Poštnin« platana t rotorlni POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 DIN Dolenjski list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA Leto III — Stev. 41. NOVO MESTO. 10 OKTOBRA 1952 ČETRTLETNA NAROČNINA 100 DIN IZHAJA VSAK PETEK Z okrajne partijske konference v Kočevju Vela prelomnica v Tako dobro pripravljenih, vsebinsko polnih in demokratičnih odprtih partijskih sestankov si ljudje na Kočevskem še želijo Letos so se osnovne partijske organizacije na Kočevskem pripravile na letno okrajno partijsko konferenco boljše kot v vseb prejšnjih letih. Obračune svojega enoletnega, marsikje pa tudi večletnega dela. so prvikrat podajale javno na odprtih sestankih pred ljudstvom. Kakor povsod, so tudi v kočevskem okraju odprti partijski sestanki močno dvignili ugled Partije, predvsem pa so razširili in okrepili njene vezi z nepartijci. Velika udeležba ljudstva na teh sestankih je omogočila nepartij-cem, da so znova spoznali, kakšna je Od tedna do tedna O dveh kongresih bi bilo oredno danes nekaj peč povedati, saj sta u-zoala precejšen odmev v svetu: kongres angleških laburistov in kremelj-ski kominformovski kongres, ali kakor se uradno imenuje XIX. kongres VKP(b). Posvetimo se najprej temu zadnjemu, ki ga že trinajst let ni bih — čeprav bi ga morali na vsake štiri leta sklicati. Naj. že kakor koli o Moskvi opravičujejo dolgi premor od XVIII. do XIX. kongresa — čeprav jih pri tem niti ne peče preveč vest — svoje zgrešene poti ne bodo mogli popraviti in pred svojimi množicami ter delovnim ljudstvom vsega sveta s Še tako lenimi frazami ne bodo oprali vse bolj ostrudnih grehov V vod v kongres je bil obširen Stalinov članek p sovjetski reviji >Boljševik<. Kremeljskc sonce ni prav nič bolj prijazno posvetilo, čeprav so marsikje iskali za izbranimi Stahnovimi besedami o odnosih med Vzhodom in Zahodom svetlih isker no-ve. znosnejše moskovske politike. Vsak ki ima kaj opravka s sovjetskimi me todami - kakor na primer naŠt na rodi — ho bri odkril, da so Stalinove fraze, kt jih je papagajsko ponavljal Malenkov na kongresu VKP(b), prirejene ie znanemu načinu moskovskih mirovnih ofenziv za zasedanja OZN Nikakor se ne morpmo zanajati ob i* tako sladkih sovjetskih besedah o miru in sodelovanju, ko na jugoslonanskih mejah stalno rožlja knminforr ovako orožje in ne mine teden brez žrtve na naši strani, ko na Koreji mosknpski računi prekrižajo vsak poskus zbliža nja v vprašanjih, kt preprečujejo ikle niteo premirja, ko se Nemčija in Avstrija v glannem zaradi Kremlja ne moreta izmotati iz svojega nemogočega položaja, ko .. in naštevali bi lahko ie kar dalje. Moskovski kongres se je cedil * pridet :ki, ki so poveličevali Stalina in njegovo nezmotljivo vodstvo, nekaj hvale so vedeli povedati o satelitih, ki verno slede moskovskim gospodarjem — vse ostalo pa to zavrgli in obsodili kot vojne hujskače, imperialiste in ameriške hlapce. Semkaj so po stari navadi tudi nas vključili in prav nič jim ne zamerimo, da $o v Malenkovem poročilu na kratko z nami opravili Tako je vsaj zanje ostalo več hvah kajti na nek način so morali pred množicami opravičiti notranje probhme, morali so nekako zakriti, zakaj ne ?o vore neč o komunizmu, ki naj bi ga o prejšnjih izjavah o SZ Že dosegli a dolgo in široko so razpihnili uspehe petletnega plana, previdno pa zamolčali težave in zločine, ki so jih deležni narodi SZ, V splošnem nt moskovski kongres prinesel nič nep ^čakovavega, ker Nf> OV-jevske inscenirane komedije tudi kaj take&a ne dopuste. Če so ie trinajst let z njimi odlašali, bi brez škode še tudi :daj brez kongresa živeli Drugače je Izpadel laburistični kon gres v Velike Britaniji Najbolj zna čilno zanj je, da je odkril precejšnja notran, razprtije v laburistični stran ki. Bevanova levičarska skupina se jr zelo vidno povzpela in iz strankinega poHtičnega odbora izrinila ikoraj vse znane politike, ki izhajajo iz Attl.eeje vih In Morrisonovih oral Na kongresu je bilo zaradi tega precej vrenja, do iz raza je prišlo mnenje, da bo moral Attlee zapusti mesto vodje opozicije in doma in v svetu napeto p. irakujejo kako se bo Revan odrezal n laburistič ni parlamentarni frakciji Mnogi so *i cer Bevanu očitali, da razbija laburi stične vrste in da bo imela od tega ko risti le nasprotna 'ronservuti' na stran ka Zanimivo bo, kaki bo cenil kon ser vati vni kongres, ki pran i dni za seda. stanje med laburisti Mnogi opa zovalci od strani sodijo, da je notra njih trenj tudi med (hurchillnvo gai do precej in da bodo imeli kon serva tivci sami s seboj dovolj opravka, zato pa da ne bodo mogli kdo oe kako iz koristiti nasprotnil ovih težav Kako se bo iztekel dnnboj me-l konseivativci in laburisti, pa bo pi fn tel šele čas. čeprar ie sedaj marsiki< I'-minevajo, da ztu> priti do koalicije u britanski vladi. naloga, kakšni so cilji, sredstva in oblike dela komunistov. Videli so. da je vse. kar dela Partija, ljudstvu samo v korist. Prav odprti partijski sestanki j so potrdili, da služijo komunisti svojemu narodu kot njegovi najbolj zvesti, najbolj predani sinovi. Poročila, ki so jih podajali sekretarji OPO, razpravljanje, v katerega so poleg komunistov posegali nečlani Partije, ter skupno postavljeni načrti so slika politično-vzso j-nega, prosvetnega, gospodarskega, društvenega in skratka, vsega javnega življenja v okraju. Okrajna partijska konferenca, ki je bila v Kočevju 28. septembra, je zato lahkn dala pregled in analizo političnega stanja na terenu. 1 "52 delegatov OPO in večje število gostov je na konferenci navdušeno pozdravilo navzočega člana Politbiroja CK KPS tov. Janeza Hribarja in ljudskega poslanca Zvezne ljudske skupščine tov. Metoda Mikuša. Obsežno, izčrpno poročilo o delu Partije v okraju je podal sekretar OK KPS tov. Jože Klarič. Noben drug okraj v Sloveniji ni po osvoboditvi tako izpremenil sestava prebivalstva kakor kočevski. V kraje, kjer so nekoč prebivali Nemej in nem-čurji, so prišli ljudje iz vseh krajev Slovenije. Ti ljudje pa so prišli skoraj povsod v popolnoma porušene, požga-ne ali zanemarjene kraje, v katerih je vojna vihra opravila svoje. Naloge partijskih organizacij na Kočevskem so bile zato v izgradnji in obnovi krajev še prav posebno velike. V ustvarjanju velikih socialističnih kmetijskih obratov so bili doseženi pomembni uspehi. Posojila za dograditev stanovanjskih hiš Zvezni gospodarski svet je izdal odločbo, po kateri lahko dobijo delavci, uslužbenci in tudi drugi zasebniki pri Narodni banki ali krajevni hranilnici v mestih in ndustri jskih središčih posojilo za dograditev stanovanjske hiše, ki so fo začeli zidati zase in za svoje družinske člane. Taka posojila se bodo dovoljevala ob splošnih pogojih za dolgoročne kredite, in sieer do višine razlike med predračunsko vrednostjo del in med vrednostjo že izvršenih del, vendar posamezno posojilo ne sme presegati 700.(100 dinarjev. Posojilo se lahko dovoli na trideset let proti polletnemu odplačevanju. — Obresti znašajo 1 odstotek. Nad 800 stanovanjskih in 700 gospodarskih poslopij je zraslo iz ruševin, z njimi vred pa so rasli in rastejo na Kočevskem novi ljudje. Okrajna konferenca je ugotovila, da se vsepovsod v okraju kaže živahna gospodarska raz- odločilna vprašanja političnega in ideo-loško-vzgojnega dela, pa so tudi tam prav ti sestanki pomenili ogromno pridobitev tako za OPO kot za celotne delovne kolektive. Vodilna vloga delavskega razreda se je v okraju na splošno zelo okrepila. To najbolj potrjuje primer kočevskega rudnika. Dalj časa je OPO dopuščala nezdravim elementom, da so rovarili proti Partiji in ljudstvu. Ko pa je počistila z nevrednimi člani Partije, je OPO pridobila na ugledu. Članstvo sindikata se je od 26 dvignilo na blizu 80 %, do VI. kongresa Partije pa so sklenili, da ga bodo dvignila vsaj na 95 % vsega zaposlenega delavstva. Na rudniku so ustanovili >Svobodo<, delavsko kulturno-prosvet-no društvo, ki že ima 250 članov, izmed teh 40 komunistov. Odprtega partijskega sestanka se je udeležilo na rudniku od 710 članov kolektiva 650, kar nedvomno govori o ugledu Partije v podjetju. Sestanek na rudniku, pa tudi (Nadaljevanje na 2. strani.) Gorjanci vabijo! Pohitite v Jesensko preleat košenlc In hn-kovlh ho»t Kukove gore "* zvečer pa ee zateclte v gostoljubno kočo narodnega heroja Vinka Parierslčat tedalfe boli se atrinle naš denarni sistem Jože Klarlč Je bil znova Izvoljen za sekretarja OK KPS Kočevje gibanost in napredek. Nad 60 % zemlje imajo državna posestva. V Stari cerkvi, btarem logu, Koprivniku in še drugod imajo ta posestva nad 5000 glav | goveje živine, veliko število ovac, prašičev itd. Pridelek $ft jn krompirja je na njihovi zemlji veliko večji kot ie bil pred vojno, večji pa je tudi od povprečja zasebnih kmečkih gospodar- | stev. Partijska konferenca je razčlenila stanje političnega dela v okraju. Ugotovila je, da so med ljudstvom nadvs< ugodno odjeknili odprti računi OPO Prav odprti partijski sestanki so pokazali kako globoko so prodrle s srca naših delovnih ljudi pridobitve ljudske revolucije. Potrdili so nadalje, da lju>l-stvo zavestno pozdravlja nove gospodarske in upravne ukrepe, ki vodijo v čedalje globlje in popolnejše samo- S prvim januarjem prihodnjega leta bodo ukinjeni industrijski boni. Delavci in uslužbenci bodo dobivali svoje zaslužke samo v denarju in prosto bodo razpolagali z njimi pir izbiri blago na tržišču. Ta nedavni sklep Gospodarskega sveta FI.RJ kaže, da je naš trg že toliko založen, da lahko odpadejo zadnji administrativni ukrepi za nje- boni doslej neobhodno potrebni. Saj so o precejšnji meri pravilno usmerjali kupne fonde naših delavcev in nameščencev in s tem preprečevali dviganje cen živilskim proizvodom. To je bilo v času, ko se je naše tržišče šele urejevalo, ko preskrba še ni bila docela urejena in podobno. Zdaj, ko smo odpravili vse obvezne odkupe, pa bi in- govo usmerjanje. Čedalje bolj prihaja dustrijski boni lahko postali celo resna do izraza načelo dosledne ponudbe in \ zavora za napredek našega celokupne- poopraševanja. To pa je tudi dokaz ga gospodarstva. Danes imajo kupci na moči našega gospodarstva, trdnosti na- našem trgu že najraznovrstnejšo izbiro še proizvodnje m nenehnega utrjevanja blaga, delovni kolektivi pa se nenehno našega denarnega sistema. j trudijo, da sproti zalagajo trg s tistimi Ob odpravi industrijskih bonov pa ; izdelki, ki jih kmet in delavec najbolj je le treba povedati, da so bili prav ti i potrebujeta. Skrb za vzgojo otrok je osrednja naloga novomeških žena Razgibana mostna konferenca AF2. ki »o jo imele novomeške žene v torek 30. septembra zvečer v nabito polni dvorani sindikalnega doma le bila tako po poročilih in plodnem živahnem razpravljanju udeleženk živ odraz stan .„ v organizaciji Ze večkrat smo ugotovili da je organizacija žena med najagilnejslml v Novem mestu; to je poka zala tudi zadnja konferenca, katere so se med drugimi udeležili kot gostje član sekretariata OK KPS Franc Kolar, org sekretar OK KPS Jože Plave, sekretar MK KPS Miha Počrvina, sekretar MO OF Bogdan dela pa Je podala sekretarka Francka Pun-gerčar Težko je v kratkem poročilu našteti dolgo In petr.ro dejavnost uovome&kih žena — saj smo jih vse ieto greAavali prav povsod Kjer koli ie bilo treha pomagati, bodisi v šolah prireditvah, nastopih, prenočevanju gostov Izletih otrok otroškem vrtcu in se in se — povsod smo jih videli, povsod ao se poznala njihovu pridne roke- Težko je o takem delu govoriti v Številkah opravljenih ur. saj le pr> ženab bilo mnogo narejenega, kar *e v urah niti izmeriti ne da. Naj jim bo. tem skromnim in pridnim de- rade potisnejo on stran zelo važna in l tajniško poročilo ■ pregledom opravljenega Slučaj Ivana Pirečnika je našim bralcem prav gotovo že znan iz dnevnega tiska. Malega Ivana so nemški nacisti vzeli iz zibelke staršem v Šoštanju kmalu po okupaciji Štajerske; očeta so mu ubili, mater pa odpeljali v zloglasno taborišče smrti. Med redkimi, ki so preživeli pekel nemškega suženjstva, je bila t u d i Pirečnikova mama, ki se je po vojni vrnila na svoj skromni dom v Šoštanju. Dom pa je bil prazen. Bil je brez otroka, ki ga je rodila in ki so ji ga odvzeli morilci njenega moža, Ivanovega očeta. Po večletnem iskanju in poizvedovanjih Rdečega križa so našli za ms Mm Ivanom pravilno sled: živel je v Nemčiji, na domu bivšega SS-ovca, Ki je otroka ugrabil in si ga posvojil. Kdo bi si bil mislil, da bo vrnitev lastnega otroka njegovi pravi materi povezana s tolikerimi težavami, « tako težkim, nečloveškim in nemoralnim procesom, kot si ea je izmislilo ameriško sodišče v Frankfurtu. Sodnik Clarc je pred dobrim mesecem izdal nečloveško odločbo, da se otrok ne more vrniti v Jugoslavijo, ker da se mu pri bivšem SS-ov skem zločincu »bolje fpdi kot bi se mu godilo v Jugoslaviji<. S tem pa se Pirečnikova mama ni strinjala. S pomočjo naših oblasti je obnovila proces in odpotovala ■ svojim zastopnikom dr. Tožetom Gorica r jem sama v Zapadno Nemčijo. Spor zaradi Ivana Pireč nika je zavzel evropski, da ne rečemo celo svetovni razmah! Vsi večji svetov ni časopisi v Evropi in Ameriki so se potegnili za usodo malega ugrabljenca in zahtevali v imenu človeške morale in ljudske pravičnosti, da sodišče otroka mora vrniti njegovi pravj materi' \meriškemu visokemu komisariatu » Zapadni Nemčiji je bilo zelo nerodno, ko sta Pirečnikova mama in njen zastopnik dr. Goričar prispela v Bonu Zastopnik komisafiata se jima je opravičil in izra/il obžalovanje zaradi tako »nečloveškega in nentemeljeneca sklepa umeriškeca sodišča Dejal je, da imajo Hmeriški sodniki avtonomijo ki je no-čejo in ne smejo kršiti z upravnimi uk repi. Avtonomija sem. avtonomija tj« -pod pritiskom svetovnega mnenja je bil sodni!; Clarc na drugi razpravi pre- upravljanje. Čeprav so ponekod v de- | Vrančič. zas-opnlk novomeške garnlzlje JLA lavkam na terenih, v podjetjih, ustanovah lovnih kolektivih odprti sestanki OPO in nosilec spomenice I 1941 Janez Zupančič I in obrobnih vaseh na tem mestu Izrečena 7flšli maln ni-pveč v nosla vno vrnil domov. Newyorški časopisi so prinesli posebne izdaje listov s končno sodbo, da se otrok vrne pravi materi. Domovina je medtem pozdravila vrnjenega sina z deset in desettisočerimi pozdravi in neštetimi darili, pozdravnimi pismi in toplimi izrazi ljubezni. >Naš Ivan je spet doma!« — tako govore otroci »n odrasli v teh dneh od Jesenic do ma-' kedonskih meja, iz cele države prihajajo Ivanu Pirečnik u na dom darila in lepi pozdravi. Lepo knjižno darilo mu je poslalo tudi uredništvo Dolenjskega lista. Pravici je zadoščeno, Ivan je spet doma pri materi in sestri. Obstaja na dejstvo, da še žive ljudje, ki podpirajo zločine uTrabljenja otrok! Sodnik Clarc. ki mu je bivši SS-ovec bolj pri srcu -- z vsemi njegovi zločini vred I — kakor uboga mati, ki je enajst let hre- penela po ukradenem otroku, se po svo- j sestajanj« pionirjev: taborniška organ zaci ji »bistroumni« sodni odločbi kaj malo 1 ia n- P,r 'e °rM proefir)^ In mladine sploh. roKe. r.nake načine neia imajo, prav , Ree ,ft ds f mMt, do8Tlkra, Rovorimo 0 tej tako so brezsrčni in nečloveški, kakor i vzgoji, vse premalo pa se ie doslej za to jim je enaka težnja, da bi svoje rtak- dejansko naredno O vzgoji razpravljal rionarne nodede na svet in Ji^liAnip tudi »kretat MK KP8 Miha Počrvina, o za- cionarne pogiene na svet in življenje j V6gti oa6ih 4ena ln nj!hnveitl izobraževanju vsilili drugim ljudem. j pa je govoril član OK KPS Franc Kolar. V slučaju Ivana Pirečnika, za ka- i ?.°n.rern?°. 1« pozdravil tudi zastopnik gar terim je stala vsa domovina, je zmaea-lo naše in svetovno javno mnenje. To mnenje na je hkrati tudi obsodba re-akcionarjev na Zapadu in Vzhodu. Za žensko mladino bodo letos obvezni tečaji Rdečega križa Po uredbi o pred vojaški vzgoji se bo lelc* pričela obvezna dvoletna pred-vojaška vzgoja ženske mladine v sta rosti 17 in 18 let. Ker je ta vzgoja predvsem s področja zdravstvenega prosvetljevanja, je organizacijo in izvajanje prevzel jugoslovanski RK. Tečaji bodo brezplačni, vendar obvezni za vse mladinke, rojene leta 19"S4 in W15 na osnovi uredbe o predvoja-ški vzgoji. Tečaj za zdravstveno pro- POPRAVEK Popravljamo tiskarsko napako, ki kazi obvestilo o nezgodnem zavarova nju naročnikov »Dolenjskega lista<, ob javljeno v zadnji številki našega tednika. Tretji stavek tega obvestila s 1 strani 40. številke našega lista se ,'laei pravilno takole: »Ponesrečencu se izplača del zava rovane vsote tudi v primeru, da n i postal stoodstotni invalid.« (Več o zavarovanju naših naročni kov preberite v razglasu na drugi strani današnje številke.) svetljevanje bo trajal 2 leti in to sko/.i 5 zimskih mesecev — od novembra do konca marca Predavanja bodo tedenska, in sicer po "h ure v prvem letu in ravno toliko v drugem letu, kar da skupno 120 ur. Predavanja bodo oh nedeljah dopoldne. Učni načrt za prvo leto bo dal slu-šateljicam splošno znanje iz naslednjih predmetov: higiene, epidemiologije in borbe proti nalezljivim boleznim (V) ur), prva pomoč (20 ur), nega in prehrana zdravega otroka' (10 ur). V rlru gem letu pa bodo ta predavanja dopol njena s predavanjem o PLZ ter o negi in prehrani dojenčka. Predavanja bodo imeli zdravstveni delavci (zdravniki, medicinske sestre, medicinski tehniki in sposobne babice) ter prosvetni delavci v šolah, kjer bodo tečaji. Strokovni nadzor bodo imeli zdrav-jiiki v svojem okolišu in nudili potrebno pomoč prosvetnim delavcem pri predavanjih. Ker ne bo na razpolago dovolj zdravstvenih delavcev, bodo predavali prosvetni delavci, ki se oodo usposobili za zdravstvena predavanja na posebuih tečajih. nizi je JLA 2ene so Izvolile 28 delegatk za bližnjo okrajno konferenc« AFZ. Na predlog dosedanje prensodnioe Mu AFz Amrelce Prelnar-leve. ki le prosila za razrešitev zaradi zdravstvenega stanja, je bila Izvoljena sa novo predsednico Mestnega odbora AFŽ Mirni Udovič, v tajništvo pa so žene izvolil« se tri članice S sklepi za nadaljnje delo so žene zaključile uspelo konferenco. UČITELJSKI PEVSKI ZBOR V BELI KRAJINI Okrajua ljudska skupščina v Črnomlju je na 'arinjem zasedanju izvolila za predsednika Ljudske prosvete v Beli Krajini tov. Karla Sterbenka, profesorja črnomaljske gimnazije. Okrajni odbor LP pa je pod novim predsedstvom spreiel bogat načrt prosevtne dejavnost v Beli krajini za bodočo zimsko sezono. Na predlog tov. Šterbenkn ie tudi Društvo učiteljev v Beli krajini ustanovilo učiteljski pevski zbor. ki bo nastopal na raznih proslavah in prireditvah v Črnomlju, lepoto slovenske pesmi pa ponesel tudi v belokranjske vasi. Uciteljskemu pevskemu zboru v Beli kra;ini, ki bo nadaljeval tradicijo predvojnega učiteljskega pevskega zbora v Črnomlju, želimo pri njegovem kulturnem poslanstvu mnogo lepih uspehov. Vremenska napoved V splošnem bo lepo vreme. Zelo kratkotrajne ali celo samo krajevne padriune se pričakujejo okoli 11., 14. in 18. oktobra. 9$2 Stran 2 DOLENJSKI LIST Stev, It Če bi se v Orehovici prej toho odkrito pogovorili c Delo Zveze borcev je treba nenehno poglabljati D Orehovica je iz časov narodnoosvobodilne borbe prav dobro znana. Veliko je bilo borcev in aktivistov iz te in ostalih vasi pod tem koncem Gorjancev. Bivši tlačani in podložniki grašča-kov so v pozivu OF na oborožen upor proti okupatorju začutili tudi poziv na borbo proti socialnim krivicam starega reda. Orehovica in Cerov log sta bili med NOB trdni partizanski postojanki. Pa tudi v ostalih vaseh nekdanje ore-Iioviške občine (Loki, Stari vasi, Mokrem polju, Hrastovici in drugih) je bilo dovolj zavednih in poštenih slovenskih ljudi, ki so vse žrtvovali za Partizane in narodnoosvobodilni pokret, o vojni pa je ta borbena zavest nekje zaspala, drugje spet zamrla. Na površje so prišli ljudje s staro miselnostjo. Prišli so tisti, kj so se med vojno držali v ozadju ali celo v nasprotnih vrstah. S pomočjo nekaterih oblastiželjni-kov iz vrst bivših aktivistov so se povzpeli na vodilna mesta v ljudskem odboru in organizacijah, in žareli gospo- stva in zbiranje zgodovinskega materiala iz časov NOB. Pa še ena stvar je vzpodbodla stare borce in aktiviste: dodeljevanje kredita vojnim oškodovancem za obnovo požganih hiš. Prošnje za dodelitev brezohrestnega kredita so šle sedaj mimo ZB, kot vse ostalo. Tako je prišlo do tega, da so za kredite prosili tndi bivši okupatorjevi hlapci in aktivni belogardisti, naši ljudje pa spijo še sedaj po hlevih in zidanicah, kot je tO primer v Brezovici pri Šentjerneju in tudi drugod, pa vendar za kredit doslej niso prosili. V živahni razpravi so borci in aktivisti odkrivali razne nepravilnosti in krivice, ki se jim godijo ali so jim bile prizadejane. Tako je Rolih iz Mokrega polja povedal, kako ga je bivši predsednik KDZ Orehovica Janez Šiško, s katerim sta med vojno ves čas skupaj delala za NOV, spodil z agrarnega travnika, ki mu je bil prej dodeljen in ga pri tem še, pretepel z vilami. Ugotovili so tudi, da je še veliko družin, ki da riti po svoje. Večina starih borcev in niso dobile niti najmanjšega priznanja aktivistov je vse to mirno gledala, ali pa se zadovoljila z medsebojnim podtikanjem, sumničenjem in drobnimi prepiri, negodovanjem izza plota in pod. Da bi stopili na plan tako kot leta 1941 in 1*54-2 ter se o stvareh, ki so jih bolele in ki so bile pravzaprav klofuta vsemu tistemu, za kar so se borili, tega se najbrž niso spomnili. Prav zaradi nebudnosti starih borcev in poštenih aktivistov je prišlo do žalostnih razmer v kmečki delovni zadrugi, v bivšem krajevnem ljudskem odboru in celo v partijski organizaciji, šele prvi odprt partijski sestanek je malo posvetil v te razmere, toda po zaslugi tistih, ki so imeli maslo na glavi, je bila udeležba na sestanku majhna in tako nj prišlo na dan vse. kar bi bilo potrebno. Zato sem bil prav vesel, ko me je podpredsednik okrajnega odbora Zveze borcev Martin Pavlin povabil na sestanek starih aktivistov in borcev, ki ga je sklicala tamošnja organizacija ZB za '0. september. V prostrani šolski sobi se je ta večer zbralo 55 ljudi obeh spolov, same stare partizanske korenine iz leta 1041 in 42 Na dnevnem redu je bil pregled član- /a sodelovanje med NOB ali pa jih niti v članstvu ZB ni. Sedaj so se šele spomnili pozabljenih partizanskih družin Radova nove in Turkove v Loki, Brulčeve v Stari vasi, Rokelnove mame na Mokrem polju in drugih. Nobena od teh nima nikakršnega priznanja, čeprav se še danse dobro spominjajo, da na primer za Turkove iz Loke ni bila nobena blokada sovražnika tako trdna, da bi ne sporočile partizanom vse, kar so želeli. Za Rokelnovo mamo vedo, da niti v članstvu ZB ni, ker je ni nihče vpisal. Je pa nasprotno v organizaciji nekaj takih, ki so bili na delu v Nemčiji ali so se drugače skrivali med NOB. Na sestanku je nekdo med drugim pripomnil: >Prepozno smo spoznali, da nam drobni prepiri škodujeio!< Da, to je bridka resnica. Drobni medsebojni prepiri so ohromili vse organizacije. Vse to pa so izkoristili sovražni ljudje v svoj prid in ustvarili stanje, ki ga bo dokončno uredilo šele sodišče. Zanimiva je zadeva z bivšim tajnikom Potočarjem iz Stare vasi. Kako je prišel ta človek, znan aktivni belogardist, v ljudski odbor in celo partijsko organizacijo, ljudem še danes ni jasno. Zbor volivcev v Podzemlju Odkar so se tudi v Beli krajini krajevni ljudski odbori združili v večje občinske ljudske odbore, so tudi Pod-zemeljčani izgubili svoj krajevni ljudski odbor ter se priključili občinskemu ljudskemu odboru v Gradacu. Ker pa hočejo morali po vojni začeti znova, da si ustvarijo dom. 27 milijonov Nemcev, prebivalcev srednje Evrope in Daljnega vzhoda je zapustilo svoje domove in pobegnilo v sosedne pokrajine. Veliko gorja je prinesla ena sama vojna! Zato ni niti malo čudno, da se narodi tako vztrajno borijo za mir in proti vojni V VSAKO HISO OOLEHJSKI UST! cu. se pogovorili o plačevanju davkov, sečnji lesa, o problemih podzemeljske j nižje gimnazije itd. Na zboru volivcev j je zbranim predaval o zatiranju ame- i riškega kaparja domaČi učitelj, istega | dne popoldne pa je bilo v šoli tudi pre- i davanje o pravilni uporabi umetnih j gnojil. Zbor volivcev v Podzemlju je bil najboljši dokaz, da se naši ljudje zavedajo svojih pravic in dolžnosti do skupnosti in da je demokratični način sodelovanja volivcev z občinskimi ljudskimi odborniki postal potreba, mimo katere ne more naš človek, ki ga je ugnetala NOB. — c. Takoj k« -o se cene lesu dvignile, so to izrabili possmezni špekulanti za umazano prekupčevanje v želji za velikim zaslužkom. Take vrste tiči so bili tudi Alo.h Potrbin, lesni manipulant pri kmetijski zadrugi Mirna in bivši trgovec z. lesom; Franc Orne, lesni manipulant kmetijske zadruge Trebnje; Hinko Zupan, lesni manipulant pri KZ Dole pri Litiji; Slavk-> Kirn, lesni manipulant pri KZ Sv Križ pri Litiji Rafael Rartol, lesni manipulant KZ Sentrupert; Frane Kirm. delavec pri Gotdnl upravi Poljane, prej okrajni logar. In Janez Sotler. kmečki delavec iz Gabrovke pri Sv Kr'žu, Alojz Potrbin. ki je znan po svoji trgovski sposobnosti je dobavljal les brez oblastvenega dovoljenja In za hrbtom zadruge, pri kateri je bil narneččen. podjetju »Zivino-promet« v Skoplje. V petih mesecih, to je od maja do septembra 19.il. je kupil in pro dal omenjenemu podjetju Ml kubičnih metrov tesmiega in rezanega le«a in pri tem zaslužil okrog 210.0(10 din. Les je kupoval od ostalih obtožencev: od Cerneta 1W kubičnih metrov tesanega In 56 kubičnih melrov rezanega lesa. od Zupana 33 kubičnih metrov lesa. od Slavka Kirna SO kuhičnih metrov tesanega lesa od Bartola 48 kuhičnih metrov tesanega lesa; Sotler pa je kupil 50 kubičnih metrov tesanega lesa od kmetov ter ga prn-dal Kirnu Franc Kirn je kot logar prav tako kupil 40 kubičnih metrov tesanega lesa in ga prodal Potrhlnu. Dasi so imel1 lesni manipulanti lepe plače, bodisi stalne ali provizijske (primer: lesni manipulant KZ Velika ljoka Anton Godec je letos v treh in pol mesenih prejel izplačan provizijski zaslužek I3fi 474 din. podobno pa so zaslužili tudi drjigi lesni ma niptilant i!), so se vendar spustili v umazane posle prekupčevanja, čeprav so vedeli, da je to kažnjivo Trgovali so seveda na svojo roko in zs hrbtom zadruge, pri kateri so bili uslužbeni Zelo verjetno i« šel les v te kupčije tudi iz ohveznin oddaj- Alojz Potrbin je bil obsojen na 2 leti in H mesecev strogega zapora In plačilo fiO.OOfl din globe; Franc Cerne na S mesecev za pora; Rafael Bartol na S mesecev zapora; Hinko Zupan na 1 mesec zapora; Slavko Kirn na 1 mesec zapora, Franc Kirm in Janez Sot.lar pa vsak na 40 dni zapora. Cez mejo sta hotela popihati [van P. zo-botehnik iz Novega mesta in njegova žena V ta namen sta šla letos v avgustu na letni dopust v Portorož. Po sedmih dneh bivanja v Portorožu sta se odpravila bliže k meji in sicer k Sv Nikoli, ki je oddaljen od meje Se vedno se dogaja, da nas sprašujejo posamezniki, če imamo res zidno opeko stalno na zalogi. Mnogi pridejo iz Suhe krajine in od drugod peš v Prečno, se nato vrnejo domov in pridejo ponovno z vozmi po zidake. — Prihranite si pot in povejte še drugim: zidno opeko OKRAJNA OPEKARNA ima vedno na zalogi PREČNA pH Novem meStll Vedo samo to, da ga je povsod nnil v ospredje Jože Franko, drugi pa so seveda samo kimali. Danes vedo, kako jim je ta kriminalec odmerjal davke, saj je bil tudi član davčne komisije. Na sestanku so vedeli primere, da je Potočar od svojega 12 ha velikega posestva plača trikrat manj davka kot najmanjši posestniki z nekaj hektari zemlje. Njegova desna roka prj tem delu je bil drugi kriminalec Jože Zagore v Stari vasi, član KLO. Zaradi delovanja teh tipov in nebudnosti ostalih članov ZB in Partije je bila starim borcem prizadejana marsikatera krivica, ki jo bo težko popraviti. Za nepravilno odmero davkov pa so delno krivi vsi davkoplačevalci, ker se niso udeležili sestankov za odmero davkov, kjer bi lahko dali svoje pripombe in razkrinkali škodljivce kot sta bila Zagore in Potočar. Član Zveze borcev Rudi Pušenjak je na sestanku sprožil vprašanje razmer v KDZ, ki so žalosten primer nebudnosti starih borcev in poštenih ljudi vse okolice. Vprašal je, kaj je delal upravni odbor KDZ, da je dopustil take svinjarije. To vprašanje so podprli tudi drugi. Navzoči člani upravnega odbora KDZ so pajasnili: >Upravni odbor ni imel nobene besede. O vsem so sklepali na sestanku OPO, ki je bil skoraj redno vsak torek zvečer. Kaj so sklepali, mi drugi vedeli nismo, vemo pač samo to, da so se posamezni člani Partije prepirali med seboj za vodstvo zadruge, drugi člani so pa menda samo poslušali te .vojvode', bivše graščinske fr-boltarje, ki bi sedaj radi postali gra-ščaki z vsemi diktotorskimi pravicami. Ti prepiri so se vlekli vsa leta, za pravilno vodstvo zadruge pa se ni nihče brigal. Večkrat smo imeli v zadrugi razne pojedine, za katere je bilo pripravljeno dovolj jedi in pijače in ki so zadrugo precej stale. O kakšni štednji ni bilo govora. Razne pridelke so dobivali člani iz zadružnega imetja po nižjih cenah kot so stali zadrugo. Tako na primer pšenico po 4 din, zadrugo pa je stala najmanj 12 din kg, vino po 25 din liter, stalo pa je najmanj 35din. Krma jim je pokošena propadala, predsednik Šiško pa se je s privatniki pretepal za travnik in košnjo na agrarni zemlji, še ni dolgo tega. kar so prodali junca, last zadruge, za 13.000 din. Kupec, neki Žumbetčan ga je na mestu prodal naprej za 22.000 din.< Po takem pojasnilu je bilo vsakomur jasno, zakaj je nastalo tako stanje, ki ga ne bo mogoče tako kmalu urediti in ki močno škoduje razvoju zadružništva v vsej okolici. Na sestanku so se pogovorili, da bodo uredili svojo organizacijo. Za zbiranje zgodovinskega gradiva so izvolili posebno komisijo. Sklenili so, da bo sedaj prepirov konec. Mimo ZB ne bo Šla veČ nohena stvar. Če bi ta sklep sprejeli pred leti in ga uresničili, bi bilo marsikaj drugače kot je. Morffo pa bo sedaj? — R. med cono A in B samo četrt ure. kjer pa sta bila aretirana. Na razpravi pred senatom okrajnega so disča v Novem mestu sta zatrjevala, da sta šla res na dopust v tn kraj z namenom, da gresta nezakonito preko meje, da pa sta na mero opustila Se preden sta sla iz Portoroža k Sv. Nikoli. Njen stric jima je baje stalno pisaril iz Amerike, da bi ju rad videl, ona pa si je tudi zaželela »amerikanskega življenja«. Težko ie reči drugo, kot da so ne kateri ljudje tudi kruha pijani, kajti njima res ni bilo sile On je prav dobro zaslužil, v službi pa je bila tudi žena; otrok nimata, poleg tega sta dobila precej paketov iz Ame rike. stanovala pa sta pri njenih starših Neumljivo. kaj taki mladi ljudje se hočejo. Morda pričakujejo, da iih v tujini res čakn zlato tele. 7 medom in mlekom ohlitot Zaradi poiskuss nezakonitega prehoda dr žavne meje je bil mož obsojen na 13 mesecev žena pa na 7 mesecev zapora. Z okralne partijske konference w Koreviu (Nadaljevanje s I. strani) v LIP Ribnica, LIO Ribnica, kočevskih obrtnih podjetjih in drugi taki sestanki so pokazali moč in priljublenjo6t Partije. Skoraj povsod so OPO načela na sestankih vprašanje o delu občinskih ljudskih odborov in o prajevnih gospodarskih načrtih. Dobri sestanki v Dragi pri Loškem potoku, na Kočevski Reki, Moravi, Štalcarji-Rogati hrib, Borovcu, Mokrem potoku, Primožih itd. so privabili stoodstotno vse člane Fronte in mladine. Odprtim partijskim sestankom so prisostvovali tudi sekretarji OPO in člani občinskih komitejev sosednjih krajev, kar je vredno posnemanja: dobre primere dela lahko komunisti po takih obiskih in sestankih hitreje prenašajo v domače kraje, slabe pa pravočasno odstran ju jejo. Kako slavnostno so pričeli ponekod odprte partijske sestanke nepartijci, izmed katerih imajo ponekod nekateri še vedno zelo čudne predstave o Partiji in njenem delu, so pokazali vaščani v Dragi. Zakurili so kres, se zbrali na vasi, peli partizanske pesmi in izobesili zastave. Partijskega sestanka se je udeležila vsa vas. Odprti partijski sestanki so Partijo v polnem pomenu besede približali našim poštenim delovnim ljudem. Kako naj si sicer razlagamo pojave, da nepartijci sami predlagajo OPO, kdo je še vreden postati član Partije in koga so komunisti doslej prezrli sprejeti v svoje vrste? Ugled in zaupanje v Partijo naraščata. To dokazujejo tudi prošnje pred časom izključenih članov Partije, ki znova želijo v članstvo in prosijo forume KP, da bi uredili njihove zadeve, šele zdaj so tu pa tam OPO popravile krivice predanim, vseskozi zavednim in poštenim posameznikom, da so jih sprejele v svoje vrste — čeprav so to že zdavnaj s svojim delom in zadržanjem med NOB in po vojni zaslužili. Prav tako zdrava in potrebna pa je tudi kritika nepartijcev nad tistimi slabimi člani Partije, ki pozabljajo na svoje dolžnosti do ljudstva in Partije. Nič ni čudnega, čeprav ti ljudje, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, hkrati tudi pozabljajo, da jih ljudje vsak dan in povsod vidijo in ocenju- jejo. Konferenca je kritično ugotovila, da nekateri partijski funkcionarji nastopajo oblastno in prav neskromno do ljudstva. Vse preveč je ostalo v — sicer resda redkih — posameznikih ostankov komandiranja, ki razumljivo odbija ljudi. Več kakor so naredile, pa bi v okraju lahko storile za politično-ideološko vzgojo frontne organizacije, ki združujejo nad 13.000 članov. Frontovci so se izkazali predvsem v prostovoljnem delu — opravili so nad 38.000 prostovoljnih delovnih ur — v gospodarstvu in raznih obnovitvenih delih. Slabo je politično delo v Karlovici in Krvavi peč,i kjer OPO nista naredili svoje dolžnosti. Tudi v nekaterih manjših kočevskih podjetjih so OPO pokazale razne slabosti tn pomanjkljivosti, ki izvirajo predvsem v nepovezanosti z delavskimi sveti in upravnimi odbori. Konferenca je razpravljala tudi o delu mladinskih organizacij, katerim bodo OPO morale posvetiti več praktične pomoči. Diskusija je zajela tudi probleme kulturno-prosvetnega dela. zadružništva, posledice suše v državi (okraj bo velik del krme lahko izvozil, ker ga suša ni prizadela), pojave špekulacije itd. No osnovi poročil in razpravljanja je partijska konferenca sprejela delovno resolucijo, ki posveča glavno pozornost bodočega dela OPO politično-ideološki vzgoji članstva, skrbi za zadružništvo in državna posestva, delavskim svetom in upravnim odborom, delu množičnih organizacij, kulturno-pro-svetnim. fizkultnrnim in športnim društvom. Prav tako bodo OPO nudile vso pomoč občinskim ljudskim odborom in borhi za poglabljanje socialistične demokracije na vseh področjih javnega življenja; Vzgoji množic v naprednem duhu in zmanjševanju vpliva religioznega mračnjaštva bodo OPO prav tako posvečale nenehno skrb. Konferenca je izvolila 25-čla.i«ki okrajni komite, tričlansko revizijsko komisijo in tri delegate za VI. kongres KPJ. Za sekretarja OK KPS je bil znova izvoljen dosedanji sekretar tovariš Jože Klarič. ki bo tudi delegat partijskih organizacij kočevskega okraja na VI. kongresu. Opozorilo vsem proizvajalcem ilvil V veljavi je odredba o obveznem santtarno-higienshem pregleda živil Da h! s< preprečilo Izdelovanje, predelava In rnzpečavnnje sumljivih, manjvrednih pre 1 hranbenlh predmetov in živil, ki hI lahko škodovala zdravju potrošnikov, je oblast lat dala Od red ho o obveznem sanitarno-higlen skem pregledu živil Ker je odredba z oh aH pa je treba te podatke navesti v fakturi. Zdravstveno pregledana in potrjena morajo hiti tudi vsa živila, ki jih trgovska podjetja nabavljajo v drugih republikah in tam niso bila pregledana Isto velja tudi za vzorce tistih živil, ki jih uvozna podjetja uvažajo ln javo v Uradnem I,RS rU. 21 že stopila v ve- razpečavaje v območju LR Slovenije Ijavo, opozarjamo vse proizvajalce ilvll ka kor tudi potr'-snlke na določbe te odredbe. ki je strogo obvezna Sleherno podjetje, ki proizvaja živila oziroma sleherni proizvajalec živli na ozemlju I.R Slovenije mora poslati n« pregled vzorce vseh živil. Se preden gredo v promet, ali takrat, ko Izpreiiicnc svoje proizvajalne sestavine Vzorce živil je trebji pošllJHti kemične mu laboratoriju Centralnega higienskega zavodn v Ljubljani (zn LJubljana mesto, okraje; Ljub iaria-oknllca. Kranj. Radovljica Ud.), ter laboratorijem okrožnih higienskih zavodov v Celju. .Mariboru ln Gorici, kamor pač spada mesto ali okraj proizvajalca. Slehernemu vzorcu ie treba predložiti takozvano proizvajalno specifikacijo, to Je določilo vseh sestavin ln lastnosti Živila. Na osnovi predložene proizvajalne specifikacije bodo higienski zavodi živila preizkusili ter ugotovili, ali niso morda zdravju škodljiva, ali vsebujejo vse potrebne hraniJn sestavine ln kakovosti šele na podlagi teh ugotovitev higienski zavod dovoli prodajo živila. Vsak proizvajalce živil mora pri slehernem živilskem Izdelku, ki ga daje v promet v originalnem ovnjn (embalaži) označiti na ovoju samem aH pa na pritrjeni vinjeti vid no proizvajalno oznako Ta oznaka mora vsebovati; Inie podjetja ln njegov sedež, ime proizvoda ter osnovne podatke o Izvoru, sestavi ln kakovosti živila (kar določi Cen tralni oziroma okrožni higienski zavod) čl sto težo Izdelka, navedbo Številke, pod katero je bila registracija potrjena ter dovoljenje Centralnega (okrožnega) higienskega zavodn. Živilom, ki jih le tehnično nemogoče opre miti s proizvajalno oznako, to se pravi, ki se razpošiljajo v razsutem stanju ali nepa-klrana. Jo treba priložiti spremno listino z navedenimi podatki Iz proizvajalne oznake Začasno, »o Izvzeti z obvezne registracije: moka. vino olje In mast Sleveda pir ee-*Vt» tudi za vsa ta živila vodil« poostrena tekoča kontrola In bodo morebitni krivci strogo kaznovani. Se posebej opozarjamo, da morajo vsa proizvajalna In trgovska podjetja poslati vzorce živil, ki so se v prometu na pregled higienskim zavodom In to najkasneje d o 29 o k t o b r a t 1. Vsak proizvajalec, ki bo dajal v promet nepregledano živilo In ki ne bi opremil živilskega izdelka s proizvajalno oznako ali s spremno listino, ho strogo kaznovan po zakonu Prav tako ho kaznovan tisti, ki bo poslal na trg žhlln. ki po sestavi ln kakovosti ne ustreza analiziranemu in potrjene mu vzorcu Podjetjem priporočamo oziroma odsvetujemo, naj v bodoče ne kuptii>1n več. živilskih proizvodov, ki niso odobreni Tudi potroftnlki naj od prodajalcev zahtevajo samo živila, ki si odobrena. DEČEK JE UBIL 32 KAČ Iz vasi Zaloma pri Nevesinju v Hercegovini poroča »Borbac da je 13-letni pastirček Milorad Stajic letos ubil že 27 velikih in 5 malih kač. Kače uničujejo na paši; največkrat se jih loti s pastirsko palico. Pozdravite e^ojce * tujini z " Dolenjski* lietonj"' Naročite jim ga * hvaležni Vam bodo za pozornost! Okra ni ljudski odbor Kočevje je razpravljal o zdravstvu in orosveti 25- septembra je v novi dvorani množičnih organizacij v Kočevju zasedal okrajni ljudski odbor Kočevje. I-judskl odborniki so razpravljali predvsem o delu Sveta za zdravstvo In socialno politiko ter o vprašanju prosvete ln kulture, pa tudi o ostali b gospodarsko-političnih vprašanjih. Poročilo Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko je prikazalo zdravstveno-socialne ln higienske prilike v okraju ter dosedanje delo Sveta za odpravo nedostat-kov ln Izboljšanje zdravstvenih razmer Z reorganizacijo ljudske oblasti je bil preosnovan tudi Svet za ljudsko zdravstvo tn socialno politiko, v katerega je vključeno tudi bivše poverjentštvo za delo. Svet sestavljajo zastopniki OSS. en zastopnik zdravstva, Zveze vojnih invalidov, okrajnega odbora AF?. in zastopnik doma onemoglih. Kot pomožni organi Sveta pa so bili ustanovljeni Se odbori: odbor za ljudsko zdravstvo, odbor za delo, odbor za invalidsko zaščito ln socialno pomoč ter odbor za zaščito matere in otroka V zadnjih letih se Je število zdravstvenih ustanov v okraju precej povečalo in Je poleg splošnih ambulant v okraju tudi pet zdravstvenih postaj in 11 posvetovalnic za matere in otroke Za Izboljšanje zdravstvenih razmer bodo v okraju zgradili še nadaljnje higienske zdravstvene ustanove, tako n pr. v Kočevju večji zdravstveni dom, v katerem bodo nameščene vse zdravstvene enote. Posebnega pomena bo nova zgradba za Protituberkulozni dispanzer Kočevje, ki se stiska sedaj v neprimernih prostorih V Velikih Laščah 1e v načrtu novogradnja pomožnega zdravstvenega doma. kjer bo nameščena splošna ln zobna ambulanta ter otroška posvetovalnica In lekarniška postaja. Svoje delo je razširila kočevska sanitarna inšpekcija, ki se le reorganizirala v okrajno higiensko postajo. Njeno delo je usmerjeno predvsem v cilju preventivne medicine In jo čakajo v urejevanju hlgiensko-zdravstve-nlh prilik, ki so v okraju zelo pereče, velike ki števila zdravstvenega kadra (zdravnikov, da v okraju še občutno primanjkuje. Zdravstvena služba v okraju beleži v zadnjem času napredek stalež bolnikov povečujejo obratne nezgode, ki jih povzročajo tudi nezadostno zaščiteni stroji odnosno delovišča, pa tudi alkoholizem. Vod?tv* obiatov bodo moraia ukreniti potrebno za zadostno zaščito strojev Itd Okrajna rezilna postaja je dobila novo rešilne avtomobile in prevoz bolnikov ali ponesrečencev v bolnico ni več problem. V kočevskem okraju je zaradi kraškega terena ln sušnih predelov še vedno eno najtežjih higijensko-zdravstvenih vprašani preskrba z vodo Da bi idpravill kričeče nedostatke, popravljajo in obnavljajo sedaj kočevski vodovod, nleeove vodne količine pa nameravalo povečati z zgraditvijo novega zajetja v .Rožnem studencu« Razen mestnega vodovoda v Kočrvlu le v okraju Se 14 vaških vodovodov, ki so p« vsi potrebni popravila in asanaclje. saj so pokazale bakteriološke preiskave .dokaj nepii-merne rezultate Neurejene so tudi razoiere glede kanalizacij tn bo treba posvetiti več ipažnje higienski ureditve gre.?ni •. gnoji« in stranišč Zgledno sta rešili to vprašan ie Sušie in Jurjevlca. ki sta samoiniciativno in Iz lastnih sredstev zgradili več pretočnih kanalov. Vprašanje zase so živilski m gostinski obrati, ki bodo morali temeljito Izboljšati higiensko slanje Sanitarna inspekcijo e odkrila še mrogo higiensko kulturnih ne-dostatkov. Občinski ljudski odbori bodo morali posvetiti več pazrue in kontrole tem obratom. Težko vprašanje v Kočevju je Se vedno stanovanjska higiena to pa predvsem zaradi pomanjkanja stanovanjskega fonda Treba bo vendarle misliti »udi na graditev stanovanjskih poslopij, ki so pogoj življenjskega standarda. Neurejeno ln kričeče ne- higiensko je stanje zlasti v kočevskem dijaškem internatu kjer so nujno potrebne | higienska ureditev vodnJ#ko« ''d vodovodov Sprejeli so več sklonov in težke naloge. Vzporedno z izpolnjevanjem 1 izboljšave ln večanjem števila zdravstvenih ustanov pa Protituberkulozni dispanzer v Kočevju se bo treba seveda misliti tudi na povečanje požrtvovalno trudi v svojem delu za pobi- janje tuberkuloze ln je pokazal precelšen napredek Vestno |e urejena tudi patronažna služba bolnikov m odkrivanje novih primerov TBC Požrtvovalno opravljajo svojo dolžnost tudi posvetovalnice za matere in otioke ter so uspehi zdravstvene zaščite vidni v rradcu umrljivosti dojenčkov. poročilo je med drugim nadalje zalemalo tudi invalidsko vpiašanle In vprašanje socialne pomoči ter zaščite delavcev Nekatera podjetja in obrati protizakonito odpuš^a-to delavstvo (v oktaiu 102 primera). Tu bo moial odločno poseči vmes odbor za delo. SVOJ« poročilo )« podal tudi Svet za prosveto ln kulturo, ki le po reorganizaciji znatno razširil in poglobil svole delo Posamezni odbori Sveta, t. J. odbor za stro-rfi'no Snls1vo- odbor za ljudsko prosveto, odbor za fizkultuio ln odbor za finančna vprašanja je proučil problem obnove Sol, Ki so prejele 1,350 onn din kreditov za naj-nutnei^a popi a vila ln obnovo Treba bo pa v okraiu še vrsto popravil, obnov ln gradenj novih šolskih poslopij Odbor za ltudsko orosveto 1e obravnaval delo kulturno-piosvetnih društev izobraževalnih tečalev itd. ter ugotovil precej delavnosti na tem področju, saj so se kulturno-prosvetna dru*tva od 12 povečala na 18 dru-štev Društva pa bodo morala tzbolišat! tudi kvalitetno delo Prlhndnie leto bo v Kočevju proslava 10 obletnice prveea zbora odposlancev ln bc treba začeti z ureditvijo mtizeia NOB v Kočevju Nadalje ie Svet predlagal, da se organizirajo kmefmn na<-;*iie<. alne šsle za mladino od 15 do 18 leta Te Soie naj bi bile v Far1. Ribnici, Sodražlci in Dobrem Pol 1 u Zaradi poman ikanla učnih moči bo treba ukiniti šoio na Smuki, kler 1e manlše število učencev, v Bosltivt loki In Papežih pa bo v tem letu notovslna šola V Kočevju bo začela z delom šola učencev v gospodarstvu, nižja glasbena Sol« In večerna delavska glmnazlia Otrošr vrtce bo treba še nada« I1e ustanavllatl. zlasti v Ribnici to vprašanj« še nI rešeno. V diskusiji so lludski odborniki razpravljali o obeh referatih ter Iznašali razne probleme iz svolih krajev Natholj pereče le vprašanje obnove ali graditve novih *ol, in Poao- vorill pa so se tudi o bližnjih volitvah v občinske ljudske odbore. -ap 46 Stev 41. DOLENJSKI LIST Stran 3 iz nAS m KfcAJw Odprt partijski sestanek v Metliki V četrtek 25, septembra 60 se zbrali člani ©snovne partijske organizacije socialističnih kmetijskih ustanov (Log- - Vmorner in KDZ Metlikai ter prosvetnih delavcev k prvemu odpnemu partijskemu sesianku. V lepo okrašeni dvorani se je zbralo tudi precej fron-tovcev. ki so z zanimanjem spremljan potek sestanka- V Metliki obstajata dve OPO: ena pri mestnih podjetjih, druga pa pri kmetijskih ustannovah in prosvetnih delavc;h. Poročilo sekretarja OPO je govorilo o razvoju KDZ. katere gospodarstvo je precej napredovalo. Zadruga je dobila več strojev, s pomočjo katerih je povečaia proizvodnjo in olajšala delo zadružnikom. Zadružniki so zgradili nove hleve Za govejo živino. Navzlic nekaterim zaviračem so zadružniki, izmed katerih 60 skoraj vsi komunisti, krepko zaurali v ledino zadružnega gospodarjenja. Pomagale so jim tudi množično organizacije in vojaki metliške garnizije JLA. predvsem pri sezonskem delu. Zadruga je tesno povezana s 6plosno kmetijsko zadrugo in posestvom Log - Vinomer, s katerim izmenjava stroje in pod. Sekretar OPO je nadalje poročal o potrebi melioracijskih del v Logu, kjer bo treba izboljšati tudi ceste in gospodarska poslopja. OPO je med letom skrbela predvsem za dobro gospodarstvo v teh ustanovah. Člani partije, KZ, uslužbenci in člani KDZ so obiskovali tudi tečaje, kjer so si izpopolnili izobrazbo. OPO je skrbela tudi za pomoč mestni godbi in zagotovila pomoč Zvezi borcev za postavitev hpomenika padlim borcem. S 6vojimi člani je OPO pomagala vsem or- fanizacijam in društvom pri raznih prire-itvah, proslavah in prostovoljnem delu. V razpravljanju po poročilu eo člani Partije govorili o gospodarskih - problemih, o delu sekcije žena-zadruf.nic in pod- Med sklepi, ki so jih komunisti na tem sestanku 6prejeli, je tudi skrb za vzgojo mladine, o kateri se je na sestanku precej razpravljalo. Ustanovili bodo društvo prijateljev mladine. Prosvetni delavci bodo skupno z roditelji skrbeli za vzgojo in zdravo zabavo mladine. Na sestanku so govorili nadalje p partizanskem muzeju, c delu žena itd. Član biroja OK KPS Črnomelj Franc Košir je govoril o delu Partije pred vojno in njeni vlogi v NOB in socialistični graditvi. Omenil je veličastni partizanski shod v Toplicah, ki je potrdil s četrtmilijonsko množico Slovencev, da stoji naše ljudstvo čvrsto ob svoji Partiji. Odprt partijski sestanek ni rodil v celoti pričakovanega uspeha — nihče izmed navzočih članov Fronte ni sodeloval v razpravljanju, čeprav so sestanek zelo pazljivo epremtjali. Takih sestankov Metličani doslej niso bili vajeni, zato so bili nepartijei — za razliko od neštetih podobnih sestankov po vsej državi — le opazovalci sestanka, ne pa sodelavci Spoznali pa so delo. naloge in dolžnosti Partije; prihodnji sestanki jim bodo Partijo prav gotovo še bolj približali in jih uvedli tudi v razpravljanje o številnih vprašanjih Metlike in njenega razvoja. Regina Flr Most v Giršičih V teku ie akcija, da bi se zgradil dov. zidani most preko Lahinje pri vasi Giršiči. Girsičani so v času NOB mnogo žrtvovali za naso stvar. Ni še tako dolgo, ko je naš dopisnik in književnik jojze Zupane objavil v »Dolenjskem listu« članek, posvečen spominu giršičkih žrtev pred desetimi leti, ko So fašisti leta 1942 pobili skoraj vse može v tej vasi. Girsičani so s svojim herojskim zadržanjem v času NOB in v zvestem izpolnjevanju svojih dolžnosti v povojnih letih gotovo zaslužili da jim priskoči naša ljud eka oblast na pomoč pri graditvi novega mostu, saj je sedanji leseni most že zdavnaj v neuporabnem stanju Občinski ljudski odbor v Grariacu in njegov predsednik tovariš Segina Janez se že mesece trudita, da bi bilo želji Girsičanov Krivoglavčanov in Do-bravčanov čimprej ustreženo. Krediti za gradnjo novega mo«tu so zasigurani. okoliške vasi pa bodo prav gotovo tudi priskočile na pomoč, saj so že mnogi posestniki obljubili, da bodo. navažali gradbeni material na gradbišče Dokler Pa ne bo postavljen nov most, je potrebno stari, leseni most usposobiti vsaj za prehod, ker obstoji nevarnost, da bo od številnih šo.arjev. ki obiskujejo šolo v Podzemlju, kakšen olrok padel v vodo in utonil. Pri tej zasilni ureditvi lesenega mostu, ki je danes brez ograje in v skrajno zanemarjenem stanju, pa bodo morali va-ščani iz Giršič, Krivoglavic in Dobravic pokazati malo več dobre volje kakor doslej. — c vila okvar, ki jih napravijo sami stanovalci. V tem pogledu bo nujno potrebno uvesti strožje ukrepe. Po vseh stavbah ie uveden hišni red. ki je obešen na vidnem mestu v vseh vežah, ooleg tega pa bodo razobešeni tudi na novo uvedeni spiski oziroma pregledi vseh stanovalcev v posameznih stavbah. Vsekakor bo tu treba več discipline stanovalcev, s strani občine pa pravilne organizacije upravljanja teh stavb, v kolikor bo pač mogoče v okviru sredstev, ki so ji na razpolago. — ko. Šentjernej Kočevje Minuli teden je bilo po mestu veselo prepevanje. Na vseh koncih smo slišali zvoke harmonike. Vojaški novinci so odhajali na odsluženje kadrovskega roka. Najlepše je 6premil svoje delavce delavski kolektiv rudnika. Prikorakali so v mesto z veliko držav ■no zastavo in rudniško godbo na čelu. Spremilo iih je tudi veliko svojcev in prijateljev. Vsi novinci so se, razen nekaj razgrajačev, prav dostojno obnašali in jih je bilo veselje gledati, kako so vriskajoč in okrašeni s cvetjem odhajali na zbirno mesto. t * Pri delu v gozdu se je smrtno ponesrečil gozdni delavec Urago Gabrijan iz Livolda pri Kočevju. Imenovani je šele pred kratkim prišel iz odsluženja kadrovskega roka in je takoj nastopil delo kot sekač pri gozdni manipulaciji Mozolj. Ze posekano bukev, ki ie bila naslonjena na krošnje drugih dreves, je veter sprostil da je padla na Gabri-jana. ki je bil na mestu mrtev. Priljubljenega mladeniča je spremilo na zadnji poti veliko znancev in sodelavcev. V velikem številu so ga spremili tudi njegovi gasilski to variši. ki so prišli na pogreb iz vseh okoli ških krajev in iz Kočevja. * Košnja sena je bila letos dobro organizirana in izpeljana. Navzlic suši je bilo poko-lenega veliko sena tako da so krite domače potrebe, razen tega pa ga in še OZZ naku-pila nad 850 ton. Stiskajo ga v bale in ga razpošiljajo v kraje, ki so bili po 6UŠi najbolj prizadeti. Računajo, da ga bodo nakupili še preko 100 ton. Vsekakor je to lep gospodarski napredek, če pomislimo, da smo vsa leta seno uvažali medtem, ko so zaradi nepravilnega gospodarjenja ostali veliki predeli nepokošeni. ^ Pretekli teden ie bil dobro obiskan sestanek poverjenikov hiš, katere upravlja mest. na občina. To delo opravljajo poverjeniki prostovoljno in brezplačno, da tako pomagajo občini pri upravljanju m vzdrževanju ljudske imovine. Organizacija upravljanja hiš se je v zadnjem času vidno izboljšala. V delu 60 najnujnejša popravila stavb in stanovanj. Prekrivajo strehe, osteklujejo okna, popravljajo vodovodne priključke itd. Tu so še velike težave, katere bomo prebrodili le S složnim delom- Zal pa je še nekaj stanoval cev ki ne poznajo nobene mere v uničevanju. Sekanje drv v stanovanjih, metanje smeti skozi okno. okvare vodovodnih priključkov in drugih inslalacij so na dnevnem redu Stanarina * nekaterih stavbah je tako nizka da še zdaleč ne zadostuje za popra- preden se odločite za nakup si oglejte bogato zalogo vsakovrstnega blaga v KRAJEVNI TRGOVINI ŽUŽEMBERK Postrežba točna in solidna! šolsko leto smo začeli s proslavo, na kateri so videli otroci Kekca. Večjega veselja ni moglo pripraviti učiteljstvo šentjernej-skega sektorja in Kostanjevice otrokom! Z velikanskim zanimanjem so sledili poteku dejanja, se jokali, smejali, izražali strah in veselje z medklici,' bilo je skratka — nepopisno lepo. Ko »pim bral, da je ta film dobil prvo nagrado v Benetkah, sem takoj rekel, da drugače vendar biti ne more in sem bil ponosen in vesel, da so med sodelavci filma moji dragi prijatelji-so-trpini iz internacije — Novomeščani. * I V osnovno šolo je vpisanih 367 otrok, 207 dečkov in 160 deklic. Porazdeljeni so na 10 oddelkov, popolna nižja gimnazija pa je v pet oddelkov sprejela 190 dijakov (70 dijakov in 120 dijakinj). Kakor smo že poročali, je bilo vpisanih v I. razred osnovne šole tudi šest parov dvojčkov. Opazovali bomo njihov razvoj. * Tudi v Šentjerneju je odjeknila proslava desetletnice ustanovitve prvih slovenskih brigad, (čeprav smo s poročilom o tem zelo pozni). Šentjernej sam in okoliške vasi so mole slavnostno lice. Mogočen slavolok z razsvetljeno zvezdo je bil središče lepo okrašenega trga. Priprava za nepozabno slavje v Dol. Toplicah je bila proslava v domači dvorani. Osrednja točka sporeda je bil igrokaz Skozi trpljenje v svobodo, delo Jelke in Lojzeta Kastelca iz Novega mesta. V petih slikah smo videli trpljenje, borbo in veselje osvobojenega naroda. Delo je zelo učinkovito in priporočamo, da hi ga razmnožili in uprizarjali ob državnih praznikih. Na sporedu proslave smo imeli še nastope otroškega vrtca, telovadne skupine in pionirskega zbora, ki ie nastopil tudi v Toplicah, re-eltactj« in pet kol. Zdi se mi da Šentjernej še n'koli ni videl toliko avtomobilov, ki so iz raznih krajev naše domovine vozili skozi trg. Sam maršal Tito 6e je peljal tod in smo ga navdušeno pozdravljali in obsipali s cvetjem. V zvezi s proslavami je šolska mladina očistila in okrasila grobove padlih borcev v Grobljah. Šentjerneju Šmarju in na Javorici. Na prostoru, kjer je bilo ubitih 24 talcev izven Šentjerneja, smo postavili katafslk in ga okrasili s cvetjem. Vse kraje je obiskala šolska . mladina, učiteljstvo ji je govorilo, otroci pa so zapeli žalostinke. * Polletni občni zhor Kmetijske zadruge v Šentjerneju je bil sicer slaho obiskan, vendar je potekel v izmenjavi zdravih misli in sprejel važne sklepe: priključitev posestva ohdelovalne zadruge v Orehovici in ekonomije na Dol Brezi vici: združitev KZ v Orehovici z našo KZ: nabavili bomo moderen avtomobil in postavili garažo za shrambo strojev. Upravni odhor je dobil pooblastilo, da najame potreben investicijski kredit. — č. Kapar v Beli krajini Kapar v Hell krajini. Ameriški kapar San J ose se je v vojnih letih in v letih po osvoboditvi strahotno razmnožil po belokranjskih sadovnjakih. Prva leta po vojni so krajevni ljudski odbori po navodilih kmetiskega odseka Dri OLO v Črnomlju organizirali ekipe, ki so škropile po kaparju napadeno sadno drevje, a svojega dela zaradi preslabe kontrole žal niso vselej uspešno opravile. Posledice te površnosti so se pokazale v pravi obliki šele letošnjo jesen, ko je skoraj vse sadje v Beli krajin bolno. Najholj prizadete so vasi na sektorju Semič—Gradac— Podzemelj— G ri bi je. občutne pa so posledice uničevalnega dela kaparja San Jose tudi v Poljanski dolini. Belokranjski sadjarji se prav v teh dneh množično zbirajo na raznih sestankih in predavanjih ki imajo namen, seznaniti prav vse belokranjske kmetovalce, zlasti pa šolsko in pošolsko mladino o metodah zatiranja ameriškega kaparja Številna predavanja po šolah, ki jih prirejajo uslužbenci okrajnega kmetijskega odseka in domače učiteljstvo, bodo sloj ko prej usmerila vso nadaljnje akcije za zatiranje ameriškega kaparja v izboljšanje, saj so se pričeli belokranjski kmetovalci zavedati, kolikšna škoda jim preti ood zgoraj< sje letos končno propadlo in umrlo. S tem pa smo v delavskem svetu in upravnem odboru prevzeli nase skrb za navodila in za samostojno upravljanje podjetja. Plačilni fond v podjetju je odvisen od gospodarjenja. Ce bomo slabi gospodarji, bodo plače temu podobne! Nadalje je tovariš Tisovec poročal, da so letos odpadli vsi »potujoči iskalci« velikih zaslužkov in lovci na karte in bone. Število neupravičenih izostankov in bolovanj se je skrčilo skoraj na polovico v primerjavi s prejšnjimi leti, gospodarstvo na žagi pa se je s pomočjo vedno višje delavske zavesti in discipline močno utrdilo. Do zadnjega februarja je žaga zrezala 7000 kuhikov jelove hlodovine, čez 2200 kuhikov pa bukovih hlodov in ostalih listavcev. Resna slabost so bili veliki izpadi obeh pol noja riijenikov, saj sta od 7200 pogonskih ur stala celih 2370 ur! To pa pomeni proizvodnjo 2400 ms desk. Pre- težni del zastojev gre seveda na račun preureditve in modernizacij« žage, na tekoča popravila, pomanjkanje elektrike, hlodovine itd. Obsežna popravila in postavitev novega polno jarmenika pa bo žagi omogočila, da bo obrat odslej bolj ekonomičen, zaslužek delavcev na njem pa stalen. Kritično pa je tov. Tisovec tudi ocenil nezadovoljivo stanje v kvaliteti izdelkov žage. Marsikdaj ne-pazlijvost in površnost delavcev znižuje kakovost izdelkov; ta pa seveda spet vpliva na nižji plačni fond. Predsednik upravnega odbora LIP Ivan Bavdek je delavcem nato obrazložil načrte podjetja v širšem obsegu. Poročal je tudi o izkušnjah sorodnih lesnih obratov drugje po Sloveniji, ki jih bo žaga z novim švicarskim polnojar-menikom morala upoštevati, predvsem pa še zdaj, ko je treba pametno rešiti vprašanje krlišča in skladišča ob žagi. Delavci in nameščenci so nato v razpravljanju vpraševali in pojasnjevali to in ono. Priznajmo — nekateri so le preradi Še kar tiho in samo poslušajo. Napredek žage pa je odvisen v resnici od vseh: 83 glav ve več kot tri ali štiri. Sekretar podjetja tov. Martin Pavlin je sporočil kolektivu žage, da je upravni odbor podjetja odobril Žagarjem 250 tisoč dinarjev za vskladitev plač s tarifnim pravilnikom. Razdelili jih bodo pošteno in tovariško, po delavsko: saj imajo na obratu ljudi, ki so vseskozi predani in razumevajo današnji čas v polnem pomenu besede. Imajo pa tudi take, ki se ženejo in ženejo, pa ne pridejo do pravih ciljev, ker še preveč tiče v stari miselnosti. No, končno pa obrat v Straži tudi ni brez nekaj redkih izjem, ki sede na vozu, ki ga žaga rine v klanec, namesto da bi ga pomagali krepko riniti v hrib. Vsakemu po njegovih zaslugah, so dejali, ko so se pogovorili o razdelitvi tega denarja. Prvi zbor proizvajalcev je dobro uspel. Tako je treba delati tudi v bodoče: skupno, roko v roki, vsi za enega, vsak za vse! Na zbore, ki bodo vsaka dva meseca, pa bodo morali prihodnjič priti vsi! — tak je bil končni sklep delavcev. nZKULTURA®f 5P0R Veslaško-bro'darski klub »Krka« ustanovljen V Novem mestu Je bil v sredo 1. oktobra ustanovni občni zbor brodarsko-veslaške sekcije TVD »Partizan«. zn katero Je dal pobudo Okralnl odbor OP Čeprav ie za voonl šport In brodarstvo prav na Krki In vzdolž nje toliko pogojev kot ninlokje v Sloveniji smo v Novem mestu tako društvo dobili razmeroma kasno. Iniciativni odbor Je zato zbral najbolj goreče ljubitelje Krke In vodnih športov ter po dvakratnem neuspelem sklicanju končno le predrl led. Skoda, da predsednik Iniciativnega odbora Zvone Ha- i cln, ki bi se za delo nove sekcije pri »Partizanu« moral najbolj zanimati. nI prišel niti na prvič, niti ne na tretjič skllranl In končnnveljavnl občni zbor. S takimi »predsedniki« si nov klub seveda ne more k*J prida pomagati; zato so bili v upravni odbor kluba Izvoljeni delavni tovariši, kl bodo ob pomoči članov kluba lahko kmalu pokazali sadove svojega dela. V odboru so Slavko Kasfellr. Peric Andrej. Miro Torkar. Miro Thorževskt. Franc Brand ln Roman Zevnlk. Ustanovni občnnl zbor Jo določil za vstop v društvo enkratno pristopnino 50 dinarjev In mesečno članarino 10 din. Klub se bo povezal z Brodarsko-veslaškn zvezo Slovenije In skrbel za zgraditev sodobne čolnarne na Krki In za potrebno delavnico. Skrbel bo seveda tudi za vzgojo svojih članov In vahll v vrste vpslačev vse, kl jih vabita Krka in zdravo Izživljanje v športu. Novemu mestu sta že obljubljena dva osmerca, kl bosta prav gotovo znatno poživila ie tako lepo število veslačev. — Novemu klubu želimo kar največ uspehov v vzgojnem ln športnem delu 2 Novomeščcmke na beograjskem prvenstvu v mnogoboju Kakor smo že poročali, so na okrožnem prvenstvu v mnogoboju, ki je bilo na Mirni, dosegle najlepše uspehe mladinke in članice iz Novega mesta. Tekmovanje v mnogoboju Je obsega.o redne vaje, zletno prosto va)o. vajo na tleh, vajo na drogu, preskok koze. tek 60 m, skok v daljino, tek 500 m in met bombe. Ker zaradi slabega vremena n« Mirni ni bilo tekmovanja v atletskih panogah, so tO kasneje nadoknadile. Mladinke iz Novega mesta so dosegle skupno 558,5 točk ali 89,6 %. Najboljša je bila Svetličičeva, ki je sama zbrala 84 točk Članice lz Novega ,.ie-sta so zbrale 521,1 točk ali 83.8%, člantce iz Mirne pa 364,7 točk ali 6? %, Med članicami lz Novega mesta je bila najboljša Mislejeva. ki je zbrala 80,4 točk. C OBVESTILA ) Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu sprejema novo gojence v zimsko kmetijsko šolo, ki bo trajala od 1. novembra do 31. marca in sicer dve zimi. Sprejeti bodo izključno kmečki sinovi, ki delajo na kmetiji in hodo na kmetiji tudi ostali ter tako pripomogli k dvigu kmetijske proizvodnje na vasi. Prav tako sprejemamo tudi kandidate iz zadružnega sektorja, ki zaradi kakršnega koli razloga ne M mogli v letno šolo. Prosilci naj vložijo lastnoročno pisano prošnjo na uprave Sole Priložijo naj zadnje šolsko spričevalo in izkaz o premoženjskih razmerah. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi. Vzdržovalnina bo naknadno določena po kalkulaciji, nikako« pa no bo presegla zneska 2000 din- Državna kmetijska šola Grm pri Novem mestn PREKLIC Osumil sem tovariša Alhina Povšeta, da mi je vzel denarnico, v resnici pa mi jo je skrila uslužbenka trgovine KZ v Dol. To plicah Sitar Ivan KINO NOVO MESTO PREDVAJA: Od in. do 13. oktobra: francoski film »Ljubimca Iz Verone«. Od 14 do 16 oktobra: ameriški film »Vr nltev«. Od 17. do 20. oktobra: italijanski film »Junak ceste«. . V nedeljo 21. septembra je bilo v Beogradu državno prvenstvo v mnogoooju. Tz Novega mesta sta nastopili vrsti mladink in članic, ki sta bili na okrožnem prvenstvu najboljši. Iz vse države je sodelo/alo 29 vrst mladink. V močni konkurenci je naša vrsta zasedla šesto mesto s 428,30 točkami. Odlikovala se Je Svetličičeva, ki je v skupnem plasnamu na drugem mestu s 64,4 točkami Vrsti članic Je uspelo med devetimi tekmovalnimi vrstami priti na drugo mesto s 437 točkami. Največ točk je tbraia i*'ei -ličeva. Naše tekmovalke so v znak priznanja prejele lepo diplomo Ce podrobno pregledamo rezultate, opazimo, da bi lahko .bili še boljši, saj so na tekmovanju doma zbrale orecel več točk. Krivda za to Je pri tekmovalkah samih, ker niso redno prihajale na treninge. 2al pa so se dobro zavedale, da so pri sest »vi viste nujno potrebne. Ni dovoli, da pri načrtnem delu obstanemo nekje na sredini pota. Le nekoliko več volje ln resnosti pri nekaterih, pa bo uspeh v bodoče še mnogo boljši! J. G. Srednješolsko atletsko prvenstvo Zadnjo nedeljo 1e bilo v Ljubljani srednješolsko atletsko prvenstvo. Z denarno podporo okrajnega Sveta za prosveto in kulturo so se prvenstva udeležili tudi dijaki gimnazije in učiteljišča iz Novega mesta. Bilo jih je veliko število ln so postavili tudi nove rekorde. Od novomeških dijakov je dosegla najlepši uspeh Svetličičeva z zmago pri skoku v višino. Skočila je v stilu »horine« 138 om in 6e tako uvrstila na četrto mesto med najboljšimi skakalkami v Sloveniji. V teku na 60 m je postavila Knezova iz Maribora nov rekord. Svetličičeva pa je bila tretja z rezultatom 8,4. Z istim rezultatom je tudi na tretjem mestu v desetorici najboljših slovenskih atletinj. Dijak Žagar si deli tretje ln četrto mesto v skoku v daljino s .5,57. Kopje je vrgel 43 m, na 100 m pa je imel čas 12,2. Tudi ostali novomeški tekmovalci so dosegli svoje najboljšo rezultate. Po številni udeležbi in dobrih rezultatih na srednješolskem prvenstvu lahko trdimo, da je postala atletika glavni del telesno-vzgojnih ur v naših srednjih šolah. Gibanje prebivalstva OKRAJ ČRNOMELJ V mesecu avgustu se je rodilo v okraju Črnomelj 57 otrok in sicer 35 dečkov in 22 deklic. Umrlo je 23 oseb, od tega 15 moških in 8 žensk. Porok je bilo 17. Poročili so se: Podoficir Radovič Mindrag iz Slavkoviee in šivilja Laič Cvetka iz Svibnika. Oficir JLA Kukar Matija iz Dol. Prekope in po sestnica Ronda Ivanka Iz Praproč. Posestnik Dušak Franc iz Cerkelj in hči posestnika Kamhič Ana lz Cerovca. Miličnik Hočevar Franc iz Buč pri Ljubljani in gosp. pomočnica Kump Anica iz Stransko vasi. Mizar Kramhergcr Jože iz Gradenšakov in frizerska pomočnica Kump Nežka iz Stranske vasi. Kovinostrugar Straus Anton iz Krupe in hči posestnika Klemenčič Rozalija iz Pra prota. Sin posestnika Cesar Jože iz Ne-stoplje vasi in posest.nira Guštin Neža iz Zg. Lokvice. Zidar Vovk Martin iz Metlike in posestnica Oberman Ana iz Curil. Oficir JLA Somrak Alojz s Kala pri Novem mestu in šivilja Kolar Ivana iz Malega LaŠča. Kmet Mavretič Anton iz Vrskovea in posestnica Leščanec Katarina iz Vrškovca Vivodina Kmet MatjašiČ Jože in kmetica Nemanič Karla, oha iz Božakovega. Kmet Bartolac Nikolaj iz Jugovca in kinetici Prus Marija iz l^okvice. Kmet Cesar Franc iz Krašnjoga vrha in kmetica Skok Katica iz Jurkovega sola. Kmet Vlašič Matija iz Adlešičev in kmetica Kajsan Ana iz Ribnika. Oficir Zupančič Anton iz Ljubljane in uslužbenka Leskovec Tinca iz Lesnega brda. Kmet Suštarič Jožo iz Gor. Pake in kmetica Crne Marija iz Petrove vasi. 2elezniški uslužbenec Cerar Ivan in tovarniška delavka Klevišar Antonija, oba iz Dobilč. — Čestitamo! Umrli so; Kmet Hutar iz Eožnega dola, star 21 let. Benovec Ciril iz Sadfnje vasi, otrok. Panovee Metod iz Sadinje vasi, otrok. Kmečki delavec Držaj Martin iz Boldraža, star 25 let. Krnet Vraničar Jožo iz Slamne vasi. star 21 let Kmet Gušič Jožo iz Metlike, star 20 let. Sin kmeta Gušič Ivan iz Metlike, star 23 let-Stoja Martin, otrok iz Radovice. Maihan Alojzij, otrok Iz Radovice. Kmet Paviovič Janez iz Križevske vasi. star 70 let- Džitka-rica Vukasovič Ana iz Suhorja, stara 92 let. Užlfkanca Gerbeo Marija iz Metlike, stara 69 let. Užitkanca Pamjanovič Jela iz Drag. stara 78 let. Užitkarica Kain Barbara iz Pod klanca, stara 80 let. Kmet Bubaž Matija iz Učakoveev, star 83 let. Kmetica OstlOOlČ Ana iz fjoleka. stara 70 let. Delavka Hudo rovac Par-nka iz Drnovca. stara 17 let. Kmet Crnič Niko iz Boginjo vasi. star 55 let. Kme tica Jaklič An« iz Zemlja, stara 20 let. Cev Ijsr Belko Janez iz Dobrilč. star 61 let-Kmet Majerle Matija iz Jelševnika, star 47 let. Delavec Smrekar Franc iz Nakla star 3« let. Kmetica Simonič. Ana iz Doblič ke gore. stara 68 lit OKRAJ KOČEVJE V avgustu se Je rodilo v kočevskem okraju 43 otrok, od teh 19 dečkov ln 24 deklic. Umrlo Je 22 oseb, od teh 13 moških ln 9 žensk. Porok Je bilo 19 Poročili so se: Gozdni delavec Srga Alojzij lz Grčaric ln delavska Siraj Neža iz Gičarlc. Šofer Gašper Avgust iz Kočevja ln kuharica Vrgan Marija iz Kočevja. Oficir JLA Nlkollč Života iz Ribnice in name-ščenka Arko Vida lz Ribnice. Poljedelec Perger Jožef tz Kočevja in poljedelka Cigan Ana iz Kočevja. Miličnik Lenard Alojzij lz Borovca in poljedelka Laknar Marija lz Kočevske reke. Soier Sterle Anton iz Kočevja in kuharica ,Arko Marija lz Kočevja. Soboslikar Novak Jože tz Gorenja ln šivilja Prešiček Ana iz Gorenje. Krojač Ivančič Valentin iz Livolda ln poljedelka Miketič Miroslava lz Livodla. Poljedelec Bobnar Alojzij iz Oneka ln poljedelka Zver Barbara iz Oneka. Rudar Slojdahar Marijan iz Kočevja in tovarniška delavka 2nidaršič rvana iz Kočevja. Mehaničar Stefančtč Anton iz Maribora in poljedelka Marinč Marija 'z Go-tenca. Zidar Žagar Josip iz Prezida ln poljedelka Mlkullč Mihaela lz Travnika. Krojač Markovič Savo iz Ribnice ln nameščenka Taks Štefanija lz Ribnice. Trgovski pomočnik Klun Jože lz Ribnice in Bolha Štefanija, kmetovalka iz Ribnice. Šofer VerščaJ Jože iz LJubljane in natakarica Grebene Anica iz Ljubljane. Kmetovalec Peterlln VincenciJ iz Velikih Lašč in kmetovalka PerhaJ Marija iz Vel. Lašč. Kmetovalec Vitant Stanislav iz Vel. Lašč in kmetovalka Ogrinc Justina iz Velikih Lašč. Kmetovalec Turek Ivan iz Velikih LaSč ln kmetovalka Hribar Angela lz Vel. Lašč Delavec Hudorovlč Matija lz 2eljn ln poljedelka Mrežar Silva lz Zeljn. Umrli so: Gozdni delavec Matanovič Vili iz Slavskega mosta, star 40 let — pa'del s kamiona. Kmetovalec Malnar Jakob lz Novega kota. star 76 let — proglašen k mrtvim, Upokojenec Koč Anton iz Koblarjec, star 78 let. Upokojenec Zaje Jože iz Salke vasi, star 58 let. Upokojenec Znidaršič Franc iz Kočevja, star 51 let — obešenje. Upokojenka Žagar Karolina tz Črnega potoka, stara 77 let. Kmetovalka Rauh Helena lz Zage, stara 67 let. Kmetovalka Crnkovič Neža iz Stružnice, stara 68 let. Kmetovalec Bartol Jože tz Hriba, star 65 let. Kmetovalec ZObec Janez iz Otavic, star 59 let. Kmetovalka Lovšin Julijana iz Ribnice, stara 63 let. Lesni trgovec Oberslar Zdravko iz Sodražice, star 25 let — proglašen k mrtvim. Rešetar Pintar Vinko iz Vinc, star 21 let — proglašen k mrtvim. Preužitkarica Sega Neža iz Ravnega dola, stara 89 let, Kmetovalec Gregorič Franc iz Velikih Poljan, star 64 let. Kmetovalec Levstik Štefan iz Velikih Lašč, star 90 let Kmetovalka Grebene Marija iz Dvorske vasi, stara 62 let Kmetovalec Žnidaršič Franc Iz Ponlkev. star 75 let. Preužitkar Zupančič Jože lz Tisovca, star 94 let. Preužitkarica Strnad Frančiška iz Ceste, ^ara 79 let. Kmetovalka Stih Marija lz Kompolia, stara 58 let Kmetovalka Hegler Ivana iz Lipe, stara 54 let. Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani - Naslov uredništva in uprave: Novo mesto Ljubljanska cesta 25 - Poštni proda.1 33 - Telefon uredništva In uprave 127 - Tekoči račun pri Narodn' banki v Novem mestu štev 616 i 90332-1. Cetrtletn« oftro*toU|a 'M dm polletna 200 din. celoletna 400 din. Stran 4 DOLENJSKI LIST &ev. 41. LOJZE ZUPANC Zgodovinsko ozadje belokranjske pripovedke Vzhodni narodi: Kitajci, Indi, Egipčani, 2idje. Perzijci in drugi so v preteklosti vso bolečino ljudske duše, ves zatrti razvoj pa tudi satirične misli na vladajoče klike in protiljudske razrede, ki so tlačili duševni, kulturni in gospodarski ter politični razvoj naroda, prečesto zavili v plašč narodne pripovedke, v katerih na zunaj resda govore o kačah,, zmajih, vragih in velikanih, v fabuli pripovedke pa se skriva jedro: protiljudski vladarji, izžemalci in izkoriščevalci delovnega ljudstva, ljudski . tribuni in teroristi. Jedro vseh pripovedk je torej v globokem zgodovinskem ozadju, ki je služilo in še danes služi za študij zgodovine narodov. Tako so n. pr. znane pripovedke o vladarjih iz kitajske dinastije Cau v 12. stoletju pred našim štetjem, v katerih je preprosto ljudstvo izražalo ves svoj gnev proti postavam, ki jih je ta vladarska družina vsiljevala ljudstvu. Pripovedke so torej že takrat bile tista sila, ki je vzgajala ljudske množice v revolucionarnem duhu zoper obstoječi absolutistični vladajoči red. Pripovedka o trojanskem konju je — po najnovejših raziskovanjih — zgolj vešče sestavljen in pesniku neznanega porekla z maloazijske obale — Homerju — podtaknjen grški plagiat mnogo starejše egipčanske pripovedke, ohranjene v Harisovem papirusu, kjer se omenja, kako je Tabuti osvojil mesto Jope. Klasična doba je sploh polna pripovedk. Herodota smatrajo kot začetnika pripovedk, ki jih je zapisoval po ljudskem izročilu. Zgodovinar Prokop izza časa Justinijana Bizantinskega je visoko cenil narodno pripovedko za prikaz zgodovinskih silnic, ki so ugne-tale tedanjo dobo in prikazovale življenje »barbarov« v pravi luči... V svojih tajnih zapiskih je reševal pred pozabo vse anekdote, ki so krožile med narodo mo despojni Teodori. Sveton je na podoben način opisoval cezarje in velike hetere svoje dobe. Vse te kratke pripovedke in anekdote še danes služijo študiju klasične dobe. V narodni pripovedki se na najbolj prikriti način izraža vse ono, kar je najbolj karakteristično za duševnost posameznika ali vsega ljudstva. Četudi je fabula pripovedke zavita v navidezno nejasnost, vendar zgodovinarju boli odkriva čas in dogajanja v nekem kraju, kakor pa najbolj učeno zavita zgodovinska razprava, ki pogosto temelj na lažnih dokumentih ali nejasnih podmenah Skope besede v narodni pripovedki so — da se poslužim Voltairovih besed — »droben, zlat prah, ki razsipajo raz sebe veliki duhovi. Raztresen tu in tam se sveti in blešči ter žarko osvetljuje življenje ljudstva, ki je pripovedke ustvarilo ne mogoče s svojim brbljavim jezikom temveč s silo svojega polnokrvnega življenja.« . . Vsak narod. da. vsaka doba ima nekaj posebnih odlik in oznak. Vlovlti le-te v kratke, lapidarne, lakonične stavke, pomeni napisati dobro pripovedko! J Belokranjsko ljudstvo je v prošlosti ustvarilo mnogo pripovedk. 2e prej omenjeni zbiralci narodnega blaga, ki so zaslužni za Belo krajino, pa so naši kulturni javnosti ohranili s svojim neumornim delom mnogo prelepih misli izrekov, doživljajev, anekdot in pripovedk, ki so kot študij bile podlaga (Nadaljevanje) vsem zgodovinarjem in književnikom, kadar so hiteli pravilno prikazati življenje belokrajnskega ljudstva. Zato bi bilo napačno pomisliti, da je vse to, kar je bilo kdaj koli napisanega o Beli krajini, izšlo samo iz intelekta teh interpretov belokranjskega življenja; da, napačno tudi pomisliti, da je bila soba, v kateri je ob tihih večerih ta ali oni pisatelj zapisoval drobne pripovedke ali dolge romane, pa igre in ne vem kaj še vse, s čemer je prostovoljno in iz ljubezni do svojega ljudstva opravljal trdo kulturno tlako, da je bila ta tiha sobica vselej tudi kovačnica zaostrenih misli in umetniško predelanih fabul..., ne, vse to delo je bilo le odmev tiste kulturne sredine in tistih velikih naukov, ki jih je preprosto ljudstvo z ostrino svojega duha, zajetega v pripovedkah, presajalo v srca ljubečih sinov-pisateljev. Narodne pripovedke so s svojo primitivno vsebino nudile prvo znanje prav vsem oblikovalcem naše besede, ki so pred patino uvožene kulture in civilizacije reševali bogastvo- duha in našega jezika, bogastvo in vedrino misli ter izraza, nevsiljivi humor, globoki filozofski značaj In smisel za urejeno življenje našega ljudstva. Junaki v belokrajnskih pripovedkah se ne boje smrti! Brez vsake sentimentalnosti umirajo za pravično stvar. V borbi s sovražnikom, ki ga pripovedke prikazujejo v figurah vraga ali velikana ,ne drhte od smrtnega strahu. Pojm časti je v belokranjskih pripovedkah razvit do najvišje stopnje. Takšen značaj so v preteklosti mogli imeti zares samo veliki ljudje, veliki po srcu in ljubezni do rodne grude. In prav s temi odlikami so ti preprosti ljudje — drvarji, brodarji, ribiči, pastirji, ose-benjki in revni kmetje, ki nastopajo v pripovedkah, podobni vitezom in trubadurjem v srednjem veku, pri katerih je bila čast razvita do viška. Kult resnice je tesno povezan s kul-' turo srca. Ta je belokranjskemu preprostemu človeku bila vselej potrebna kakor zrak in hrana. Največja socialna dolžnost pravega belokranjskega junaka, ki nastopa v belokranjski pripovedki, je: ljubiti resnico in preganjati laž! Ce pa včasih laž nujno nastopa v pripovedki, je le-ta zgolj potrebno zlo in oro"je v boju zoper sovražne sile. Jezik belokranjskih pripovedk je koncizen,.kratek', jasen, lapidaren, prav tncitski v tem smislu, da je v pripovedki vse jasno in bistro, da v njej ni niknkih tajnosti. Takšen jezik je seveda kakor nalašč ustvarjen za jasno izražanje misli: železna logika misli in sijajna konstrukcija pa dokazujeta, di te jezik bolokranlskih prinovedk jezik deln in dejanj, ne pa metafizičnih (nad-tvarnih) razglabljanj. Prav zaradi tega so postale belokmniske pripovedke popularne v času vnetega študija belokranjske frazpnlngije Pokojni univerzitetni profesor in slavist dr. Ivan Prijatelj kateremu sem več let tudi jaz pošiljal manj znane belokranjske rečenice, besede, pregovore itd., je v zadnjih lotih svoje plodovite dejavnosti. *etudi dolenjski rojak, postal prav strasten zbiralec belokranjskega besedo-tvorja. V belokranjskih narodnih pripovedka je pogosto skrit »mythos« (Jakob Letošnji Jezikovni tečaji v Novem mestu LJUDSKA UNIVERZA V NOVEM MESTU pripravlja za to šolsko leto naslednje jezikovne tečaje: angleški za začetnike in nadaljevalni; francoski za četniški in konverzacijski; italijanski z» začetnike; nemSki začetniški in konverzacijski (nadaljevanje lanskega): ruski začetniški in nadaljevalni: slovenski SVOJEVRSTNA NESREČA Večkrat beremo razna poročila o vzrokih avtobusnih nesreč, redkokdaj pa se sliši, da bi kače povzročile prometno nesrečo. Kakor poroča indijska informativna služba, pa se je nedavno tega pripetila v državi Hajderabad tež ka prometna nesreča, pri kateri je 'iaŠ-lo smrt 24 oseb. V avtobusu so se vozili krotitelji kač. ki so imeli med svojo prtljago na strehi avtobusa zaboj s strupenimi kačami. Med tresenjem avtobusa se je zaboj med vožnjo odprl in neka kača se je priplazila do šoferja. Ta se je nenavadnega obiska tako ustrašil, da je izgubil oblast nad krmilom, avtobus pa se je prevrnil. Vsi potniki razen Šoferja — pri nesrečah se sploh rado pripeti, da odnesejo Šoferji celo kožo ali le manjše praske — so se ubili. Predmet slovenskega tečaja bo slovnica, pravopis, vaje v pravilnem pisanju in govorjenju, spoznavanje del naših velikih pisateljev in posnikov. Tečaji bodo ob večernih urah v idmnaziji, enkrat po dve uri na teden. Najmanjša udeležba je 15. slušateljev na tečaj. Pričetek 15. oktrobra. Mesečna šolnina 150 din. dijaki 75 din. ■ Prijave sprejema Ljudska univerza Novo mesto, Gimnazija, I. nadstropje (govorilnica). Prijavite se lahko tudi pismeno alj po kaki drugi osebi. Pri tej priliki navedite tudi dan in uro, ki si jo za obisk tečaja Želite. Kelemina je ta tuji izraz ponašil z besedo »bajka«), ki obravnava izvor starih verovanj. V pripovedkah se česte mešajo višja bitja s človeškim svetom. Omenjam samo, da imajo belokranjske pripovedke mnogo inačic o vilah, povodnem možu, škratu in velikanu. Pripovedke s herojsko vsebino govore o velikanih. V vsebino pripovedke je narod dolgo časa veroval. Za belokranjsko ljudstvo so bile vile, povodni možje in velikani ter vragi del dejanske resnice. Velikan Nenasit ali Nedosit nastopa v mnogih inačicah belokranjskih pripovedk. Pleteršnik razlaga besedo »nedosit« kot netek ((nem. Nimmersatt), kar bi se seveda lepo ponašilo v »Nenasit«. Nadalje nastopa v prvinah belokranjskih pripovedk Vesnik ali Zeleni Jurij. Primerjalni študij mitoloških osnov za narodno pripovedko pa nam je v zvezi s pripov-dkami drugih slovanskih narodov razkril, da ima Zeleni Jurij polbrata, ki mu streže po življenju. Temu zločestemu bitju je ime Jarnik, kar je izvedeno iz debla »jar« in pomeni v adjektivni obliki ljut, srdit — razjarjen. (Kelemina,) Mladina. Caha te prosvetno delo! Jesen je dahnila v deželo, polja se praznijo. Trgatev je že za nami io glavno kmetijsko delo je opravljeno Večeri se daljšajo. Spet bodo v naših vaseh zaživele učilnice po šolah, kjer se bo zbirala vaška mladina in izobraževalnih tečajih, v dvoranah domov ljudske prosvete pa se bodo po dolgem poletnem odmoru ponovno zbrali vsi tisti, ki čutijo veselje do dramatike. Tudi belokranjska mladina je začutila potrebo po prosvetnem udejstvova-nju. Kako razveseljivo je dejstvo, da so v Podzemlju na lastno pobudo fantje iz sosednih vasi obiskali domače učitelje ter jih zaprosili, naj jim brž izberejo primerno igro, da si bodo prepisali vloge in pričeli z učenjem igre. Pray tako je v Gribljah, v Gradacu, Metliki, Semiču, Predgrađu, na Vinici in še marsikje, saj je današnja mladina pravilno začutila, kje je njeno mesto: v zimskih večerih v učilnicah, kjer se bo izobraževala na odrih, kjer se bo z učenjem kvalitetnih iger usposobila, nuditi domačemu prebivalstvu ob nedeljskih popoldnevih tudi urico ali dve razvedrila, zabave in pouka 6 posredovanjem del, ki 60 jih ustvarili naši pisatelji. Kdo bi ne bil vesel tega poleta naše mladinel Na prireditvah v Črnomlju, Metliki, Semiču. Starem logu. Dol. Toplicah In Bazi 20 na Rogu Je ob 10-letnlcl slovenskih brigad nastopal tudi Invalidski pevski zbor V PETIH LETIH SMO ZCRAD Ll 1585 km NOVIH ŽELEZNIŠKIH PftOG Predvojna železniška mreža v Jugoslaviji je imela približno 10.500 km prog. To je bil uspeh skoraj stoletne gradnje železnic, s katerimi je začela že stara avstroogrska monarhija. Seveda pa te proge niso zadostovale za velik promet; mnogo pokrajin pa sploh ni videlo železnice. V vojni od 1941 do 1945 je bilo pokvarjenih in onesposobljenih za promet čez 6000 km prog, popolnoma uničenih pa 12000 km prog. Poleg tega je bila v vojni uničena polovica vseh naših mostov. Tako je bilo od 2130 mostov, dolgih od 5 do 50 m. uničenih 40%, od 410 mostov, dolgih čez 30 m, pa je bilo uničenih 254 ali 61 %, Navzlic ogromnim težavam so naši delovni kolektivi pod vodstvom inženirjev in tehnikov že do konca leta 1945 obnovili 90 % poškodovanih prog. V dobrih dveh letih je bil železniški promet povsod v celoti vzpostavljen. / inimiva je na primer ugotovitev, da je bila proga Beograd—Niš po prvj eve-tovni vojni obnovljena Šele v 10 mesecih, po osvobodilni vojni pa je bila obnovljena v dveh mesecih. Takoj po dokončani obnovi so do bili naši inženirji, tehniki, projektanti podjetja in delovni kolektivi^ nove naloge: zgraditi vrsto novih železniških prog. Pri uresničevanju ogromnih novih nalog so priskočile na pomoč mladinske brigade iz vseh delov države. Uspehi so se kmalu pokazali. Medtem ko je bilo v 22 letih sdare Jugoslavije seveda s >pomočjo< tujega KOTIČEK ZA GOSPODINIE Grozdje bo oetnlo več mesecev eveže, če peeelj na prerezanem mestu zalepiš z vročim pečatnim voskom, nato pa obesiš grozd v zračen prostor. Rumenjak se redkokdaj lepo loči od be Maka, zato poiskusimo takole: Jajce ubije mo v lijak Beljak bo stekel skozi lijak v posodo, rumenjak pa bo ostal v lijaku. Llmonov aok lahko uporabljamo za za ustavljanje krvi prt manjših ranicah Perilo, ki gn dolgo nismo uporabljali osvežimo na ta način, da ga pustimo preko noči v vodi v kateri smo prej prekuhali limonovo lupino. [ndustriji, podjetjem, obrtnim delavnicam in trgovinam nudi Okrajno podjetje KREMEN, Novo mesto telefon žt. 17, poštni predal 14 kremenčevo moko in pesek - granu luci je 1 do 10 Najboljši kremenčev pesek za steklarsko, kemično in težko industrijo stalno na zalogi! Posebne ponudbe za livarne, železarne, čistilne naprave, keramično stroko in ostale specialne potrebe. Zahtevajte brezplačne vzorce! — Sprejemamo posamezne in vagon-ske pošiljke. — Kremenčevo moko in pesek za Industrijsko in široko potrošnjo dobavljamo po nizkih cenah in ugodnih pogojih Crne Čevlje, ki )1b nosimo za dež tn blato, je treba od časa do časa umiti z mlačno vodo in namazati t ricinovim oljem, da usnje ne bo t>okalo. Na sveže opekline ie treba takoj posuti plast fine pšenične moke. Bolečina bo takoj prenehala in s< ne bo napravil mehur Moka naj ostane na opeklini približno ©no uro Dežnik ne bo prepuščal vode. če ga na mažemo z mešanico parafina in bencina v razmerju 1:80 ter ga pustimo en dan raz petega. Mokre dežnik« razpenjamo samo napol, sicer se tkanina preveč raztegne in raztrga Da pa kovinskt deli ne zarjuvijo, jih nama žemo z vaze't no. SLIVOVA MARMELADA MEŠANA Z BRESKVAMI Za to marmelado v^ral-breskev tretjino od teže ali množine sliv. sladkorja pa četrt kg na J kg zmesi Najprimernejše eo breskve »kalanke« (ki gredo od kosti) in sicer one, ki rastejo v vinogradih- Slive id breskve pobi z vročo vodo, Jih olupi in vzorni iz njih koćčice. V emajlirano kozico daj r>!ast tega sadja in sladkor izmenoma. Ko al vse porabila, postavi kozico na ogenj, kjer naj zmes 45 minut močno in enakomerno vre. Seveda Jo moraš med kuho mešati s čisto kuhalnico. posebno po dnu. S se vročo marmelado napolni do vrha dobro izmite In obrisane kozarce katere si ovila z mokro krpo (da ne počijo). Drugi dan zaveži kozarce a pergamentnim papirjem. Prlporoftliivo Je. da da£ drugI dan kozarce za nekaj ča»a v toplo pečico, da se na po-vTfiju napravi skorja in potem shlajene sele zavezeš Ta marmelada Je zelo aromatična in Ima lastnosti džema. SLIVE BREZ SLADKORJA Zdrave slive operemo obrišemo in z Iglo prebodemo Naložimo jih v patentne kozarce, polijemo i liioo vode In kuhano v pari četrt ure. Tretji dan jih vnovič kuhamo deset minut- kapitala, posojil in celo s strani tujih podjetij zgrajenih v naši državi sktiD-no približno 1840 km prug, smo v novi Jugoslaviji v kratki dobi 5 let — od 1947. do 1951. — zgradili 15*5 km novih prog! V istem času smo seveda na vseh področjih industrije in graditve v vseh naših republikah, dosegali pravtako visoke uspehe. Poleg tega, da smo gradili novo industrijo in uresničevali široke načrte elektrifikacije naše domovine, pri čemer je manjkalo vsepovsod strokovnih kadrov in delovne sile, smo v graditvi železniških prog in razširjanju prometa dosegli tak napredek, o kakršnem v stari Jugoslaviji ne bi mogli nikdar govoriti. 0 novih nalogah, ki stoje pred našimi inženirji in tehniki, bo razpravljal tudi III. kongres Zveze društev inženirjev in tehnikov, ki bo sredi novembra v Beogradu. DOLENJSKI LOVCI HRABRO UNIČUJEJO DIVJE PRAŠIČE... Pavlihe«) Prav gotovo bo tudi v letošnji sezoni pri svojem kulturnem poslanstvu ndj-bolj agiln^ gradaška mladina, včlanjena v KUO »Oton Zupančič«, ki jo vodi prizadevni in marljivi sedmošolec iov. Franci Pavlmič. Naštudirala je komedijo »Scapinove zvijače« ter jo dvakrat z uspehom uprizorila na domačem odru, priredila oa že tudi fizkulturni dan. Njej bodo sledile okoliške vasi. Mladina v Podzemlju bo še to jesen ustanovila KUD, v katerem bosta delovala dramatski odsek in pevski zbor, dekleta pa se bodo udeležila gospodinjskega tečaja. Tako je prav, belokranjska mladin*! Le s prosvetnim delom bol dokarala, da se zavedaš tudi svojih političnih pravic in da si ostala zvesta tradicijam NOR. Belokranjsko učiteljstvo te bo v tvojih stremljenjih rado podprlo in se veselilo tvojih uspehov I — c. 184 slovenskih listov izhaja Slovenska bibliografija navaja, da je v letu 1950 izhajalo v vsem svetu 184 slovenskih časnikov, Od teh jih je izhajalo v Sloveniji 150, v Beogradu 2, v Trstu 10, v Kopru 2, v Italiji 4, v Avstriji 5, v Pragi 1, v Ameriki 7, v Ar~°ntini 2 in Kanadi 1. Od vseh teh listov je S dnevnikov, 2 sta izhajala dvakrat tedensko, 34 je bilo tednikov, 16 štirinajstdnevnikov, 68 mesečnikov, ostali pa so izhajali nekajkrat na leto. Po najnovejših, še nepopolnih podatkih, se število slovenskih listov v zadnjem času ni mnogo izpremenilo. Glavni vrhovi Jugoslavije Triglav 2864 ro Golobi Korab 2764 m (Makedonija) Skrlatica 2738 m Turčin 2702 ro (Makedonija) Mangart 2(i78 m Borislajec 2M2 m (Makedonija) Džaravica 2656 m (Črna gora) Jalovec 2643 m Pelister 2600 m (Makedonija) Črni vrh 25«4 m (Makedonija) Vrača 2582 m iMakedonija) Grintovec 2558 m Solunska dava 2540 m (Makedonija) Bobotov kuk 2522 m (črna gora) Kajmačkalan 2521 m (Makedonija) Ljuboten 24 W m Makedonija) Kom Kučki 2484 m (Črna gora) Karadžica 8478 m (Makedonija) Koritnik 2394 m (Makedonija) Maglič 2386 m (Bosna in Hercegovina) Golem Rid 2273 m (Makedonija) Crni kamen 225!) m (Makedonija) Galičica 2255 m (Makedonija) Stol 2036 m Pločno 2228 m (Bosna In Hercegovina) Ko odhajajo Vaši fantje in možje na odsluženje vojaške ga roka v JLA ali na orožne vaje, jim nikar ne pozabite naročiti tudi " Dolenjskega lista"! Vsak teden jim bo prinašal vse dolen.jBke novice in zanimivosti - zato Jim takoj pripravite to veselje! Nekaj sodobnih pregovorov — Pobožen kot hudič; — zvit kot gasilski stolp v Srni-helu; — netočen kot sestanki v Novem mestu; — umazan kot predpasniki novomeških mesarjev; — nesložen kot prebivalci Vel. Cerovca pod Gorjanci; — nesnažen kot novomeška mestna pekari ja. KMEČKI »KAPITALIST« V začetku šole, po vojni je bilo tre-ba ugotoviti socialno stanje staršev in so učenci morali dati tozadevna podatke: mali kmet, srednji, veliki kmet, delavec, uslužbenec itd. Samo en učenec najrevnejši in najbolj »brihtne glavce* ni hotel dati odgovoru. Učitelj ga je vprašal, zakaj noče povedati, pa mu je odgovoril, da se boji, da bi mu to Škodovalo. >No pa vendar povej, kaj so tvoji starši?€, mu je prigovarjal učitelj »Kapitalisti*, se je odrezal fantiček. >Kako pa to?* »No, oče ima »zlato žilo*, mati pa >pruh< (kamnolom). IZ FIZIKE Na nekem kmetijskem zavodu f> predavatelj vprašal učenca: »Katera tekoča telesa poznate?* Učenec, doma iz Suhe krajine, je hitro odgovorih tKSlti teče*! Da, tako kričijo otroci o Suhi krajini 7.a kolesarjem. >No. pa to ni tekočina! Kake druge tekočien t ,znate?< *StlOD»t4 je odgovoril učenec.' — »Da, žganje se reče po slovensko, tega imajo pri oaa dovolj* ^Katere tekočine pa je na svetu naj- °eč i, je neobhodno potrebna?* Učenec pomišlja in končno pove, (is. ne ve. »To je vendar podal* mu pojasni predavatelj. »7ega pa pri nas nimamo*, se odreže Suhokranjčan. Okrogle in ošpičene V neki pasi je mesar izobesil takole obvestilo na mesnico: »Jutri bom klal prašiče. Postavite se pravočasno o vrstol* m Znani angleški komediograf Bernard Sham je nekoč sedel o kavarni % družbi 2 advokatom in kirurgom, ki sta pripovedovala dovtipe na račun pisateljev. Sharv ju je poslušal in molčal. »Zakaj pa Še ti katere ne poveš?* sta silila vanj prijatelja. — Vem samo eno, je odgovoril Sharo — in jo bom povedal v nekaj besedah Kirurg, ki ga poznam, je pri neki ope raciji izgubil živce in namesto, da bi bolniku izrezal bolni organ mu fe izreza l vest. Sham je umolknil in prijatelja sta ga debelo gledala. »No!* je dejal advokat. »Ali je to vse?* — Ne, je odgovoril Sharv. — Bolnik je kljub temu ozdravel, ker pa ni imel vesti, je šel za advokata. Mah Francek si ogleduje teto Katro, nato oa jo korajžno vpraša: »Tetka, zakaj imaš tako rdeč nos?* »Ljubček, življenje mi je dostikrat zadajalo bridke udarce.* »Pa vedno po nosu?<