700 kron, in cmdotna ženska podružnica je poslala po svoji blagajnici gdč. Miliki Mankoč-evi darov in prispevkov 2000 kron. — Kakor druga 'eta je tudi v zadnji dobi narodno čuteče ženstvo posebno v mestih, kjer so naši zavodi, o božičnicah in šolskih slavnostih obdarovalo šolsko mladež z jestvili in oblačili. Trditi smemo, da je uprav naša družba organizovala slovensko ženstvo v podružnicah ter je kot jako važen 4 faktor vpeljala na pozor išče javnega delovanja v prospeh splošnega napredka našega naroda, v čemur slovensko ženstvo brez-dvombeno nadkriljuje naše moštvo. — Imen pač tu ne moremo navajati, večinoma so jili že beleželi slovenski časniki. Uprav časopisom gre posebna hvala, da navdušenje za našo družbo ne pojenja. Skoro vsi listi imajo stalne rubrike za darove v kčrist naši družbi. Tudi letos je vodstvena okrožnica do slovenskih posojilnic in hranilnic privabila lepih darov. Visoki deželni zbor Kranjski in slavni mestni zbor Ljubljanski sta zopet uaklouila svoji običajni podpori. Za vso te dejanske dokaze požrtvovalnosti za družbine namene izreka danes vodstvo ginjenim srcem vsem podružničnim načelništvom, vsem narodnim časnikom, vsem blagim dobrotnikom zasluženo priznanjo in globoko zahvalo. Dokaj naših članov in milih dobrotnikov se je v zadnji dobi preselilo v večnost. Njih imena se nam žal niso sproti javila. Naša podružnica v Šiški je izgubila svojega večletnega zaslužnega tajnika Josipa Tavčar. Moška podružnica v Gorici obžaluje izgubo mnogoletnega blagajnika nadučitelja Valentina Kancler, ki je bil zelo delalna moč mej goriškimi rodoljubi. Gospa Martinak-ova v Ljubljani, zvesta somišljenka narodnih dam. Vpokoj. nadučitelj Luka Knific je umrl v Škofji Loki. Predsednik družbe sv. Mohorja, prošt dr. Val. Muller, je prominol v Celovcu. Naša Velikovška šola objokuje prerano smrt svoje učiteljice s. Marije Ulaga, ( katera se je pred smrtjo z ginljivo pesnico poslovila od te naše slovenske trdnjavice na Koroškem. Ob tragični smrti presvetle cesarice je imenom družbe naš prvomestnik kondoliral pri deželnem predsedniku Nj. ekscelenci baronu Hein-u, poleg tega je pa tudi opravil zadušnico v ljubljanski stolnici, kar so storile i nekatere druge podružnice. Povsod je mnogobrojno prisostvovalo slovensko ženstvo. — Istotako smo se pri denašnji sv. daritvi spominjali vseh naznanjenih in nenaznanjenih umrlih dobrotnikov naše družbe. Slavna skupščina! Bili so časi na Slovenskem, ko so se mnogi bali vsaj očitno delovati za kulturni razvoj, za narodno probujo ali sploh za slovenstvo, našega ljudstva. Mnogo sicer dobrih rodoljubov se je — po pravici — balo za svojo bodočnost, marsikateri pogumniših je v istini tudi žrtvoval svojo srečo... A ti časi — no, recimo, da so minoli... Zdaj se nam ni treba več bati javno delovati za svoj narod. — V odločilnih krogih je zavladalo menenje, da je požrtvovalno delovanje za napredek slovenskega naroda hvale in priznanja vredno. In glejte! Tudi naša družba sme ponosno Povdarjati, da je Nj. Veličanstvo cesar Franc Jožefi, odlikoval razne ude našega vodstva in nadzorništva namreč: podpredsednika Luko Svetec, cesarskega ■i* svetnika Ivana Murnik, stolnega dekana Andreja Zamejic; drž. poslanca Frana Povšč in mestnega župnika Martina Malenšek. Odlikovancem kakor vodstvu sploh je to bodrilo, da vstrajajo pri delu tudi v namene naše družbe vedoč, da s tem koristijo cerkvi, kot zvesti zaščitnici prave ljudske vzgoje; državi, ki dobiva v dobrih vzgojencih najzvestejših podanikov, in narodu, ki potrebuje zavednih sinov in hčera. Družbiuemu vodstvu, imajočemu pred očmi ta vzvišeni smoter, sklepno ne preostaja druzega, nego da tudi Vas, čč. skupščinarji, opetovano pozove k skupnemu delu. Oprimimo se tega narodnega dela tem rajše, ker smo vsi prepričani, da naša sveta pravična stvar konečno zmagati mora. Naj se nam naši nasprotniki Lahi in Nemci kot „inferiornim“ rogajo, naj nas pitajo z „barbari“ — v znak „svoje hvaležnosti4', ko smo venderle mi kot „predzidje krščanstva" proti Obrom, Tartarom, Mongolom, proti Turkom branili in obvarovali evropsko civilizacijo; a oni nam v svoji zaslepljeni oholosti ne privoščijo niti borne ljudske šole:--------tudi to bomo prestali; pa ne bomo nehali biti nositelji krščanske prosvete. In ker uprav naša družba teži po teh idejalih, katero sta nam z žarnimi črkami zarisala vže pred tisoč leti naša sv. zavetnika Ciril-Metod, zato se združimo v močno falango in preprečili bomo nakane svojih nasprotnikov ter rešili svojo mladež narodne smrti. — Poživljamo osobito tebe, dično ženstvo slovensko! da vstrajaš na naši strani, tebe, ki te krasijo čednosti krščanske, usmiljenje in ljubezen do zatirane mladeži... Dobri Bog Vas bo blagoslovil v Vaših rodbinah. — Vse vkup pa nas navdajaj tista velika misel, katera je našemu pesniku zvezda-vodnica, ki pripelje slovanstvo k zmagi ljubezen. Ta ljubezen osveta 1)0 slovanska. Prvomestnik Tomo Zupan se še posebej spominja umrlih in za družbo zaslužnih družbenikov ter pozove skupščinarje, da vstanejo v znak sožalja in v počeščenje njihovega spominja. (Se zgodi.) Ker se nihče ni zglasil k tajnikovem poročilu, prešlo se je k tretji točki dnevnega reda. VI. Glavni blagajnik Anton Koblar poroča po pravilih o denarnem družbinem stanju za 1. 1898. Račun družbe sv. Cirila in Metoda 1 Dohodki gld. kr. 1 Doneski podružnic 6437 23 i 2 Pokroviteljnina 925 — 3 i Podpora sl. dež. zbora kranjskega . . 1000 — 4 ! Podpora sl. občinskega sveta mesta ljubljanskega 500 — 5 i Darila 37. slov. hranilnic in posojilnic j 925 — 6 ! Razni darovi družbi 1475 03 7i Jubilejski darovi 243 85 s! Mohorjani so darovali 26 10 9 Iz nabiralnikov 115 93 10 : Časniki so nabrali 3010 77 « Od vžigalic 600 — 12 Od kave 300 — 13 Volila ' . . 2165 15 14 Obresti od naložene glavnice . . . 92 81 15 Za prodane knjige 555 43 Skupaj 18372 30 16 Posojila 25800 — Troški . 44172 30 Skupaj . 41804 26 Preostanek . 2368 04 Saldo 31. decembra 1897. leta . 1267 33 Saldo 31. decembra 1898. leta . 3635 37 Nadzorstvo: Oroslav Doleneo, Martin Malenšek, Fran Povše, Ivan Vrhovnik. v Ljubljani za XIII. družbino leto 1898. T r o š k i j g*d- kr. ] i šola v Trstu 5551 87 2 Šolsko poslopje v Trstu 1915 29 3 J Šolska vrtca v Rojanu in na Greti . 1906 52 i | Šolstvo na Goriškem 2710 5 Šolski vrtec v Mariboru 807 56 1 6 | Šolski vrtec v Celji •190 7 Šola v Velikovcu 1781 50 | 8 |i Podpore in nagrade •195 — 9 | Knjige, tiskovine in učila . . . . 2015 30 10 j Stanarina 120 — 11 ! Razni stroški 181 19 12 j Pristojbine od Drčarjeve zapuščine' . 782 70 13 | Vplačilo v Vrcčkovo zapuščino . . . 6919 20 j IT Za zgradbo velikovske šole . ... ' 15500 — 15 |i Obresti od dolgov 561 83 j| 11801 26 V Ljubljani, dne 20. marca 1898. Vodstvo: Tomo Zupan, prvomeitnik. Anton Žlogar, Anton Koblar, ! tajnik. blagajnik. Ko je blagajnik po prvomestnikovem dovoljenju podal nekatera pojasnila glede dohodkov in troskov, vsprejme se njegovo poročilo brez debate v znanje. VIL Imenom nadzorništva je poročal hišni posestnik O r o s 1 a v Dolenec. Nadzorništvo je pregledalo račune za 1. 1898. in skontriralo blagajno dne 27. julija 1899. ter našlo vse v redu. Omenjenega dne je bilo dohodkov................... 49.583 gld. 28 kr. troskov.................... 48.071 ,, 46 „ torej prebitka............. 1.511 gld. 82 kr. Saldo 31. decembra 1898.1. 3635 ,, 37 „ Skupaj . . 5.147 gld. 19 kr. Od tega denarja je bilo 138 38 gld. v gotovini, ostalih 5008'81 gld. pa v raznih hranilnicah in posojilnicah. Nadzorništvo predlaga, da naj slavna skupščina potrdi račun za 1. 1898. in v zmislu §16. družbinih pravil dii vodstvu oprostilo. (Soglasno vsprejeto.) VIII. Prvomestnik naznanja, da bo letos skupščina volila prvomestnika, tri odbornike, pet nadzornikov in pet razsodnikov. Izvolili so se dosedanji gospodje izvzeinši blagajnika Antona Koblar. Mesto slednjega, ki se je odborništvu pred skupščino odpovedal, je bil izvoljen s 123 glasovi proti 32 glasovom ravnatelj Ivan Šubic. Prvomestnik naznanja, da je s tem vspored končan ter vpraša, če ima kateri čč. skupščinarjev kako željo ali če sploh hoče kakega pojasnila o družbinih zadevali. — Ker se ni nihče zglasil, prosi prvomestnik dovoljenja, da potom okrajnega glavarstva ljubljanske okolice pismeno naznani družbino vdanost in pokorščino do Naj višjega prestola. Sprejeto z burnim odobravanjem. Za to lojalno izjavo je prejelo družbino vodstvo pisano cesarjevo zalivalo. K sklepu se prvomestnik zahvaljuje dekanijskemu predstojništvu za Božjo službo, cerkvenim pevcem, županu, vsem društvom na prelepem sprejemu; vsem čč. zborovalkam in zborovalcem, vsem delegatom naših podružnic ter sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob današnji veliki skupščini. IX. Ob 1. uri popoludne je bil skupni obed na čitalničnem vrtu. Udeležilo se ga je 200 oseb. Med obedom je svirala godba; v presledkih pa je razveseljeval goste z lepo ubranim petjem ad hoc sestavljeni pevski zbor. Izreklo se je več lepili napitnic. Prvomestnik Tomo Županje napil cesarju, župan Gabrijel Jelovšek prvomestniku Tomu Zupan, podpredsednik notar Luka Svetec vrhniškim rodoljubkinjam in rodoljubom, dekan Lovro Gantar podpredsedniku Luki Svetec in dr. Janko Marolt pa slovenski domovini. Večina skupščinarjev seje odpeljala ob 5,10uri popoludne; mnogi pa se kar niso mogli ločiti od prijaznih vrhniških bivalcev. Odhajajoče na kolodvor je spremila velika množica ^ rhničank in ^ rhuičauov. To skupščino si pač sleherni ndeležnik ohrani v vednem spominu. Naslednjih 30 brzojavov je prejela XIV. velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda na Vrhniki: I. Belokranjska ženska podružina; Cirkniško-planinska podružina, Justina Peče; Črnomelj, Julika Gerstenmay, Zofija in Olga Haring; Jareninski Slovenci; Kamenik, Marija Fischer; Kamenik, Novak; Karlovi vari, dr. Stor, Ivan Šabec; Konjice, podružina; Kranj, narodnjaki; Laško, Konrad Elsbacher; Litija, dr. Bevk, Ivana in Lovro Tura; Litija, bralno društvo; Litija, Damijan, župan; Litija, pevsko društvo; Ljubljana, Lokar Fran s pesnijo; Mokronog, podružnica; Planina, čitalnica; Prasberg, oče Hrašovec, dr. Juro Hrašovec; Ptuj, lekarniški provizor Hočevar .Ribnica, čitalnica; Ribnica, Dolinar, dekan; Ribnica, podružina; Slatina, Slovenci; Škofja Loka, čitalnica; Škofja Loka, župna duhovščina: Tomažič, Brešar, Petrič; Trebnje, Egida in Emil Orožen; Trbiž: Incko, Einspieler, Svaton, Eichholzer, Smolej, Kraut, idr.; Tržič, Nadrah; Velike Lašiče, rodbina Šufiaj, Pavčič, idr.; Voloska, ravnateljstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Istri. \ I® ®1/ \\o---------------------------------------- -.........-6)[/ 13 j Družbe sv. Cirila in Metoda redna XV. velika skupščina dne 1. avgusta 1900. leta v Radovljici. / I. Tudi radovljiška velika skupščina je dokazala občno zanimanje vesoljnega slovenstva za družbo sv. Cirila in Metoda. Tukajšnji bivalci so s pravim in odkritosrčnim slovenskim rodoljubjem vsprejeli mnogobrojne skupščinarje iz vseh krajev Slovenije ter okusno in bogato okinčali svoje na krasni višini ležeče mesto. V predvečer, 31. julija, so se sestali nekateri skupščinarji in Ljubljančanje vsled vodstvenega povabila na vrtu ljubljanske gostilne pri „Zvezdi“. Zabavalo je navzoče naši družbi posebno naklonjeno »Delalsko pevsko društvo Slavec" s svojim močnim in jako dobro izvežbanim zborom. II. Dne 1. avgusta ob 7-17 uri zjutraj se je odpeljalo z gorenjskim vlakom precejšnje število skupščinarjev. Pozdravljali so je s streljanjem in okitanjem svojih bivališč Stanovniki ob železničui progi, in sicer posebno živahno: na Okroglem, v Kameni Gorici oziroma na Tomanovem Vidovcu. Na radovljiškem kolodvoru so pričakovali goste: moška podružnica, novovstanovljena ženska podružnica, gasilno društvo in mestna godba ob vlakovem dohodu zasvirajoč naš stari in vedno novi „Naprej“! Imenom obeh podružnic in narodnih društev je došlece s prav iskrenim nagovorom pozdravil podružnični prvomestnik dr. Janko Vilfan. Primernimi besedami se mu je zahvalil prvomestnik Tomo Zupan. III. Z godbo na čelu in med pokanjem topičev so odkorakala društva in občinstvo v praznično odeto mesto, kjer jih je na glavnem trgu pričakoval dekan Ivan Novak, mestni občinski odbor z mestnim županom Aleksi jem Roblek. Župan Roblek je s krepkimi in moškimi besedami pozdravil tii skupščinarje. Prvomestnik T orno Z u p a n pa se mu je zahvalil, radovljiški mestni grb v svoj odgovor vpletajoč. Ob it. uri se je pričela v vclečastnein gotiškem domu za žive in mrtve družbenike sv. maša, katero je daroval dekan Ivan Novak. Pri Božji službi je pel izborni učiteljski kvartet obstoječ iz gg. Josipa Ažman, Ivana Pianecky, Ignacija Rozman, Frančiška IIus in pa domači cerkveni zbor. IV. Ob Vali- uri se je pričela glavna skupščina na lepo okrašenem vrtu Hudovernikove restavracije. Prvomestnik Tomo Zupan je otvoril skupščino govoreč: Slavna XV. včlika skupščina v Radovljici! Petega tega meseca — prav po preteku štirih dni — bo na štajarski Ponikvi slovesen dan. Rodil se je namreč tam pred 100 leti cerkveni mož — mož mil v nazorovanju, mil v poslovanji z drugimi; mož nepokvarjene čudi kot nedolžen otrok — prvi slovenski šolnik in Slovencem apostol: knezškof Anton Martin Slomšek. Po njem vstanovljena bratovčšina sv. Cirila in Metoda skuplja Slovence, ki naj molijo v njej: da bi se sošli prej ali slej vsi Slovani v eni kato-1 i š k i družini. Po istih apostolih, sv. Cirilu in Metodu, imenovana in na verski podlagi zasnovana naša družba pa skrbi, da bi iz Slovenstva odločeni — slovenski materi časih celo otiijeni otroci združili se sopet v eni slovenski družini. Slomšekova bratovščina sv. Cirila in Metoda je stara eno manj nego 50 let. Ob Slomšekovi smrti je štela že 150.000 udov. Naša družba sv. Cirila in Metoda pa je stara 15 let; ne manjka jej torej posebno veliko do stoletja petine. Danes šteje primeroma 12.000 družbenikov. Proslavljajoč miljenega šolskega blagovestnika "Slomšeka spominj želim verstvu in Slovenstvu v liasen Slomšekovi bratovščini najsijajnejih vspehov. Želim pa ob tem spominju za vsa ta leta, kolikor jih je še potrebna med nami, teh istih prospehov tudi družbi sv. Cirila in Metoda — o koje važnosti, koje dejanji in nehanji, o koje vsem naporovanji vam prečita naš gospod glavni tajnik kojkoj preteklega našega vradnega leta vodstveno poročilo. Ko je prvomestnik predstavil vladnega zastopnika okrajnega komisarja gospoda Žitnik in kon-statuje sklepčnost velike skupščine, pozove glavnega tajnika župnika Antona Žlogar, naj prebere zglašene skupščinarje. V. Vsled tajnikovega predloga se je to le dragi čas trateče branje bilo opustilo. Vsled prvomestnikovega poziva prebere glavni tajnik naslednje vodstveno poročilo, veljajoče od XIV. včlike skupščine na Vrhniki do danes. Poročilo tajništva za XV. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Radovljici 1. avgusta 1900. Slavna skupščina! Velecenjene dame! Častiti roj aki! Mej najvažnišimi vprašanji, katera se rešujejo na Slovenskem, je šolsko vprašanje. Ko je veleum, sedaj vladajoči papež Lev XIII., z bistrim očesom zroč sedanji svetovni tok, izrekel besede: šolsko vprašanje je za krščanstvo vprašanje za življenje in smrt — vzdramil je i Slovence, da so resneje in trezneje razmotrivali o svojem šolstvu ter prišli do zaključka, kako je zanje to vprašanje res vprašanje za življenje in smrt — tako v verskem kakor v narodnem obziru. Ko so naši sosedje — Nemci in Lahi — zapazili, da se čili narod slovenski giblje in hoče prosto živeti mej jednakopravnimi brati avstrijskimi, jela je nekatere vznemirjati črna zavist. Začeli so kovati naklepe, kako bi zavrli naš pokret in napredek — vrgli so se osobito na šolsko polje, da bi nam tukaj zavdali versko in narodno smrt dobro vedoč, da na mladeži sloui bodočnost. Ta naš narod žele potujčiti v dosego svojih političnih, v istini izdajalskih zoperavstrijskih teženj — njihovega znanega mostu do Adrije. Tega rodoljubi slovenski niso mogli več mirno gledati; postavili so se v bran pro aris et focis — v bran svojega rodu, svoje zemlje, svoje države. V ta namen so si osnovali društva, mej njimi najvažnišo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. — Ona hoče na šolskem polji rešiti, kar se še rešiti d&, hoče ljudstvo opozoriti, kje mu preti nevarnost, hoče najvišjim voditeljem avstrijskega šolstva razjasniti naš položaj, s svojimi zavodi jim dokazati „ad oculos'1, kaka krivica se nam godi, ker se šolski zakon ne izvršuje nam v prilog. Z današnjo skupščino smo doživeli že tretji kvinkvenij. Kak6 se veselč šolniki, ko se jim v takih slučajih zboljša gmotni položaj — naša družba se ne moro veseliti v trpki zavesti, da bi ogromne vsote, ki jih žrtvuje slovensko občinstvo — bile nepotrebno in bi se porabile za druge kulturno namene, ako bi se nam dala slovenska šola povsod, kjer biva naš rod. A naša ljubezen do rodne zemljo prenaša tudi to preziranje in krivico, in ta ljubav do zapuščene slovenske dece nas sili, da še vztrajamo, da po- dvojeno delamo sami in odbijamo sovražne napade. Petnajstič stopa danes družbino vodstvo pred Vas, čč. skupščinarji, želeč Vas obvestiti o naših naporih in vspehih, iz katerih bote lahko sodili: da-li je sebi izročeni nalog vestno obvršavala ali ne. Izvestitelj naj to pojasni vsaj v glavnih potezah. Uodstvene seje. V 14. veliki skupščini na Vrhniki so bili v vodstvo pozvani iztopivši odborniki: Monsignore Tomo Zupan, ljubljanski mestni župan Ivan Hribar, c. k. notar Luka Svetec in mesto deželnega arhivarja Antona Koblar ravnatelj c. k. strokovnih šol Ivan Šubic. Prvomestnikom je bil soglasno zopet izbran profesor nions. Zupan. Družbeno vodstvo je reševalo došle vloge deloma upravnim potom, večinoma pa v svojih sejah, katerih je bilo v zad«ji upravni dobi devet, in sicer prva oziroma zaporedna 120. seja dne 10. avgusta 1899; 121. dne 28. septembra; 122. dne 9. novembra; 123. dne 30. novembra; 124. dne 21. decembra 1899; 125. dne 1. marca 1900; 126. dne 5. aprilja; 127. dne 7. junija in 128. dne 19. julija. Kaj se je obravnavalo in o čem ukrepalo, razvidno bo tudi iz nastopnih podatkov. 0 podružnicah. Kakor je slavni skupščini znano, se naša družba * l>o svojili podružnicah kot prava lipa slovenska raz- 5 teza po vseh naših deželah, koder odmeva slovenska govorica. Ta lipa je ozelenela še za jedno mladiko v novi podružnici z zaporedno št. 141.: Tržič in okolica, ki je bila osnovana dne 29. avgusta 1899 št. 4547; danes pa je pričela delovati najmlajša podružnica z zaporedno št. 142.: Ženska podružnica za Radovljico in okolico. Žal da mora vodstvo zabeležiti dejstvo, da blizo tretjina podružnic nekama spi in ne daje več znamenja življenja od sebe, v vodstvenih izkazih nekaterih že pogrešamo več let. Tu in tam se prepušča narodno delovanje le posameznim osebam, ki itak vsled stanovskega zvanja omagujejo; mlajše, živahniše moči pa ne stopajo na plan. Vsem tem gotovo velja opominj pesnikov: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je ^oriti dolžan. Srečneji pa smo bili v zabeleženji novih pokroviteljev. Prirastlo jih je 13 in sicer tekoča št. ‘260. Ženska podružnica v Celju. 261. gospa Ana Majdič-eva, tovarnarjeva soproga v Hudinji pri Celju. 262. Šentjakobsko - trnovska ženska podružnica v Ljubljani št. XIII. po zastopnici gospej županji Milici Hribar-jevi. 263. Litijske Slovenke št. VIII. po zastopnici gospej Tereziji Svetčevi. '264. Josip Verbič, tovarnar v Bistri. 265. Ženska podružnica v Sežani št, Vlil. po zastopnici gospej Janji Stolta-vi. 266. Šentpeterski samci na Krasu. 267. Gospa Adela - dr. Dečko-va v Celju. 268. Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani. 269. Knezškof dr. Anton Bonaventura Jeglič v Ljubljani. 270. Slovenski rimski romarji v Rim 1. 1900 po zastopniku knezškofu dr. Antonu Bonaventuri. 271. Podružnica v Šiški št. II. po zastopniku Antonu Pogačnik, posestniku v Spodnji Šiški. 272. Litijske in Šmartinske Slovenke št. IX. po zastopnici gospej Emiliji Be-neš-evi. Tu omenjamo, da je Litija in Šmartino dosedaj vplačalo že 23 pokroviteljnin, in ju ne prekosi v tem noben kraj na Slovenskem. 273. Mariborski bogoslovci 1. 1899 po zastopniku bogoslovcu Josipu Lončarič. 274. Ženska podružnica v Radovljici. Do konca julija je torej podružnic: 28 moških, 33 ženskih in 80 mešanih, vkup 141 s približno 12.000 člani. Da bi navadnim letnim prispevkom mogle priložiti še izdatneji dar na domovinski oltar, osnovale so nekatere podružnice tudi primerne veselice poleg občnih zborov. Kolikor se je poročalo vodstvu, so v tem obziru odlikujejo: Ženska podružnica za Stari trg, Beljak in okolica, Medgorje, moška in ženska v Ribnici, izvanakademiška v Gradcu, ženska in moška šentpeterska v Ljubljani, ženska šentja-kobsko-trnovska v Ljubljani, akademiška v Gradcu, Pliberk in okolica, Šiška, Kranjska Gora. Osobito pa so podružnični shodi na Koroškem prava učilnica in vzgojevalnica priprostega * naroda. Povsod, kjer ni društev, jih podružnica lahko nadomestuje, ko nudi društvenikom pouk in zabavo. Da napor podružnic ni zastonj, da so njih darovi in posameznikov darovi dobro naloženi, se čč. skupščinarji prepričajo, ako se ozro na Družbine šolske zavode, • * katerih zgodovinski razvoj je opisan že v prejšnjih .Vestnikih*1. 1. Otroški vrtec v Celju je zbiral do 51 otrok pod vrlim vodstvom šolskih sester. 2. Otroški vrtec v Mariboru pod jed-nakim vodstvom je imel 59 otrok. 3. Slovenska 4razredna d eška ljudska šola pri sv. Jakobu v Trstu. Ker je dosedanji voditelj Mihael Kosec s sklepom tega šolskega leta izstopil, bil je v vodstveni seji 19. julija t. 1. imenovan učiteljem-voditeljem Vinko Krek, do sedaj učitelj v Podragi, ki nastopi svojo mesto s pričetkom šolskega leta 1900/1. V to — in sicer edino tržaško slovensko šolo je zahajalo 255 dečkov. 4. Slovenska 4 razredna dekliška ljudska šola pri sv. Jakobu v Trstu. S preteklim šolskim letom so je razširila v čveteroraz-rednico. Pod vodstvom šolskih sester se je vzgojevalo 228 deklic. O povoljnem uspehu obeh šol svedočita letni poročili, ki sta ob sklepu leta prišli na svitlo. Družbin nadzornik v pedagogiško- didaktičnih zadevah prof. dr. Karol Glaser se je radi vztrajne bolehnosti odpovedal; bodi mu iskrena vodstvena zahvala ob njegovem trudu. 5. Otroški vrtec v Rojanu je štel 73 otrok. 6. Otroški vrtec na Greti pa 68 otrok. 7. Otroški vrtec v Pevmi pri Gorici je zbiral 43 otrok. 8. Trirazredna slovenska mešana ljudska šola v Št. Ruprtu pri Velikovcu. S 1. novembrom 1899 se je razširila v trirazrednico. Od 4. marca 1900 je voditelj tej šoli kanonik-župnik Fran Treiber, učiteljice so pa šolske sestre. Otrok je 160. V tej »narodni šoli“ je tudi internat, kjer se vzgaja do 20 deklic, kar posebno priporočamo imovitejim starišem. Prošnja za pravico javnosti tej šoli šo ni vgodno rešena. Naša družba podpira zavode, ki jih oskrbuje društvo »Šolski Dom“ v Gorici. 9. Otroški vrtec v Podgoris 74 otroci. 10. Drugi otroški vrtec v Podgori 2 48 otroci. 11. Otroški vrtec v ulici sv. Klare v Gorici s 66 otroci. 12. Otroški vrtec v ulici Barzellin v Gorici s 63 otroci. 13. Otroški vrtec Pod Kostanjevico 8 79 otroci. 14. Kot nov otroški vrtec je prirastel °ni v Devinu s 23 otroci. 15. Posebno važna je njegova slovenska ljudska šola v Gorici z enajstimi razredi in 570 otroci. Poleg teli pa je „Šolski Dom“ si oskrbel a) dva razreda dekliške obrtne šole in sicer strokovno šolo za umetno vezenje in belo šivanje ter za krojno risanje in šivanje oblek s 60 učenkami; b) nadaljevalno šolo za učenke iz obrtne šole; c) pripravljalni tečaj za učenke iz obrtne in nadaljevalne šole, ki žele postati učiteljice ročnih del; c) poseben tečaj za umetno vezenje in belo šivanje s 4 urami na teden; d) poseben tečaj za krojno risanje in šivanje oblek s 4 urami na teden; c) stenografski tečaj z 2 oddelkoma za moške in enim oddelkom za ženske; J) tečaj za deklama-toriko in lepo vedenje; g) podpira tudi deško obrtno nadaljevalno šolo s 3 razredi in 95 učenci. S pomočjo naše družbe so se osnovala zasebna zabavišča. Ta so: 16. Privatni otroški vrtec gospe Antonije Gr-mek-ove pri sv. Ivanu v Trstu s 45 otroci. 17. Privatni otroški vrtec gospice Dragice Gregorič-evo v Skednju z 52 otroci. 18. Privatni otroški vrtec gospice Antonije čargo-ve v Rocolu. Tekom leta sta vsklila dva nova družbi na zavoda, ki svedočita, kako naša družba povsod rada prihiti na pomoč, kjer je večja nevarnost za slovensko deco. Ta sta: 19. Otroški vrtec v Tržiču na Gorenjskem. Z dovoljenjem c. k. deželnega šolskega sveta Kranjskega dne :j. jannvarija 1900 št. 3974 je bil slovesno otvorjen 92. jannvarija t. 1. ter bila vanj poklicana za vrtnarico gospica Agneza Staral iz Pevme pri Gorici. Vanj zahaja 54 otrok. 20. V zeleni Štajarski ob severni meji je vzrastla slovenska ljudska šola — zdaj enoraz-rednica — na Muti. C. k. deželni šolski svet v Gradci jo je dovolil dne 3. maja 1900 št. 3227. Šola je bila otvorjena 23. aprilja t. 1. Družbino vodstvo je tudi tija poklicalo šolske sestre. Voditelj ica-učiteljica je sestra Uršula Gosak-ova; učiteljica ženskih ročnih del pa sestra Marija Bolkovac. Deklic je 32. V teku tega šolskega leta je prvomestnik l'omo Zupan obiskal naše šolske zavode v Pelji, Maribora, obe štirirazrednici v Trstu, otroški vrtec v Rojanu in na Greti ter privatni otroški vrtec gospe Antonije Grmekove pri sv. Ivanu v Trstu, in pa trirazrednico v Št. Ruprtu pri Velikovci. Svoje popolno zadovoljstvo s poukom in disciplino v vseh teh ustavili je objavil vodstveni seji. Bil je tudi v gradu na Muti, ki je dragocena osvojitev naši družbi. Slavna skupščina! Zdaj si pa predočujte v duhu to malo bursko armado nad 1200 slovenskih otrok, po katerih hlepi pod krinko človekoljubnosti Nemec, in Lah; ali ne bote ogorčeni poklicali na to pozorišče onih pesimistov, ki so rekali ali morda še rekajo: Dražba ne bo opravila nič, vsi napori so kakor kaplja v morje!.......... In ako še vpoštevate dejstvo, da se v vseh naših zavodih, kar svedoče primerne cerkvene, patrijotične, dinastične in narodne slavnosti, katere itak sproti opisujejo naši časniki, že vzgaja mladež po jedinopravih načelih — katere naš narod vedno bolj zahteva i za javne šole, namreč v krščanskem, slovenskem in avstrijskom duhu — kar pa se uprav pri naših nasprotnikih čestokrat pogreša: ali ne hote jedno-dušno pritrdili klicu: Bratje, v kolo se vstopimo! posnemajmo Bure, ki se hočejo do zadnje kaplje krvi boriti proti krivičnemu samosilniku na svoj rod, za tlačeno svojo domovino! Šolski in učni pomočki. Kolikor bolj se širijo naši zavodi, toliko več učil je potrebnih. Ne samo svojim, nego tudi privatnim prej naštetim zavodom jo družba segla pod pazduho. Zabavišča prejela so večino inventarja. Razposlalo se je mnogo učil in šolskih učnih ter zabavnih knjig nad 2500 izvodov. Družbini dobrotniki. Naša družba šteje poleg svojih rednih članov še zmiraj nebroj drugih dobrotnikov, katerih imena so vsaj večinoma objavljali sproti slovenski časopisi. K izdatnim darovom v korist naše družbe so pripomogla razna narodna društva, ki so osnovala koncerte, veselice, zabave. Kolikor je obveščeno vodstvo, so naslednja: Bralno društvo v Železnikih, Rodoljubi v Žireh, Šentpeterski samci na Krasu, Narodna čitalnica v Kameniku. Čitalnica v Šiški, Kat. bralno društvo na Vrhniki. Po vseh mestih, kjer imamo svoje zavode, so tako društva kakor tudi posamniki sodelovali pri šolskih veselicah in slavnostih, kakor pri božičnicah v Rojanu, na Greti, v Mariboru, Celju, Št. Ruprtu pri Velikovcu, v deški in dekliški šoli v Trstu. K prejšnjim so prišla še nova sredstva za povišanje dohodkov. V družbino korist se prodaja voščilo, in svalčični ovitki. Kava, vžigalice, svinčniki, milo, platno, stekleni cilindri pošiljajo prispevke, o čemer slavno skupščino itak obvesti naše blagajništvo. V korist naši družbi so vdomačena božična, novoletna, velikonočna darila, kakor tudi prispevki ob veselili in žalostnih dogodkih. Tržaški rodoljubi in domorodkinje že mnogo let skupljajo Ciril-Metodov dar. ki nahaja tudi drugod dokaj posnemalcev. ,,Slovenski Narod11 v Ljubljani in Celovški „Mir‘ sproti izkazujeta res obilne darove pod naslovoma: Za „družbo sv. Cirila in Metoda1* — Mnogo posojilnic se je odzvalo običajni vodstveni okrožnici. Svoj čas se je razlegal klic: Prva krona družbi sv. Cirila in Metoda! katerih je bilo res dospelo do 10.0(10. A letos se je sprožila ista misel za prvo petačo. Naj pa že pošlje kdo poljubno imeno- vano: srebrno petačo ali petico, petko ali petero-kronko .. .., družba jo bo z veseljem sprejela, le želeč, da njih število doseže tudi visočino prvih kron. Kuezškof dr. Anton Bonaventura nas vsako leto podpira obilnim denarnim doneskom. Knezškofljski ordinarijat ljubljanski navrže naši družbi na vsakih 10 izvodov katekizma po tri. Sploh vsi časniki slovenski podpirajo težnje naše družbe in uprav oni so največ pripomogli k njenemu razvoju bodisi s članki, bodisi z zaporednimi izkazi darov. V tem obziru se odlikujeta posebno naša dnevnika. Dve visoki korporaciji dosledno podpirati našo družbo namreč: preslavni deželni zbor Kranjski in slavni mestni zastop ljubljanski. A zelo, zelo bi bilo želeti, ko bi tudi zastopi manj ih naših mest po deželi in srenjski zastopi nam segli tako pod ramo — kot se to na Češkem godi pri češki „Ustredni Matici1'. Vsem dobrotnikom, pospeševalcem diužbinih namenov, vsem podružnicam, vsem slovenskim časnikom, posebno pa narodnemu ženstvu, katero je prava zaslomba vsem našim zavodom, tisočerim zahvala! A naša družba objokuje tudi mnogo milih pokojnikov. Vrlo Slovenke Nmartinske pri Litiji obžalujejo gospodičino Minko Demšar-jcvo. Gornje-gradska podružnica je izgubila svojega podpredsednika A. Rodošek-a, župnika iz Mozirja. Družbin pokrovitelj župnik Jakob Gruden je prominol v Ljubljani. Ajdovska podružnica je izgubila svojega predsednika Ivana Dugulin, župnika v Ajdovščini. Gimnazijski profesor dr. Janko Pajek ni dolgo užival svojega umirovljenja. Gospa Dragotina, udova Janeza viteza Bleiweis-Trsteniškega se je preselila v večnost. Pokrovitelj Ivan Perdan, založnik družbinih vžigalic, nas je prezgodaj zapustil. Kurat Josip Meglič v Pomjanu je osvedočil svoje simpatije s volilom 100 gld. Pokrovitelj Makso Vršeč je umrl v Ljubljani. Šolska sestra Otilija Sekolec, učiteljica ženskih ročnih del v Šent. Ruprtu, je šla v večnost 12. marca t. 1. Družbin vstanovnik Vilibald Venedig umrl kot župnik na Štajarskem. Nadučitelj Ivan Bartl v Šmar-tinem je prezgodaj zapustil svoj pevski zbor. Vele-tržca Ivana Šabec v Trstu je smrt prerano pokosila, poleg pokroviteljnine je še mnogo daroval v družbine namene. Mariborska podružnica obžaluje smrt stolnega prošta Ignacija Orožen. Metliška podružnica pa smrt svojega prvomestnika Antona Aleš, dekana v Semiču. Škofjeloška moška podružnica je izgubila svojega predsednika in pokrovitelja Ivana Tomažič, mestnega župnika. „Brezničani-mašnikikot družbini pokrovitelji so iz svoje srede izgubili rojaka, pač odločnega moža Antona Mežnarec, dekana v Kranju. Veroučitelj Rok Mcrčun, poseben prijatelj šolske mladine, je nedavno umrl v Ljubljani. Vseh teh naštetih in nenaštetih pokojnih dobrotnikov, kakor tudi živih članov smo se spominjali pri denašnji sveti daritvi. Mili Bog naj vsem plačuje obilno tu in tam! Slavna skupščina! Iz dosedanjih pojasnil ste se utegnili prepričati, da je naša družba storila, kolikor je mogoče z ozirom na gmotno stanje, katero ni najugodniše, kakor bote čuli od našega blagajništva. Kaj pa v prihodnje? Rado se očita takim društvom, da so agitatori čna. Kolikor se tiče nemškega „Schulvereina“, „Sudmarke“, „Sudmarkische Bank*', „Lega nazionale", „Societa di S. Nazario“ . .. tudi mi priznavamo ona res agitatorska — kajti glejte jih, kako nekatera lovč slovenske otroke ter jih z lažjo in sladkimi obljubami spravljajo v svoje zavode — a naša družba samosvestno odklanja tako natolcevanje, in družbino vodstvo poživlja vsakogar, ki more, naj dokaže, kodaj je naša družba nemške, oziroma laške otroke zvabila v svoje zavode — kedaj bi bila naša družba agitovala, Našo geslo jo: Mi no maramo za'Vaše, a Vi pustite, kar jo naše! Na važnem razdobju smo: XIX. stoletje gre k malo v zaton, XX. nastopi. Ideja narodnosti se je rodila v tekočem — a zmagala bode v bodočem — trdno se nadejamo tudi pri Slovenili v naši Avstriji. Bistveni pogoj k temu je, da se i pri njih šolstvo postavi na pravo peda-gogijsko podlago materinega jezika, kakeršno imajo drugi kulturni narodi. Vsi plomeniteji duhovi v tem soglašajo. Ako je n. pr. Nemec prof. dr. Gutjahr ua katoliškem shodu v Gradcu vskliknil: „Ali je res mogoče, gospoda moja, da bi pravično in pametno misleč mož mogel smatrati za idejal dobre šolo takšno šolo, v kateri otroci niti prvega pouka ne prejemajo v svojem materinem j e z i ku?“ — je govoril nam iz srca; in mi mu nasprotno viknemo: Pojdi in tako stori — po svojem boljšem prepričanji — tudi v naših šolali po južnem Štajarju, po tužnem Korotanu! Spreobrni svoje rojake, naj ne delajo več krivice, kakor je mi njim nismo nikdar storili. —■ Njegovi nemški šolniki naj ne delajo eksperimentov s slovensko mladežjo, prepustč naj vzgojevalno skrb našim možem, ki imajo sreč za ubogo rajo! In takih mož nam je že dovolj obudilo dobrotno nebo. Uprav v začetku 19. veka nam je zasijala mila zvezda tudi na šolskem polju. To je oni mož, čegar stoletnico zdaj slavi hvaležni rod — to je knezvladika Anton Martin Slomšek, kateremu brezdvomno pristoji palma med slovenskimi pedagogi („Siiden“ 1900 št. 77). Kar jo slovenska šola dosegla lepega vspeha, večinoma je vzrastlo na njegovi organizaciji, slovenskega duha jej je vdihnilo njegovo domoljubno pero. Spomenik najlopši postavimo temu šolniku, ako svoje šole vre-dimo po njegovih nazorih — se ve z uporabo novejših iznajdeb in spopolnjene metode. V naših šolah vladaj duh Slomšekov, ker ta je vsklil prav iz čuvstvovanja našega dobrega naroda. In tu družbino vodstvo lahko konstatira s sladko zavestjo, da so naši zavodi obskrbujejo res v duhu Slo m Sokovem. Tako, mislimo, smo najbolje služili veri svojih očetov, domovini slovenski in naši državi. V očigled temu vas vabimo, čč. skupščinarji, osubito tebe, ti dično ženstvo slovensko, ki si dalo doslej toliko dokazov svoje žarne ljubezni do dece slovenske, k ponovljenemu delu. Vsak navdušuj v svojem krogu, vsak zbiraj somišljenike, da nas bo v obrambo domovine številna vojna, ki pripomore k uresničenju pesnikove prerokbe: » . . . narod bo zmiraj stal — Gledal na Triglava neba obok.« In spolnilo se bo, če uvažujemo tudi željo pesnika Bogdana: Da družba sama močna bo trdnjava, Ki naj varuje naša sveta prava — Podpiraj jo Slovčn kot sin jej vdan! Prvomestnik Tomo Zupan se spominja navedenih umrlih družbenikov ter pozove.skupščinarje, naj v znak hvaležnosti in iskrenega sočutja vstanejo s svojih sedežev. (Se je zgodilo). Prvomestnik vpraša na to zborovalce, če želi kdo k tajnikovemu poročilu besede. Urednik „Mir-a“ Josip Rozman odobruje najpreje družbino vspešno delovanje ter prosi, ker letošnjega vabila „Mir“ radi pozne vročitve ni mogel priobčiti, naj bi družbino vodstvo v prihodnje preje naznanovalo svoje velike skupščine. Prvomestnik izjavlja, da se bo ta želja v prihodnjo po možnosti uvaževala ter pripominja, da je bila tudi letošnja skupščina v smislu $ 18. druž-binih pravil 14 dni pred zborovanjem oznanjena, če pa nekateri listi tega niso priobčili, to ni družbina krivda, nego njihova. VI. Prvomestnik pozivlje glavnega blagajničarja, gimnazijskega profesorja M a r t i n a P e t e 1 i n, naj poda družbin račun za preteklo upravno leto. Račun družne sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za XIV. družbino leto: Dohodki gld. kr. 1 2 3 4 6 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Doneski podružnic...................... Pokroviteljnina........................ Podpora sl. dež. zbora kranjskega . Podpora sl. občinskega sveta mesta ljubljanskega....................... Darila 45. slov. hranilnic in posojilnic Novoletni darovi....................... Mohorjani so darovali.................. Razni darovi družbi.................... Iz nabiralnikov........................ Časniki so nabrali..................... Od vžigalic............................ Od kave ............................... Od platna, svinčnikov, mila in raz glodnie '........................... Jur. Vrečkova zapuščina .... Iz Mart. Drčarjeve zapuščine . • Volila Dohodek akademije v jjtujp . ■ • Obresti od glavnic in terjatev . Za prodane knjige . • • ■ ■ • Najeto posojilo Skupaj Skupni prejemki Skupni izdatki Primanjkljaj Saldo 31. decembra 1898. leta Saldo 31. decembra 1899. leta GG26 94' 1564 25 1000 — 500 1035 171 42 27 33 1070 74 120 7 2776 42 800 — 300 — 231 94 27655 — 1029 27 637 40 600 — 184 44 657 63 46987 9000 55987 57207 85'/, 1219 3635 85' , 22'/, 36 37 2416 j 1 Nadzorstvo: Martin Malenšek, Oroslav Dolenec, Ivan Vrhovnik. t Troški gld. kr. Šolstvo v Trstu.................... Šolsko poslopje v Trstu .... Šolska vrtca v Rojanu in na Greti Šolstvo na Goriškem................ Šolski vrtec v Mariboru .... Šolski vrtec v Celji............... Posestvo na Muti................... Šolstvo v Velikovcu................ Šolsko poslopje v Velikovcu . . . Podpore ........................... Nagrade .......... Knjige, tiskovine in učila. . . . Stanarina v »Nar. Domu«.... Pristojbine od volil............... Obresti od dolgov.................. Razni stroški...................... Skupaj . . Vrnjena posojila .... - ■ • ■ 5379 85 1228 — 1896 22 1612 26 721 — •160 : — 10978 32 983 80 6198 20 311 — 380 — 1020 35 120 — •tl Si 764 63 279 24' 82407 •21' 248? 21»/, n primanjkljaj 1.219 gld . 36 kr. Saldo 31. decembra 1898. . . 3.635 >1 37 n Saldo 31. decembra 1899. . . 2.416 gld 01 kr. Po blagajniških knjigah je bilo dne 19. julija 1- 1900. za 1. 1900. dohodkov troškov primanjkljaj...................... Saldo 31. dec. 1899. 2416-01 gld 18.381 K 04 h 18.828 „ 76 447 K 72 h 4.832 „ 02 h ostanek.................................... 4.384 K 30 h Našlo se je v blagajnici: 1. Hranilnična knjiga Maribor št. 2386 200 K — h 2. „ „ Kranjska gora št. » 29 200 3. Hranilnična knjiga Vitanje št. 393 200 K — h 4. „ „ mestne hranil- nice v Ljubljani št. 23.889 . . 415 ,, 50 „ 5. Deležna knjižica vzajemnega podpor- nega društva v Ljubljani št. 292 1014 ,, 6. Obligacija št. 704, 155 .... 200 ,. »? 7. Temeljna delnica dolenjske želez- nice št. 04.312 200 „ D 8. 9. Delnica „Narodne tiskarne*1 v Ljubljani št. 65 (efekt, vrednost). . Tri delnice „Narodnega doma“ v 120 „ r Novem mestu 300 „ ti 10. V poštni hranilnici naloženih . . 1391 „ 09 „ 11. V gotovini 143 „ 7T „ Skupaj . . . 4384 K 30 h kar se vjema z blagajniškimi knjigami. V Ljubljani, (Inč 19. julija 1900. Za nadzorstvo: M. Malenšek. Oroalav Dolenec. Ivan Vrhovnik. Poročevalec predlaga imenom nadzorništva, da naj skupščina potrdi račun za 1. 1899. in naj v zmislu § IG. družbinih pravil da vodstvu oprostilo. (Se zgodi). Družbin pokrovitelj dr. Lovro Vidrič, odvetnik v Zagrebu, je predlagal družbinemu odboru za njegovo vestno, požrtvovalno in vspešno delovanje zahvalo vseh članov. Glavna skupščina se je odzvala predlogu. Deželni odbornik dr. Ivan Tavčar nasvetuje, da bi se v znak hvaležnosti največjemu družbinemu dobrotniku, pokojnemu Juriju Vrečko, ki je družbi volil 27.655 gld., vzidala morda prihodnje leto v šolskem poslopju na Muti spominjska plošča. Tudi želi govornik, naj odbor pojasni, komu v last sta zemljeknjižno vknjiženi šolski poslopji v Št. Ruprtu pri Velikovcu in na Muti. Tega pojasnila ne želi sam z&se, ker vč, da je vknjižba omenjenih poslopij izvršena na družbino ime, nego le zato, da družba s svojo izjavo uniči govorice, kakor da bi bili šoli vknjiženi »na korist šolskim sestram. Prvomestnik je izjavil, da se bode odbor glede spominjsko plošče Juriju Vrečko, bivšemu trgovcu in hišnemu posestniku v Gradcu, posvetoval, in bo brezdvombeno ugodil temu izrečenemu nasvetu. Glede vknjižeb pa je prvomestnik izjavil, da sta poslopji vknjiženi na družbino ime in da se tudi o ostalem premoženji t. j. o hišnih in o sobnih opravah prav sedaj sestavljajo toliko potrebni inventuri. Podpredsednik Luka Svotec, kot poročevalec v takih družbinih zadevah, je potrdil to prvomestni-kovo izjavo. Marnborški kapelan Josip Sorarek priporoča družbi pozornost na slovensko zemljo okrog Mute. Tudi opisuje tamošnje žalostne šolsko razmere in se družbi zahvaljuje za ustanovitev šole na Muti, 6* ki je za ondotne Slovence neprecenjene vrednosti. Z ustanovitvijo te šole vzbudil se je v teh krajih še le slovenski narodni ponos. Nadalje se govornik zahvaljuje ob nenavadno hitrem družbinem poslovanju, ki se je osobito izkazalo pri otvoritvi šole na Muti, ker ve, da to mora biti itak osebnimi opravili preobloženim odbornikom zelo težko. Ko-nečno pa prosi, naj se vstanovi šola v Marnbergu, da se tako vtrdi dosedanja jezikovna meja kot ne-prodiren nasip proti nemškemu prodiranju v slovenske kraje. Župnik-kanonik Frančišek Treiber opisuje neugodno koroške šolske razmere. Vso meri tam na ponemčenje slovenske doce. Zato se imenom koroških Slovencev zahvaljuje za prejete družbine dobrote proseč nadalnje podpore. VIII. Ko prvomestnik izreče zagotovilo, da se bode izrečenim željam vstrezovalo po možnosti, preide k volitvi družbinega vodstva, nadzorništva in razsodništva. Na predlog deželuega odbornika dr. Ivana Tavčar se soglasno izvolijo dosedanji odborniki, nadzorniki in razsodniki. Prvomestnik naznanja, da jo s tem dnevni red končan ter vpraša, če ima še kdo kako željo ali če sploh hočo kdo kakega pojasnila. Odvetnik dr. Frančišek Stor priporoča, naj sc vrši prihodnja, NVI. velika skupščina v Maribora početkom meseca avgusta 1. 1901. na kak četrtek. Prvomestnik obljubi delovati na ugoditev predlagateljeve želje; osobito šč zato, ker je dr. Fr. Štor že toliko daroval za našo družbo. Prvomestnik Tomo Zupan predlaga naj današnja velika skupščina po deputaciji treh članov izrazi globoko vdanost in zvestobo Nj. Veličanstva cesarju Fran Josipu I. potom tukajšnjega okrajnega glavarstva. Predlog se je sprejel z navdušenjem. Ko se prvomestnik zahvali vsem, ki so vsak po svoje pripomogli, da se je XV. velika skupščina izvršila tako slovesno, zaključi zborovanje ob 1/i na 1. uro popoludne s slava-klici na našega ljubljenega cesarja. Skupui obed je bil na vrtu in v salonu Hudo-vernikove restavracije. Pričel seje ob 1. uri. Obeda sc je vdeležilo okrog 120 skupščinarjev. Prvi je nazdravil prvomestnik Tomo Zupan z vznesenimi besedami presvetlemu cesarju Fran Josipu I. Navdušeni živio-klici so bili izraz notranjih čutil poslušalcev, godba je svirala cesarsko pesem med pokanjem topičev. Podpredsednik LukaSvetec se je zahvalil mestnemu županu, dekanu, radovljiškim meščanom, novi ženski in moški radoljiški podružnici za prelepi sprejem velike skupščino in je napil novi ženski Podružnici, kateri je prvomestnica gospa Gabrijela dr. Vilfanova. Mestni župan Aleksij Roblek je nazdravil slovenski slogi in družbinomu prvomcstniku 1 orno Zupan-u, ki deluje za to slogo. Ob 3. uri popoliulne se je večina skupščinarjev odpeljala v Poljče, kjer se je razvila prav živahna zabava. Takoj po zborovanju so se poklonili prvo-mestnik Tomo Zupan, podpredsednik Luka Svetec in odbornik dr. Ivan Svetina okrajnemu glavarju v Radovljici vitezu Kaltenegger izrazujoc velike skupščine lojalnost do Nj. Veličanstva. Družba je vsled te lojalne izjave prejela pričujoči čestilni jo dopis: Št. 8671. Ljubljana, dni' 15. avgusta 19( 0 Vodstvu častite družbe sv. Cirila in Metoda v roke visokočastitega gospoda prvotnestnika Torno Zupan-a v L j u bij a n i. Vsled najvišjega povelja Njega cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva naznanjam častiti družbi sv. Cirila in Metoda Najvišjo zahvalo za njen ces. in kralj. Apostolskemu Veličanstvu povodom letošnjega glavnega zbora poklonjeni izraz zvestobe in vdanosti. C. kr. drinlm predsednik: Urin .r. r. XV. Velika skupščina je prejela nastopne brzojavno pozdrave: 1. Iz Ajdovščine; 2. Bela Peč, dr. Krašovec na potovanji; 3. Gorica, Primorski list; 4. Jareninth Fr. Sal. Gomilšek; 5. Ljubljana, župan Ivan Hribar; 6. Ljubljana, „Slovenca“ uredništvo; 7. Ljubljana državni poslanec dr. Žitnik; 8. Škofijeloška čitalnica; 9. Trebnje* bralno društvo; 10. Trebnje, notar Orožen in soproga; 11. Trst, predsedsednica Karla Ponikvarjeva; 12. Vrhnika, Hočevar, Benkovič, Flis, Florijančič, Gruden, Premek, Zajec. Družbe sv. Cirila in Metoda redna XVI. velika skupščina dne 8. avgusta 1901. leta v Mariboru. I. Dne 8. avgusta 1901. se je v središču zelene Štajarske v prijaznem Mariboru vršila XVI. velika skupščina naše šolske družbo. Mariborska skupščina je bila jako dobro obiskana, ker se je vdeležilo razun duhovno in posvetne inteligeneije, tudi mnogo naroda iz ormoškega okraja, iz mariborske okolice, iz Prekmurskega in iz hrvatskega Medmurja. Po sv. maši ob 10. uri, katero je daroval velikonedeljski župnik Jakob M e n k bard v prekrasni, novi frančiškanski cerkvi in pri kateri so prav dobro peli mladeniči in dekleta od Sv. Tome pri Ormužu, je bil v prelepem mariborskem, s cesarskimi in narodnimi zastavami okrašenem »Narodnem domu“ slovesen vsprcjem. Ko so jo približal sprevod skupščinarjev »Narodnemu domu“, obsule so ga domoljubno Mariborčanko s svežimi šopki. S šopki in družbenimi znaki okitene skupšči-narje je v pač krasni in izgledno zidani dvorani Narodnega doma“ pozdravil imenom ženske in moške mariborske podružnice podružnični prvomestnik, profesor dr. Anton Medved, imenom tamošnjih narodnih društev pa čitalnični predsednik dr. Frančišek F ir bas. Gospica Angelika Marinova je, velikansk šopek mu poklonujoč, do prvomestnika spregovorila sledeči po dr. Ant. Medved-u sestavljeni „Pozdrav“: Pozdravljeni iz srca globočine, Pozdravljeni rojaki mili vsi! Ki danes iz slovenske domovino Ste prišli v Maribor od vseh strani! 'J Hiteli semkaj ste ob bistro Dravo, Ob vznožje krasno pohorskih planin, Kjer Slomšekov častitljiv grob se slavo Obdftje večno neminljiv spomin. Ljubezen narodna Vam je vodnica, Navdušenje užiga Vam srce. Da v šoli naši sije nam pravica, So koprneče Vaših prs željo. llrauiki ste slovenske Vi mladine, Njej hrabro čuvate predrag zaklad, Zato ponos ste cele domovino, Bodočnost zlata naših sladkih nad. O blagoslovi OČe nad oblaki Vaš trud in Vaših žrtev blagi dar! A Vi _ pogumno le naprej, rojaki, Naprej za domovino \i vsikdar! Družbin prvomestnik Tomo Zupan se je v primernih besedah zahvalil vsem govornikom. II. Ob 11. uri otvori prvomestnik Tomo Zupan zborovanje nastopnim nagovorom: Slavna XVI. velika skupščina v Mariboru! Mila nam sreča nas je pripeljala to leto v sredino štajarske dežele, v prijazni Maribor zborovat. I)o sedaj smo izvrševali velike skupščine 3 krat v Ljubljani, v 5 tih krajih na Gorenskem, v 3 eh na Notranjskem, v 2 eh na Dolenjskem in 1 krat v Trstu. A tudi v zeleni štajarski zemlji nismo danes v prvo: ker zbrala nas je že velika skupščina 1. 1888., torej pred 13. leti, tu v Vašem zavičaji — v staro-slavnem Ptuji. Sprejeli ste, častiti, naše skupščinarje, iz vseh slovenskih pokrajin v Maribor prihitčle, danes tako prijazno kot sprejema sestra sestro in brata brat- Zato ste vpravičeni vprašati: Ali smo pač radi prispeli med svoje sestre in brate tu sem med Vas tudi mi? Kako, da ne radi? Tu v Mariboru imate že blizu 7 let družbin otroški vrtec, menda v toni mestu prva čisto slovenska učilna? — Bali so so takrat celo zavedni možaki, meneč: Okna pobijejo, če to slovensko šolo odpremo. Izrekla pa jo junašt*. vene besede boječim se moškim žena — in ne žena izmed svetil, nego ponižna redovnica je bila, ki jo izustila takrat: Naj pobijejo okna, vrteča to kamenje ubiti ne bo v stanu. — Kako da nebi bili prišli radi? Saj kot nekak spominj in že kot nekak sad na to današnjo veliko skupščino menda odprete prihodnje šolsko leto 2. razred slovenskim poučnim jezikom pri svojih čč. šolskih sestrah tu v Mariboru. — Za slovensko deco iz okolice pa osnujete dolarsko kuhinjo'1 — od koje si obetate po pravici pomenljivih vspehov. — Kako da ne iz srca radi? Saj nam je zato hvaležnosten vzrok. Tu v Vašem štajarskem domovji sta si namreč 2 vrla domoljuba, naša dosedanja največja dobrotnika, svoj prestop v večnost s tem olajšati hotela, da sta se umirajoč spomnila naše družbe: prvi iraenujoč jo glavnin^ dedičem; drugi pa jej zapuščajoč svoto, ki je do sedaj najobilneji nam došli legat. V družbinih hvaležnih analah ste zato neumrjoči postali imeni: polkovni zdravnik dr. Lovro Čuček in pa veletržec Jurij Vrečko. Zanimanje in požrtovalnost za našo družbo se niste umanjšali v teh blizo že 2 desetletjih. V težave pride časih družba le zato, ker je morala svoj kapital vporabiti, da je plačala Velikovško lepo zgradbo in da mora leto za letom vplačevati za še ne popolno našo last: šolsko poslopje v Trstu. Kadar pa postane potreba največa, vselej takrat nam je damska pomoč najbliža. Šele, kadar nas zapusti slovensko ženstvo, še le takrat pride družbina smrt. A dokler nam je ono svojo nedosežno vnemo ob strani, družbe konec biti n* v stanu. Mi vsi se trdno zanašamo, da se tudi povodom te letošnje XVI. velike skupščine tu v Mariboru sosebno po štajarskem ozemlji — in kar moč med prostim narodom — vnema za družbo vsesploh ukrepi. To upanje nam izpolni mili Bog! III. Na to prvomestnik konstatuje sklepčnost velike skupščine glasom § 15. glavnih družbiuih pravil. Vsprejel se je njega predlog, da bi se radi pridobitve časa opustilo branje zglašenilt skupšči-narjev. — Zato koj pozove glavnega tajnika župnika Antona Žlogar, da prebere glasom § 16. družbinih pravil vodstveno poročilo od XV. velike skupščine v Radovljici, dne 1. avgusta 1900., pa do danes. <9 d SP G) 3 '<3 Poročilo tajništva za XVI. veliko skupščino družbe sv, Cirila in Metoda v Mariboru, 8. avgusta 1901. S1 a v u a skupščina! Zborujočim danes v tem mestu ob šumeči Dravi nam duh vzleteva gori dalje in dalje proti Koroški, kjer bivajo naši bratje — kot ostanek onih Slovoncev, kateri so tvorili nekdaj središče slovenstva, kjer je vpričo naroda njih vojvoda prisegal za vero katoliško in jezik slovenski ... A od severozahoda prihrul je vihar in jo ruval lipe slovenske, pod katerimi so se zbirali naši pradedi. Sosed Nemec je silil od svojih planin vedno bolj v rodovitne krajo slovenskih dolin in ravnin. Slovenec se je umikal in zapustil svojo sledove v imenih gora in dolin, jezer in rek, selišč in gradišč. Skoro prepozno se jo začel zavedati, da se gre za njegov obstoj — za celotni obstanek slovenskega naroda. Tu je poslala dobrotnost Božja moža, ki je sprevidel to nevarnost in mislil na sredstva, kakb preprečiti tdko odtiskavanje slovenstva, kako ta čili, Bogu zvesti narod ohraniti kot jeduoten in ravno-praven z drugimi v naši državi. Drugi tak vojvoda za vero katoliško in jezik slovenski je vstal Slovencem tam gori v osebi Antona Martina Slomšek. Da se reši pristno slovenstvo, dal mu je dve zavetišči: cerkev in šolo. Spoznal je osobito potrebo, da se šola osnuje tudi Slovencem in da se postavi na jedino zdravo podlago materinega jezika. Vsled njegovega truda je vsklila šola slovenska. A nasprotni sosed je gledal z zavistjo njen lepi razvoj. Zato je zastavil sekiro na to šolo hoteč ž njo ugonobiti slovenski pokret. Ob tej nevarnosti zdramili so se slovenski rodoljubi, da branijo svojih meja na okrog; mej drugim ? so si zato osnovali našo družbo sv. Cirila in Metod a. Ta družba prav v duhu Slomšokovem nadaljuje njegovo delo na šolske m polj u. Tega so hote, čč. skupščinarji, vsaj deloma prepričali, ako sledite vodstvenemu poročilu, katero vam poda glavni obris družbinega delovanja v zadnji upravni dobi. Uodstvene seje. Pri XV. veliki skupščini v Radovljici, katera se je vsled požrtvovalnosti ondotnih rodoljubov iz- borno obnesla, so bili v družbeno vodstvo zopet soglasno poklicani praviloma izstopivši odborniki: ces. svetnik Ivan Murnik, profesor Martin Petelin, profesor dr. Ivan Svetina in stolni dekan Andrej Zamejic. Istotako je bilo soglasno izvoljeno prejšnj nadzorništvo in razsodništvo. Dospele vloge so se reševale deloma upravnim potom, važniše zadeve pa v rednih vodstvenih sejah, katerih je bilo preteklo leto pet in sicer: prva te upravne dobe ali 129. dne 11. oktobra 1900; 130. soja dne 29. novembra; 131. dne 21. februvarja 1901; 132. dne 18. aprilja; 133. pa 4. julija 1901. V zrnislu družbinih pravil je naš prvomestnik Mnsgr. Zupan poleg teh vodstvenih sej sklical na 28. februvarij 1901. še zaupno damsko posvetovanje. Tega shoda se je udeležilo 45 dam s Kranjskega in Primorskega. Družbino stanje sta navzočim damam pojasnila prvomestnik Mnsgr. Zupan in blagajnik profesor Petelin. Sprejelo se je več važnih nasvetov, nekateri so se že izvršili, ostali pa so še v obravnavi. Prvi vspeh tega važnega posvetovanja so mnogi gostejši prispevki. V obče pa sme vodstvo s ponosom povdarjati, da je nttše probujeno ženstvo glavna opora naši družbi. Da se je organi-zovala tak6 številna armada narodnega ženstv^, v obrambo slovenskih svetinj in v prospeh domorodne misli, gre zasluga uprav naši družbi. Obseg vodstvenega poslovanja Vam bo razviden, ako omenjamo, da se je od predsedstva, tajništva *n blagajništva razposlalo 1314 raznovrstnih listin. O podružnicah. Naša družba sloni na svojih podružnicah. Tekom let se je lepo povzdignilo njih število, vender je še dokaj odličnejih krajev, ki bi lahko pristopili v naše kolo — osobito je to želeti ob periferiji našega ozemlja. Prirastli sta dve novi podružnici in sicer zaporedna št. 143. Ženska podružnica za Trbovlje in okolico, št. 144. Ženska podružnica za Sv. Lovrenc in okolico (na Štajarskem), tako zdaj štejemo podružnic 78 mešanih, 30 moških in 36 ženskih s približno 10.000 člani. Sporočilo se je, da so v osnovi še tri podružnice, in sicer: Ženska v Novem mestu, mešana v Brezovici pri Materiji v Istri in mešana v Kapeli pri Radgoni. Upoštevajoč te tri smo torej napredovali v tekočem upravnem letu za pet podružnic. Ta okolnost vzbuja veselje, katero pa kale mnogo starejše podružnice, ki so skoraj da zaspale. Vodstvo pač želi, da bi jih ne štolo moj „spečo“, nego moj „bedečeu — na braniku za dom in rod. Radostno beležimo vest, da se število družbinih pokroviteljev žo bliža tretji stotini. Prirastlo jih je zopet deset, namreč t,. št. 275. Ženska podružnica v Logatcu št. III. po zastopnici gospej Ivani Šegavi, učiteljevi soprogi. Št. 276. ..Litijske Slovenke št. IX.“ po zastopnici gospej Heleni Bevkovi. Št. 277. Katoliški Dom na Vrhniki pri ondotni moški p(>*. družnici. Št. 278. Simon Škrinjar, uradnik v Trstu, pri ondotni moški podružnici. Št. 279. Konsumno društvo pri sv. Ivanu na Vrdeli, pri ondotni podružnici. Št. 280. Dr. Fran Perne, c. kr. gimnazijski profesor v Kranju, pri ondotni moški podružnici. Št. 281. Vincencijeva družba v Tržiču pri ondotni podružnici. Št. 282. Ženska podružnica v Radovljici št. II. Št. 283. Litijske in Šmartinske Slovenke št. X. po zastopniku c. kr. notarju, podpredsedniku Luki Svetec. — Pri teh naj še posebej povdarjamo, da so „Litijske Slovenke11 same za-se vplačale vže devet pokroviteljnin; Litijske in Šmartinske vkup pa vže deset pokroviteljnin. Litijska podružnica pa šteje vže 25 pokroviteljnin. Poleg tega pošilja Litija ob vsaki priliki mnogo denarja — osobito mesto vencev mrtvim na krsto pletejo vence živim s svojimi darovi. Ta kraj je za našo družbo prvi v požrtvovalnosti. Najnovejši pa tudi najmlajši vseh pokroviteljev je št. 284. Stanko Stor, dijak I. gimnazijskega razreda v Kalksburgu. Svojo vzgojevalnoraoč za priprosto ljudstvo podružnice naj ložje kažejo v shodih. Naša družba ima po svojih pravilih neoporekljivo Pravico pri zborovanjih poleg tvarine upravnega značaja obravnavati i druge poučne predmete, ki bistrijo um, blažijo srce ter splošno koristijo udom; ali pa jim s predstvami in zabavami nuditi primernega vedrila ter nedolžnega veselja. Kakor prošnja leta, tako so tudi letos mnoge podružnice priklopljevalo ,.sladkemu hasujivo utile 7 dulci". Kolikor se je vodstvu javilo, bile so naslednje: 1. Ženska in moška podružnica v Mariboru. 2. Podružnica Vuhred-Marnberg. 3. Ženska v Logatcu dve veselici. 4. Izvanakademiška v Gradcu. 5. Ženska in moška v Ribnici dve veselici. (J. Ženska v Sežani. 7. Podružnica za Beljak. 8. Ženska v Gorici, !). Ženska v Trstu skoraj vsak mesec, 10. Ženska in moška v Radovljici. 11 —13 vse tri ženske podružnice v Ljubljani z zabavami v velikem stilu. 14. Ženska v Kranju. 15. „Gorenska Dolina" v Kranjski Gori. 16. Podružnica v Šiški. Družbini šolski zavodi. Ker so nebrojni rodoljubi in domorodkiuje položili na žrtvenik naše družbe obilnih darov, nadejajo se tudi gledati primernih sadov. Zato jih popeljemo v duhu po naših vzgojevalnih in učnih zavodih, katerih zgodovinski razvoj so opisali že prejšnji „ Vestniki". Dodamo le površen pregled zadnje dobe. 1. Najstarejše je družbino zabavišče ali otroški vrtec v Celju, v kateri je zahajalo preteklo leto 64 otrok. Vodijo ga šolske sestre. 2. Zabavišče v Mariboru obiskuje 54 otrok, dokaz da je tudi tukaj dokaj slovenskega življa, kateremu manjka slovenskih šolskih zavodov. Tukaj je matiea-hiša onih šolskih sester, katere so po naših šolskih zavodih glavna opora naši družbi in po dosedanjih izkušnjah za stalnost naših šol neogibno potrebne. Od tu so došle 3. na Muto, kjer vodijo enorazrednico: dekliško šolo s 36 deklicami. Ta šola je prestala svoje vstanovne težkoče in obeta lep sad. Ob deroči Dravi navzgor pridemo k milim bratom koroškim, katerim smo dosedaj naklonili najlepši zavod 4. Narodno šolo v Št. Ruprtu pri Velikovcu, mešano trirazrednico s 164 učenci; isto-tako v oskrbi šolskih sester. — Ker so deželni zakoni in predpisi glede pravice javnosti pri zasebnih zavodih na Koroškem in Štajarskem nekoliko bolj obteževalni, imelo je družbino vodstvo težkoče, a ima trdno nado, da jih bo slednjič srečno premagalo. Prestopimo na Primorsko! Tu imamo: 5. Zabavišče v Podgori pri Gorici, ki skuplja 71 otrok. 6. Drugo,zabavišče v Podgori pri Gorici, katero pohaja 41 otrok. 7. Zabavišče v P e vini pri Mostu šteje 56 otrok. Semkaj prištejemo tudi takoj zavode „Šolskega Ronm“ v Gorici, kajti brez podpore naše družbe bi ta ne bil vspeval. To so: 8. Otroški vrtec v ulici sv. Klare, ustanovljen od naše družbe, prepuščen „Solskeinu Domu v oskrbo. Zbiral je v svojih prostorih 76 otrok. 9. Otroški vrtec v ulici Cipressa je pohajalo 63 otrok. 10. Otroški vrtec „Pod Kostanjevico" vsta-novljen po naši družbi, izročen »Šolskemu Domir1 v vodstvo. Vzgajal je 58 otrok. 11. Zasebna ljudska šola s pravico javnosti: in sicer šestrazrednica v Križnih ulicah s podružnico v ulici Cipressi, skupaj z 10 razredi in 582 učenci. 12. Dekliški pripravljalni tečaj za žensko izobraževališče v »Šolskem Domu11 v Križnih ulicah s 53 učenkami. 13. Deški pripravljalni tečaj za srednje šole v Šolskem Domu“ s 35 učenci. 14. Dekliška obrtno nadaljevalna šola z 2 razredoma v „Šolskem Domu“ z 8 učiteljskimi močmi in 38 učenkami. 15. Strokovna dekliška šola za umejtno vezenje in belo šivanje, obstoječa iz 3 oddelkov in poseben oddelek za odrastle v »Šolskem Domu“ s 23 učenkami. 16. Strokovna dekliška šola za krojenje in šivanje vrline obleke, obstoječa iz 2 oddelkov in oddelka za odrastle v »Šolskem Dorau“ s 40 učenkami. 17. Deška obrtno-nadaljevalna šola s 3 razredi v »Šolskem Domu“ s 5 učiteljskimi močmi in 110 učenci. »Šolski Dom" preskrbuje odgojo in pouk 1076 učencem in učenkam s 26 učiteljskimi močmi, mej katerimi so izborne osebe kakor n. pr. ces. svetnik Fr. Vodopivec, profesor - nadzornik, Ivan Vrščaj, meščanski učitelj, Ana Dovgan-ova i. dr. V očigled takim ogromnim številkam so se še drznili naši neprijatelji trditi, da v Gorici niso potrebne slovenske šole — in še zdaj zadržujejo njih prevzetje v javno upravo, kakor zahteva jasni cesarski zakon. Žal, da v sedanjih razmerah nam ne preostaja druzega, nego tolažiti se s sv. pismom: In patientia vestra possidebitis animas vest ras — v svoji potrpežljivosti boste rešili svoje duše t. j. duše svojih slovenskih otrok, na katere preži zlodčj, da bi jih prevstvaril v janičarje. A dok je odbor »Šolskega Doma“ tako požrtvovalen in so sploh goriški rodoljubi tako jedno-dušni v obrambi slovenske mladeži, ne bo se posrečila nasprotnikom njih nakana. Mi bomo — dasi z ogromnimi, skoro neznosnimi troški — vstrajni, da »rešimo slovenske duše“, dokler zasije zmage dan, ki ne izostane pravici, katera je na naši strani. Stopimo dalje! Ne takd ugodno, kakor na Goriškem, veuder zadovoljivo se razvija naše šolstvo tam ob sinji Adriji. Tu ima naša družba: 18. Otroški vrtec na Greti, kateri vzgaja 54 otrok. 19. Otroški vrtec v Rojanu s 74 otroci, sta uprav v tem okraju silne važnosti, kjer slovenstvu preti še nova nevarnost. 20. Deška četver o razred n ica pri sv. Jakobu v Trstu je štela 275 dečkov in ondi pod vodstvom šolskili sester stoječa: 21. dekliška četverorazrednica z 200 deklicami. Poleg teli pa naša družba podpira: 22. Privatni otroški vrtec gospe Antonije Grmek-ove pri Sv. Ivanu pri Trstu s 50 otroci.;,^ 23. Privatni otroški vrtec gospodične Dragice Gregorič-eve v Skednju pri Trstu istotako s 50 otroci. 24. Privatni otroški vrtec gospodične Antonije Čarga-ve v Kocolu s 04 otroci. Slične šolske organizacije kakor v Gorici želeti bi bilo rodoljubom na Tržaškem, da bi čem prej ' dosegli slovensko šolstvo tudi v Trstu, za kar se brezuspešno borijo že do 20 let. Celd v osrednji Kranjski je morala naša družba priskočiti na pomoč. Vsled tega je nastal 25. otroški vrtec v Tržiču na Gorenjskem, ki zbira v svojih postorili 52 otrok. In kakor kaže sedanja konstalacija, treba bo še tu in tam seči vmes — kajti nova železnica pripeljala bo skozi svoje predore v slovensko osrčje dokaj takih osrečevalcev, ki zavedno zidajo most do Adrijo — gotovo tudi no v korist naši mili Avstriji. 'Pudi to upravno leto je bil imenom vodstva prvomestnik mons. Tomo Zupan v otroških vrtečih v Mariboru ter v Celji, na Muti in v Velikovcu pri pouku. Ni mogel prehvaliti reda in učnih vspehov v teli vstavili. Kar čudil pa se je talentu in živahnosti deklicam naše štirirazredne dekliške šole v Trstu, kamor je dospel po končanem šolskem letu k dve celi uri trajajoči dramatični predstavi, koji je sledila prav pravcata opera, ki je trpela jedno uro. — In to tržaško slovensko občinstvo! Vstrajalo je vse 3 ure — do konca radujoč se teh velikih šolskih vspehov ob svojih otrocih. Častiti skupščinarji! Culi ste dozdaj mnogo številk glede zavodov in otrok; sami ste sklepali: tu je dovolj dela, dovolj truda. . . Marsikateri pri-prost skupščinar bi si mislil: V mojem kraju družba uič ne koristi, čemu bi zanjo žrtvoval ali čemu bi nagovarjal soseda in znanca, da žrtvuje kak dar? . . . V takej omahljivosti mu moramo danes zaklicati: Poglej otroško armado naših 26 zavodov hroječo okrog 2500 duš — ali ni vredna, dajo pomagaš s svojim darom oboroževati tudi ti?! Glej to so duše slovenske, naj si živč ali ob Dravi, ob Savi, ob Soči ali ob morju jadranskem; vse so nam jednako mile, jednako vredne, kot pravi rodoljub se moraš povspeti do one ideje, ki vodi našo družbo — do ideje vsečihernega slovenstva. Kdo hi se drznil razpršavati tako armado, da bi ob jed-nem ne izdajal svoje materinščine? Šolski in učni pomočki. Naši prej našteti zavodi, kakor tudi razne šole po drugod, potrebujejo raznih sredstev za nazorni uk, knjig, pisalnega, risalnega orodja idr. Naša družba je take prošnje rada uslišala ter poslala na razne kraje 3092 knjig; zvezkov, pisalnega in risalnega orodja pa za 196 81 K. Dobrotniki naše družbe. Ko se snujejo mej Slovenci nova društva, nova podjetja, zahtevajo tudi novih žrtev. Naložili smo si Slovenci narodnega davka primeroma več, nego katerikoli drug narod. Vsled tega se ni čuditi, da je morda tu ali tam zanimanje za našo družbo izostalo ali se zmanjšalo. V takem položaju se je družbino vodstvo s posebno okrožnico dno 1. novembra 1900 št. 4750 zglasilo pri vseh podružnicah opozarjajoč jih, kako rastejo izdatki za že vstanovljene zavode, a se krčijo prispevki, proseč torej živahnejšega gibanja v dobavo obiluiših darov. Blagodejni vspeh te okrožnice ni izostal. Poleg podružnic so so odzvala tudi razna narodna društva kakor posamniki stopivši v kolo naših dobrotnikov. Kolikor se nam je javilo, osnovali so družbi v prid veselice, zabave, koncerte idr.: Celjsko pevsko društvo, Čitalnica v Brežicah, Litijske in Šmartinske Slovenke, Domoljubi v ^alcu. Bralno društvo v Corijah, Čitalnica v Ribnici z ondotniiua podružnicama, Hrvatski in slovenski učiteljiščuiški abiturijentje v Ljubljani, Slovensko bralno društvo v Litiji z litijskim pevskim društvom in tamburaškim društvom „Zvon“ lep koncert v Trebnjem. Gledališki diletantje iz Ljubljane in kameniškega okraja v Dobu dne 4. avgusta z narodno igro „Rokovnjači“. Veliki koncert v Šiški 7. julija. Tu je nagovoril družbin prvomestnik navzoče. Logaško Slovenke isti dan s sodelovanjem ljubljanske meščanske godbe. Konjiško pevsko društvo s sodelovanjem virtuozinje na klavir gospodične E. Švigel-ove. Gorenski abitu-rijenti pa slede 11. t. m. na Jesenicah. Kakor prejšnja leta nabiralo se je i sedaj za našo družbo pri veselih in žalostnih dogodkih. N a b i ra 1 n i k i po rodoljubnih gostilnah in zavednih dvorcih imajo še svojo privlačno moč. Posojilnice in županstva mnogih slovenskih občin so se odzvala vodstveni prošnji, tem na čelu mesto Ljubljansko in vis. deželni zbor Kranjski s svojimi običajnimi darovi. Naši časniki skoro brez izjeme priporočajo našo družbo ter nabirajo zanjo. Poseben vir prispevkov za našo družbo so si že prod leti omislili vrli narodni trgovci s tem, da so zalagatelji raznih potrebčin; tako imamo zdaj v korist družbe sv. Cirila in Metoda: Vžigalice: zaloga bratov Perdan v Ljubljani. Kava: zaloga Ivan Jebačiu v Ljubljani, katerega novo tovarno je blagoslovil naš prvomestnik, ob koji priliki je naš denarničar prejel od gospoda Jebačina 400 K. Svinčniki: zaloga Ivan Bonač v Ljubljani. Platno: zaloga A. Skabrne v Ljubljani. Milo: zaloga Vaso Petričič v Ljubljani. Cilindri svitilnicatn: zaloga F. Kollraann v Ljubljani. Voščilo: zaloga Iv. Drufovka v Gorici. Razglednice: zaloga v več krajih. Cigaretni ovitki: zaloga Jos. Štoka v Trstu. Koliko so ti založniki, slovenski časniki, razna društva in posamni rodoljubi družbi prispevali, o tem slavno skupščino itak obvesti kolega blagajnik. Ako tedaj potrebuješ gornjih tvarin ter jih kupiš pri naših ljudeh, na najceneji način podpiraš našo družbo. Osobito ve slovenske gospodinje s kavo družbo sv. Cirila in Metoda, ko jo dajete vživati svojim ljubljencem, nasitujete tudi duhovnim načinom onih 2500 otrok naših šolskih zavodov. V pretekli upravni dobi nam je nemila smrt pokosila mnogo uglednih družbenikov. Naš pokrovitelj, dr. Lovro Vidrič, odvetnik, ki nas je v Radovljici tako vneto nagovoril vlani, prominol je v Zagrebu. Fran Zakrajšek, župnik v Dragi. Ivan Kačič, notar v Šostanji, prvomestnik ondotni podružnice. Bovška podružnica obžaluje svojega prvo-mestnika dekana Frana Ilovar. V Ljubljani umrla družbenica gospa Marija Maroltova. V Mariboru naša pokroviteljica gospa Ivanka dr. Trtnikova, izborna pospeševateljica društvenih teženj in sestra našega dobrotnika, pokojnega sodnika dr. Škofič. V Ljubljani naš družbenik, nenadomestni dr. Fran Lampe, stolni kanonik. Gospa .Tosipina Vošnjak-ova. Vpokojeni župnik Peter Vartol, Ivan Zupan, tovarna za orgijo v Kameni Gorici. Pesnik-pisatelj Ivan Vesel, dekan v Trnovem na Notranjskem, ki je našo družbo postavil svojim glavnim dedičem. Jak. Mankoč in J. Abram, vzgledna podpornika naših teženj v Trstu. Gospici učiteljici Ivanka Vidic na Vrhniki in Ana Rekar v Železnikih. Gospa Alojzija Razlag-ova v Brežicah. Avskultant Fran Šuklje. Gospa Ivana Tura iz vrle rodbine družbinega našega podpredsednika. Župnika Anton Beljšak in Ivan Keršič. Odvetnik Alfonzij Mošč. Bivši nadzornik naše družbe, svetnik Ljudovik Ravnikar. Velezaslužni dr. Ferdinand Dominkuš, odvetnik v Mariboru. Veleposestnik Jurij Zadravec v Središču. Gospa Marija Bratanič-eva v Celju, naša pokroviteljica. Bivši prvo-boritelj v Istri Jurij Jan, kanonik-dekan v Dolini. Prvoboritelj koroškega slovenstva — mož, ki nas je prvi opozoril Velikovca in tam potrebne šole — komen-dator na Rebrci Matej Šervicelj in njegov somišljenik župnik JožefTavšic. LjudovikHudovernik, stolni kapel-nik v Mariboru. Nadučitelj Ivan Borštnik v Ljubljani. Slavnozuana pisateljica Pavlina Pajk-ova. Družbin razsodnik Ivan Gogola, predsednik notarski zbornici v Ljubljani. Luka Košmelj, župan v Železnikih. Nedavno izborna slovenska učenjaka dr. Pajek in dr. Križanič, prvi stolni kapitular, drugi stolni dekan v Mariboru. Bivši župan na Koroški Beli Anton Soklič. Mihael Klemenčič, župnik v Črnomlju. V očigled zgubi toliko izbornih mož iti žena kdo bi s pesnikom Gregorčičem ne vzdihnil: ,,/anesi nam, zanesi Bog!...“ Spominjali smo se jih pri denajšnji sveti daritvi. Slavna skupščina! Ko ste slišali, da kruta smrt tako neusmiljeno pobira naj marljivejše delalce na kulturnem pozorišču našega naroda, ali Vas katerim bije srce za vero in dom, ne bo ta okolnost izpodbujala k ponovljenemu delovanju za napredek in blagostanje našega milega rodu? Predpogoj temu pa je dobro osnovauo šolstvo, za katero družba sv. Cirila in Metoda zastavlja svoje moči željno čakaje tistiga dne, ko jej postavno v to zavezana država odvzame težko breme s tem, da sama zasnuje zvestim Slovencem narodne šole povsod, kjer jih še pogrešajo. O, ko bi bili državni činitelji nadaljevali, kar so bili pred pol stoletjem po nasvetu Slomšekovem osobito za naučnega ministra Leva grofa Thun pričeli — ne bi bili zabredli v take na-vskrižnosti, v taka podagogična protislovja, ki pro-vzročajo zdaj narodno borbe mej sosedi — kateri bi morali biti sodržavljani ravnopravni v dejanju, ne pa samo na papirju. In pred ga ne bode miru, dokler tlačeni narodi ne dožejo svojih pravic osobito na šolskem polju. Zato pa čujmo vsi svojega največjega pedagoga, prvaka slovenskega šolstva, Slomšeka, in ravnajmo se po njegovih besedah, ko kliče: „Tirjajmo svoje pravice, pa po modrosti in pravi meri; naj slovenščina v ljudski šoli ostane . .. Prostemu ljudstvu bo slovenščina toliko več veljala, za kolikor bolj jo bode gospoda spoštovala.-Branimo se napadov svojih nasprotnikov, pa brez vsega srda in praznega pričkanja. Naše orožje bodi beseda večne resnice, ki uči Nemce kakor Slovence: Quod tibi non vis fieri, nec alteri feceris — česar sam sebi ne želiš, glej, da tudi drugemu ne storiš! To je jedino, pa zlato pravilo narodne jednakopravnosti. In tako, prijatelji, Slovenci, bodi nam geslo svojega dejanja in nehanja velikega Avguština zlata beseda: V potrebnih rečeh nas naj vodi sloga, v dvomljivih svoboda, v vseh pa ljubezen. Prvomestnik Tomo Zupan je ob naštetih umrlih družbenikih pozval skupščinarje, naj se njim v spominj blagovole v hvaležnosti in iskrenem obžalovanju dvigniti s svojih sedožev. (Se je zgodilo). Ker se na prvomestnikov poziv nihče ne oglasi s kako priopazko tajnikovemu poročilu, preide se k 3. točki dnevnega reda. IV. Blagajnik profesor Martin Petelin poroča po pravilih o denarnem družbinem stanju za 1. 1900. % Račun družbe sv. Cirila in Metoda Dohodki K v. l! Doneski podružnic j 13055 71 2 i Pokrovitelj nina 1(520 1 — 3 4 Podpora sl. dež. zbora kranjskega . . Podpora sl. občinskega sveta mesta i 2000 — ljubljanskega 1000 — 5 Darila 40. slov. posojilnic in društev. j 2158 43 6 Novoletni darovi 1G9 — 7! Darovi Mohorjanov GO — 8 Ciril-Metodovi darovi 1108 42 9 Razni darovi 1424 17 ! 101 Iz nabiralnikov 132 95 111 i Zbirke časnikov 5170 33 12 Od vžigalic 1200 — 1 13 i 14 Od kave Od platna, voščila, razglednic in ci- 600 — lindrov 650 — i 15 Iz Mart. Drčarjeve zapuščine . . . 1176 48 i 1(5 Volila 220 — 17 Obresti od glavnic in terjatev . . . 574 97 18 Za prodane knjige 513 18 19 Vrnjeno posojilo 300 Skupaj . 33133 64 Troški 35243 79 Primanjkljaj . 2110 1 15 Saldo 31. decembra 1899. leta 4832 02 Saldo 31. decembra 1900. leta . j| 2721 Nadzorstvo: Oroslav Dolenec, Frančišek Ravnihar, Martin Malenšek, Ivan Vrhovnik. j 87 v Ljubljani za XV. družbino leto 1900. T r o š U i K v. 1 Šolstvo v Trstu 11346 13 2 J Šolsko poslopje v Trstu 2138 82 3 | Šolska vrtca v Rojanu in na Greti . .3618 52 4 Šolstvo na Goriškem 3578 — 5 j Šolstvo na Muti 950 — C 1 Posestvo na Muti 2398 1G 1 7 j Šolski vrtec v Mariboru 550 8 Šolski vrtec v Celju 680 _ 9 Šolstvo v Velikovcu 3079 95 10 i Šolski vrtec v Tržiču 1065 80 11 j Podpore j 290 — 12 Nagrade i 1350 — 13 Knjige, tiskovine in učila 1849 11 14 Stanarina v »Nar. Domu« 204 — 15 Pristojbine od volil 21 50 16 Obresti od dolgov 1242 24 17 1000 društvenih znakov 300 — 18 Izguba pri prodanih delnicah . . . 204 — 19 Razni stroški | 377 56 Skupaj . . jj 35243 II V Ljubljani, dne 5. fobruvarija 1901. Vodstvo: Tomo Zupan, prvomettnik. 79 1 Anton Žlogar, Martin Petelin, tajnik. blagajnik. Po tem dokončanem svojem službenem poročilu si izprosi denaruičar Martin Petelin besede ter nadaljuje: Začetkom tekočegaletadružbinablagajnicani bila posebno dobro podprta. Gospod prvomestnik je torej „v prepričanju, daje od slovenskega ženstva odvisen naš prihodnji družbin napredek ali pa pojemanje naših naporov11 — besedilo prvomestniko-vega poziva — povabil zastopnice vseh ženskih podružnic k zaupnemu posvetovanju na dan 28. fe-bruvarija t. 1. V častnem številu so se Slovenske domoljubkinje odzvale temu povabilu ter ob tem posvetovanju podale družbinem vodstvu mnogo migljajev, kako bi se opomoglo družbini blagajni. V prvi vrsti pa so čč. dame same dale lep vzgled ter jele družbi v korist napravljati veselice, katerih gmotni vspehi so bili jako vgodni. Tako so združene ljubljanske ženske podružnice družbini blagajni poslale dohodek veselice 1260 K 30 v., ženska podružnica v Kranju 530 K, litijske Slovenke 4<>0 K, ženska podružnica v Ribnici 128 K 84 v. ženska podružnica v Velikih Laščah 60K. Hvala jim vsemi! Družbini dohodki od 1. januvarija do 1. avgusta 1901 znašajo 22.932 K 67 v. (proti 19.543 K 36 v. lani osovrej). Ako store vso podružnice svojo dolžnost in ostane slovenstvo družbi naklonjeno kakor dosedaj, so opravičeno nadejem, da dosežojo dohodki do konca leta znesek, ki je stavljon v letošnji proračun, t. j. 37.476 K 48 v. — Družba ima dolga šo 32.000 K; in sicer na kupnini za šolo v Trstu 14.000 K in posojilnici v Marenbergu je dolžna 18.000 K; temu nasproti stoji vrednost družbenih poslopij brez inventarja v znesku 128.826 K. H koncu mi je prijetna dolžnost iskreno se zahvaliti vsem onim faktorjem, ki so družbi pošiljali prispevkov: podružnicam, slovenskim posojilnicam, društvom, občinam in posameznikom; zahvaliti se mi je slovenskim časnikom, zlasti ljubljanskima dnevnikoma, ki so nabirali darov za družbo ter brezplačno objavljali izkaze o blagajničnem stanju. Končam z vljudno prošnjo, da ohrani vse slovenstvo naši družbi dosedanjo naklonjenost. V to pomozi Bog! Račun in pojasnilo se je sprejelo s ploskanjem in živio-klici. V. Prvomestnik pozove uda družbinega nad-zorništva hišnega posestnika Oroslava Dolenec, naj veliki skupščini prebere ,,poročilo družbinega nadzorništva“. To poročilo se glasi: Nadzorništvo je pregledalo račune in skontro-valo blagajno dne 21. februvarija in 22. julija 1901. in je našlo, da se blagajnično stanje vjoma z bla-gajnično knjigo. Dne 21. februvarija 1901. je bilo v blagajni 5735 K 86 v., dnč 22. julija 1901 pa 4215 K 27 v. Slednje imenovana vsota je bila naložena pri sledečih denarnih zavodih: V mariborski posojilnici 20o K, v novomeški hranilnici 10 K, v „Vzajeinnem podpornem društvu11 v Ljubljani 1170 K, državna obligacija 200 K, delnica ^Narodne tiskarne11 v Ljub- ljani 120 K, temeljna delnica dolenjskih železnic 200 K, v poštni hranilnici na Dunaju 2243 K in v gotovini 72 K 27 v. Nadzorništvo predlaga, da naj slavna skupščina potrdi račun za 1. 1900. in v zmislu § 16. družbinih pravil da vodstvu oprostilo. (Soglasno vsprejeto). Dr. Josip Vošnjak omenja, da se vedno bolj razvijoči družbi kupiči trudapolno in zelo odgovorno delo. Kot bivšemu družbinemu blagajniku mu je to namreč dobro znano. Zato predlaga, naj današnja velika skupščina izreče zahvalo družbinemu odboru, osobitu prvomestniku Tomu Zupan, podpredsedniku Luki Svetec, tajniku Antonu Žlogar in blagajniku Martinu Petelin. (Soglasno vsprejeto). VI. prvomestnik naznanja, da po pravilih skupščina voli eno tretjino družbinega vodstva, 5 nadzornikov in 5 razsodnikov. Na predlog častnega kanonika, dekana Antona Hajšek so bili soglasno izvoljeni: v družbin odbor: ljubljanski podžupan dr. DVagotin vitez Bleivveis Trsteniški, župnik in deželni poslanec v Podkloštru Gregor Einspieler, deželni blagajnik v p. Dragotin Žagar mesto izstopivšega gimnazijskega profesorja Frančiška Brežnik in župnik v Kranjski gori Anton Žlogar; v nadzorništvo: hišni posestnik Oroslav Dolenec, mestni župnik Martin Malenšek, ravnatelj in državni poslanec Frančišek Povše, deželni knjigovodja v p. Frančišek Ravnihar in mestni župnik Ivan Vrhovnik; vrazsodništvo: stolni kanonik Andrej Kalan, odvetnik dr. Danilo Majaron mesto umrlega predsednika notarski komori Ivana Gogola, hišni posestnik in odvetnik dr. Frančišek Munda, vpokojeni gimnazijski profesor Makso Pleteršnik mesto v odbor izvoljenega Dragotina Žagar in odvetnik dr. Frančišek Stor. Družbin učitelj v Trstu Mihael Kamuščič nasvetuje, da naj se pri družbinih šolskih zgradbah štedi in na šoli v Št. Rupertu naj se nastavi kot voditelj šole moška učna oseba. Najame naj se potovalni učitelj, da bo poučeval na Koroškem kmetijstvo. Ker se je upiral preveliki eleganci velikov-skega šolskega poslopja, po malem tudi nčpoznanju sveta učiteljic-redovnic, oporekalo se mu je občno, ter prešlo na dnevni red. Prvomestnik prosi dovoljenja, da po deputaciji izjavi potom slavnega c. kr. okrajnega glavarstva za Mariborsko okolico' lojalna čustva današnje velike skupščine do Najvišjega prestola. Sprejeto z burnim odobravanjem. K sklepu se prvomestnik zahvaljuje frančiškanskemu predstojništvu za Božjo službo v cerkvi Matere Milosti pri frančiškanih; za pobožnost vnemajoče cerkveno petje; mariborskim narodnim društvom na prisrčnem vsprejemu; vsem čč. zborovalkam in zborovalcem; vsem podružničnim delegatom; sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob današnji veliki skupščini in sploh vsem, ki se zanimajo za družbo sv. Cirila in Metoda. Prvoraest- 8* nikova zahvala se je z velikim zadovoljstvom sprejela na znanje. Družba je vsled vdanostne izjave XVI. velike skupščine prejela naslednji čestilni dopis v domačin nam jeziku: ■ Št. 37ŽS pr Ljnbljana, dne 1. septembra 1001. Cenjenemu načelništvu društva sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Čast mi je, cenjenemu društvu na doticno višje poročilo naznanjati Naj višjo zahvalo za izraz .vdanosti in zvestobe, ki ga je cenjeno načelništvo društva sv. Cirila in Metoda Njegovemu Veličanstvu presvitlemu cesarju povodom 16. letnega zbora v Mariboru potom tamošnjega c. kr. okrajnega glavarstva poklonilo. C. kr. deželni predsednik: Hein s. r. VIL Popoludne ob l/i2. uri je bil skupni obed v „Narodnem domu“, pri katerem je izborno izvajala vrla veteranska godba narodne skladbe. Udeležba je bila tolika obilna, da so bili vsi prostori zasedeni. Z napitnicami je pričel prvomestnik Tomo Zupan nazdravljajoč Nj. Veličanstvu, cesarju. Patrijotične te besede so vzbudile navdušen pdmev in godba je intonirala cesarsko pesem, vse navzoče občinstvo jo je stoje poslušalo. Nazdravili so še: dr. Anton Medved druž-binemu vodstvu; gospa Marija dr. Glaser-jeva Slovenkam; dr. Radoslav Pipuš Ljubljani in nje županu Ivanu Hribar; ljubljanski župan Ivan Hribar narodno in lojalno delajoči družbi; Luka S vet ec rodoljubnim Mariborčanom; Korošec koroškim Slovencem; kanonik Ant. Hajšek, bivši učenec pokojnega škofa A. M. Slomšek-a, Slomšekovim čestilcem; dr. Fr. Firbas narodnima starostama A. Hajšek-u in L. Svetec-u; koroški Slovenec Fr. Keš slovenski narodni zavesti; župnik Josip Pogačnik s Koroške verlim slovenskim gospem in gospicam; prof. dr. Kovačič šolskim sestram; M i h a e 1 K a m u š č i č dr. Gustavu Gregorinu iz Trsta. Koncert, kateri se je priredil zvečer ob 8. uri na vrtu »Narodnega doma“ v Mariboru, uspel je v vsakem oziru sijajno. Nabralo se je vse polno odličnega narodnega občinstva, večina družbi-narjev XVI. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda ter jako mnogo pevcev ter gospej in gospodičin pevk. Svirala je, kakor pri banketu opo-ludne, tudi pri večernem koncertu veteranska godba (kapelnik Fiillekruss) prav dobro skoraj samo slovanske skladbe. Moški pevski zbor zapel je več krasnih slovanskih zborov, med njimi »Adrijansko morje“, »Bodi zdrava domovina", »Planinska roža" idr. Solista bila sta lepi tenor dr. jurist Gorišek iz Gorjuš in slavno znani, povsod priljubljeni, vele-simpatični baritonist dr. Bela Štuhec iz Ptuja, ki je bil ta večer izborno disponiran in je tako krasno pel, da ga je vse občinstvo kar občudovalo. Lepi so bili tudi mešani zbori, katere je vodil učitelj Srečko Stegnar iz Maribora in iz katerih se je posebno natančno slišal ljubki glas gospe dr. Gla-serjeve, odvetnikove soproge iz Maribora. Tudi mešani zbori so se morali po burnih odobravanjih ponavljati nekateri celo po dvakrat. Dr. Medve.d in gdč. Stupica, učiteljica iz Ptujskega okraja, imela sta krasne nagovore na predsednika družbe sv. Cirila in Metoda, monsignora Tomo Zupana, kateri se jima je prisrčno zahvalil. Koncert trajal je ob veliki navdušenosti občinstva pozno v noč več kakor 4 ure. Pri tej priliki izrazila se je vsestranska želja, da naj bi se v bodoče vsako leto vršila glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda h krati z občnim zborom „Slovenskega pevskega društva11 in da bi taisto priredilo po glavni skupščini koncert, kakor se je to zgodilo bilo v Mariboru. Brzojavno so pozdravili XVI. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru: Brežice, Breška čitalnica; Brežice, Klub breških kolesarjev; Brežice, breški Slovenci; Celje, dr. Juro Hrašovec; Kranj, moška podružnica; Kranj, ženska podružnica; Kranjska gora, učiteljica Agneza Bregar, nadučitelj Josip Bregar, kapelan Ivan Barle; Kranjska gora, župan Lavtižar; Kranjska gora, posojilnice; Krško, ženska in moška podružnica; Litija, župan Damijan; Logaške pokroviteljice: Josipa in Mimi Tollazzi; Ivanka Šega ter Josipa Mazi; Logatec, dolenji — ženska podružnica; Lukovica, Mlakar-Platnar; Miklaučevo, blagajničarka mariborske ženske podružnice; Mokronog, Juvanec, Ravnikar, Vlepič, Zupančič; Mokronog, podružnica; Opatija, Spinčič, predsednik družbe sv. Cirila in Metoda za Istra; Postojina, Ditrich, R. Šeber; Postojina, prvo-raestništvi ženske in moške podružnice; Ribnica, Ivan Gregorič, predsednik moške podružnice; Ribnica, Albina Višnikar-jeva, predsednica ženske podružnice; Spodnji Dravograd, Dom. Kotnik, Fr. Kapelnik, Kramar; Velikovec, šolske sestre v „Narodni šoli“. \(3> ©)/ M(s -e>/ ^ §0 ^ 0_01 ^ Imenik podružnic z izkazom poslanih doneskov za 1898., 1899. in 1900. leto. I. Kranjsko. 1. Bistriški okraj na Notranjskam: Ženska podružnica. Ustanovljena 16. oktobra 1887. 1. — 1. predsednica gospa 1'avlina Bachmann-ova, zdravnikova soproga; 2. tajnica gdč. Alojzija Bisajl-ova, učiteljica; 3. blagajničarica gdč. Bibij ana Bisajl-ova. učiteljica. Namestnico: 1. gospa županj a Julija Valenčič-eva, tovarnarjeva soproga. Ustanovnic 12, letnic 36, podpornic 22, skupaj 70. — Za 1898. 1. —•— K, za 1899. 1. —K, za 1900. 1. 10260 K. 2. Bled: Ustanovljena 30. marcija 1886. 1. z odi. min. za notr. št. 4^75. — 1. Jakob Peternel, župan in posestnik; 2. Dragotin Repe, trgovec; 3. Ivan Oblak, župnik. Namestniki: 1. Ivan Rus, posestnik; 2. Frančišek Rus, nadučitelj; 3. 1’avel Homan, trgovec. Pokroviteljev 6, ustanovnikov 5, letnikov 50, skupaj 61. — Za 1898. 1. 200 K; za 1899. 1. 100 K; za 1900. 1. —K. 3. Brdski sodnijski okraj: Ustanovljena z odi. dež. vlade 24. septembra 1886. 1. št. 9627. — 1. Frančišek Kadunec, župnik v Krašinji; 2. Janko Toman, nadučitelj in župan > 3. Luka Mlakar, župan. — Namestnik: 1. Matija Slak, župnik. — Pokrovitelja 2, ustanovnikov 8, letnikov 32, podpornikov 35, skupaj 77. — Za 1898. 1. 14620 K, za 1899. 1. 110-20 K, za 1900. 1. 62 Iv. 4. Cirknicain okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 30. avgusta 1892. 1. z odi. št. 11.278. — 1. gospa Justina Peče-jeva; 2. gdč. Marija Werli-jeva; 3. gospa Klementina Piš-eva; Namestnice: 1. gospa Alfonza dr. Dereani-jeva; 2. gospa Margareta Tratnik-ova; 3. gospa Fani de Schiava-va. Odbornice za Cirknico gospe: Manica Mila-vec-eva, Ernestina Schot-ova in Marija Pogačnik-ova; za Begunje: gospa Antonija Strgulec-eva; za Grahovo: gdč. Amalija Krajč-eva; za Martinjak: gospa Franja Prem-rov-ova; za Kožlek: gospa Marija Švigelj-eva; za Žirovnico: gdč. Remšigar-jeva. — Pokroviteljici 2, letnic 84, podpornic 1, skupaj 87. — Za 1898. 1. 30‘10 K, za 1899. 1. —K, za 1900. 1. 66 K. 5. Crklje na Gorenskem: Ustanovljena 1.1889. 1. f Andr. Vavken, nadučitelj in župan; 2. Fran Krek, kapelan; 3. Radoslav Hočevar, lekarnar. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, letnikov 28, podpornikov 18, skupaj 59. — Za 1898. 1. 44 K, za 1899. 1. 77 14 K, za 1900. I. 81 K. 6. Črnomelj: Moška podružnica: Ustanovljena leta 1886., potrjena dne 21. marcija 1. 1887. vsled odi. c. kr. okr. glavarstva v Črnomlju. 1. Fran Šetina, učitelj; 2. R. Justin, učitelj. 3. Janko Schtreiger, posestnik. — Ustanovnikov 5. Za 1898.1. K, za 1899. 1. — — K, za 1900. 1. —K. 7. Črnomelj: Prva belokranjska ženska podružnica. Ustanovljena 8. oktobra 1. 1892. 1. Gospa Zofia Haring-ova; 2. Gdč. Rafaela Inglič-eva; 3. gdč. Magda Pezdirec-eva. Namestnice: 1. gospa Albina Bučar-jeva; 2. gdč. Minka Urbančič-eva; 3. gdč. Olga Haring-ova. Ustanovnic 6, letnic 36, skupaj 42. — Za 1898. 1. 100 K, za 1899. 1. 100 K, za 1900 1. 50 K. 8. Gorenaka Dolina: Sedež v Kranjski gori. Ustanovljena z min. odi. dne 8. aprilja 1886. 1., št. 6134. — 1. Anton '/.logar, župnik in glavni tajnik družbi sv. Cirila in Metoda; 2. Josip Bregar, nadučitelj; 3. Ivan Barle, kapelan. Namestniki: 1. dr. Anton Rogina, c. k. okr. sodnik; 2. dr. Frančišek Kogoj, okr. zdravnik; 3. Gašper Lavtižar, pekar; 4. Ferdinand Razingar, veleposestnik. Pokrovitelja 2, usta-novniki 4, letnikov 13, podpornikov 41, skupaj 60. — Za 1898. 1. 154-66 K, za 1899. 1. 92 K, za 1900. 1. 105 K. 9. Gorije in okolica: Ustanovljena 24. junija 1. 1898., štev. 2772. — 1. Ivan Ažman, dež. poslanec in župnik; 2. Josip Žirovnik, nadučitelj; 3. gdč. Terezija Strle-tova, učiteljica. Ustanovnikov 5, letnikov 28, skupaj 33. — Za 1898 1. 139-50 K, za 1899. 1. —— K, za 1900. 1. 106 K. i 10. Idrija: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. dežel, vlade Kranjske 1. sept. 1. 1886., št. 8837. — 1. Alojzij Novak, c. kr. šolski ravnatelj; 2. Ivan Petrič, c. k. pisar; 3. Lavoslav Pogačnik, c. kr. pomočni pisar. Namestniki: 1. Josip Šepetavec, trgovec; 2. Frančišek Vončina, C. kr. paznik; 3. Matija Seljak, c. kr. rudar. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 11, letnikov 24, podpornikov 44, skupaj 80. — Za 1898. 1. 77-26 K, za 1899. 1. 40-60 K, za 1900. 1. 40 K. 11. Idrija: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. dežel, vlade dne 29. oktobra 1. 1892., št. 13.037. — 1. gospa Dragotina Lapajne-jeva, posestnica; 2. gospa Dragotina Šotola-va; 3. gospa Natalija Šepetaveo-eva. Namestnice: 1. gospa Marija Lapajne-jeva; 2. gospa Marija Levstek-ova; • 3. gospa Marija Tschemernigg-ova. Pokroviteljica 1, usta- novnic 21, letnic 40, podpornic 20, skupaj 82. — Za 1898. 1. 84-42 K, za 1899. 1. 60 K, za 1900. 1. 198 K. 12. Kamenik z okolico: Moška podružnica. Ustanovljena 31. marcija 1. 1889., št. 3502. — 1. Josip Močnik, mestni župan in tekarničar; 2. Avgust Jensko, učitelj; 3. Ivan Koželj, trgovec. Namestniki: 1. Martin Novak, c. k. poštar; 2. Ignacij Tramte, učitelj; 3. Josip Steli, hišni posestnik. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 16, letnikov 101, podpornikov 74, skupaj 194. — Za 1898. 1. 470 K, za 1899. 1. 260 K, za 1900. 1. 160 K. 13. Kamenik: Ženska podru žilica. Ustanovljena 6. septembra 1.1891. — 1. gospa Marija Fischer-jeva, hoteljerjeva soproga; 2. gospa Marija Vremšak-ova, soproga obč. tajnika; 3. gdč. Terezija Karolnik-ova. Namestnice: 1. gospa Margareta Košir-jeva, posest, soproga; 2. gospodičina Ivana Hafner-jeva, 3. gdč. Josipina Bergant-ova. Pokroviteljici 2, ustanovnici 2, letnic 54, podpornic 16, skupaj 74. — Za 1898. 1. 370 K, za 1899. 1. 70 K, za 1900. 1. 122 60 K. 14. Kostanjeviški okraj: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade 12. maja 1. 1890., št. 5826, intimacija c. kr. okr. glavarstva 22. maja 1. 1890., št. 9788. — 1. Aleks. Hudovernik, c. kr. notar; 2. Oton Vidic, not. kand.; 3. Janko Hudovernik, not. kand. Namestniki: 1. Lavoslav Abram, nadučitelj ; 2. Božidar Lappein, c. k. davk. pristav; 3. Karol Trošt, učitelj v St. Jarneji. — Ustanovnikov 6. — Za 1898. 1. —K, za 1899. 1. —•■— K, za 1900. 1. —K. 15. Kranj : M o š k a p o d r u ž n i c a: Ustanovljena 28. novembra 1. 1885., št. 4426. — 1. Vinko Majdič, veletržec; 2. Avgust Drukar, not. koncipijent; 3. Frančišek Luznar, nadučitelj na Primskovem. Namestniki: 1. Ferdo Bolak, trgovec. 2. Ferdo Sajovic, trgovec; 3. dr. Val. Štempihar, odvetnik. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 15, letnikov 53, podpornik 1, skupaj 77. — Za 1898. 1. 158 K, za 1899. 1. 184 K, za 1900. 1. 190 K. 16. Kranj: Ženska podružnica. Ustanovljena 13. avgusta 1. 1892. z odlok. št. 10.889. — 1. gospa Leopoldina Šav-nik-ova, soproga mestnega župana; 2. gdč. Janja Miklav-čič-eva, učiteljica; 3. gospa Birč-eva, trgovčeva soproga. Namestnice: 1. gospa Matilda Majdič-eva, soproga vele-tržčeva; 2. gdč. Marija Uooss-ova, učiteljica; 3. gdč. Radi-vojka Ulrih-ova. Pokroviteljica 1, ustanovnic 21, letnic 84, podpornica 1, skupaj 107. — Za 1898. 1. 415 60 K, za 1899. 1. 202 K, za 1900. 1. 196 K. 17. Kropa-Kamena Gorica-Dobrava: Ustanovljena z minist. odi. dne 30. marcija 1. 1886., št. 4774. — 1. Ignacij Zupan, izdelovatelj orgelj v Kameni Gorici; 2. Fr. Solar, tajnik zadruge v Kropi; 3. Josip Korošec, nadučitelj v Kropi. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 8, letnikov 37, skupaj 49. — Za 1898. 1. 166 K, za 1899. 1. —K, za 1900. 1. —K. 18. Krško in okolica; Moška podružnica. Ustanovljena 6. marcija 1. 1887., z odlokom deželne vlade v Ljubljani 24. marcija št. 3013. — 1. Dr. Ivan Mencinger, odvetnik; 2. dr. Tomo Hotnih, mestni župan in mešč. šole učitelj; 3. F. Cernovšek, uradnik v pokoju. Namestniki: 1. A. Gregorin; 2. G. Križman; 3. Ivan Lapajne, ravnatelj mešč. šole. — Ustanovnikov 7, letnikov 32, skupaj 39. — Za 1898. 1. —■■— K, za 1899. 1. —K, za 1900. 1. 50 60 K. 19. Krško in okolicam Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade v Ljubljani 27. julija 1. 1894. št. 13.985. — 1. gospa Marija Pfeifer-jeva; 2. gdč. Ana Šmidinger-jeva; 3. gdč. Marija Kessler-jeva. Namestnice: 1. gospa Amalija Jugovič-eva; 2. gospa Leop. Kalan-ova; 3. gospa Ivanka Lilek-ova. Pokroviteljica 1, ustanovnice 4, letnic 52, podpornic 10, skupaj 67. — Za 1898. 1. 44 20 K. za 1899. 1. 43 K, za 1900. 1. 33 K. 20. Litija: Ustanovljena 1. novembra 1. 1886. štev. 10.929, 1. Jernej Zupančič, duhovnik; 2. Luka Svetec, vitez Fran Josipovega reda, podpredsednik družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar; 3. Fran Knaflič, trgovinoc in posestnik v Šmartnem. Namestniki; 1. Josip Kostanjevec, nadučitelj; 2. Martin Molek, župnik; 3. Fran Slanec, velposest. v Litiji. Pokroviteljev 25, ustanovnikov 8, letnikov 36, podpornikov 63, skupaj 132. — Za 1898. 1. 512 K, za 1899. I. 500 K, 1900. 1. 716 K. 21. Ljubljana: Prva ljubljanska. Ustanovljena z odlokom deželne vlade dne 14. oktobra 1885. 1,, št. 10.133. — 1. dr. Frančišek Štor, odvetnik; 2. Ivan Kruleč, mestni učitelj; 3. Evgen Sušnik, asistent. Pokroviteljev 30, ustanovnikov 29, letnikov 30, skupaj 89. — Za 1898.1. —•— K, za 1899.1. —■•— K, za 1900. 1. 200 K. 22. Ljubljana: Šenklavško-frančiškanska ženska podružnica. Ustanovljena 25. julija 1892. I. — 1. Gospa Franja dr. Tavčar-jeva; 2. gospa Tereza dr. Jenkova; 3. gospa Franja dr. Gregorič-eva. Namestnice: 1. gospa Ana Lah-ova; 2. gospa Lina dr. Hudnik-ova; 3. gospa Julija dr. Ferjančič-eva. Odbornice: gospa podžupanova Marija dr. Bleitveis-ova pl. Trst eniška, gospa Marija Grasselli-jeva, gospa Marija dr. Kuiar-jeva, gospa vele-tržcu Uršula Souvan-ova in gospa Marija dr. Zupanč-eva. Pokroviteljic 11, ustanovnic 20, letnic 71, skupaj 102. — Za 1898.1. 928-55 K, za 1899.1. 11-1 K, za 1900. 1. 100 K. Ljubljana: St. jakobska-trnovska moška. Ustanovljena z ministerijalnim odlokom 29. marcija 1886. 1. št. 3161. — 1. dr. Fran Papež, vitez reda železne krone III. vrste, odvetnik; 2. Josip Pichler, c. kr. okr. tajnik v pok.; 3. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik, nadzornik družbi sv. Cirila in Metoda; Namestniki: 1. Mavrilij Šarabon, mest. katehet; 2. Jernej Bahovec, hišni posestnik in trgovec; 3. Karol Lahajnar, hišni posestnik. Pregledovalec računov: Vinko Vizjak, dež. rač. svetnik in Dragotin Žagar, dež. blagajnik ter ud vodstva družbi sv. Cirila in Metoda. Pokroviteljev 6, ustanovnikov 11, letnikov 53, podpornikov 20, skupaj 93. - Za 1898. 1. 210 K, za 1899. 1. 152 K, za 1900. 1. 189 K 60 v. Ljubljana: St. j akobska-trnovska ženska.'Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 1. avgusta 1892.1. št. 9208. — 1. gospa Ivana Zupanvič-eva, stavbenikova soproga; 2. gospici Brigita in Vera Souvan-ovi; 3. gdč. Jelica Lozarjeva in gospa Helena Vidmar-jeva. Namestnice: 1. gospa Marija dr. Kušar-jeva; 2. gdč. Zorka Kersnik-ova in gdč. Antonija Kadivč-eva, posestnica; 3. gospa Marija Petrovčič-eva, rač. revidenta soproga in gdč. Leopoldina Trtnik-ova. Odbornice: gospa predsednica Franja dr. Tavčarjeva, dež. odbornika soproga, gospa županj a Milica Hribarjeva, gospa veletržčeva Uršula Souvan-ova, gospa trgovčeva Jelena Naglas-ova, mestni učiteljici gdč. Minka Marolt-ova in gospa Ivanka Beg-Pruprotnik-ova. Pokroviteljic 16, ustanovnic 31, letnic 115, podpornic 80, skupaj 272. — Za 1898. 1. 1400 K, za 1899. 1. 600 K, za 1900. 1. 800 K. 25. Ljubljana: Sentpetrska moška. Ustanovljena z odlokom c. kr. ministerstva notranjih zadev dne 14. aprilja 1886. 1., št. 5771. — 1. Martin Malenšek, župnik; 2. Julij Dev, živinozdravnik; 3. Frančišek Pavlič, mestni kapelan. Namestniki: 1. Viktor Rolirman, tovarnar; 2. Frančišek J. Mulaček; 3. Ivan Bonač, trgovec in knjigovez. Odbornik: Jakob Furlan, mestni učitelj. Pregledovalca računov: Ivan Murnik, ces. svetnik i. dr. in Alojzij Poljanec, ravnatelj prisilne delalnice. Pokroviteljev 9, ustanovnikov 24, letnikov 57, skupaj 90. — Za 1898. 1. 72102K, za 1899. 1. 188 K, za 1900. 1. 150-20 K. 26. Ljubljana: Sentpetcrska prva ženska v Ljubljani. Ustanovljena 12. julija 1891. — 1. gospa Vera dr. Šlajmer-jeva, primarijeva soproga; 2. gdč. Helena Bavdek-ova, posestnica; 3. gospa Marija Terček-ova, veleposestnica. Namestnice: 1. gospa Marija G-rošelj-eva, trgovčeva soproga; 2. gdč. Josipina Porentava; 3. gdč. Mici Rutarjeva. Odbornice: gospe: Marija Furlan-ova, Marija Čuden-ova, Marija Sajovič-eva, Minka Vrančič-eva in gdč. Uršula Strahova, Pregledovalki računov: gospe: Ljudovika Koielj-eva in Katinka Žan-ova. Pokroviteljic 5, ustanovnic 21, letnic 106, podpornice 3, skupaj 135. — Za 1898. 1. 1161-40 K, za 1899. 1. 1755-36 K, za 1900. 1. 392 40 K. 27. Logatec: Moška podružnica. Ustanovljena 6. janua-rija 1887. 1. \ 28. Logatec: Ženska podružnica. Ustanovljena 21. avgusta 1892. 1., z odlokom c. kr. deželne vlade št. 9854. — 1. gospa Josipina Tollazzi-jeva; 2. gospa Ivanka Šega-va; 3. gdč. Mimi Tollazzi-jeva. Namestnice: 1. gospa Amalija Majdič-eva in gospa Josipina Mazi-jeva; 2. gdč. Evgenija Pehanijeva; 3. gdč. Mici Puppis-ova. Odbornice: za Rovte gdč. Marica Benedek-ova; za Dol. in Gor. Logatec gospa Marija Lenassi-jeva in za Hotedršico gdč. Marija Šuster-šii-eva. Pokroviteljice 3, ustanovnice 3, letnic 49, pod- pornič 10. skupaj 56. — Za 1898. 1. 119 K, za 1899. 1. 58 K, za 1900. 1. 200 K. 29. Loški potok: Ustanovljena s c. kr. minister, odlokom dne 28. aprilja 1886. 1., št. 6133. — Pokrovitelja 2, usta-novnikov 17, skupaj 19. — Za 1898. 1. —— K, za 1899. 1. 20 K, za 1900. 1. —K. 30. Meniševska v Begunjah: Ustanovljena z odlokom deželne vlade dnč 16. novembra 1886. 1., št. 10.511. — Ustanov-nikov 10. 31. Metlika: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 16. aprilja 1886. 1. št. 4866. Ustanovnikov 9. — Za 1898. 1. 53 44 K, za 1899. 1. K, za 1900. 1. —K. 32. Mokronog: Ustanovljena z ministcrijalnim odlokom 1886 1., št. 1. — 1. f Stanko Pirnat, c. kr. notar; 2. Josip Rohr-mann, notarski kandidat; 3. Edmund Bohinec, učitelj. Namestniki: 1. Jernej Ravnikar, nadučitelj; 2. V. Česnik; 3. Frančišek Brvar. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 6, letnikov 32, skupaj 40. — Za 1898. 1. 130 K, za 1899. 1. 59 K, za 1900. 1. 22 K. 33. Naklo z okolico na Gorenskem: Ustanovljena 18. septembra 1887. 1. 34. Novo Mesto: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 3. marcija 1886. 1., št. 3318. — 1. Frančišek Perko, trgovec; 2. Matej Prelesnik; 3. Josip Medved. Namestniki: 1. Ivan Škerlj, c. kr. sodni svetnik; 2. Jurij Pfeifer, c. kr. fin. nadkomisar; 3. Ivan Krajec, posestnik. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 16, letnikov 80, skupaj 100. — Za 1898. 1. 230 K, za 1899. 1. 232 K, za 1900. 1. 150 K. 35. Pivka s sedežem v Št. Petru: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 3. oktobra 1886. 1., št. 9917. — 1. Ivan Korošec, posestnik in trgovec; 2. Valentin Stroj, asistent; 3. Ferdo Špilar, trgovec. Namestniki: 1. Ivan Zupan, kurat; 2. Mihael Kalan, nadučitelj; 3. Karol Javoršek, nadučitelj v Košani. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 22, letnikov 47, skupaj 72. — Za 1898. 1. 140 K, za 1899. 1. 343-37 K, za 1900. 1. 31770 K. 36. Poljanska dolina: Ustanovljena 17. septembra 1886.1. — 1. Jernej Bamdveš, župnik v Poljanah. Pokrovitelj 1, usta-novniki 3, letnikov 1, skupaj 5. — za 1898. 1. 40 K, za 1899. 1. 40 K, za 1900. 1. 40 K. — Izkazane prispevke je vplačeval prvomestnik Jernej Ramoveš sam iz svojega. 37. Postojina: Moška podružni ca: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade dne 13. avgusta 1886. 1. št. 8053. — 1. Gregor Piki, trgovec; 2. Janko Mlakar, katehet; 3. Maks Šeber, fotograf. Namestniki: 1. f Miroslav Vičič, nadžupan; 2. Frančišek Arko; 3. Ljudovik Ditrich. Pokrovitelji 3,' ustanovnikov 26, letnikov 29, skupaj 58. — Za 1898. 1. 93 K, za 1899. 1. 28-80 K, za 1900. 1. 41 K. 38. Postojina: Ženska podružnica. Ustanovljena 28. julija 1892. L, potrjena dne 17. aprilja 1893. 1. z odlokom c. kr. deželne vlade št. 2161. — 1. gospa Josipina Vičič-eva, nadžupanova soproga; 2. gdč. Malči Vičič-eva, nadžupanova hči; 3. gospa Josipina Kraigher-jeva, trgovčeva soproga. Namestnice: 1. gospa Zofija Smolič-eva; 2. gospa Franja Thumova, soproga c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, 3. gospa Marija Pikl-ova. Pokroviteljica 1, ustanovnic 6, letnic 54, skupaj 61. — Za 1898. 1. 56 K, za 1899. 1. —K, za 1900. 1. 41 K. 39. Prem: Ustanovljena dne 3. septembra 1886. 1., z odi. c. kr. deželne vlade, št. 8964. — 1. Nikolaj Križaj, župnik; 2. Valentin Repinec, trgovec; 3. Anton Grahor, zasebnik. Namestnik: 1. Ivan Dovgan, posestnik. Ustanovnikov 5, letnikov 15, podpornikov 14, skupaj 34. — Za 1898. 1. 22 K, za 1899. 1. 12 K, za 1900. 1. 12 K. 40. Radovljica: Ustanovljena 26. septembra 1892. 1. — 1. dr. Ivan Vilfan, odvetnik; 2. Frančišek Čebulj, davčni pristav; 3. Leopold Filrsager, trgovec. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 5, letnikov 28, podpornikov 6, skupaj 40. — Za 1898. 1. 94 K, za 1899. 1. 164 60 K, za 1900. 1. 60-80 K. 41. Radovljica in okolica: Ženska podružnica. — 1. gospa Gabrijela dr. Vilfan-ova, odvetnikova soproga; 2. gdč. Mihaela Razimjer-jeva, učiteljica; 3. gospa Terezija FUr- sager-jeva, trgovčeva soproga. Namestnice: 1. gospa Leo-poldina Kalan-ova, soproga višega davčnega nadzornika; 2. gdč. Katinka Drol-ova, učiteljica; 3. gospa Ivanka Rekar-jeva, sod. pristava soproga. Pokroviljici 2, usta-novnici 2, letnic 60, podpornic 21, skupaj 85. — Za 1900. 1. 200 K. 12. Ribnica: Ustanovljena z min. odlokom 5. fobruvarija 1886.1., štev. 1871. c. kr. okr. glav. Kočevije 18. februvarija 1886. 1., št. 2218. — 1. Ivan Gregorčič, not. kand.; 2. Ant. Špendi, c. k. sodni kancelist; 3. Josip Hribar, učitelj. Namestniki: 1. Frančišek Višnikar, dež. sod. svetnik; 2. Avgust Juvanec, brivec; 3. Frančišek Štefančič, učitelj. Pokrovitelji 3, usta-novnikov 17, letnikov 35, skupaj 55. — Za 1898.1. 255 02 K, za 1899. 1. —■■— K, za 1900. 1. 48 K. 43. Ribnica in okolica: Zenska podružnica. Ustanovljena 1. septembra 1898. 1., št. 18.964. — 1. gospa Albina Višnikar-jeva, soproga deželne sodnije svetnika; 2. gdč. Albertina Arko-va; 3. gospa Ana Murgelj-eva. Namestnice: 1. gospa Franja Picek-ova; 2. gdč. Marija Blahna-va; 3. gospa Pavla Koblar -jeva. Odbornice gospe: Štefanija dr. Schiffrer-jeva; Marija Gruntar-jeva, notarjeva soproga; Ana Podboj-eva, posest, soproga; Pavla Verbič-eva, Matilda Kog-eva in gdč. Ivana Pavser-jeva. Pokroviteljica 1, ustanovnice 4, letnic 86, skupaj 91. — Za 1898. 1. 200 K, za 1899. 1. 662 60 K, za 1900. 1. 328 K. 44. Seliče na Gorenskem: Ustanovljena 31. maja 1886. 1., z odi. c. kr. okr. glavarstva v Kranju, št. 5007. — 1. Župan Fr. Šlibar, posest.; 2. Jos. Grošelj, podobar; 3. Miha Bergant, posestnik. Pokroviteljica 1, letnikov 25, skupaj 26. — Za 1898. 1. 31-60 K, za 1899. 1. 28 K, za 1900. 1. —-■— K. 45. Senožeče: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade v Ljubljani 23. aprilja 1886. 1., št. 4933. — 1. Ignacij Okoren, župnik; 2. — —; 3. Anton Jemec, kapelan. Namestniki: 1 _ _ ; 2. Ivo Trošt, učitelj; 3. Josip Meden, posestnik. Ustanovnikov 6. — Za 1898. 1. —■— K za 1899.1. —•— K, za 1900. 1. K. 46. Smledenik: Ustanovljena 29. junija 1887. 1. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 11, skupaj 12. 47. Stari Trg pri Ložu: Moška podružnica. Ustanovljena dne 12. febr. 1893. 1. z odi. c. kr. dež. vlade dne 11. januv. 1893. 1. št. 15.820 de 1802. — 1. Ferdo Vigele, učitelj: 2. Josip Senčar, c. kr. notar; 3. Ivan Benčina, posestnik. Namestniki: 1. f Frančišek Peče, trgovec; 2. Jakob Žebre, učitelj; 3. Iv. tura. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 11, letnikov 47, skupaj 60. - Za 1898.1. 224 K, za 1899.1.111 80 K, za 1900. 1. 105 K. 48. Stari Trg pri Ložu: Ženska podružnica. Ustanovljena dne 12. febr. 1893. 1. — 1. gospa Franja Žagar-jeva; 2. gospa Franja Neuberger-jeva; 3. gdč. Viktorija Peče-jeva. ' Namestnice: 1. gospa Kati Grohmann-ova; 2. gospa Olga Peče-jeva; 3. gospa Marija Vigele-va. Letnic 24, skupaj 24. — Za 1898.1. 28 K, za 1899.1. 112 66 K, za 1900.1. 2810 K. 49. Šiška: Ustanovljena 17. febr. 1885. 1. 1. Jakob Matjan, posestnik; 2. Frančišek Drenik, trgovec; 3. Anton Rojina, obrtnik. Namestniki: 1. Anton Javoršek, nadučitelj; 2. Ivan Škarjevec; 3. Frančišek Raktelj, mestni nadučitelj. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 11, letnikov 23, podpornikov 54, skupaj 91. — Za 1898. 1. 120 K, za 1899. 1. 42 K, za 1900. 1. 266 K. 50. Škofija Loka: Moška podružnica. Ustanovljena z mi-nisterskim odlokom dne 28. marcija 1886. I., št. 4772. — 1. f Ivan Tomaiič, mestni župnik; 2. Stanko Peharec, kapelan; 3. Vinko Premk, c. kr. davčni pristav. Namestniki: 1. Leon Lavrič; 2. Avgust Sušnik, posestnik; 3. Jakob Gašperin. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 7, letnikov 43, skupaj 51. — Za 1898.1. 120 30 K, za 1899.1. 3650 K, za 1900. 1. 70-45 K. 61. Škofija Loka in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 24. februvarija 1894. 1. z odlokom c. kr. dež. vlade, št. 1551. 1. gospa Helena Hafner-jeva; 2. gdčna. Ivanka Hafner-jeva; 3. gdč. Jerica Dolenč-eva. Namestnice: 1. gdč. Marija Klun-ova; 2. gdč. Pavla Deisinger-jeva. Pokrovi- teljici 2, ustanovnice 3, letnic 44, skupaj 49. — Za 1898.1., 120-30 K, za 1899. 1. 36 50 K, za 1900. 1. 70 45 K. 52. Trnovo-Bistrica: Ustanovljena 13. avgusta 1886. 1. z odi. c. kr. vlade kranjske. — 1. f Ivan Vesel, dekan v Trnovem; 2. Anton Fabija, davčni uradnik; 3. Kristijan Hodnik, posestnik. Namestniki: 1. Martin Zarnik, nadučitelj; 2. Karol Kratochril, sod. uradnik; 3. Anton Žnidaršič, posestnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 16, letnikov 25, skupaj 42. - Za 1898. 1. 50 K, za 1899. 1. 50 K, za 1900. 1. K. 53. Tržič in okolica: Ustanovljena 29. avgusta 1899.1., št. 4547. — 1. Frančišek Špmdal, duh. svčtnik, župnik; 2. Josip Potokar, kapelan; 3. Frančišek Zorec, dacar. Namestniki: 1. Lenart Klofutar, črevljarski mojster; 2. Niko Ahačič, tovarnar; 3. Frančišek Ahačič, tovarnar. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 7, letnikov 90, podpornikov 9, skupaj 107. - Za 1899. 1. 100 K, za 1900. 1. 576.44 K. 54. Turijak: Ustanovljena 26. marcija 1886. 1. — Pokrovitelj 1, ustanovnikov 6, skupaj 7. 55. Velike Laščice: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. okr. glavarstva v Kočeviju 2. jan. 1896. 1., št. 12.271. — Načelništvo: 1. gospa Ema Šuflaj-eva, soproga c. kr. dež. sod. svetnika; 2. gdč. Ema Šuflaj-eva; 3. gdč. Olga Grebenčeva. Namestnice: 1. gospa Ana Globočnik-ova, soproga c. kr. notarja in gospa Terezina Grebenčeva; 2. gdč. Tinica Grebenčeva, in gdč. Pavla Gotzl-ova; 3. gdčna. Danica Šuflaj-eva in gdč. Pavla Hočevar-jeva. Odbornici: gospa Mici Doganoc-eva in gospa Roza Hudovernik-ova. Pokroviteljica 1, ustanovnice 3, letnic 62, skupaj 66. — Za 1898. 1. 248 — K, za 1899. 1. 168'— K, za 1900.1. —K. 56. Št. Vid nad IJubljano: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom deželne vlade dne 12. decem. 1892.1., št. 15.431. — Pokroviteljica 1, ustanovnice 2, skupaj 3. 57. Vipava: Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade 24. sept. 1886. l.f št. 965. — 1. Matija Erjavec, dekan; 2. Rudolf Dolenec, učitelj; 3. Radoslav Silvester, trgovec. Namestniki: 1. Štefan 9* \ Tomšič; 2. Miha Arko, dekan v Idriji; 3. A. Hrovatin. Pokrovitelj 1, ustanovnikov IG, letnikov 39, skupaj 5G. — Za 1898. 1. 28 60 K, za 1899. 1. 8-40 K, za 1900.1. 28 20 K. 58. Vrhnika: Moška podružnica. Ustanovljena dne 19. marcija 1887. 1., potrjena za pravni obstoj z odlokom c. kr. dež. vlade 19. aprilja 1887. 1., št. 4123. — 1. Lovro Gantar, dekan; 2. in 3. Frančišek Bernik, kapelan. Namestniki: 1. Gabrijel Jelovšek, župan; 2. in 3. Alojzij Lužnik, učitelj. Odbornik za Borovnico: Frančišek Papler, nadučitelj. Pokroviteljev 7, ustanovnikov 20, letnikov 39, skupaj GG. — Za 1898. 1. 67-08 K, za 1899. 1. 97 K, za 1900. 1. 102 K. 59. Vrhnika: Ženska podružnica. Ustanovljena 10. okt. 1892.1., z odlokom c. kr. deželno vlade št. 12.3G8. 1. gospa Mici dr. Marolt-ova, soproga okr. zdravnika; 2. gdč. Ana Pour-jeva, učiteljica; 3. gdč. Zora Lenaršič-eva. Namestnice: 1. Gospa Marija Gruden-ova, soproga c. kr. davkarja v. p. Pokroviteljice 3, ustanovnic 6, letnic 52, skupaj Gl. - Za 1898.1. 9G16 K, za 1899. I. 200 K, za 1900. 1. 220 K. 60. Zagorije ob Savi: Ustanovljena dne 17. novembra 1892. 1. z odlokom okr. glavarstva št. 3152. — 1. Andrej Mauer, posestnik; 2. Frančišek Perme; 3. Frančišek Mandelj. Namestniki: 1. Pavel Weinberger; 2. Jakob Hrastelj; 3. Lavoslav Jerin. Pokroviteljev 5, ustanovniki 3, skupaj 8. — Za 1898.1. —K, za 1899.1. —K, za 1900.1. — — K. 61. Zatičina-Višnja Gora: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade 3. septembra 188G. 1., št. 99G3. — 1. B'rančišek Kovač, nadučitelj; 2. Janko Škrbinec, nadučitelj; 3. Josip Škufca, trgovec. Namestniki: 1. Ivan Mihelčič, župni administrator; 2. Anton Kunstek, trgovec; 3. Fortunat Tilde, c. k. poštar. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 14, letnikov 15» skupaj 32. — Za 1898. 1. 113-74 K, za 1899.1. —K, za 1900.1. 45-43 K. 62. Železnike na Gorenskem: Ustanovljena 17. junija 1886.1., št. 5. — 1. — —; 2. Jakob Dermotu, 3. J. C. Demšar, trgovec. Namestniki: 1. Josip Levičnih, nadučitelj; 2 Fran / Oblak; 3. Anton Klemenčič. Pokroviteljica 1. — Za 1898 1. —•— K, za 1899. 1. —•— K, za 1900. 1. — •— K. 03. Žužemberk in okolica: Ustanovljena z odlok. c. kr. dež. vlade 2. julija 1887. 1., št. 6190. — 1. Frančišek Valand, posestnik; 2. Vinko Šket, trgovec; 3. Rudolf Poš, trgovec. Odborniki: 1. Janko Bereani, posestnik in trgovec; 2. Henrik Povše, kapelan;3. Ivan Pehani, zasebnik; 1. Ivan Vrhovec, posestnik. Ustanovnikov 11, letnikov 37, skupaj 48. — Za ' 1898. 1. 130-40 K, za 1899. 1. 57 02 K, za 1900. 1. 8012 K. II. Štajarsko. 1. Brasloviče: Ustanovljena dne 3. marca 1886. 1., z odlok, ministerstva za notr. zadeve, št. 6521. 1. Anton Vetrnik, kapelan; 2. Josip Stritar, kapelan; 3. Frančišek Športi, posestnik. Namestniki: 1. Ivan Vrankovič, posestnik; 2. Frančišek Korun, posestnik; 3. Frančišek Pristan, t posestnik. Ustanovnikov 13, letnikov 31, podpornikov 16, skupaj 60. — Za 1898. 1. —•— K, za 1899. 1. 103-26 K, za 1900. 1. 14 K. 2. Breški okraj v Brežicah: Ustanovljena z odi. vis. vlade 27. julija 1890. L, št. 15.332. — 1. Andrej Levak, posest.; 2. Frančišek Lom, kapelan; 3. Josip Mešiček, mest. župnik. Namestniki: 1. Mihael Balon, posestnik; 2. Josip Šetinec, adv. konc.; 3. Josip Agreš, adv. uradnik; 4. Lavoslav Schiventner, trgovec v Ljubljani. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 13, letnikov 42, podpornikov 47, skupaj 103. — Za 1898. 1. 168-50 K, za 1899. 1. 168 50 K, za 1900. 1. —K. 3. Celje: Moška podružnica. Ustanovljena z minist. odi. 24. dec. 1885. 1. št. 3563. 1. dr. Iv. Dečko, odvetnik; 2. dr. Josip Karlovšek, odvet. kand.; 3. Janko Vavken, hran. tajnik. Namestniki: 1. dr. Vladimir Ravnihar, odvet. kand.; 2. Ivan Bovha, 'odvet. uradnik; 3. Ivan Špindler, poslo-vodija. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 9, letnikov 54, podpornikov 16, skupaj 84. — Za 1898. 1. 190 K, za 1899. 1. 100 K, za 1900. 1. 15810 K. m 4. Celje: Ženska podružnica. Ustanovljena 19. novem. 1893. 1. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu, št. 29.547. — 1. gospa Adela dr. Dečko-va; 2. gospa 1. dr. Ravnihar-jeva; 3. gospa Marica dr. Karlovšek-ova. Namestnice: 1. gospa Kupljen-ova; 2. gospa Mirnikova; 3. gdč. Anica Žimni-jak-ova. Pokroviteljice 3, ustanovnic 5, letnic 34, podpornic 42, skupaj 84. — Za 1898. 1. —•— K, za 1899. 1. 400 K, za 1900. 1. 340'22 K. 5. Gornji Grad: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 27. februvarija 1896. 1., št. 2593. — 1. Anton Ščetina, c. kr. notar; 2. in 3. Ignacij Šijanec, učitelj. Namestniki: 1. Anton Rodošek, župnik v Šmartnem; 2. in 3. — —. Ustanovnikov 23. — Za 1898. 1. —•— K, za 1899. I. —K, za 1900. 1. K. 6. Gradec-: Akademiška podružnica. Ustanovljena z min. odi. dne 26. januvarija 1886. 1., št. 1112. — 1. Frančišek Ratej, cand. iur.; 2. Klement Vobič, stud. iur.; 3. Pavel Kanec, cand. med. Namestniki: 1. Adolf Meh, cand. iur.; 2. in 3. Josip Kreol, stud. jur. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 5, letnikov 25, skupaj 31. — Za 1898. 1. 20 K, za 1899. 1. 20 K, za 1900. 1. 46 K. 7. Gradec: Izvanakademiška podružnica. Ustanovljena z min. odi. 15. maja 1886. 1., št. 7231. — 1. dr. Frančišek Žiiek, zdravnik; 2. Matija Ljubša, kurat; 3. Ivan Miki. Namestniki: 1. Frančišek Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v p. 2. dr. Ivan Sernec; 3. Ivan Strle. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 24, letnikov 151, podpornikov 20, skupaj 198. — Za 1898. 1. 411 20 K, za 1899. 1. 518 K, za 1900. 1. 541 K. '8. Št. Jurij ob južni železnici: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva 8. maja 1886. 1., št. 895. — 1. Frančišek Praunseis ml., trgovec; 2. Josip Čnlek, učitelj; 3. M. Dobovišek. Namestniki; 1. Nikita Rilpschl, zdravnik; 2. Alojzij Recelj, učitelj; 3. Frančišek Zdoljšek. Ustanovnikov 5, letnikov 31, podpornikov 8, skupaj 44. — Za 1898. 1. 86 K, za 1899. I. 10 K, za 1900. 1. K. 9. Št. Jurij ob južni železnici: Ženska podružnica. Ustanovljena ž odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 9. novembra 1891.1., št. 19.609. — 1. gospa Ant. Kavčič-eva, trgovčeva soproga; 2. gdč. Terezija Kavčič-eva; 3. gospa Ana Praunseis-ova. Namestnice: 1. gospa Agneza Pisančeva; 2. gdč. Antonija Kavčič-eva; 3. gdč. Amalija Sket-ova. Odbornica: gdč. učiteljica Albina Bbhm-ova. Pokroviteljici 2 ustanovnic 5, letnic 53, podpornic 14, skupaj 74. — Za 1898. 1. 86 K, za 1899. 1. 40 K, za 1900. 1. 50 K. 10. Konjice: Ustanovljena z min. odi. 26. marcija 1886. 1., št. 4252. — 1. dr. Iv. Rudolf, odvetnik; 2. Avgust Kolšek, pravnik; 3. Ivan Sepic, trgovec. Namestniki: 1. Martin Kocbek, c. k. notar; 2. Jurij Šibanc, posestnik; 3. Frančišek Napotnik, posestnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 15, letnikov 24, podpornikov 18, skupaj 58. — Za 1898. 1. 77 K, za 1899. 1. 74 K, za 1900. 1. 93 70 K. 11. Laški Trg in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 18. septembra 1891. I., št. 21.236. — 1. Konrad Elsbacher, trgovec; 2. I. Četina, šolski vodja; 3. J. Gorišek, kapelan. Namestniki: 1. dr. Josip Kolšek, odvetnik; 2. Andrej Šoter, posestnik; 3. Jurij Mer zel, užitninski uradnik. Odbornika: Radoslav KnaMč, nadučitelj in Josip Čuček, nadučitelj. Ustanovnikov 8, letnikov 75, podpornikov 35, skupaj 118. — Za 1898. 1. 60 K, za 1899. 1. 39-40 K, za 1900. I. K. 12. Lehen: Ustanovljena 27. marca 1887. 1. z odlokom c. kr. deželne vlade štajarske. — 1. Jernej Pavlič, posestnik; 2. Josip Osvald, posestnik; 3. Radoslav Kopič, nadučitelj v Lehnu. Ustanovniki 4, letnikov 54, podpornikov 14, skupaj 72. — Za 1898. 1. 32 K, za 1899. 1. 47 58 K, za 1900. 1. 49 K. 13. Sv. Lenart v Slovenskih Goricah: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu 13. oktobra 1888. 1. štev. 21.4-50.---------------------------------- 14. Ljutomer z okolico: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu 10. oktobra 1892. 1., št. 23.714. — 1. dr. Josip liakež, zdravnik; 2. Josip Gomilšek, posest.; 3. Janko Karba. Namestnik: Ivan Skuhala, dekan. Družabnikov 80. — Za 1898. 1. 116-20 K, za 1899. 1. 47 60 K, za 1900. 1. 70 K. 15. Maribor: Ustanovljena z ministrskim odlokom 10. janu-varija 1888. 1., št. 353. — 1. dr. Anton Medved, gimn. prof.; 2. Frančišek Korošec, prefekt; 3. Gabrijel Majcen, prof. Namestnik: 1. dr. Jernej Glančnik, odvetnik. Pokroviteljev 8. ustanovnikov 12, letnikov 53, skupaj 73. — Za 1898. 1. 239-58 K, za 1899. 1. 256 K, za 1900. I. 56796 K. 16. Maribor in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 4. majnika 1898. 1., št. 12.381. — 1.---------; 2. g. Amalija Marin-ova; 3. g. Ana Majcen-ova. Namestnica: 1. gospa Marija Glaser-jeva. Letnic 39, podpornic 17, skupaj 56. — Za 1899. 1. 4-27 K, za 1900. 1. 582 50 K. 17. Ormoški okraj: Moška podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. deželne vlade dne 17. oktobra 1887. 1., štev. 21.104. — 1. dr. Oroslav Kristan, okr. zdravnik; 2. Vekoslav Miki, veletržec; 3. Frančišek Gartner, kapelan. Namestniki: 1. Anton Porekur, nadučitelj; 2. Jakob Potočnik, črcvljarski mojster; 3. Anton Haller, pom. uradnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, letnikov 40, skupaj 53. — Za 1898. 1. 112-22 K, za 1899. 1. 61 16 K, za 1900. 1. 55 K. 18. Ormož: Zenska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu due 21. januvarija 1892. 1., št. 721. — 1. gospa Roza Mikl-ova, trgovčeva soproga in posestnica; 2. gdč. Uršula Kuharii-eva; 3. gospa Marija Gomzij-eva. Namestnice: 1. gospa Angela Porekar-jera, nadučiteljeva soproga na Humu; 2. g. Ju lika' Rajšp-ova; 3. g. Helena Uršič-eva. Ustanovnic 10, letnic 34, podpornic 6, skupaj 50. — Za 1898. 1. 14890 K, za 1899. 1. 45 60 K, za 1900. 1. 85-49 K. 19. Ponikva: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 8. marcija 1887. 1., št. 4219. — 1. Fran Podgoršek, župan; 2. Fran Šetinec, učitelj; 3. Josip Dobnik, nadučitelj. Namestniki: 1. Gaipar Senica; 2. Anton Galjuf; 3. Mihael Zdolšek. Ustanovnikov 5. — Za 1898. 1. —•— K, za 1899. 1. —•— K, za 1900. 1. —■— K. 20. Ptuj: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Gradcu 27. decembra 1885. 1., št. 28.288. — 1. o. Lenart Vavpotič, minorit; 2. Ferdo Skuhala, posestnik; 3. dr. Tomo Horvat, odvetnik. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 17, letnikov 40, skupaj 60. — Za 1898. 1. —K, za 1899. 1. 47 K, za 1900. 1. 90.80 K. 21. Rečica v Savinjski Dolini: Ustanovljena z ministerskim odlokom 15. aprilja 1886. 1., št. 5233. — 1. Josip Ulčnik, župnik; 2. Ivan Klemenčič, nadučitelj; 3. Štefan Pivec, kapelan. Namestniki: 1. Anton Goričar, župan; 2. Frančišek Lorber, učitelj; 3. Anton Turnšek, župan in posest. Ustanovnika 2, letnikov 30, skupaj 32. — Za 1898. 1. 40 K, za 1899. 1. —K, za 1900. 1. —K. 22. Ruše in okolica: Zenska podružnica. Ustanovljena 26. decembra 1898. 1. — 1. gospa Ema Gorišek-ova; 2. g. Davorina Lesjak-ova; 3. g. Gabr. Gorišek-ova. Namestnice: 1. g. Julija Srnce-eva; 2. g. Jelica Gorišek-ova; 3. g. Ana Mule-jeva. Letnic 22. — Za 1899. 1. 200 K, za 1900. 1. 130 K. 23. Sevnica: Ustanovljena z ministr. odi. 27. maja 1886. 1., št. 8017. — 1. Fran Vršeč, c. kr.' notar; 2. Ivo Piši, kapelan; 3. Josip Ozmec. Ustanovniki 4. — Za 1898. 1. —K, za 1899. 1. —— K, za 1900. —■•— K.. 24. Slovenska Bistrica: Ustanovljena z odi. c. kr. namest. v Gradcu 13. septembra 1892. 1., št. 20.790. — 1. Ivan Grobelšek, mestni kapelan; 2. Peter Novak, gostilničar; 3. Alfonzij Poiar, mestni kapelan; njegov namestnik Jakob Vehovar. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 8, letnikov 103, skupaj 112. — Za 1898. 1. 50 K, za 1899. 1. —K, za 1900. 1. 108 K. 25. Slovenji Gradec in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu 3. marcija 1887. 1. št. 3927. — 1. Frančišek Pečnik, župnik; 2. Mihael Šket, kape lan 3. Matija Šmid, učitelj. Namestniki: 1. Josip Farski/, tovarnar; 2. Ivan Saje; 3. Ivan Fischer. Odbornik: Ivan Rogina. Ustanovnikov 19, letnikov 7, podpornikov 40, skupaj 66. - Za 1898. 1. —K, za 1899. 1. 25 20 K, za 1900. 1. 26.66 K. 26. Šaleška Dolina v Šoštanju: Ustanovljena z odlok. e. kr namestništvo 20. februvarija 1896. 1., št. 3698. — 1. dr. Frančišek Maijer, odvetnik; 2. Anton Šumljak, učitelj; 3. Frančišek J,oni, kapelan. Namestnik: dr. Kar. Chloupek, zdravnik. Ustanovnikov 6. — Za 1898. 1. —•— K, za 1899. 1. —K, za 1900. 1. —•■— K, 27. Škofja Ves pri Celju: Ustanovljena 3. oktobra 1890. 1. z odi. c. kr. namestništva št. 35.890. — 1. Anton Dokler; 2. Ivan Ahtik; 3. Anton Brezovnik. Namestniki: 1. Mihael Bikov ček; 2. Frančišek Brance; 3. Ivan Kompolžek. Ustanovniki 4. — Za 1898. 1. —•— K, za 1899. 1. —.— K, za 1900. 1. K. 28. Šmarije-Slatina: Ustanovljena z odlok. c. kr. dež. vlade v Gradcu 10. decembra 1886. 1., št. 24.839. — 1. dr. Josip Rakei, zdravnik v Šmariji pri Jelšah; 2. Ivan Debeljak, učitelj; 3. Hinko Šumar, učitelj. Namestniki: 1. Frančišek Korošec, nadžupnik in Frančišek Ferlinc, učitelj; 2. Josip Trofenik, kapelan pri sv. Križu in Oroslav Kušec, okr. tajnik; 3. Frančišek Ogrizek, trgovec in Ivan Andeluh, gostilničar. Ustanovnikov 5, letnikov 48, podpornikov 28, skupaj 81. — Za 1898. 1. 27 20 K, za 1899. 1. —K, za 1900. 1. 164 K. 29. Teharje: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva 7.janu-varija 1893. 1., št. 29.984. — 1. Josip Potovšek, kapelan; 2. Gašpar Vrečar; 3. Ignacij Cajhen. Namestniki: 1. Josip Pečnak; 2. Andrej Samec; 3. Štef. Stante. Pokrovitelj 1, ustanovniki 4, letnikov 35, podpornikov 36, skupaj 76. — Za 1898. 1. 49-60 K, za 1899. 1. 30 K, za 1900. 1. K. 30. Trbovlje in okolica: Ustanovljena kot podružnica za »Zidani Most in okolico« z odlokom c. kr. namestništva 7. decembra 1886. 1., št. 24545; a 25. oktobra 1891. 1. se je preselila ter ima sedaj sedež v Trbovljah, kar je na znanje sprejelo c. kr. namestništvo dne 20. marcija 1892. 1. št. 6047. — 1. Peter Erjavec, župnik; 2. Ivan Kummer, trgovec; 3. Josip Mol, trgovec. Namestniki: 1. Ivan Dimnik, stud. jur.; 2. Ljudovik Plavšak, uradnik; 3. Fr. Peklar, gostilničar v Dolu. Ustanovnikov 25, letnikov 51, podpornikov 35, skupaj 111. — Za 1898. 1. —•— K, za 1899. 1. —K, za 1900. 1. 14P62 K. 31. Trbovlje in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 13. februvarija 1901. 1. — 1. gospa Ana Dimnik-ova, gostilničarka; 2. gdč. Zlata Mol-ova; 3. g. Marija Goro-pevšek-ova. Namestnice: 1. gospa Marija Mol-ova; 2. gdč. Justina Pust-ova; 3. g. Jerica Gnus-ova za Dol; g. Rozalija Boš-eva za Hrastnik; g. Alojzija Lubri-jeva in g. Franja Ameršek-ova za Vodo. Letnic 72, podpornic 62, skupaj 134. 32. Velenje: Ustanovljena z odlokom c. kr. glavarstva v Slovenjem Gradcu 19. sept. 1894. L, št. 2879. — 1. Frančišek S. Cizej, župnik pri Sv. Martinu pri Šaleku, p. Velenje; 2. Anton Postružnik, kapelan; 3. Urh Laijer, trgovec. Namestniki : 1. Frančišek Skubic, zdravnik ; 2. Vinko Ježovnik, zdravnik; 3. Josip Jan in Bolnik, posestnik. Letnikov 26, podpornikov 39, skupaj 65. — Za 1898.1. 100 K, za 1899.1. K, za 1900. 1. K. 33. Velika Pirešica: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva 22. julija 1888. 1., št. 16.216. - 1. Iv. Ev. Košar, župnik v Galiciji; 2. Ivan Kač, obč. tajnik; 3. Jos. Dolar. Namestniki: 1. Ivan Tržan; 2. Josip Klemenčič, nadučitelj v Galiciji ; 3. Jakob Vibis. Ustanovnik 1. — Za 1898. 1. K, za 1899. 1. —K, za 1900. 1. —K. 34. Vransko: Ustanovljena 9.januvarijal891.1. — 1. J. Geršak, župnik; 2. Simon Meglič, učitelj; 3. Janko Munda, kapelan. Namestniki: 1.--------; 2. Anton Klobučar, zasebnik; 3. J. S. Oset, trgovec. Ustanovniki 4, letnikov 36, podpornik 1, skupaj 40. — Za 1898. 1. 36-80 K, za 1899. 1. 100 K, za 35. Vuhred - Marenberški okraj: Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 10. februvarija 1886. 1. št. 2958. — 1. Frančišek Hurt, župnik na Muti; 2. Avguštin ^ Hecl, dekan; 3. Jos. Cernko, župnik v Vuhredu. Namestniki: 1. .lurij Žmavec, župnik na Remšniku; 2. Ivan Peniš, posest.; 3. Artur Klobučar, gostilničar. Ustanovnikov 10, letnikov 14, podpornikov 16, skupaj 40. — Za 1998. 1. 100 K, za 1899. 1. 6 50 K, za 1900. 1. 60 K. 36. Žalec pri Celju: Ustanovljena 28. februvarija 1886. 1. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu, št. 2621. — 1. Frančišek, Niderdorfer, veleposestnik ; 2. in 3. Anton Goršek, občinski tajnik. Namestniki: 1. Ivan Kač, obč. tajnik; 2. in 3. Mihael Rajliar, pos. uradnik. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 16, letnikov 24, podpornikov 30, skupaj 71. — Za 1898.1. —•— K, za 1899. 1. 76 K, za 1900. 1. 60 K. III. Koroško. 1. Apače: Ustanovljena z odi. c. kr. deželne vlade v Celovcu 16. maja 1888.1., št. 601. — 1. Luka Bolte; 2. Tomo Olip; 3. Josip Lučovnik. Namestniki: 1. Anton Božič; 2. Luka Jagovec ; 3. Jernej Zablačan. Ustanovnik 1, letnikov 13, podpornikov 9, skupaj 23. — Za 1898.1. 51 60K, za 1899.1. 31 K, za 1900. 1. —K. 2. Beljak in okolica: Ustanovljena z odi. c. kr. dež. vlade v Celovcu 21. oktobra 1886.1., št. 1954. — 1. Matija Vliti, posestnik; 2. Ivan Grabar, slikar; 3. Janez Gajler, posestnik. Odborniki: župniki: Frančišek Bergman, Gregor Einspieler in Zdravko Kraut; Matej Hutter, posestnik; Ivan Markovič, Jakob Wang, c. k. profesor. Ustanovnikov 20, letnikov 7, podpornikov 62, skupaj 79. — Za 1898. 1. 62 K, za 1899. I. 52 K, za 1900. 1. 70 K. 3. Celovec in okolica: Ustanovljena 8. januvarija 1886. 1. z ministerskim odlokom št. 96. — 1. Ivan Uri, posestnik v Šmartnem pri Celovcu; 2. Anton Pelnaž, most. kapelan; 3. Mat. Ražun, stolni kapelan. Namestnik: Tomo Schreg, c. kr. profesor v pok. Pokrovitelji 4, ustanovnikov 8, letnikov 32, podpornikov B, skupaj 49. — Za 1898.1. 85'40 K, za 1899. 1. —■■— K, za 1900. 1. 47 K. 4. Črna in okolica: Ustanovljena 12. maja 1889.1. — 1. Ivan Milller, posestnik; 2. Prim 1Valter; 3. Alojzij Božič. Namestnik: Tomo Sepulj. Ustanovnikov 6. — Za 1898. 1. —K, za 1899. 1. — — K, za 1900. 1. —K. 5. Haber pri Medgorjah: Ustanovljena z odi. c. kr. deželne vlade v Celovcu 20. okt. 1888. 1., št. 1447. — 1. Mat. Drobilnik, posestnik; 2. Ivan Ebner, župnik; 3. Josip Kordež, župan. Namestniki: 1. Zdravko Lužnik; 2. Martin Do-minikuš ; 3. Jurij Drobivnik. Ustanovnik 1, letnikov 12, podpornikov 120, skupaj 133. — Za 1898. 1. 40 K, za 1899. 1. 28 K, za 1900. 1. 36 K. 6. Št. Janž v Rožni Dolini: Ustanovljena 16. sept. 1888. 1. — 1. Martin Stih, posestnik; 2. Ivan Simonič, župnik; 3. Mat. Ambrož, dekan. Namestniki: 1. Fran Colarič; 2. Iv. Kuraš; 3. Jurij Fajnik. Ustanovnik 1. — Za 1898.1. —K, za 1899. 1. —•■— K, za 1900.1. —K. 7. Št. Kancijan in okolica: Ustanovljena 21. maja 1888. 1. z odi. c. kr. deželne vlade, št. 636. — 1. Josip Povoden, posestnik; 2. Peter Povoden, krojač; 3. Lovro MilAr, posestnik. Namestniki: 1. Simon Temelj, kmet; 2. Martin Ročičjak, posestnik; 3. Boštijan Ražun, posestnik. Usta-novnika 2, letnikov 15, podpornikov 13, skupaj 30. — Za 1898. 1. 44 K, za 1899. 1. 35 K, za 1900. 1. 39 50 K. 8. Kotmara Ves in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. vlade 11. marcija 1890. 1., št. 298. — 1. Matija Prosekar, posestnik in župan; 2. Val. Stangelj, posestnik; 3. Ivan Stih, posestnik. Namestniki: 1. Andrej Koban; 2. Dionizij Strugar; 3. Rupert Krušič, posestnik; Mihael Robas, posestnik in Jakob Hedenik. Ustanovnik 1, letnikov 20, podpornikov 134, skupaj 155. — Za 1898. 1. 44 K, za 1899. 1. 35 K, za 1900. 1. 25 K. 9. Libeliče: Ustanovljena 8. februvarija 1891. 1., z odlokom c. kr. deželne vlade 20. marcija 1892. 1., št. 400. — 1. Ivan Držanič, župnik; 2. Ivan Staudegger; 3. Frančišek Trampuš. Namestniki: 1. Anton Messner; 2. J. Hlevnik; 3. Ureh Kušnik in Andrej Stimnikar. — Za 1898. 1. —•— K, za 1899. 1. —■■— K, za 1900. 1. —— K. 10. Pliberk in okolica s sedežem v Šmihelu: Ustanovljena 2. aprilja 1888. 1. — 1. Jurij Rudolf, posestnik; 2. in 3. Simon Mikeln, kapelan. Namestniki: 1. Andrej Kuhar, posestnik; 2. Ferdinand Krajger; 3. Frančišek Mlinar. Ustanovnikov 6, letnikov 20, podpornikov 170, skupaj 196. - Za 1898. 1. —K, za 1899. 1. 27 04 K, za 1900. 1. 50-36 K. 11. Pokrče in okolica: Ustanovljena 13. oktobra 1897 1. št. 1686. — 1. Mihael Kulterer, posestnik; 2. Stefan Fr. Bagr, župnik; 3. Josip Božič, posestnik. Namestniki: 1. Tomo Bobak, posestnik; 2. Josip Lavre, posestnik; 3, Josip Frank, posestnik. Letnikov 15, podpornikov 57, skupaj 72. — Za 1898. 1. —K, za 1899. 1. 30 K, za 1900. 1. —K. 12. Pribla Ves in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade 22. marcija 1890. 1., št. 385. — 1. Josip Lipuš, posestnik; 2. Fran Lene, provisor; 3. Frančišek Kumer, posestnik. Namestniki: 1. Jurij Pižebnik; 2. Jos. Fugger, kapelan; 3. Janez Glinik. Letnikov 9, podpornikov 76, skupaj 85. — Za 1898. 1. 12 K, za 1899. 1. —K, za 1900. 1. —K. 13. Rozik in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 19. julija 1893. 1., štev. 1178. — 1. Jožef Paul, veleposestnik v Dolinčicah; 2. 1’eter Markovič, slikar; 3. Greg. Arnejec, posestnik. Namestniki: 1. Janez Miklavčič; 2. Mat. Stikar; 3. Frančišek Janah. Ustanovnikov 8, letnikov 30, podpornikov 120, skupaj 158. — Za 1898. 1. 25 K, za 1899. 1. 30 K, za 1900. 1. 40 K. 14. Št. Šteben in okolica na Zilji: Ustanovljena z odlokom c. kr. deželne vlade dne 22. februvarija 1890. 1., št. 249. — 1. Vinko Jauk, posestnik; 2. Gašpar Leks; 3. Ivan Ferlič. Namestniki: 1. Jernej Leks; 2. Jakob Vrbanec; 3. Jurij Blihnl. Ustanovnik 1, letnikov 11. podpornikov 30, skupaj 42. — Za 1898. 1. 25 54 K, za 1899. 1. 29 94 K, za 1900. 1. 1810 K. 15 Tolsti Vrh in okolica: Ustanovljena z odlokom dež. vlade 6. junija 1888. 1., št. 677. — 1. Dominik Kotnik, posest.; 2. Jos. Pogačnik; 3. Fr. Kogelnik. Namestniki: 1. Fr. Ločnik; 2. Lovro Osojnik; 3. Iv. Herman. Ustanovnik 1, letnikov 21, podpornikov 37, skupaj 59. — Za 1898. 1. 32 K, za 1899. 1. —K, za 1900. 1. —K. 16. Velikovec in okolica: Ustanovljena z odlokom c. kr. dež. predsedništva v Celovcu z dne 6. oktobra 1893. 1. št. 1616. — 1. Josip Pvil p. Zgornje Trušnje; 2. Valentin Gross; 3. Matej Škofič. Namestniki: 1. Frančišek Reš; 2. Jur. Rutar; 3. Janez Mavklar. Letnikov 32, podpornikov 52, skupaj 84. - Za 1898. 1. 80 K, za 1899. 1. 48 K, za 1900. 1. 64 24 K. 17. Ziljska Dolina in župnija Vrata: Ustanovljena kot podružnica v »Ziljski Bistrici*, a razširila si okrožje pod zgornjim naslovom, odobrenim z deželnovladnim odlokom dne 6. novembra 1887. 1., št. 1492. — 1. Jos. Katnik, posestnik v Ziljski Bistrici; 2. Martin Krejči, župnik na Vratih; 3. Valentin 'Znaki, posestnik. Namestniki: 1. Iv. Hebein in Ant. Svener; 2. Ivan Milonik in Val. Brand-stdtter; 3. Luka Pis in Tomo Vigele. Ustanovniki 3, letnikov 50, podpornikov 70, skupaj 123. — Za 1898. 1. 96-40 K, za 1899. 1. 72-70 K, za 1900. 1. 49-10 K. IV. Primorsko. a) Goriško. 1. Ajdovščina in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. okr. glavarstva v Gorici dne 9. septembra 1886. L, št. 11.979. — 1. Josip Cigoj, župnik; 2. Jos. Budihna; 3. Anton Terčelj. Namestniki: 1. Ignacij Kovač; 2. Mihael Malik; 3. Anton Lokar. Ustanovnik 1, letnikov 46, podpornikov 7, skupaj 54. — Za 1898. 1. 80 K, za 1899. 1. 55 K, za 1900. 1. 160 K. 2. Ajdovščina in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dne 11. novembra 1892. 1., št. 19.261. — 1. gospa Marija Lokar-jeva; 2. gdč. Marica Mohorčič-eva; 3. gospa Zofija Bietz-ova. Namestnice: 1. JosipinaBerbuč-eva; 2. gdč. Nina Šapla-va; 3. gdč. Ivanka Bratina-va. Odbornice: gospa Marija Ko-mac-eva ter gospici Al. Dolenec-eva in Justina Kovač-eva. Pokroviteljici 2, letnic 78, podpornic 40, skupaj 120. — Za 1898. 1. 120 K, za 1899. 1. 120 K, za 1900. 1. —K. 3. Boleč: Ustanovljena 20. decembra 1886. 1. z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, št. 19.586. — 1. Ivan Nep. Vidmar, dekan; 2. Viktor Uršič, učitelj; 3. Kristijan Bratina, nadučitelj. Namestniki: 1. Frančišek Pečenka, obč. tajnik; 2. Peter Šorli, kapelan; 3. Josip Muznik, kapelam Ustanovnikov 6, letnikov 34, skupaj 40. — Za 1898. 1. 82 K, za 1899. 1. —K, za 1900. 1. 58 K. 4. Briška podružnica, sedež v Biljani: Ustanovljena 29. novembra 1888. 1., z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, št. 18.671. — 1. Lovro Juvančič, župnik v Št. Lorencu; 2. Andr. Širok, nadučitelj; 3. Josip Vidmar, biljanski kapelan. Namestniki: 1. Avgust Poveraj, učitelj šmartniški; 2. Josip Semolič, učitelj biljanski; 3. Josip Koilin, posestnik. Ustanovnikov 10, letnikov 43, skupaj 53. — Za 1898. I. —K, za 1899. 1. 60 K, za 1900. 1. K. 5. Crkljanski okraj, sedež v Crknem: Ustanovljena z odi. tržaškega namestništva dne 10. decein. 1887. 1. št. 18.322. — 1. Ivan Morovec, dekan; 2. Frančišek Šmid, I. kapelan ; 3. Andr. Kobal. Namestniki: 1. Ant. Sedej; 2. Ant. Kranjec; 3. Ant. Kosmač st. Ustanovnika 2. — Za 1898. 1. —•— K, za 1899. 1. —K, za 1900. 1. —■•— K. 6. Dornberg, Prvačina, Vogrsko in Gradišče: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. ministerstva dne 15. oktobra 1887. 1., št. 17.813. — 1. Fr. Andrijsek, kapelan; 2. Vinko Gregorič; 3. Josip Orel, učitelj. Na- mestniki: 1. Josip Mozetič, trgovec; 2. Ivan Gregorič; 3. Frančišek Gregorič. Ustanovniki 3, letnikov 12, skupaj 15. — Za 1898. 1. —K, za 1899. 1. 27'40 K, za 1900. 1. —■•— K. 7. Dornberg: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu 14. avg. 1892. 1., št. 13.893/1. — 1. gospa Josipina Bizjak-ova; 2. gdč. Amalija Jelšek-ova; 3. gdč. Frančiška Križrnan-ova. Namestnice: 1. gospa Vikt. Mrevljeva; 2. gospa Josipina Poljšak-ova; 3. gospa Josipina Pelicon-ova. Odbornice: gg. Kat. Krševani-jeva. Terezija Vodopivčeva, Kat. Žorž-eva in Vikt. Budin-ova. Pokroviteljica 1, ustanovnica 1, letnic 53, podpornic 90, skupaj 145. — Za 1898. 1. 90 K, za 1899. 1, 9 K, za 1900. 1. 22 K. 8. Gorica: Moška podružnica. Ustanovljena 29. marca 1886. 1., št. 4773., z odi. c. kr. ministerstva. — 1. Dežel, glavarja namestnik dr. A. Gregorčič, prof. bogoslovja, drž. in dež. poslanec; 2. Ant. Santel, gimn. profesor; 3. Val. Kancler, nadučitelj v pok. Namestniki: 1. And. Gabršček, urednik; 2. Benedikt Poniž, c. kr. učitelj; 3. Ant. Fon, posestnik in krčmar. Pokroviteljev 6, ustanovnikov 15, letnikov 73, podporniki 3, skupaj 97. — Za 1898. 1. 32 K, za 1899. 1. 22 K, za 1900. 1. 134 K. 9. Gorica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, dne 9. maja 1889. 1., št. 7300. — 1. gospa Avgusta Šantel-ova; 2. gdč. Ana l)ovgan-ova; 3. gospa Karolina Makuc-eva. Namestnice: 1. gospa Mil. Papež-eva; 2. gdč. Lavoslava Koršič-eva; 3. gospa Marija Kopačeva. Odbornici: gospa Amalija Drufovka-va in gdč. Rožica Bizjak-ova. Ustančvnic 24, letnic 153, podpornic 35, skupaj 212. — Za 1898. 1. 300 K, za 1899. 1. 260 K, za 1900. 1. 100 K. 10. Kanal: Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dne 23. februvarija 1888. 1., št. 3002. — 1. Mihael Zega, nadučitelj; 2. Anton Gabrijelčič; 3. Anton Križnič. Usta- 10 novniki 4. — Za 1898. 1. —•— K, za 1899. 1. —•— K, za 1900. 1. —K. 11. Kobarid: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, dne 11. decembra 1886. 1., št. 18.847/1. — 1. Jurij Peternel, dekan; 2. Josip Miklavič, učitelj; 3. Josip Itakovšek, učitelj. Pokrovitelj 1, ustanov-nikov 8, letnikov 18, podpornika 2, skupaj 29. — Za 1898. 1. 50-60 K, za 1899. 1. GO K, za 1900. 1. 44 K. 12. Kobarid: Ženskapodružnica. — 1. g. Franja Stres-ova, učiteljica; 2. gdč. Ljudmila Mušera-va; 3. g. Karolina Grnntar-jeva. Namestnici: 1. gospa Rozalija Muvri-jeva ; 2. in 3. gdč. Ljudmila Drešček-ova. Letnic 23, podpornic 48, skupaj 71. — Za 1898. 1. 132 20 K, za 1899. 1. 66 34 K, za 1900. 1. 68-44 K. 13. Komenski okraj: Ustanovljena dne 5. julija 1891. 1. — 1. Ivan Lukežič, dekan; 2. Vekoslav Štrekelj, posestnik; 3. Jakob Rejec, kapelan. Namestniki: 1. Vekoslav Lubnik, učitelj; 2. Jos. Kovačič, župan; 3. Jos. Štrekelj, učitelj. Ustanovnikov 14, letnikov 45, podpornikov 100, skupaj 159. — Za 1898. 1. 2 K, za 1899. 1. K, 1900. 1. —K. 14. Naklo na Krasu: Ustanovljena dne 24. aprila 1887. 15. Prvačina: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu 1894. 1., štev. 1264. — 1. gospa Avgusta Orel-ova; 2. gospa Alojzija Mozetič-eva; 3. gdč. Viktorija Poljšak-ova. Namestnice: 1. g. Ivana Gregor ič-eva; 2. g. Josipina Gregorič-eva; 3. g. Lucija Gregor ič-eva. Odbornici: g. Terezija Saksida-va in g. Josipina Zorn-ova. Pokroviteljici 2, letnic 26, podpornic 38, skupaj 66. — Za 1898. 1. 10 K, za 1899.1. —K, za 1900.1. 40 K. 16. Ročinj in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena 25. februv. 1899. 1., št. 2405. — 1. g. Alojzija Perše-tova; 2. gdč. Amalija Pavšič-eva; 3. g. Terezija Raholin-ova. Namostnice: 1. g. Terezija Dugar-jeva; 2. g. Ana Sren-Sček-ova; 3. g. Marija Rahotina-va. Letnic 26, podpornic 42, skupaj 67. — Za 1899. 1. 60 K, za 1900. 1. 40 K. 17. Sežana in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena 10. avgusta 1891. 1.. z odlokom c. kr. namestništva v Trstu, št. 14.126. — 1. Matko Kante, c. kr. okr. šolski nadzornik; 2. Anton Kosovel; 3. Jan. Renčelj. Namestniki: 1. Ivan Rožič; 2. Vinko Pregelj; 3. Ivan Štolfa. Pokrovitelji 4, ustanovnika 2, letnikov 46, skupaj B2. — Za 1898. 1. —K, za 1899. 1. 245 20 K, za 1900. 1. —K. 18. Sežana in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom tržaškega namestništva dne 6. oktobra 1892. 1., št. 16.977/1. — 1. gospa Eliza Gfnjezda-va, soproga posta-jinega načeln.; 2. gdč. Balbina Eppich-ova; 3. gdč. Ana Klančič-eva. Namestnice: 1. g. Zvezdoslava Delak-ova; 2. gospa Zofija Renčelj-eca; 3. g. Milena Pirjevec-eva. Pokroviteljic 8, ustanovnic 7, letnic 97, skupaj 112. — Za 1898. 1. 678-60 K, za 1899. 1. 258 K, za 1900. 1. 150 K. 19. Šempas: Ustanovljena z odlokom tržaškega namestništva dne 15. julija 1887. 1., št. 9830/1. — 1. Blazij Grča, župnik in dež. poslanec; 2. Ant. Bele, nadučitelj v Oseku; 3. Anton Rustija, nadučitelj v Šempasu. Namestniki: 1. Ant. Monari pl. Neufeldski, veleposestnik; 2. Fr. Špacapan, opekarnar v Ozeljanu; 3. Filip Abram, kapelan v Črničah. Ustanovnika 2, letnikov 12, podpornikov 8, skupaj 22. — Za 1898. 1. 32-60 K, za 1899. 1, —— K, za 1900. 1. 37-50 K. 20. Tolmin: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom tržaškega namestništva 22. avgusta 1887. 1., št. 12.278. — 1. Jos. Kragelj, dekan; 2. dr. Henrik Tuma, dež. poslanik; 3. Andrej Vrtovec, učitelj. Namestniki: 1. Ivan Kuvčič; 2. in 3.------. Ustanovnikov 5, letnikov 25, skupaj 30. — Za 1898. 1. 40 K, za 1899. 1. —-■— K, za 1900. 1. 38-20 K. 21. Tolmin: Ženska podružnica. Ustanovljena 24. oktobra 1892. 1. — 1. gospa llika Devetak-ova, soproga poštarjeva; 2. gdč. Marija Gianola-va; 3. gospa Josipa Vrtovčeva, soproga učiteljeva. Namestnico: 1. gospa Aloj. Brecelj-eva, soproga gostilničarjeva; 2. gdč. Julika Gubriček-ova; 3. gdč. Rozalija Fon-ova in gospa Josipina Kovačič-eva. Usta- novnic 9. — Za 1898. 1. —•— K, za 1899. 1. —•— K, za 1900. 1. —K. b) Trst. 1. Greta pri Trstu: Ustanovljena 2. febr. 1889. 1.. z odlokom tržaškega namestništva, št. 2377 1. — 1. Ivan Gerdol, uradnik in posest.; 2. Frančišek Guštin, kapelan; 3. Al. Guštin, pravnik. Namestniki: 1. Janko Debelak; 2. Ljudom. Nabergoj; 3. Ivan Treven. Pregledovalci računov: Ferdinand Turk, mlinar; Josip Pertot, trgovec in Ivan M. Bole, posestnik. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 8, letnikov 88, podpornikov 21, skupaj 122. — Za 1898. I. 195-90 K, za 1899.1. 180 82 K, za 1900. 1. —K. 2. Rojan pri Trstu: Ženska podružnica. Ustanovljena 15. aprilja 1897.1. — 1. gospa Mar. Debelak-ova; 2. gdč. Viktorija Kaučič-eva, otr. vrtnarica; 3. gospa Iv. Mikelič-eva. • Namestnice: 1.---------; 2. gdč. Piščanceva; 3. gdč. Dragica Guštin-ova. Ustanovnici 2, letnic 57, skupaj 59. — Za 1898. 1. 200 K, za 1899. 1. 160 K, za 1900. 1. —K. 3. Sv. Ivan v Vrdeli pri Trstu: Ustanovljena 24. avg. 1887.1. 1. Ivan Marija Vatovec, trgovec; 2. Milko Sašelj, kapelan; 3. J os. Gašperšič. Namestniki: 1. Miha KamušČič, učitelj družbine šole pri sv. Jakobu ; 2. Lija Gregorič; 3. Frančišek Godina. Pokrovitelji 3, ustanovnikov 10, letnikov 39, podpornika 2, skupaj 54. — Za 1898. 1. —•— K, za 1899. 1. —K, za 1900. 1. 300 K. 4. Trst: Moška podružnica. Ustanovljena z minist. odi. dne 27. febr. 1880.1. št. 3267. — 1. dr. Josip Abram, odvetnik; 2. Ante Stemberger, mestni katehet; 3. Simon Škrinjar, uradnik. Namestniki: 1. dr. Karol Glaser, c. kr. profesor; 2. Anton Kolar, uradnik; 3. Luka Saražin, posestnik. Pokroviteljev 10, ustanovnikov 41, letnikov 139, skupaj 190. — Za 1898. 1. 2490 06 K, za 1899. 1. 370 K, za 1900. 1. 1791 K. 5. Trst: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Trstu dne 12. febr. 1887.1., št. 1800/1. — 1. gospa Karla Ponikvar-jeva; 2. gdč. Amalija Reich-mann-ova, učiteljica; 3. gospa Maša Grom-om. Namestnice: 1. gdč. Matilda Pertot-ova; 2. gdč. Matilda Sktik-ova; 3. gdč. Lucija Cerne-tova. Pokroviteljic 7, ustanovnic 23, letnic 155, skupaj 187. — Za 1898. 1. 1012 K, za 1899. 1. 2060 K, za 1900. 1. 2718-48 K. c) Istra. 1. Podgrad: Ustanovljena 2. avgusta 1886. 1. — 1. Anton Rogač, dekan v Hrušici; 2. Avgust Nadilo, posestnik in uradnik; 3. J. Volk, poslovodja. Namestniki: 1. Slavoj Jenko, deželni poslanec; 2. Josip Velhartickg, župnik; 3. Vatr. Počivalnik, duhovnik. Pokroviteljev 5, ustanovnikov 17, letnikov 21, skupaj 43. — Za 1898. 1. 94 K, za 1899.1. 44 K, za 1900. 1. 13 34 K. Dostavek k „Imeniku podružnic11. Sv. Lovrenec nad Mariborom: Ženska podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu, dne 1. julija 1901. 1., št. 22.629. — 1. gospa Marija Urbanče v a, veleposestnica v Breznu; 2. gospica Mina Pernat-ova; 3. gdč. Julika Ladinik-ova, veleposestnica. Namestnice: 1. gospa Marija Brezočnik-ova; 2. gdč. Marija Fišinger-jeva; 3. gdč. Julika Urbančeva. Pokroviteljica 1, ustanovnice 4, letnic 65, podpornic 7, skupaj 77. — Za 1901. 1. 200 K. N o- ir p 5 j. g< 1 s3 8 ~ 1 o 2. en pr 3 -• r3 »-■s-f-a 3 s; o S 2 o o--3 „ 2 c/o g o < O 3 —o >-*» 3 M« c. cg a S 2. 3 2 S ^ o- ° «=•._»■ g. o « 3 = S' S-13 O S- 3 3 n S- a Cj3 s 2^- °3 o “rrc E? ~ es g^ptr® pr 3. P •• 2 § »ra ET o < K p g.- » S- 3J.O O p p p Š 0 _. So' Pr13"1 < "Z o 3 o p < < CD n< : S I CD < © rt-t ® ^ ^ - P 5* 2. w ^ 3 S 3 Cl ^: ° £-' 2 3“ 3 O „ = g 3*‘CS.»Tg CD *< w 3 ►o 3 w CD O pr p $ © 2T -l o 3 S. .CD Eft’ c: g X" CD g-2. 7T _ w - • P 3 & © >3 :•"* Rg ^ g m i »rt O f“ ^ O ° . rt H — ™ c/j< ' “5 o S: 5 O M — 3 3*. 3- , ^ a.® 50o - - co ■II#Is I *■ p a" • 3 N< O < 'F P§5.KC S 3' «o 21 g1 a. S 5» 3.3. o •3.0 3,6r« o' H". i-» g* o ' S- g§ £3 » 7; rt 2 §.-3- P £2 X* — 3 ■cd S.ao-c Sr o ^ ^ p c/x p sr JT o ® n m. 3 3 N X 3 CD o-"o 3 ?r r- o 7K *; ™ Z1 <£5'f£ p H-.3 o 3 CD c—. !-<>,S 3-03» O -t < ; r* 3 3 £T. 2 « S 2 5 3 cn to <1 _®L 10 5-: ■ I © I fT> 3 š '3? r ET H pr o p P 3 PT o M» LO IO H* S] <1 ^ CC mešanih 10 90 KI ^ W O C< H- ^ Q w to to oj cn o’ H~ ^ *->• to ^ CD H c» O Vi Q W O W OJ C« O1 1 05 OJ 10 (i-s rt O' CD CC OJ LO ZD O« 05 S to t—k 3« O to o« o« £ to <1 _o_ 00 LO IO <1 CD tO **4 05 IO 05 §Ž g fe OJ C£ £ OJ 05 O’ <£> OJ 05 O’ 05 4*- O OJ M 00 O’ O 05 o« CD to 00 Hrt 8 to o« & CD IO O <1 U1 co moških ženskih j ” 1 skupaj pokrovi- j teljcv j ustanov-1 nikov letnikov podpor- nikov vkup r. v a < 7T 7T T3 Družba sv. Cirila in Metoda torej šteje po XV. veliki skupščini 143 podružnic z 9220 člani. - Podružnic in družbenikov je naznanjenih: Pokrovitelji družbe sv. Cirila in Jvtetoda v ^Ljubljani ki so po § 4. a) družbinib pravil vplačali vsaj po 200 kron. 1. Abiturijenti slovenski 1896. 1. v Ljubljani, po zastopniku Leonu Stare, Kranjsko 21.*) 2. Abiturijenti slovenski in hrvatski 1891. L, Kranjsko 21. 3. Gospa Accetova Ivana, posestnica 1898. 1., Kranjsko 24. 4. „Adrija“, pevsko društvo v Barkovljah pri Trstu 1894. L, Trst 1. 5. Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu, šolskega leta 1895. 6., zastopnik Stefan Singer, prefekt v Celovcu, 1896. L, Koroško 3. 6. Alijančič Andrej f, prelat in stolni kanonik v Celovcu, 1893. 1., Koroško 3. 7. Gosp. Alijančičeva Marija na Dobravi pri Kropi, 1896. 1., Kranjsko 17. 8. Aljaž Jakob, župnik na Dovjem, 1892. 1., Kranjsko 8. 9. Gospica Arce-jeva Josipina, posestnica v Ljubljani, 1892.1., Kranjsko 22. 10- Bogoslovci slovenski, Gorica 1891.1. 11. » 1892.1. 12. » » » 1893.1. Goriško 8. 13. » » » 1894.1. 14. » » » 1895.1. 15. Bogoslovci ljubljanski 1892. 1., Kranjsko 23. 16. » » 1897. 1., Kranjsko 21. 17. » mariborski 1892. 1., Štajarsko 15. 18. » » šol. leta 1895./6., Štajarsko 15. 19. » » 1899. 1., Štajarsko 15. 20. Gospa Bratanič-eva Marija f, veleposestnica v Celju, 1892.1., Štajarsko 3. 21. Brezničani — mašniki, zastopnik najmlajši župnik, sedaj Josip Pristov, župnik v Prežganju, 1895. 1., Kranjsko 2. *) T» Storilka pomenja čislo podružnico, koji »o priitevn pokrovitoij. 22. Bukovec Frančišek, župnik v Trvižu v Istri 1896.1., Istra 1. 23. Dr. Celestin Frančišek f, vseučiliščni p rofesor v Zagrebu 1890. 1., Kranjsko 21. 24. Čitalnica Narodna v Kranju, 1893. 1., Kranjsko 15. 25. Čitalnica v Planini pri Rakeku 1892. L, Kranjsko 5. 26. Čitalnica Slovanska v Trstu, 1892. 1., Trst 4. 27. Čitalnica v Vipavi, 1894. 1., Kranjsko 57. 28. Gospa dr. Dečko-va Adela, odvetnikova soproga, 1900. 1., Štajarsko 4. 29. Dolenec Oroslav, posestnik v Ljubljani, 1887. 1., Kranjsko 21. 30. Dom gorijanski v Gorijah, zastopnik njegov predsednik. Darovalec ameriški misijonar Josip Zalokar leta 1892., Kranjsko 2. 31. Dom katoliški na Vrhniki, 1901. 1., Kranjsko 58. 32. Drčar Martin f, župnik v Preski, 1890. 1., Kranjsko 46. 33. Gospica Druškovič-eva Ana, trgovčeva hči v Ljubljani, 1892. 1., Kranjsko 22. 34. Društvo bralno pri sv. Ivanu poleg Trsta, 1893. 1., Trst 3. 35. » » Litija, 1897. 1., Kranjsko 19. 36. » » Trebnje, zastopnik c. kr. notar Emil Orožen, 1896. 1., Kranjsko 34. 37. Društvo delalsko podporno v Trstu, 1895. 1., Trst 4. 38. „Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju, 1. 1899., Štajarsko 20. 39. Društvo konsumno pri Sv. Ivanu na Vrdeli, 1901.1., Trstj3. 40. »Društvo slovensko učiteljsko" v Ljubljani, 1900. 1., Kranjsko 23. 41. „Društvo učiteljev in šolskih prijateljev" za okraj Kamenik, 1893. 1., Kranjsko 12. 42. „Društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj" 1894. 1., Kranjsko 16. 43. Družba Vincencijeva v Tržiču, 1901. L, Kranjsko 53. 44. Duhovščina ljubljanskega mesta št. I. po zastopniku mest. župniku Martinu Malenšek, 1896. 1., Kranjsko 25. 45. Duhovščina ljubljanskega mesta št. II. po zastopniku stolnem kanoniku, k.-š. konzistorijskem svetniku profesorju dr. Frančišku Lampe f, 1896. 1., Kranjsko 23. 46. Einspieler Andrej f, mnsgr., profesor v Celovcu, 1887. 1., Koroško 3. 47. Ferk Feliks, zdravnik in veleposest, v Mariboru, 1894 1., Štajarsko 15. 48. Fon Jakob, župnik v Kredi, 1889. 1., Goriško 11. 49. Gerdol Ivan, posestnik v Škorklji pri Trstu, 1892. 1., Trst 1. 50. Dr. Glančnik Jer., odv. v Mariboru, 1890. 1., Štajarsko 15. 51. Gregorčič Simon, duhovnik in slov. pesnik v Gradišču nad Gorico, 1896. 1., Kranjsko 20. 52. Dr. Gregorič Vinko, dež. primarij, v Ljubljani , 1892. 1., Kranjsko 25. 53. Gruden Jakob f, župnik, 1891. 1., Kranjsko 54. 54. Hajšek Anton, č. kanonik, dekan v Slov. Bistrici, 1892.1., Štajarsko 24. 55. Hren Jakob, c. kr. deželnosodni svetnik v Gradcu, 1886. 1., Kranjsko 21. 56. Hrovatin Anton f, mnsgr. č. kanonik v Trstu, 1887. leta, Trst 4. 57. Jan Jurij f, č. kan. in dekan v Dolini v Istri, 1888.1., Istra 1. 58. Dr. Jeglič Ant. Bonaventura, knez škof ljubljanski, 1900. 1., Kranjsko 21. 59. Jurca Andrej, veletrgovec v Ptuju, 1887., Štajarsko 20. 60. Jurca Frančišek, trgovec v Postojini, 1893. 1., Kranjsko 37. 61. Gospica Kadivčeva Antonija, posest, v Ljubljani, 1892. 1., Kranjsko 24. 62. Kalan Andrej, stolni kononik, v Ljubljani, 1890. L, Kranjsko 23. 63. Kalister Frančišek f, veletrgovec v Trstu, 1887.1., Trst 4. 64. Gospa Kalieter-ova Ivana, soproga veletrgovčeva v Trstu, 1887. 1., Trst 6. 65. Kavčič Hinko f, posestnik in deželni poslanec v Razdrtem. V hvaležni spominj njegovega delovanja zbrali in darovali prijatelji po njega smrti 1893. 1., Kranjsko 37. 66. Klub slovenski v Celovcu, 1892. 1., Koroško 3. 67. Koblar Ant., dekan, c. kr. konservator, 1896. 1., Kranjsko 25. 68. Gospa Koblar-jeva Marija, posestnica v Litiji, 1893. L, Kranjsko 20. 69. Gospica Koblar-jeva Vekosl. v Litiji, 1891.1., Kranjsko 20. 70. Kotnik Frančišek f, veleposestnik na Vrhniki, 1887. 1.. Kranjsko 58. 71. Dr. Krek Gregorij, dvorni svetnik, vseučiliščni profesor, akademik, vseuličišni dekan v Gradcu, 1896.1., Štajarsko 7. 72. Kržič Anton, c. kr. učiteljiščni profesor, ud c. kr. dežel, šolsk. sveta — kot zastopnik »Katol. društva detoljubov« 1. 1896., Kranjsko 21. 73. Luxa Martin, posest, in gostil, na Proseku, 1892.1., Trst 1. 74. gospa Majdič-eva Ana, veletovarnarjeva soproga v Hudinju pri Celju, 1899. L, Štajarsko 4. 75. Majdič Peter, veletovarnar v Hudinju pri Celju, 1891. 1., Štajarsko 9. 76. Majdič Vinko, veletovarnar v Kranju, 1895.1., Kranjsko 15. 77. Gospa Mally-jeva Antonija, tovarnarjeva soproga v Ljubljani, 1896. 1., Kranjsko 26. 78. Mally Frančišek, veletov. v Ljubljani, 1894.1., Kranjsko 25. 79. Dr. Marolt Janko, okrožni zdravnik na Vrhniki, 1893. 1., Kranjsko 59. 80. Martelanec Dragotin f, hranilnični uradnik na Greti v Trstu, 1895. 1., Trst 1. 81. Matijan Jakob, veleleposest. v Zg. Šiški, 1895.1., Kranjsko 49. 82. Mestna občina Idrija, 1888. I., Kranjsko 10. 83. Mestna občina Ljubljana, 1897. 1., Kranjsko 21. 84. Miklavčič Karol, župnik na Primskovem pri Kranju, 1892.1., Istra 1. 85. Dr. Munda Frančišek, odvetnik in posestnik v Ljubljani, 1891. 1., Kranjsko 21. 86. Murnik Ivan, ces. svčtnik, vitez železni kroni 111. vrste in Fran-Josipovemu redu, v Ljubljani, 1886. L, Kranjsko 21- 87. Gospa Murnik-ova Marija f, bivša soproga ces. svetnika, 1894. 1., Kranjsko 22. 88. Nabrgoj Ivan, posestnik na Proseku, 1898. 1.. Trst 5, 89. Naselbina slovenska v Pulju, zastopnik c. in kr. mornarski kapelan Ivan Ambrož, 1896. L, Istra 1. 90. Notar Anton, ekspozit v Plavji. p. Zaule pri Trstu, 1896.1., Trst 4. 91. Občina Draga, 1894.1., Kranjsko 29. 92. Občina Seliče na Gorenskem, 1896. L, Kranjsko 44. 93. Občina Sežana na Krasu, 1893. L, Goriško 17. 94. Perdan Ivan f, prvomestnik trgovski komori in veletrgovec v Ljubljani, 1895. 1., Kranjsko 25. 95. Dr. Perne Frančišek, c. kr. gimn. profesor v Kranju, i 1901. 1., Kranjsko 15. 96. Petričič Vaso, predsednik ljubljanski mestni hranilnici, veletržec v Ljubljani, 1897. 1., Kranjsko 21. 97. Plantan Ivan, drž. poslanec, c. kr. notar v Ljubljani, 1887. 1., Kranjsko 61. 98. Podružnica akademiška v Gradcu, 1896. 1. 99. Podružnica Bled v proslavo 50 letnega vladanja cesarja Fran Josipa I., 1898. 1. 100. Podružnica Mrežice, 1895. 1. 101. Podružnica Kropa-Kamena-Gorica-Dobrava št. I., 1895. 1. 102. Ista št. II., 1896. 1. 103. Ista št. III., 1897. 1. 104. „Podružnica Loško-Potoška“ 1892. 1. 105. „Podružnica Mokronoška" 1891. 1. 106. »Podružnica Pivška" v Št. Petru na Krasu št. L, 1892. 1. 107. Ista št. II., 1899. 1. 108. Podružnica Šiška št. L, 1894. 109. Ista št. II., 1900. 1., po zastopniku Ant. Pogačnik, trgovcu. 110. Podružnica Železnike, 1896. 1. 111. Podružnica moška Kamenik, 1894. 1. 112. Podružnica moška Kranj, 1893. 113. Podružnica moška šentpeterska v Ljubljani, zastopnik Frančišek Mulaček, trgovski pomočnik, 1896. 1. 114. Podružnica moška Postojina, 1896. 1. 115. Podružnica moška Ribnica, 1898. 1. 116. Podružnica moška Sežana št. I., 189-4. 1. 117. Podružnica moška Sežana št. II., 1895. 1. 118. Podružnica moška Stari trg, zastopnik vsakokratni podružnični predsednik, 1896. I. 119. Podružnica moška Vrhnika, št. I., 1895. 1. 120. Ista, št. II., 1897. 1. 121. Podružnica ženska Ajdovščina, št. I., 1895. 1. 122. Ista, št. II., 1897. 1. 123. Podružnica ženska Celje, 1899. 1. 124. Podružnica ženska Crknica, 1897. 1. 125. Podružnica ženska Dornberg, 1895. 1. 126. Podružnica ženska Idrija, 1896. 1. 127. Podružnica ženska St. Jurij ob juž. železnici 1894. 1. 128. Podružnica ženska Kamenik, št. I., 1893. 1. 129. Ista, št. II., 1898. 1. 130. Podružnica ženska Kranj, 1895. 1. 131. Podružnica ženska Krško, 1894. 1. 132. Podružnica ženska Laščice, 1896. 1. 133. Podružnica ženska šenklavško-frančiškanska v Ljubljani, št. I., po zastopnici gospej Mariji pl. dr. Bleirvcis-Trsteniški, 1898. 1. 134. Ista, št. II., po zastopnici gospej Juliji dr. Ferjančič-evi, 1898. 1. 135. Ista, št. III., po zastopnici gospej Ani Lah-ovi, 1898. 1. 136. Ista, št. IV., po zastopnici gospej Mariji dr. Zupanč-evi, 1898. 1. 137. Podružnica ženska šentjakobsko trnovska v Ljubljani, št. I., po zastopnici gospej Hedvigi Šubič-evi, 1893. 1. 138. lšta št. II., po zastopnici gospej Ivanki Gutnikovi f, 1893. 1. 139. Ista, št. 111., po zastopnici gdč. Minki Marolt-ovi, 1893. 1. 140. Ista, št. IV., po zastopnici gospej mestni učiteljici Ivanki Beg-Praprotnik-ovi, 1893. 1. 141. Ista, št. V., po zastopniku Antonu Gutnik, magistratnem uradniku v Ljubljani, 1895. 1. 142. Ista, št. VI., po zastopnici gospej Mariji Trtnik-Petrovčič-evi, 1895. 1. 143. Ista, št. VII., po zastopnici gospej Ivanki Zupančič-evi, 1896. 1. 144. Ista, št. VIII., po zastopnici gospej Mariji Perušek-ovi, 1896. 1. 145. Ista, št. IX., po zastopnici gospej Mariji dr. Kušar-jevi, 1898. 1. 146. Ista, št. X., po zastopnici gospici Jelici Lozar-jevi, 1899. 1. 147. Ista, št. XI., po zastopnici gospici Brigiti Souvan-ovi, 1899. 1. 148. Ista, št. XII., po zastopnici gospej Josipini Vidmar-jevi, ' 1899. 1. 149. Ista, št. XIII., po zastopnici gospej županji Milici Hribar-jevi, 1899. 1. 150. Podružnica I. ženska šentpetrska v Ljubljani, št. I., 1893. I. 151. Ista, št. II., 1895. 1. ' 1 0 152. Podružnica ženska št. I., Logatec, 1896. 1. 153. Ista, št. II., 1897. 1. 154. Ista, št. III., po zastopnici gospej Ivani Sega-vi, 1900. 1. 155. Podružnica ženska Postojina, 1896. 1. 156. Podružnica ženska Prvačina, št. I., 1894. 1. 157. Ista, št. II., 1895. 1. 158. Podružnica ženska Radovljica, št. I., 1900. 1. 159. Ista. št. II., 1901. 1. 160. Podružnica ženska Ribnica, 1898. 1. 161. Podružnica ženska Sežana št. 1. po zastopnici gospej Mici dr. Treo-vi v Gorici, 1893. 1. 162. Ista št. 11. po zastop. gospej Zinki dr. Ribat-evi, v Trstu, 1895. 1. 163. Ista št. III. po zastopnici gospej Franji Gulič-evi, 1895 1. 164. Ista št. IV. po zastopnici gospici Ivanki Lozej-evi, učiteljici v Tomaju, v Trstu 1896 1. 165. Ista št. V. po zastopnici gospej Maši Grom-ovi, 1897 1. 166. Ista št. VI. po zastopnici gospici Ant. Drufovka-vi, 1898 p 167. Ista št. VII. po zastopnici gospici Zvezdoslavi I)elak-ovi, užiteljici v Štorjah, 1899. 1. 168. Ista št. VIII. po zastopnici gospej Janji štolfa-vi, 1900. 1. 169. Podružnica ženska Škofija Loka št. I. po zastopnici gdč. Jerici Dolenčevi, 1895. 1. 170. Ista št. II., 1897. 1. 171. Podružnica ženska Trst, št. I. po zastopnici gospej Nataliji Truden-ovi f, 1893. 1. 172. Ista št. II. po zastopnici gdč. Miliki Mankoč-evi 1. 1893. 173. Ista št. III. po zastopnici g. Franji dr. Pertot-ovi 1. 1896. 174. Ista št. IV. po zastopnici gospej učiteljici Marici Nad-lišek-Bartol-ovi, 1897. 1. 175. Ista št. V. po zastopnici gospej Karli Ponikvar-jevi, 1899. 1. 176. Podružnica ženska Št. Vid nad Ljubljano, 1893. 1. 177. Podružnica ženska Vrhnika št. 1., 1894. 1.' 178. Ista št. II., 1896. 1. 179. Pogačar Simon, vpok. c. kr. voj. oskrbnik v Ljubljani, 1886. 1. Kranjsko 21. 180. Posojilnica Celje, 1886. L, Štajarsko 3. 181. > Maribor št. I., 1885. 1., Štajarsko 15. 182. » » št. II., 1894. 1., Štajarsko 15. 183. » » št. III., 1894. 1., Štajarsko 15. 184. > Ormož, 1887. 1., Štajarsko 17. 185 » Radovljica, 1894. L, Kranjsko -40. 186. » Ribnica, 1894. 1., Kranjsko 42. 187. » Savinjska v Žalcu, 1887. L, Štajarsko 36. 188. » in hranilnica Trst, 1897., Trst 4. 189. » Vitanje, 1898. L, Štajarsko 10. 190. Predovič Elija, veletrg. v Ljubljani, 1894. J., Kranjsko 25. 191. Profesorji slovenski ljubljanske 1. državne gimnazije, zastopnik c. kr. prof. Makso Pleteršnik, 1896. 1., Kranjsko 2t. 192 Ramoveš Andr., župnik v Dobrepoljah, 1896.1., Kranjsko 42. 193. Ramoveš Jernej, župnik v Poljanah nad Škofijo Loko, 1891. L, Kranjsko 36. 194. Gospa Ravnihar-jeva Fani, soproga dežel, knjigovodje v p. v Ljubljani, 1892. 1., Kranjsko 22. 195. Resman Ivan Nep., načelnik želcznične posfaje v Zalogu ob južni železnici, 1891. 1., Trst 4. 196. Rodbina Lovro Verbič - eva. V spominj ob očetovi smrti 11. avgusta 1897. Zastopnik Josip Verbič, posestnik v Borovnici, Kranjsko 58. 197. Rode Josip, posestnik v Kameniku, 1894. L, Kranjsko 12. 198. »Rodoljubi lokovski“ po zastopnici gosp. Mariji Muha-vi, 1897. L, Goriško 17. 199. Rohrman Viktor, posestnik in tovarnar v Novem Mestu, stanujoč v Ljubljani, 1892. 1., Kranjsko 34. 200. Rozina Julij, f trgovec v Podubu pri Ložu, 1893. leta, Kranjsko 47. 201.»Samci Novomeški11 1893. L, Kranjsko 34. 202. »Samci Šentpeterski11 na Krasu, 1900. L, Kranjsko 53. 203. Dr. Sedej Frančišek, stolni kanonik in dekan v Gorici, 1895. L, Goriško 8. 204. Skočir Avgust, župnik deželne bolnišnice v Gradcu, 1897. L, Stajarsko 7. 205. Škrinjar Simon, uradnik v Trstu, 1900. L, Trst 4. 206. Skupina poštnih uradnikov v Ljubljani, po zastopniku c. kr. oficijalu Ivanu Hafner, 1899. 1., Kranjsko 21. 207. Slavija banka v Ljubljani, 1886., Kranjsko 21. 208. »Slovenke Litijske11, št. I., po zastopnici gospej Josipini Koblar-jevi, 1894. 1., Kranjsko 20. 209. Iste, št. II., po zastopnici gospej Heleni Bevk-ovi, 1894. L, Kranjsko 20. 210. Isto, št. III., po zastopnici gospej Milivoji Vončina-vi, 1896. 1., Kranjsko 20. 211. Iste, št. IV., po zastopnici gospej Agnezi Lenček-ovi, 1896. 1., Kranjsko 20. 212. Iste, št. V., po zastopniku c. kr. notarju Luki Svetec, 1898. L, Kranjsko 20. 213. Iste, št. VI., po zastopnici gospej Minki Vrančič-evi, soprogi želez, uradnika v Ljubljani, 1898. L, Kranjsko 20. 214. Iste, št. VII., po zastopnici gospej Kristini Gregorčič-evi, soprogi not. kand., 1899. 1., Kranjsko 20. 215. Iste, št. VIII., po zastopnici gospej Tereziji Svetec-evi, notarjevi soprogi, 1900. 1., Kranjsko 20. 216. Iste, št. IX., po zastopnici gospej Heleni Bevk-ovi, 1900. 1., Kranjsko 20. 217. „Slovenke Litijske in Šmartinske“, št. I., po zastopnici gospej Tereziji Svetec-evi, 1890. 1., Kranjsko 20. 218. Iste, št. II., po zastopnici gdč. Ljudmili Roblek-ovi 1891. 1., Kranjsko 20. 219. Iste, št. III., po zastopnici gospej Mariji Zore-jevi, 1892. L, Kranjsko 20. 220. Iste, št. IV, po zastopnici gospej Ivanki Knaflič-evi 1893. 1., Kranjsko 20. 221. Iste, št. V., po zastopnici gdč. Kristini Demšar-jevi, 1893. 1., Kranjsko 20. 222. Iste, št. VI., po zastopnici gdč. Minki Demšar-jevi f, 1896. 1., Kranjsko 20. 223. Iste, št. VII., po zastopnici gdč. Amaliji Jenko-vi, 1897. 1., Kranjsko 20. 221. Iste, št. VIII., po zastopnici gospej Josipini Bartl-ovi, nad-učiteljevi soprogi, 1899, 1., Kranjsko 20. 225. Iste, št. IX., po zastopnici gospej Emiliji Beneš-evi, 1900. L, Kranjsko 20. 226. Iste, št. X., po zastopniku c. kr. notarju Luki Svetec, 1901. L, Kranjsko 20. 227. Slovenski rimski romarji, po zastopniku knez škofu dr. Antonu Bonaventuri Jeglič, 1900. 1., Kranjsko 21. 228. „Sokol Dolenski" v Novem Mestu, 1892. 1.. Kranjsko 3-1. 229. „Sokol Ljubljanski", 1892. 1., Kranjsko 21. 230. Souvan Frančišek Ks., veletrgovec v Ljubljani, 1886. 1., Kranjsko 21. 231. Gospa Souvan-ova Uršula, soproga veletrgovčeva v Ljubljani, 1892. 1., Kranjsko 22. 232. Dr. Srnec Josip, odvetnik, dež. poslanec v Celju, 1886. 1., Stajarsko 3. 233. Gospa dr. Stor-ova Ana, soproga odvetnikova v Ljubljani, 1892. L, Kranjsko 22. 231. Dr. Stor Frančišek, odvetnik v Ljubljani, 1892. 1., Kranjsko 21. 235. Dr. Stor Frančišek, odvetnik v Ljubljani, 1893. 1., Štajarsko 29. 236. Svetec Luka, vitez Fr. Jos. redu, c. kr. notar, posestnik i.| dr., v Litiji, 1886. 1., Kranjsko 21. 237. Dr. Svetina Ivan, k.-š. duh. svfetnik, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani, 1888. 1., Kranjsko 25. 238. Šabec Ivan f, veletrgovec v Trstu, 1887. 1., Trst 1. 239. Gospa dr. Škofic-Tertnik-ova Ivanka f, soproga profesorja • v Mariboru 1893. 1., Kranjsko 26. 210. Stepančič Frančišek f, veleposestnik v Temnici, 1893. 1., Trst 1. 211. Gospa dr. Tavčar-jeva Franja, soproga odvetniku in dež. odborniku v Ljubljani, 1892. 1., Kranjsko 22. 212. Tiskarna Blaznikova v Ljubljani, po zastopnici gospici Albini Blaznik-ovi, 1898. L, Kranjsko 21. 213. »Tiskarna Narodna" v Ljubljani, 1893. 1., Kranjsko 21. 211. Tomažič Ivan E. f, mestni župnik v Škofiji Loki 1896. 1. Kranjsko 50. 215. Trg Litija, 1892. 1., Kranjsko 20. 216. Trg Vrhnika, zastopnik vsakokratni župan, 1899. 1., Kranjsko 58. 217. Dr. Turner Pavel, zasebnik na Dunaju, 1886.1., Kranjsko 21. 218. Valenčič Ivan, trgovec v Trnovem pri Ilirski Bistrici, 1893. I., Kranjsko 52. 219. Vas Podholm pri Blejskem jezeru, zastopnik duhovni predstojnik gorijanske župnije. Darovalec misij. Josip Zalokar, 1892. 1., Kranjsko 2. 250. Vas Šmartno pri Litiji, 1888. 1., Kranjsko 20. 251. Vas Št. Vid pri Zatičini, 1891. 1., Kranjsko 61. 252. Gospa Velkovrh-ova Franja, tovarnarjeva soproga v Ljubljani, 1898. 1., v spominj 50-letnice vladanja cesarja Frana Josipa I., Kranjsko 26. 253. Velkovrh Ivan, veletovarnar in mestni odbornik v Ljubljani, 1886. 1., Kranjsko 25. 251. Verbič Josip, tovarnar v Bistri, 1900. L, Kranjsko 58. 11 255. Dr. Vicco Anton f, vitez, graščak v Podgradu v Istri. 1888, L, Istra 1. 256. Dr. Vidrič Lovrof, odvetnik v Zagrebu, 1886. L, Kranjsko 21. 257. Vilhar Ivan, ravnatelj, hišnik in meščan v Ljubljani, 1886. L, Kranjsko 21. 258. Visokošolci slovenski na Dunaju, 1892. 1., Kranjsko 21. 259.Volk Ivan, kapelan v Škocijanu pri Dobravi (Dolensko), 1891. L, Kranjsko 32. 260. Dr. Vošnjak Josip, zdravniški svetovalec, posestnik v Venčeslu pri Slovenski Bistrici, 1886. L, Kranjsko 21. 261. Vošnjak Mihael, drž. poslanec v Celju, 1886. 1., Štajarsko 3. 262. Vrhovnik Ivan, trnovski župnik v Ljubljani, 1887. l.> Kranjsko 3. 263. Vršeč Makso f, zasebnik v Celju, 1888. 1., Štajarsko 3. 261. Zalokar Josip, duhovni pastir v Red Jacket-u; Michigan, United States of North Amerika 1892. L, Kranjsko 2. 265. Zamejic Andrej, vitez železni kroni III. vrste, stolni dekan v Ljubljani, 1886, 1., Kranjsko 21. 266. Zarnik Anton, posestnik in trgovec v Krtini, 1891. 1., Kranjsko 3. 267. „Zaveza zagorskih Slovenek", št. I., po zastopnici gospej Mariji \Veinberger-jevi 1895. 1., Kranjsko 60. 268. „Zaveza zagorskih Slovenek", št. II., po zastopnici gospici Amaliji Cerin-ovi 1896. 1., Kranjsko 60. 269. „Zaveza zagorskih Slovenek", št. 111., po zastopnici gospici Lavoslavi Eibensteiner-jevi, 1898. 1., Kranjsko 60. 270. Zelenik Josip, posestnik pri Sv. Urbanu poleg Ptuja, 1888. L, Štajarsko 20. 271.Msgr. Zupan Tomo, komornik, konzistorijalni svetnik, c. kr. gimn. profesor, vlastelin, 1886. 1, Kranjsko 21. 272. Dr. Zupanec Jernej f, vitez Fran-Josipovemu redu, notarski komori predsednik, 1886.1., Kranjsko 21. 273. Dr. Žižek Franč., zdravnik v Gradcu, 1893. L, Štajarsko 7. 27-1. Žlogar Anton, dekan v Šmartnem pri Litiji, 1886. 1., Kranjsko 2. :275. Župnija Breznica, zastopnik vsakokratni župnik brezniški ali pa njegov namestnik, sedaj župnik Tomo Potočnik, 1895. L, Kranjsko 2. 276. Župnija Crklje na Gorenskem, 1892. 1., Kranjsko 4. 277. Župnija sv. Ivan pri Trstu, 1891. L, Trst 3. 278. Župnija Kranjska Gora, zastopnik vsakokratni župnik v Kranjski Gori ali njegov namestnik, sedaj dekan Anton Žlogar, 1895. 1., Kranjsko 8. 279. Župnija Št. Lambert pri Zagoriji ob Savi, 1890. 1., Kranjsko 60. 280. Župnija trnovska v Ljubljani, 1891. 1., Kranjsko 23. 281. Župnija Rojan pri Trstu, 1892. 1., Trst 1. 282. Župnija Višnja Gora, 1892., 1., Kranjsko 61. 283. Župnija Zagorije ob Savi, 1891. 1., Kranjsko 60. Dostavek k „Imeniku pokroviteljev'1. 281. Stor Stanko, gimnazijski dijak v Kalksburgu, 1901.1. 285. „ Podružnica ženska v Logatcu št. IV.,“ po zastopnici gdč. Mimi Tollazzi-jevi 1901. 1. 286. „ Podružnica ženska v Ribnici št. II.,“ po zastopnici gospej Albini Višnikar-jevi, soprogi dež. sodnega svetnika, 1901. 1. 287. Podružnica ženska pri sv. Lovrencu nad Mariborom, 1901. 1. 288. Dr. Krisper Valentin, odvetnik v Ljubljani, 1901.1. 289. Slovenke Litijske in Šmartinske št. XI., po zastopnici gdč. Ani Moos-ovi, učiteljici na Vrhniki, 1901. 1. 290. Društvo „Zvezda“ na Dunaju, 1, Plankengasse, 1901. 1. 291. Zaveza zagorskih Slovenek št. TV., po zastopnici gospej Uršuli Jerina-vi, 1902. I. 292. Društvo pevsko „Kolo“ v Trstu 1902. 1. 293. »Podružnica ženska v Ribnici št. III.“, po zastopnici gospej Ani Podboj - Cenelovi, posestnici v Ribnici, 1902. 1. 294. „Slovenke Litijske in Šmartinske it. XII.,“ po zastopnici gospej Josipini Lebinger-jevi, posestnici in trgovki v Litiji, 1902. 1. 29B. „Obitelj Truden-Bogdanovičeva“ v Barko vij ah pri Trstu v spominj f gospe Natalije Truden-ove, 1902. 1. 296. Čitalnica v Sp. Šiški, 1902.1. A. Vodstvo. družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani po volitvi pri XV. veliki skupščini v Radovljici i. avgusta 1900. 1. Prvomestnik: Mons. Tomo Zupan, Leonu XIII. tajni komornik, konzistorijalni svetnik, gimn. profesor, odbornik »društvu za krščansko umetnost«, posestnik i. dr. Izvoljen 2. Dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški, ljubljan. podžupan, primarij deželne bolnice, član c. kr. dež. šolskega svfeta, hišni posestnik in dr., 1898. 1. 3. Frančišek Brežnik, c. k. gimn. profesor, 1898. 1.*) 4. Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru na Koroškem, dež. poslanec in dr., 1898. 1. 5. Ivan Hribar, ljubljanski častni meščan, ljubljanski mestni župan, ravnatelj banke »Slavije«, dež. poslanec in dr., 1899.1. 6. Cesarski svetnik Ivan Murnik, vitez reda železno krone III. vrste, vitez Fran-Josipovemu redu, 1900. 1. 7. Blagajnik: Martin Petelin, c. k. gimn. profesor, posestnik in dr., 1900.1. 8. Podpredsednik: Luka Svetec, vitez Fran-.losipovega reda, c. kr. notar v Litiji, posestnik in dr., 1899. 1. 9. Dr. Ivan Svetina, k. š. duhovni svčtnik, gimn. profesor, izpraševalec iz veronauka pri učit. izpitih, 1900.1. +) Pri XVI. voliki skupščini v Mariboru 8. avgusta ll»01. 1. jo bil mesto odstoplega odbornika Fr. Drožnik izvoljen Dragotin Žagnr, deželni blagajnik v p. 1899. 1. 10. Ivan Šubic, vitez Fran-Josipovega reda, c. kr. ravnatelj umetno - obrtne strokovne šole, ljubljanski mestni odbornik, 1899. 1. 11. Andrej Zamejic, vitez reda železne krone III. vrste, stolni •dekan, konzistorijalni svetnik, član c. kr. mest. šolskega svčta, izpraževalec iz veronauka pri učiteljskih izpitih, predsednik I. Vincencijeve konference in dr., 1900. 1. 12. Tajnik: Anton Žlogar, dekan v Šmartnem pri Litiji, 1898. B. Nadzomištvo družbe sv. Cirila in Metoda: 1. Oroslav Dolenec, hišni posestnik in svečar in dr. 2. Martin Malenšek, imejitelj zlatega križa s krono, šent-peterski župnik v Ljubljani, 3. Ravnatelj Fran Povše, vitez Fran Josipovemu redu, dež. odbornik, državni poslanec, graščak in dr. 4. Fran Ravnihar, deželni knjigovodja v p., vlastelin in dr. 5. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani. O. Razsodništvo* družbe sv. Cirila in Metoda: 1. flvan Gogola, *) predsednik notarski komori, c. kr. notar. 2. Andrej Kalan, stolni kanonik, urednik »Domoljubu«, voditelj Marijanišča. 3. Dr. Fr. Munda, odvetnik, hišni posestnik in dr. •4. Dr. Fran Stor, odvetnik. 6. Dragotin Žagar, deželni blagajnik v p. in hišni posestnik. *) Pri XVI veliki skupščini v Mariboru 8. avgusta 1901. 1. je bit mesto umrlega Ivana Gogol izvoljen dr. Danilo Majaron, odvetnik in dei. poslanec; mesto v vodstvo vetopivšega Dragotina Žagar pa Makso Pleteršnik, •c. kr. gimn. profesor v p. Društveni zavodi. I. Otroški vrtec v Celju. Voditeljica: Č. bivša prednica šolskih sestri, s. Mr.. Angelina Križanič-eva. Vrtnarica: S. Mr. Justina Zmazek-ova. Škofijski nadzornik: Frančišek Ogradi, inf. opat, dekan in župnik. Družbin nadzornik v pedagogiško-didaktiških in ekonomskih zadevah: Dr. Ivan Dečko, deželni poslanec, prvo-mestnik celjske podružnice. Število otrok: 64. II. Otroški vrtec v Mariboru. Ustanovljen z odlokom deželnega šolskega svčta v Gradcu dne 28. avgusta 1894., št. 1202. Voditeljica: S. Mr. Leopoldina Flucher-jeva. Vrtnarica: S. Mr. Regina Gosak-ova. Škofijski nadzornik: Dr. Ivan Mlakar, kanonik. Družbin nadzornik v pedagogSko-didaktiških in ekonomskih zadevah: Dr. Anton Medved, profesor in predsednik mariborsko podružnice. Število otrok: B4. III. Slovenska enorazredna dekliška ljudska šola na Muti. Ustanovljena glasom odloka c. kr. deželnega šolskega sveta v Gradcu dnč 8. majnika 1900., št. 3227. — Šola se je otvorila 23. aprilja 1900. 1. Učiteljica-voditeljica: S. Mr. Uršula Gosak-ova. Učiteljica ženskih ročnih del: S. Marija Boljkovac-eva. Število otrok: 36. IV. Slovenska štfrirazredna deška ljudska šola s pravico javnosti*) pri Sv. Jakobu v Trstu. Učitelj -voditelj: Mihael Kosec (od 16. septembra 1897. 1. do 16. julija 1900. 1.) in učitelj-voditelj Vinko Krek od 1. septembra 1900. 1. do 31. avgusta 1901. 1. *) Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je Joti pripoznalo> pravico javnosti z odlokom z dno rž. aprilja 189S., St. 7790. Katehet: Josip Macarol, duh. pomočnik pri Sv. Jakobu, v šolskem letu 1897./1898., Anton Štemberger, duh. pomočnik pri Sv. Jakobu, v šolskem letu 1898./1899., in Vinko Dolenec, duhovni pomočnik pri Sv. Jakobu v šolskem letu 1899./1900. in naprej. Učitelj-voditelj: Mihael Kamuščič. Učiteljica: Josipina Delkin-ova. Učiteljica: Marija Kovač-eva. Učiteljica: Amalija Reichmann-ova. Šolski sluga: Anton Volk. Škofijski nadzornik: Anton Hrovatin, župnik pri Sv. Jakobu. Družbin nadzornik v administrativno - ekonomiških zadevah: Dr. Josip Abram, odvetnik, prvomestnik tržaške moške podružnice. Število otrok: 276. V. Slovenska štirirazredna dekliška ljudska šola pri Sv. Jakobu v Trstu.*) Otvorjena 80. septembra 1895. 1. % Učiteljica-voditeljica: S. Mr. Rafaela Kovačič-eva. Katehet: Isti kot zgoraj. Učiteljica: S. Mr. Benedikta Zupančič-eva, šolskega leta 1898./1899. do 15. septembra 1900.1., Ljudmila Koklič-eva, šolskega leta 1899./1900. do 15. septembra 1900.1. in s. Mr. Ambrozija Gornik-ova, šolskega leta 1900. 1901. naprej. Učiteljica: S. Mr. Danijela Šah-ova, šol. leta 1898./1899., Ema Pirnat-ova, šolskega leta 1899./1900. do 15. sept. 1900. leta in s. Mr. Englbereta Peršič-eva, šolskega leta 1900./1901. Učiteljica: S. Mr. Bonaventura Kunst-ova, šolskega leta 1899./1900. naprej. Učiteljica ženskih ročnih del: S. Mr. Fidelija Berlan-ova. Šolski sluga: Isti kot zgoraj. Nadzorniki: Isti kot zgoraj. Število otvok: 260. *) Začetkom šolskega Ieta(18ti9|l800) so je razširila v trirazrednipo. in. 1U00|1901. pa v štirirazrednico. VI. Otroški vrtec v Rojanu. Otvorjen 19. septembra 1889. 1. Voditeljica: Margareta Podkrajšek-ova do 15. avdusta 1901. 1. in Mihael Kamudčič, od 16. avgusta 1901.1. naprej. Vrtnarica: Viktorija Kavčič-eva do 31. januvarija 1901. Marija Črnigoj, od 1. februvarija 1902.1. naprej. Škofijski nadzornik: Ivan Črne, župnik v Barko vij ah. Število otrok: 70. VII. Otroški vrtec na Greti. Otvorjen 25. septembra 1892. Voditeljica: Margareta Podkrajšek-ova, do 15. avgusta 1901.1. in Mihael Kamuščič, od 16. avgusta 1901.1. naprej. Vrtnarica: Margereta Podkrajšek-ova do 15. avgusta 1901. 1. in Ida Matjašič-eva, od 16. oktobra 1901. 1. naprej. Škofijski nadzornik: Ivan Črne, župnik v Barkovljah. Število otrok: 54. VIII. Otroški vrtec v Revmi pri Gorici. r Vrtnarica: Agneza Staral-ova, od 1. marcija 1895. 1. do 14. januvarija 1900. 1.; Marija Rupnik-ova, od 15. januvarja 1900. 1. do 28. februvarja 1901. 1.; Frančiška Stantič-eva, od 1. marcija 1901. naprej. Škofijski nadzornik: Dr. Frančišek Sedej, prvostolni kanonik, dekan i. dr. Druibin nadzornik: Dr. Anton Gregorčič, vitez reda železne kzone III. vrste, namestnik dež. glavarja i. dr. Število otrok: 56. IX. Slovenska trirazredna ljudska šola v. Št. Ruprtu pri Velikovcu.*) Otvorjena 25. oktobra 1896. 1. Voditelj in katehet: Frančišek Treiber, kanonik in župnik. •) Prvega novembra 1899. se je razširila v trirazrodnico. Učiteljica: S. Mr. Franja Cirila Šijanec-eva. Učiteljica: S. Marija Dlaga-va, od 1. novembra 1897.1. do 31. junija 1898. L; s. Mr. Anastazija Kopitar-jeva, od IB. oktobra 1898. 1. do 31. avgusta 1899. L; s. Mr. Anzelma Kopač-eva, od 16. oktobra 1899. 1. do 15. septembra 1900. 1.; s. Mr. Kornelija Zega-va, od 1. novembra 1900. 1. do 15. septembra 1901. 1.; s. Mr. Virgilija Bratanič-eva, od 15. oktobra 1901. 1. naprej. Učiteljica: S. Mr. Bernardina Kobal-ova, od 16. oktobra 1899. 1. do 31. marcija 1900. 1.; s. Mr. Leonarda Košir-jeva od 1. aprilja 1900. 1. do 15. septembra 1900. 1.; s. Mr. Romana Šoter-jeva, od 1. novembra 1900. 1. do 15. septembra 1901.1.; s. Mr. Maksimiljana Škrober-jeva, od 15. oktobra 1901. 1. naprej. Učiteljica ženskih ročnih del: f s. M. Otilija Sekolec-eva, od 15. oktobra 1896. 1. do 27. januvarja 1900. 1.; s. Mr. Pankracija Lipovšek-ova od 11. novembra 1900. 1. naprej. Število otrok: 164. X. Otroški" vrtec v Tržiču. Otvorjen 22. januvarja 1900. 1. Voditelj: Josip Kragl, nadučitelj. Vrtnarica: Agneza Staral-ova. Družbin nadzornik v pedagogiško-didaktičnih in eko-nomiških zadevah: Frančišek Špendal, kn. šk. duh. svčtnik, župnik in prvomestnik tržiške podružnice. Število otrok: 52. Po družbi podpirani: XI. Privatni otroški vrtec gospe Antonije Grmek ove pri Sv. Ivanu poleg Trsta. Otvorjen 1. julija 1898. 1. Voditeljica in vrtnarica: Gospa Antonija Grmek-ova. Število otrok: 50. XII. Privatni otroški vrtec gospice Dragice Gregori5-eve v Skednju pri Trstu. Otvorjen 1. oktobra 1899. 1. Voditelj: Mihael Kamuščič, učitelj iia družbini deški šoli v Trstu. Vrtnarica: Dragica Gregorič-eva. Število otrok: 50. XIII. Privatni otroški vrtec gospice Antonije Čarga-ve v Rocolu. Otvorjen 1. oktobra 1900. 1. Voditelj: Mihael Kamuščič, učitelj na družbini deški šoli v Trstu. Vrtnarica: Antonija Čarga-va. Število otrok: 60. XIV. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici. Vrtnarica: Melvina Plaper-jeva. Škofijski nadzornik: Ivan Filipič, dekan. Število otrok: 71. XV. Drugi otroški vrtec v Podgori pri Gorici. Vrtnarica: Marija Bunec-eva. Škofijski nadzornik: Ivan Filipič, dekan. Število otrok: 41. XVI. Društva ..Šolski dom" otroški vrtec v Gorici v ulici sv. Klare. Vrtnarica: Marija Rupnik-ova. Škofijski nadzornik: Dr. Frančišek Sedej, kanonik in dekan. Število otrok: 76. XVII. Društva ..Šolsni dom" otroški vrtec v ulici Cipressi. Vrtnarica: Kristina Batistič - eva. Škofijski nadzornik: Dr. Frančišek Sedej, prvostolni kanonik in dekan. Število otrok: 63. XVIII. Društva »Šolski dom" otroški vrtec „Pod Kostanjevico" pri Gorici,. Vrtnarica: Marija Podgornik - ova. Škofijski nadzornik: Dr. Frančišek Sedej, prvostolni kanonik in dekan. Število otrok: 58. XIX. Zasebna šestrazredna ljudska šola društva »Šolski dom" s pravico javnosti v Križnih ulicah s podružnico v ulici Cipressi z desetimi razredi. Število otrok: 582. XX. Dekliški prlpravljavnl tedaj za žensko izobraževališde v »Šolskem domu". Učiteljica: Ana Dovgan-ova. Število učenek: 51. »XXI. Deški pripravljavni tedaj za srednje šole v »Šolskem domu". Učitelj: Ivan Vrščaj. Število učencev: 35. XXII. Dekliška obrtno-nadaljevalna šola z dvema razredoma v »Šolskem domu". Voditelj: Ces. svetnik Frančišek Vodopivec, vpok. profesor. Poleg voditelja je še sedem učnih oseb. Število učenek: 38. XXIII. Strokovna dekliška šola za umetno vezenje in belo šivanje, obstoječa iz treh oddelkov in oddelka za odrastle v »Šolskem domu". Učiteljica: Ema Arko-va. Število učenek: 23. XXIV. Strokovna dekliška šola za krojenje In šivanje vrhne obleke, ob- < stoječa iz dveh oddelkov za odrastle v »šolskem domu". Učiteljica: Klementina Hrovatin-ova. Število učenek: 40.' XXV. Deška obrtno-nadaljevalna šola s tremi razredi v »Šolskem domu" Voditelj: Ces. svetnik Frančišek Vodopivec, vpokojeni profesor. — Poleg voditelja je še pet učiteljskih oseb. Število učencev: 110. ja Vseh po naši družbi poučevanih ali podpiranih otrok je približno 2437. P. n. državni nadzorniki nadzorujejo po postavi i naše zavode. Pripominj. Članovina, denarna in knjižna darila, prošnje, pisma, sploh vsaka doposlanina do nas naj se blagovoljno adresuje z naslovom: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Za katere si že bodi drugačne naslove ne prevzame •družba nikake garancije. Zahvala in bodrilo. Iz imenika podružnic ter izkaza poslanih doneskov" je razvidno, da so tudi v letih 1898., 1899. in 1900. podružnična načelništva v obče jako živahno delovala in so posamezni udje naše vseslovenske družbe prinašali doneskov na altar domovinske ljubezni z ono požrtvovalnostjo, ki jo je rodilo in jo vzdržuje prepričanje, da vrše vsi skupaj in vsak posameznik s svojim delovanjem v pravem pomenu dobro delo in se žrtvujejo v blag* namen. Družbino vodstvo jim izreka za to iskreno zahvalo. Hvale vredna gorečnost, s katero so podružnice v zadnjih treh letih nabrale in doposlale slavni družbi veliko svoto 49.798 K 50 h, pa naj bo hkrati bodrilo onim podružnicam, ki so z dopošiljanjem doneskov kaj zaostale, da izkažejo toliko večje svote za prihodnje leto. Vemoj da ni prijetno delo zbirati in prositi denarnih doneskov, ako jo tudi namen še tako blag, ker se vsakdo boji, da bi ne bil komu nadležen. A včasih je vender le potrebno spodbujati posameznike, ker marsikdo ob raznih drugih skrbeh prezre kaj dobrega, kar bi rad storil, ko bi ga bil kdo na primeren način na to opozoril. Mnogo pa bodo posamezni družbini udje podružničnim načel-ništvom olajšali delovanje, ako jim tudi neopozorjenl donašajo svojih prispevkov, kadar je to njim samim bolj prilično. Zlasti naj bi se to godilo pri vseh podružnicah, ob veselih in žalih dogodbah v narodu in v družinah;, ob raznih praznovanjih, sosebno še ob novem letu in kadar svetkujemo mili god svojih apostolov-pokroviteljev sv. Cirila in Metoda. <*> Knjižica družbe sv. Cirila in Metoda. I. zvezek: ,,Franc Jožef I., cesar avstrijski", strani 64. Ves natis pošel. II. zvezek:,,Rudolf Habsburški**, oče avstrijske cesarske rodovine, str. 77, stane 80 v. III. zvezek: „Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik", strani 58. Ves natis pošel. IV. zvezek: ,,Junaki“, I. snopič, strani 88. Ves natis pošel. V. zvezek: „Matej Ravnikar, tržaško-koprski škof", strani 36, stane 80 v. VI. zvezek: „Pesni Valentina Vodnika**, str. 64, stane 60 v. VII. zvezek: „Junaki“, II. snopič, strani 102, stane nevezan 60 v., vezan 70 v., 100 izvodov vkup nevezanih 50 K, vezanih 60 K. VIII. zvezek: ,,Janez Cigler, slovenski pisatelj", strani 56, stane vezan 1 K 60 v. IX. zvezek: ,,Ljubezen do mamice**, strani 74, stane vezan 80 v. X. zvezek: „Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole". Predgovor 38, pesmi 103., torej v vsem 141 strani, stane vezan l K 20 v. XI. zvezek: „Naš cesar Fran Josip I.“, II. natis. Strani 67 in stane nevezan 40 v. Spisal in založil družbin prvomestnik Tomo Zupan. Pisatelj- založnik je daroval ves ta drugi, 5000 proizvodov broječi natis, družbi. XII. zvezek: ,,Frane Jožef I.“, cesar avstrijski. II. pomnoženi natis. Strani 72 in stane nevezan 30 v. Spisal Frančišek Hubad, c. kr. učiteljiščni ravnatelj v spomin 50letnice cesarjeve vlade. Xin. zvezek: „Andrej baron Čehovin, slavni junak slovenski1*. Strani 39, in stane nevezan 20 v. Spisal Janko Leban, nadučitelj v Trebelnem. Poleg omenjenih zvezkov pa je družba izdala še: „Materine sanje“. Slika v jednem dejanju, 20 strani, stane nevezan 30 v. Spisal Engelbert Gangl, mestni učitelj v Ljubljani. Zvezke I., III. in IV. pa bi — če jih je kdo oddati voljan — družba zopet sama rada nakupila. Opomba. S kupom zvezkov II., V., VI., Vin. in IX. smo poskočili v tej meri, kakor jih družbi primanjkuje. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. <*,s6/a Naznanila v ,,1/esfniku" družbe sv. Cirila in Metoda blagovole naj cenj. mnogobrojni člani družbe uvaževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in nizko ceno. Ker je dohodek naznanil odmenjen družbi v korist, je želeti, da se čest. naročniki pri naročbah sklicujejo izrecno na inserat v »Vestniku«, ker tdko povdarjanje osigurava dotični tvrdki vspeh inseriranja. •*§ J. IiOZAR §*- Mestni trg št. 7. -e Ljubljana. ©— Mestni trg št. 7. <9 ~eX9~ ~Q) Priporoča volnenega perila zoper protin, za proževine za bolnike, povoščenega platna za vozičke in mize, zagrinjal na valjeih, belih srajc, barvanih srajc za hribolazce, ovratnikov, črnih in barvanih predpasnikov, žepnih robcev, zapestnic, zavratnic, nogavic, kopitcev, doko-lenic, volne, bombaža belega in barvenega itd. Zalagatelj potrebščin za sokolska in kolesarska društva. Vnanja naročila izvršnjejo sa s povratno pošto! Vsak, kdor ima prašiče, naj kupi doktor pl. Trnkoczy-ja # redilni prašek za prašiče 0 (la postanejo prašiči mesnati, tolsti in debeli, njih meso okns-neje, in to gotovo, brzo in ceno. Lastniki prašičev, ki kupujejo dr. pl. Trnkoczy-ja redilni prašek za prašiče, pišejo nastopno: Tvoji prašiči postanejo mesnati, debeli in tolsti, njih meso postane okusneje, če primešaš krmi doktor pl. Trnk6czy-ja redilnega praška za prašiče v malih količinah; že po porabi samo enega zavojčka se pokaže to prav očitno. Zavojček z rabilnim navodotn 50h, 5 zavojčkov 2 K. Dobiva se pri vseh trgovcih, če ne, potem po pošti v lekarni Trnk6ozy, Ljubljana, Kranjsko. Pri se tudi dobiva: doktor pl. Trnk6czy-ja balzam (že 30 let svetovno-znan). 1 steki. 20 h, 12 steki. 2 K, 21 steki. 1K prosto poštnine, 6 dvanajstoric samo 10 K poštnine prosto. — Izborne gr etike želodečne kapljice (enake poprejšnjim Marijaceljskim kapljicam, želodeč- . nemu grenkemu likerju, zeliščnemu vinu i. t. d.) 1 steki. 40 h, 6 steki. 2 K. — Pilne, odvajalne, Želodec čisteče. 1 škatla 42 li, 6 škatel 2 K 10 h. — Kašljev, pljučni in prsni sok alt zeliščni sirup. 1 steki. 1 ic 12 h, 0 steki. 5 K. — Drgnilni, udov ali protinski cvet. 1 steki. 1 K, G steki. 4 K 50 h. — Tinktura zoper kurja očesa. 1 steki. 80 h, 6 steki. 3 K 50 h. — Raztvarjajoči, čistilni čaj. 1 zav. 1 K, 5 zav. 4 K. Vsak dan prihajajoča zahvalna pisma, tudi od doktorjev, hvalijo ta sredstva. Podpisani priporoča veleča st iti duhovščini in slav. občinstvu čebelno- voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, —<2^—3 gospodom trgovroni voščene zvitke in med za prodajo v škafih, po 15, 20, 40 kij težkih prav po ceni. |C^-* Zaloga in prodaja brinja in brinjevca. Za obila naročila bo toplo priporoča in zagotovlja točno in pošteno postrežbo Oroslav Dolenec, avečar in lectar, trgovina z medom in voskom v Ljubljani, Yolfove ulice štev. 10, =q).(s=- Emst Speil v Ljubljani Turjaški trg št. 1. Naj večja zaloga šivalnih strojev. Nizke cene. Ugrodno plačevanje na obroke, stari stroji se zamenjavajo. Popravila se izvršijo hitro dobro in ceno. —j\JVv— Izbrana zaloga najrazličnejših biciklov, velicopedov, triciklov itd. Ceniki zastonj in f ran ko. Kajvečja zaloga JZajnižje cene. 1’revlakc in popravila natančno in ceno. L. JVIIKUSCH, TOVARNA SOLiNČfilKOV IH DEŽNIKOV v Ljubljani, Mestni trg št. 15. Prekupcem so ceniki na razpolago. Milko Kpapeš urar v Ljubljani, Jurčičev trg št. 3. Zaloga Popravila različnih stenskih /!o j*' se točno in ceno in žepnih ur. / 5J^/ izvršujejo. Za vsako kupljeno ali popvavljeno uro se jamči eno leto. „SLAVIJA“ vzajemno zavarovalna banka v PraRi zavaruje človeško življenje po vseh kombinacijah, izmed katerih so najugodnejše naslednje: 1.) za slučaj smrti, po kateri — naj se tista primeri kadarkoli — izplača se zavarovani kapital takoj dotičnim dedičem. 2.) za doživetje in smrt, t. j. ako zavarovanec doživi naprej določeno leto, katero si sam izvoli, izplača se zavarovani kapital njemu samemu; ako prej umorje, pa takoj njegovim dedičem. Pri tem načinu sc more zavarovati tudi tako, da mu ostane isto toliko kapitala izplačilnega po smrti, kolikor da je prejel ob doživetju določene dobe. 3.) vzajemno, n. pr. mož in žena, bral z bratom ali kaki drugi osebi in sicer tako, kadar umorje jeden izmed njiju, izplača so zavarovana vsota preživelemu zavarovancu. •i.) za dobo 20 let, t. j. ako umerje v teh letih, izplača se zavarovani znesek dedičem; če pa jih doživi, potem določi sam, kako naj se mu izplača kapital; ves hkrati, v dosmrtnih obrokih ali pa šele po smrti. 5.) za ronto in pokojnino, katero se dotičniku začenja izplačevati takoj po jedenkratni uiogi gotovega zneska, ali šele po nekolikili letih in sicer do smrti. 7.) doto otrokom, zlasti dekletom, katero se izplača, ko zavarovani otrok doživi 18., 20. ali 24. leto s oje dobe in to tudi takrat, če je zavarovalec (oče, mati, skrbnik itd.) umrl pred koncem zavarovalne dobe, duši v tem slučaju preneha daljnje vplačevanje zavarovalnine, (le umrje otrok pred določenim letom, izplača se vsa zavarovalnina roditelju, zavarovalcu itd., ali pa se prenese ves kapital na kakšno drugo osebo. Vse te in ostale načine zavarovanja prevzema banka „Slavija“ po ugodnejših pogojih in cenojših tarifih. kakor vse druge zavarovalnice. Banka ,,Slavija“ napreduje kaj uspešno od leta do leta ter je vredna vsega zaupanja. V letu 1901. podanih je bilo pri tem našem zavodu 6320 ponudb za zavarovani kapital K 17,810.500 od katerih je bilo sprejetih 5399 ponudb za kapital K 15,299.400. V isti dobi I. j. za pretečeno loto izplačalo se je v življenskih oddelkih zavarovanega kapitala K 1,195.000. Banka »Slavija« kot vzajemni za od razdelajo svojim členom ves dobiček To dividendo so je izplačalo členom dosodaj K 812.291 84 h. Hezerve in fondi izkazujejo z koncem leta 1900 K 22,914.962 10 h. Vsa podrobneja pojasnila o zavarovalnih zadevah dajo radovoljno Uonoralni zastop banko „Slavijo“ v Ljubljani, v lastni hiši, št. 12, v Gospodsklh ulicah. Ivan debaein Ltjubljana, Valvazorjev trg založnik kave družbe sv. Cirila in Metoda. ^ Priporoča ^ svojo veliko zalogo špecerijskega, koloni-jalnega, materijalnega in barvenega blaga; špirita, žganja in deželnih pridelkov. = o^o Ob svojem času zanesljivo kaljiva dobra o A«A»AVA»A*a^A^SSS tvrdka. jgBBBBKgig Največja zaloga izgotovljene obleke za gospode, gospe in dečke. ♦ 'p ^Z2j> , GHIČRH & PE JRČ Preširnove ulice o Ljubljana o Preširnove ulice ,5=^a‘ Velika izbera po poljubnem kroju izvršene obleke iz najrazličnejšega blaga za vsak letni čas. Najcenejše nakupovanje dobro in trpežno izgotovljenih oblek za lovce, turiste, potovalce, različno prikrojenih zimskih in vrhnih sukenj, itd. za gospode; za gospe: plaščev In plaščkov, tudi s krznino obloženih in obrobljenih. V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter vzpreje-mava naročila v izvršitev oblek -m#- po izbranem blagu. >ajnlžje cene. pivovarna >^9 J. Ifasler Comp. priporoča marčno, carsko, dvojnato marčno in exportno pivo priznano dobre kakovosti, tropine in sladne cime kot najizbornejša piča za živino. = Cenike pošljemo na zahtevanje, = @______________________rCh__________________g) C) 5--------------------------------------------------------- j y *; i •' r> \ % • * » -> • p. n. V svoji z najnovejšimi stroji in izurjenim osobjem opremljeni knjigoveznici izdelujem po naročilu vsake vrsle platnice, knjige in zapisnike po tovarniški ceni; nalepljenje kart, načrtov na platno ali lepenko. Cč. gg. župnikom itd. se priporočam v prevezavo novih in starih Missale Romanum v močno in ukusno vez v rudečo ali zlato obrezo. Za šolske knjižnice vežem knjige posebno trpežno po jako nizki ceni. Izdela tiajltnejšili galanterijskih del, map, okvirjev, šatulj itd. z baržuna, usnja ali svile. 4^ Speeijalitete. Passepartout za podobe v vsaki velikosti z jednim ali večimi izrezki, angleške ali dunajske fagone, z zlato ali belo faceto, na zahtevo umetniško okrašeni z j zlatom in slikarijo. Diplome, kakor različna kaligratična dela izvršujem v najfinejši in elegantni opremi po nizki ceni. Reklamne table za trgovce, pisarne, stanovanja, v zlatem ali aluminijevem tisku po nizki ceni. Tisek na nagrobne trakove v zlatu ali aluminiju. Za hranilnice in posojilnice izdelujem vložne knjižice ; v celo ali polplatno vezane z zlatim ali črnim na- pisom po izvanredno nizki ceni. Priznano trpežno vezanje zapisnikov za urade, hra-I nilnice in posojilnice, v usnje-molestil, platno, na ! zahtevo z okinčanim hrbtom in okovanimi ogli. Mape za čitalnice, kavarne in gostilne izdelujem z prožnimi hrbti, okovanimi ogli, zlatim napisom, v močnem blagu vezane. e. (S Ljubljana Ivan Bonač Ljubljana Šelenburgove ulice št. 5 In 6, Knaflove ulice st. 9. Zaloga in trgovina papirja ter vseh uradnih in Šolskih potrebščin. (En gros, en detail.) O- Edina zaloga -O .. - izbornih svinčnikov v korist družbi sv. Cirila in Metoda Hardtmutovega fabrikata. (Cenik franka in brezplačno.) Največja izber različnih slov. narodnih razglednio. OPrekupoem velik rabat.) Izdelovanje razglednio v svetlo- ali kromotisku prevzamem po jako nizki ceni v priznani fini izvršbi. Dopošljejo naj se mi fotografije in jaz služim z uzorci in ceno franko in brezplačno. Tovarniška zaloga ovijalnoga papirja za sladkor, maslo po nizkih cenah. Priznano izborne vreče iz močnega papirja; dobro lepljene. . Vzoroe za papir in vrače brezplačno in franko. Kartonažna tovarna z električno ailo Zaklopnice (Ealtschachtol) za eksport s tiskom in brez tiska. (Vzoroi na zahteve.) Izdelovanje vsakovrstnih škatelj za skupno in domačo rabo. Za gg. špecerijske trgovce imam vedno v zalogi škatljice za 10, 20 in 40 v, čaja po jako nizki ceni. — Vzorci na razpolago. 00 Kaiipot mesta tdnbljane v fl barvah k BO v., a poito «0 v, ■ a) H O. FICCOU, lekarnar „pri Angelu" v Ljubljani na Dunajski oeatl. Tinktura za želodec pošilja izdelo-ratel] t škatljan po 12 siekleničic za K 2 52 a. ?r„ po U steklenele za K 4*8o a. rr„ po 36 za K t—< po 70 za K xr- (poštni paket no crez 5 kil težak), po UO za K 20.60. Poštnino mora plačati p. n. naročnik. papež Njega Svetost Leo XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof, dr. Lap-poni-ju g. lekarnarju G. Piccoli ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim steklenčiee tinkture za želodec ln ao njemu s dlplomom dne 37. novembra 1897 podelili naalov „dvornl založnik Njihove Svetosti" ■ pravico v ovoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Njihove ■ - ------------- Svetoati. 1 — Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim PlcčoII-Jevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje pre- ......- bavljanje in telesno odprtje. ===== Pioooll-Jevo tinkturo za ialodeo dobiti Je ■ v Ljubljani samo v lekarni „pri Angelu" G. Piccoli, Dunajska cesta. NeroSila vspretems proti povzetju O. Angelu" »Pri Du- ruHuuuu p. n.