SLOVENIJA mapa^hina ('FTRTLETNO IS DIN za POL LETA 30 DIN, ZA VSE LETO 60 DIN — POSAMEZNE ŠTEV. 1'50 DIN — V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN ^RAVNIŠTVO ^LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJAUA ŠT. 16.176 - ROKOPISOV NE VRAČAMO - OOLAS1 PO TARIFU - TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) Vojna in politika Zadnji Churchillov govor V torek je v angleški poslanski zbornici govoril ministrski predsednik Chur-Njegov govor je bil miren pa zelo samozavesten. Zanimivo je predočil razliko med sedanjo vojno in prejšnjimi v°jnami. Prejšnje vojne so (bile vojne ;>ftriad na fronti, sedanja vojna je pa voj-ll!i narodov na vseh njihovih ozemljih. Izjavil je, da je tak način vojskovanja Prav posebno ugoden za anglešlki narod njegovo bogastvo. Izgube, to je število mrtvih in ranjenih v prvem lletu so Približno petkrat manjše kakor v pir-Vem lletu sivetovne vojne, vendar se lahko reče, da je po svojih učinkih ta vojna hujša kot prejšnja. Napovedal jc, da bo Vojna trpeli a še dolgo, da se bodo vojskovali še leta 1941. in 1942. Napovedali je dalje, da Anglija ne more upoštevati Predlogov, da na j iz trazlogov človečnosti ^Opusti uvoz žiiviI v kraje, ki so od Nemcev podjarmljeni. To da bi pomenilo sa-"io podaljševati vojno. Podjarmljeni kraji so inielli zadosti živil, aiko jih primanjkuje, so jili morali odvizeti Nemci. °voza tudi ne morejo dopustiti, iker se različnih živil, tako iz masti, krompirja in mleka, izdelujejo naravnost vojni Pripomočki;. Obljubil je pa, da bo Anglija poskrbela, da bodo takoj po koncu Vojme narodi lalhlko dobili i dovolj 'živil. V tem govoru je moral povedati tudi neprijetno ugotovitev, da so Italijani za-sedili vso angleško Somalijo. Dva važna sporazuma Predsednik Iktinudske vtlade Macjkcnizie King in predsednik Združenih držav sta dogovorila, da 'bosta Kanada in Združene države ustanovili skupen odbor za skupno obrambo obeh držav pred zunanjimi napadi. Toliko je oblijaivljenega. Lahko, da sta se dogovorila iše kaj, česar pa nista objavila, japonsko časopisje ima ta dogovor za prvi korak Združenih 'držav v vojno ob strani Anglije. Gotovo bo vsaj Anglija zaradi tega dogovora razbremenjena glede obrambe Kanade in bo prizadeto ladjevje lahko porabila drugod. Z Anglijo samo so se pa Združene države dogovorile, da jim je Anglija za dobo 99 let prepustila uporabo pomorcih in zrakoplovnih oporišč na otokih, so iza to primerni. Časopisi ugibajo, je to za rušilce, ki naj bi jih Združile države dale Angliji, ali kol povračilo za vojne dollgove, ki' so delali do sedaj mod prebivalstvom Severne Ame-ri'ke nekoliko nerazpoložen j a proti Angliji. Položaj Francozov po premirju Francozi so po sklepu premirja z Nem-?i prišli iz boja brez upa zmage, v po-l°žaj popolnih premagancev. Z velilko zUco imorajo okušati, kaj se pravi gorje "emagaincein. iNajhujši je vseh'j polo-?ftj med premirjem in končnim mirom, ^alkor je ,najhujši čas za obtoženca med ?klepom razprave in razglasitvijo sodbe. Razumljivo pa jc, da Nemci ne hite is klepanjem končnega miru. Najibrže tega bod o sklenili, dokler se ne odloči med 11 j itn i in Angleži. Tak mir bi bil lahko Nevaren prejudic in bi se lahlko spretno Sabljal za propagando. V nobenem primeru bi tak mir ne dal Nemčiji tako ^«ega v roke. kakor jim da je to premirje. Y>vcda je stanje v premirju najbolj po-.^bno zgledom v najstarejši zgodovini, ° zmagovalci s premaganci sploh niso ^klepali miru, ampak so jih čisto pregosto podjarmili. Zato ima vlada v Vichyju silno težko allišče. Čim dalje se vleče to stanje, bolj .dobivajo pogum tisti, ki sploh '®o bili za vdajo, ampak so zastopali blišče, maj bi se Francija v vsakem riSi Poljaki. Značilno je, da poročajo časopisi. da sta v nezasedeni južni Franciji še vedno dive radijski postaji, ki sta v službi angloifilov, če ne naravnost Angležev. De Ganile ima med Francozi s svojim odborom če ne zaveznikov, pa vsaj precej slkritih simpatizerjev. V Franciji se vedno bolj širi pomanjkanje, ki ga veča še zaradi nezadostnega števila lokomotiv in vagonov omejeni in poslabšani promet. Vse to seveda škoduje avtoriteti »mož iiz Viehyja«, kakor je imenoval Churchilli Petainovo vlado. Zato bi bil najvažnejši razlog, ki bi priporočal Nemcem, da vendarle sklenejo mir s Petainovo vlado, da na ta način j>odpro avtoriteto sedanje francoske vlade, ki je gotovo najbolj Nemicem pri- jazna in glede katere imajo Nemci in Italijani dovolj razlogov, da ne pripuste, da bi v nemoči izgubila vajeti iz rolk. Vojna v zraku S kratkimi oddihi se je zadnje dni vršila tljiuta borba v zraku. Churchill je napovedal, 'da pričakuje še poostritve te vojne. V tej vojni so izgube sicer po številu zmerne, alko se pa upošteva visoka cena bojnih letal in visoka vojaška kvaliteta pilotov, so izgube velikanske. Do sedaj se še ne more vedeti, kakšna bo končno odločitev, videti pa je, da angleško znakovno ladjevje, Iki je menda po številu šibkejše, vzdržuje vse napade. Ves svet napeto pričakuje, ali se bo pojavili še kak nov nalčin vojskovanja, ali bodo ti zrakovni boji odločili o tem, če bodo Nemci sploh mogli prepeljati svojo vojsko v Anglijo. Zahod in Vzhod (Konec.) Pri *i>erii borila dalije, kalkor so to sto- iNova vojna je razvnela Evropo. Prav za prav nas ni presenetila. Moralo se je tako zgoditi, ker se Zahod ni naučil iz zgodovine ničesar, spomin na grozote pretekle vojne pa je nenavadno 'hitro obledel. Duh zahodne Evrope, ki je rodil prvo vojno, je rodil tudi to. Mahat-ma Gandhi, ki je od daleč gledal na prizadevanja povojne Evrope, je prav povedal: »V Evropi čaka vsak, preden se silili olbnovii, det ise prej spreobrnejo vsd drugi. Vsak je za razorožitev, toda zahteva, da se prej vsi drugi razorože. Nihče noče pri jeti. prvi za zvonec...« Ta vojna bo rodila zopet mnogo dragocenih in pretresljivih spoznanj. Dvoje pa je mogoče: da bo po tej vojni prišel čas nasilja in nadvlad, kar bo že po nekaj letih prineslo novo vojno, alii pa bo prišla zlata doba miru in ustvarjanja. V pričakovanju te dobe se nam ne zdi nobena žrtev prevelika lin pretežka. Zelo lahkomiselno bi bilo prerokovati, kako se bo ta vojna končala, vendar vise kaže na to, da bo prešla v končno fazo dvoboja med Zahodom in Vzhodom. Kaj nam je tu razumeti pod pojmom Vzhod? Ivo govorimo o Vzhodu, mislimo pri tem v prvi vrsti slovanske narode, mlada, sveža in neizrabljena ljudstva, ki do sedaj še niso odločiilno posegla v evropsko zgodovino. Evropa je Slovane vedno odrivala kot manjvredno ljudstvo, »zgodovinski gnoj«, toda ne toliko iz prepričanja, da je to res, kot iz zavesti, da so prav Slovani tisti, katerih je bodočnost Evrope. Pokrajina, neizmerne ruske stepe, ki so že preprostemu človeku lajšale. pojmovati »neskončnost«, »brezmejnost« d. dr., odločilni zgodovinski vplivi in krščanstvo (Carigrad) so po svoje oblikovali duhovnost slovanskih narodov ter tako ustvarili »vzhodno miselnost«, o kateri tu govorimo, pa pri tem nikakor ne mislimo panslavizma ali slovano-filstva. To dvoje se je izživelo kot sleherni zgodovinski pojav in prešlo v zgodovino. »Vzhodna miselnost« (Dostojevski jo je imenoval »ruska misel«) po svoji globini in obsežnosti dale č presega vsakodnevne pojme, kot so politika, gospodarstvo, socializem in podobno. Tako bi se torej motil, kdor bi mislil, da je 'boljševizem ona oblika, v kateri se bo slovanstvo v Evropi uveljavilo. Ne smemo pozabiti, da je ruski boljševizem v neki meri utelešena Marxova doktrina, ki ima sicer mnogo vzhodnih primesi, je pa vendarle dediščina Zahoda. Res je sicer, da utegne preiti boljševizem v bojiini pohod proti Zahodu, ne pomeni pa končne oblike novega stanja. S tem bi se zgodilo le to, kar je W. Schubert povedal nekako tako: »Iskrica je zletela od Zahoda na Vzhod. Močna sapa Husov jo je razpihala v mogočen ogenj. Sedaj grozijo plameni, da bodo segli nazaj do ognjišča, ki jih je rodilo.« Boljševizem je prehoden pojav, ki ima svoj razlog v zgodovini in je kot tak navezan na neko dobo. Mislecem, ki količkaj globlje gledajo na dogajanja v svetu, ruski boljševizem ne pomeni več »sliulčaja«, nesrečne »zmote«, marveč ga pojmujejo kot eiieg'a od številnih členov v verigi zgodovine, ki je popolnoma (razumljiv in je nastal po logičnem razvoju. Rusom je celo potreben, saj bo dokazal abotnd^t zahodne misli — na isebii. »Boljševiški nauk temelji na absolutizmu, toda absolutizem ne dovaja do nikakega cilja« (Gandhi). Tako pomeni boljševizem tisto orožje, ki ga je Zahod skoval za svoj — samomor. Podobno nam je tudi razumeti rusko brezboštvo, Iki je prav tako plod Zahoda in se mesijanizmu ruske duše prav nič ne prilega. Bilo je pa potrebno v razčiščenje in ozdravljenje. »Padec je potreben iza vstajenje« — to je pristno ruska misel. Tako smo torej mnenja, tla bo slovanstvo ]>osredovalo Evropi vse tisto, česar sama ni mogla ustvariti. Dostojevski je »rusko misel« istil malone s pravoslavjem ruskega muzika. To pravoslavje mu isluži v protiutež »rimstvu«. Vendar moremo reči, da je šel korak predaleč. Katolicizem, ki ga opisuje in obsoja v svojih delih (n. I>r. »Veliki inkvizitor«) je potvorjen in napihnjen v spalko. Kaj takega se more zgoditi le po površnem opazovanju; če bi opazoval podrobneje in brez predsodkov, bi videl, čeprav iiz drobcev, da je katolištvo močno blizu tistemu, kar je sam imel za idealno obliko krščanstva. Reči nam je torej, da »vzhodna misel« ne predstavlja nevarnosti za evropski katolicizem, prej pač poroštvo za njegov neovirani razvoj. Te misli niso nove. Nasprotno, prav za prav so že nekaj vsakdanjega, saj so se v Evropi, še bolj ipa v Rusiji, mnogokrat vrstile. Če bi iskali citatov v delih posameznih velikih mož Vzhoda in Zahoda, bi nas privedlo predaleč, spis bi se raztegnil v neskončnost, povedati pa ne bi mogli bistveno nič novega. Rusi so se vedno zavedali svojega poslanstva v Evropi (»ruski mesijanizem«). Ta misel je otl panslavistov prešla preko slavo-filov na carski imperializem, po katerem jo je podedoval celo — boljševizem. Če je Rusija za Petra Velikega čisto slučajno »zaplula v Evropo kot odtrgan čoln« (Puškin) in imela od tega le škodo, je te pasivne vloge sedaj konec, la njen drugi prihod ni več tako slučajen in nenameravan. Vzhod je začel z ofenzivo. Najlepše in najjasneje je te misli izrazil, kakor smo že omenili, ruski pisatelj Dostojevski. Predvsem je ostro ločil med Zahodom in Vzhodom, ■med Evropo in — Rusijo. V dušah njegovih junakov se bije gigantski boj med obema. Zahod mu je bolnik, misli, ki so od tam prihajale, pa uničujoč strup. Dve ideji sta v prvi vTsti vzbujali njegovo pozornost in njegov odpor; predstavljali sta mu dva glavna vzroka evropskega zla. To sta bili ideja Nietzschejevega »nadčloveka« in ideja nasilne države, ki jo je obetal komunistični manifest Za Dostojevskega je marksizem v Rusiji naglo naraščal. Prvo, idejo nadčloveka, je do konca, 'do njene ničnosti in lažnivosti, razvil v romanu »Zločin in kazen«. iRazkolniikov se navzame idej, ki prihajajo z Zahoda, ki vabi in zapeljuje Ruse kot skušnjavec. Da bi si n t ri pot in postal velik kakor je bil Napoleon, ubije staro skopuljo, ki ni nikomur storila nič dobrega. Čisto po naključju ubije z njo vired. njeno slaboumno sestro, ubogo prekupčevali ko. Saj je tudi Napoleon tisoče življenj žrtvoval kot gnoj svoji slavi. Unior je izvršen, t oda'namesto občutka svobode, sproščenja in moči, ki bi moral biti lasten nadčloveku, ko se je dvignil nad »čredno moralo«, ki se ga polasti nemir, ki sicer ni pravo kesanje. Nič ne pomaga, da se preriva v množici, da beži v samoto ali se skriva v beznice. Vse razumsko dopovedovanje nič ne pomaga. Razkolnikov spozna, da je sam prav taka »uš« kot so drugi, da ni iz takega testa, iz kakršnega se gnetejo Napoleoni. Ob ciniku Svidrigaj lovu pa ta svoj ideal celo zasovraži; kar se podlosti tiče, je Svidrigajlov' resnično nadčlovek. Razkolnikov bi se rad po prostitutki Sonji vrnil nazaj v »čredo«, (kateri ga je zločin vendarle odtujil, toda to se mu ne posreči. Nekaj časa se sam uničuje, končno se prostovoljno javi oblastem. Celo v Sibiriji, kamor so ga obsodili, ne najde miru. Končno seže po sv. pismu — »toda to je že druga povest«. Ide ja nadčloveka je razgaljena kot prazna in varljiva. Če Nietzsche ostaja nekako sredi poti in s svojim nadčlovekom ne ve kaj početi, gre Dostojevski z njim do konca, do tragedije. Odpad od Boga je pokazal v vsej grozoti. V »Besih« pa ostro kritizira Dostojevski Marxa, ruski nihilizem in odkriva socialno tragedijo odpada od Boga. Marx hoče z državo nadomestiti Boga in izoblikovati novega človeka. Sedanji človek bi v tej državi izgubil svobodo, s svobodo pa lastno vrednost. — Nietzsche hoče zemeljske bogove, medtem ko hoče socializem raj na zemlji. Oboje je naperjeno proti krščanstvu. Izhodišča so sicer različna, končno stanje pa isto. Marx hoče izenačenje, Nietzsche pa nadvlado, toda ni enakosti brez nadvlade, kakor ni despotov brez podložnikov. Nadčlovek in socializem imata isto dno, le z drugih stališč gledano. Oba pripravljata diktaturo in uničenje svobode. V obojem prevladuje duh zemeljskega, zato stojita i Marx i Nietzsche z Vzhodom v notranjem razkolu. V »Zločinu in kazni« imamo opravka s posameznikom, v »Besih« z zapeljano množico. Oba pa kažeta na isto rešitev: zmaga krščanstva nad prometejsko Evropo. V »Besih« dbsoja silo. nasilje države nad »človekom-mira vi jo«. »Nesmisel je ustvariti nov čas in novo človeštvo z obglavljenjem 100 milijonov ljudi!« Nasilni revoluciji se proti vi zaradi ljubezni do Boga in do ljudi. Osebna in duhovna svoboda mu je nad vse. Pač pa zahteva revolucijo duha. ki bi bila bolj učinkovita. »Zopetni prihod Kristusov se bo dogodil v Rusiji«, se pravi: Rusija bo zopet uveljavila živo in dejavno krščanstvo prvih dob, ki bo zajelo svet in si ga podvrglo. Rusija še ni našla svoje oblike socializma. »Socializem ruskega muzika se ne izraža niti v komunističnih naukih niti v mehanističnih obrazcih, pač pa v njegovem prizadeva- nju po enotnosti v Kristusovem imenu.« Talko tbi ipo videzu .sodili, da so »Besi« reakcionaren roman, vendar to ni tako. V resnici so skrajno revolucionarno delo, isaj zahtevajo duhovno revolucijo. Za nas čas je zelo pomenljivo, kako Dostojevski pojmuje poslanstvo ruskega naroda. Če menijo Angleži, da, sp izvoljeno ljudstvo, ki je postavljeno, da svetu vlada iin ga drži v ravnotežju, če hrepeni Francoz po duhovnem vodstvu in če niha Nemec med obojim, pa si prizadeva Rus za odrešenje človeštva. (Rekli smo že, da je Ibila ta misel živo pred očmi vsem 'dobam in vsem ruskim sistemom.) »Ruska misel« pomeni Dosto-jevskemu novo kulturno smer, hkrati pa sintezo vseh pozitivnih elementov vseh evropskih kultur. »Rusko ljudstvo je morda najbolj zmožno ohraniti ideal o vesoljni skupnosti človeštva, o bratovski ljubezni in mirnem presojanju, ki odstranjuje vsa (nesoglasja ...« »... Kajti naša usoda je univerzalnost, ki si je nismo pridobili) z mečem, marveč z močjo bratovstva in z našim bratovskim prizadevanjem, da 'bi zedinili človeštvo. Morelbiiti foomo razumeli vsi brez razlike, da pomeni Ibiti Rus toliko, kakor težiti po končni spravi vseh evropskih nesoglasij, pokazati evropskemu hrepene- Čudni n. V okviru tega tednika nimamo niti časa niti prostora, da bi se raizravnavali z vsemi dolgimi izvajanji »Sodobnosti«, četudi bi bilo v marsikaterem pogledu poučno delo, preskusiti njihne pojme in osnove. Ustavili se bomo pri pojmu zgodovinsko dialektike, prvič Iker ga sploh tako rada ralbi, drugič pa, ker ravno z njim na kratko, pa seveda hudo od zgoraj navzdol, opravlja z našo ločitvijo načela o samoodločbi narodov in '»ver-sajslva«. Beseda izhaja iz nemške klasične filozofije iin oznaimenjuje način opazovanja in spoznavanja. Vsak pojem, vsako dogajanje (teza) se sprevrača v svoje nasprotje (antiteza) in izravnava potem nasprotje v višji enoti (sinteza), ki pa postane spet nova teza, a seveda na razvojno višji stopnji. Če pa naj je zgodovinska dialektika način iza spoznavanje zakonov glede razvoja zunanjega sveta in človeškega mišljenja, potem' morajo biti ti zakoni razvidni talko v dogajanju kakor v dejavnosti in v skladnosti z njima. Oglejmo si torej prav po metodi zgodovinske dialektike tisto pod površjem skrito zgodovinsko-dialektično zvezo med wilsonizmom in vensajstvom, ki jo je poiskala »Sodobnost« in ki se ji je razodela v očitni resnici, da je wilsoniizem podstava vensajstvu. Tu pa začne stvar že talk oj šepati. Wiilson je 'zahteval samoodločbo narodov. Te pa še ni bilo. Ni se torej moglo razvijati, kar še ni bilo, v neko antitezo, nasamoodloSbo, ki pa je 'že bila. A po-sclbuo se ni moglo razvijati nazaj in navzdol. Razvoj, zgolj pojmovno seveda, bi bil mogoč samo v obratni smeri, če Ibi bil 'Zgodovinsko sploh dan. Zgodovinsko-dialektiono bi se tudi dalo po nekakšnem govoriti o razvoju od neenakopravnosti narodov (teza) do enakopravnosti (antiteza), pri čemer Ibi pa morali seveda vzeti stvari v njih stanju iin razvoju. Za ta namen sta pa pojma versujstvo in wilsonizem že zaradi zgodovinske ne-zaporednosti le slabo in le previdno po-rabljiva. Zgodovinsko in torej tudi zgodovinsko-dialektično ne more Ibiti teza nekaj, Ikar še ni, a še manj more nastati iz tega, kar še ni, antiteza, ki pa že je. Nekoliko natančnejša »razčlemba« pojmov in zgodovinskega dogajanja Ibi ibila torej za »Sodobnost« izelo koristna. Tako ne ibi bila mogla nastati miselna zmeda, ko predpostavlja nekaj, zaradi česar je Amerika tudi šla v iboj, kot osnovo in vzrok nečemu, za kar se gotovo ni zavzemala, kar je bilo že prej in ka'r je tudi ostalo. Taka metoda gotovo ni; zgodovinska dialektika, kaJkor sta jo oblikovala He-gql in Feuerbach iin kakor sta jo materialistično izobrazovalla Engels in Mara, pri čemer naj samo še pripomnimo, da ne mislimo niti vrednotiti niti noetično analizirati dialektične metode same. Bolj mimogrede, talkorekoč v oklepajih, in zaradi mikavnosti naj pri tem opozorimo še na nekaj. Vsi oznanjevalci zgodovinsko-dialektične metode gredo nju cilj v naši ruski vsečloveški, vse povezujoči duši, v ljubezni zaobjeti v svojo dušo vse naše brate in morda izgovoriti končno besedo v veliki vsesplošni harmoniji, v dokončni bratovski skupnosti vseh narodov, skupnosti, ki bo v skladu s postavo Kristusovega evangelija...« (Govor na Puškinovem grobu.) Odveč bi bilo govoriti spričo teh besed o »vzhodni mislii«. Ex oriente lux — ex oriente vita. Priznati pa je tireba, da vse te lepe besede spričo današnjega političnega položaja in razvrstitve sil v Evropi vplivajo na človeka vse prej kot prepričevalno. Vedeti pa moramo, da tu ne gre za nekaj 'dni, tednov ali mesecev, mairveč veljajo Ibesede velikega ruskega misle-za, za dobo, ki se bo izoblikovala šele po velikih trenjih. S tega stališča bomo dogodke, ki se odigravajo pred našimi očmi morda jeli dirugače vrednotiti. Gotovo pa je, da jih bo treiba meriti z višjimi merili kot so osebna. V tako veliki dobi kakor je naša, posameznik ne za-okrene ničesar in so potrebne žrtve slehernega človeka. »Ne p laika j, življenje je raj, vsi živimo v raju, le vedeti nočemo, da je tako; če bi pa hoteli vedeti, bi že jutri nastal na vsem sveitu raj.« (Dostojevski.) J. M. načini vsaj dejansko mimo njenega logičnega postulata, da pomeni dialektika v svojem bistvu nenehen razvoj, ki se ne ustavlja niti ob doseženi antitezi niti sintezi, da torej začenja razvoj negirati tezo tisti hiip, ko je v danem okolju nastala in uspela*, da mora potemtakem iti takoj dalje v svojo lastno zanikovanje k novi sintezi — tezi, ali da govorim v političnem jeziku: da postane s tistim hipom »reakcionarna«, ko se je uveljavila. 111. Vsako stvar preskusi1 nakovalo življenja: ljudi praiv tako kakor njihove nauke. Dovolj je bilo in je še lepili naukov in spoznanj, ki jim nič ne manjka do popolnosti raizen ljudi, ki bi jih prestavili v življenje. Če ibi te človeške nezadostnosti ne bilo, kje bi že lahko bili! In še prav posebno s stališča zgodoviin-sko-idialeiktionega razvoja. Kako pa je z mrtiki v dejanju, to izvemo, če pogledamo okoli selbe. Zato bomo gledali zmeraj, kadar nas Ikdo uči kakega novega spoznanja, kako se kaže v življenju tista reč. Kako se obnaša, kakšni ®o njeni sklepi, kakšni uspehi, za koliko nam je poglobila sprevidnost in s čim je obogatila naše spoznanje in našo vero. Malokateri pojem je že na sebi jasen in določen. Že celo pa velja to za pojme znanstvene spoznave. Prav beseda dialektika nam je lep zgled za to. kdor to~ rej dela s pojmi, jih mora pač najprej nedvoumno opredeliti. A med pojme, ki imajo skoraj pri slehernem bolj ali manj različno vsebino, šteje gotovo imperializem. Primer imperializma pa smo si izbrali. ker je mogoče najbolj značilen za čudno metodo, s katero razčlenjuje in rešuje »Sodobnost« politična vprašanja. Skoraj na vsaki strani »Sodobnih raz-iniSl janj« beremo o imperializmu. A nikjer no naletimo na obrazložitev pojma oziroma pojava. Očitno pa predpostavlja pisec, da simo si glede njega in njegove vsebine vsi edini v tem, da gre za nekaj slalbega, nasilnega, vse obsodbe vrednega. Dejstvo pa je, da se vsaka močna ideja, dobra prav tako kakor slaba, hoče uveljaviti, spodriniti druge, nasprotne in si osvojiti ljudi, narode in države. Vsaka močna, živa misel je torej imperialistična. Samo načini so pri eni ali 'drugi različni. In kakor so močne misli lahko dobre in slaibe, tako so tudi imperializmi lahko dobri in slabi. Razen tega pa so tudi imperializmi iste zvrsti lahko ponekod dobri, drugod slabi. To velja prav posebno za razne državne imiperi-aliizme. Najbolje bo, če preidemo takoj k stvarnim primerom. »Sodobnost« govori o začetku imperialističnega razdobja, ki da so ga oznanile .tri vojne imperialističnega iznačaja: ameriško-špam^ka, angle-šiko-bursika in rusko-japonska. Gotovo je po nekakšnem mogoče rabiti za vsako izmed teh vojn prilastek imperialističen. A čisto gotovo je, da so te vojne po svojem vzroku, namenu in nasledku popolnoma različne, Amerika na primer je pred vsem hotela izriniti Španijo iz svoje celine v dulhu Monroejevega nauka, in gotovo je, da je ta nauk najbolj vnel širše ljudske plasti za vojno. Bili so seveda še drugi vzroki, nopretrgani nemiri v neposredni bližini, gospodarslke motnje in ovire in podobno'. Toda poudariti je treba, da je Amerika osvojenim deželam, Kubi in Filipinom, talko j po zmagi obljubila svobodo, da jim jo je tuidi dala, pri čemer označuje njen imperializem, dejstvo, da Filipinci prav sedaj premišljujejo, če ne ibi prosili za ameriški imperializem, da jih ščiti pred japonskim. Očitno je torej prvi dolber, vsaj v primeru z drugim. V neki meri velja to tudi za angleški imperializem, posebno kar se tiče dominionov, ki so danes tako le še zvezne države Velike Britanije. In prav gotovo je, da imajo tudi angleške kolonije in njihni narodi danes mnogokrat več svobode in več socialne pravičnosti kakor marsikateri »svdboden« narod v Ev ropi. Tako šablonsko gledanje na imperializem, zavito v na j preprostejše obrazce, res razlago zelo poenostavlja in detla umovanje čudovito preprosto. Stvarna; v jedro predirajoča pa takšna razlaga ne more biti, ostaja ptič samo na površini. Kajti govoriti na eno sapo in v isti zvezi o imperializmu, ki vanj narodi rinejo (Baski, Filipini), in o imperializmu, ki se ga otepajo z vsemi štirimi (tu pa rajši primerov ne navedemo, toda vsak bralec si jih zlahka vstavi), je najmanj zelo nestvarno. Prav zgorajlšnji primeri (Filipini, velilkolbritanski domi-nioni), pa nam tudi pričajo, da je mogoča premaga (slabega) imperializma prav talko po razvojni mirni poti kakor z nasilnim prevratom. V resnem, znanstvenem raziskovanju pač ne bo nihče prebil, če bo delal s primitivno psihologijo romantičnih pripovednikov ali kakor s strankarskim pi‘ogramom, črno v črnem, belo v belem, pridni Janezek in hudobni Mihec, naša vnla in nasprotna ničvredna stranka. Takemu bo zmeraj vsako niamsirano vrednotenje, če ne sploh tuje, pa vsaj nerodna stvar, ki jo opravi mimogrede, z mogočno kretnjo, ker ne najde razmerja do njega. Neki ameriški kriminalist je dejal, da ljudje niso po navadi niti tako hudobni niti tako dobri, kakor se misli. To pa velja za vse ljudske naprave in zadeve. Gotovo, neka kategorizacija je zmeraj potrebna, če naj ima miselno delo oporo in izhodišče, iz katerih opazuje in razlaga dogajanje. Toda gotovo 'bo tista opora malo vredna, ki ne bo znala ločiti (razmerama) slabega od (razmeroma) dobrega. In sklepi iz take opore ne imorejo ibiti nikoli zanesljivi in trdni. Najlažje pa l>o naše delo, če bomo zmeraj imeli pred očmi, da je navsezadnje šablonstvo smrt ustvarjajoči misli, in če ne pozabimo, da je vsaka kategorizacija sredstvo in ne namen, pripomoček in ne dognanje samo. Pojmom je zategadelj treba najprej jasno in nedvoumno določiti vseibino, če ne je vsako umovanje iin dokazovanje jalova zadava. Sicer je tako umovanje brez opredeljenih pojmov ires zelo lagodna zaideva. Ko pride do razravnavanja, lahko vsak izmera j reče, da si ni stvari tako mislil, da ima zanj drugo vsebino, da ga niso razumeli. Z dostavkom nekaj mogočnih ibesed, pri čemer so 'besede kakor o omejenosti drugače mislečega nasprotnika posebno pripravne, pa hoče dati obenem svojemu bralcu na cenen način podobo lastne neomejenosti. Pr' tem pa seveda računa z bralcem, določene miselne. ravni, na kateri edini talki »razlogi« odmelvajo. Sicer se »Sodobnosti« h koncu zazdi, da ini »čistega« imperializma. Le tla ni izvajala prav nobenih nasledkov iiz tega spoznanja. Vse urjeno umovanje in dokazovanje sloni namreč na predpostavi', kakor da bi »čiisti« (tudi tega pojma sicer ne opredeljuje!) imperializem bil Logično nujno bi bila pa morala posta- vi ti to ugotovitev na čelo svojih izvajanj, »razčleniti« imperializem v njegove sestavine, v njegove miselne, psibologic-ne, gospodarske in socialne osnove iJ1 oblike in talko podati njegovo različno podobo v enem ali drugem primeru. Pri tem bi seveda nikakor ne bilo zanemarjati skupnih osnov, ki Ibi. bile tem bolj zanimive, ker ibi razložila bistvo vsakega imperializma. »Sodobnost« pa dola ravno narobe: vise sklepe dela, kakor da bi »čisti« imperializem bil, pa ne čuti sama, da viise vsa izvajanja v zraku, kotna koncu priznava, da ga prav za prav ni-A še prav posebno moramo reči, da na® ne zadošča njena razlaga o osvajalnem bistvu svetovne vojne. .Šli 'bi izven okvira tega odgovora, če bi raziskovali vse številne okoliščine, ki so v svetovni vojni tudi narode, tudi ljudstva gnale v boj, okoliščine, ki jim je manjkala sjc' herna imperialistična podistava in zamisel im brez katerih bi vsaj nekatere vojskujočih se držav svojih inairodov ne bilo spravile v vojno. Iz česar pa ispet sledi, da so morale biti ravno te okoliščine vsaj za spoznam je močnejše od nagibov teh narodov in mjilmih držav. (Konec prihodnjič.) ZAPISKI To in ono iz listov i. „Slovenija“ si prizadeva v današnjih zmedenih časih kazati pot slovenskemu narodu. Prosimo zavedne slovenske ljudi, da jo v tem prizadevanju podpro! 2. V 7. štev. »Orača«, iliistai, ki se bori iza »bodočnost slovenskega kmeta«, je F. B. v članku »Na novo pot« pravi lino poudaril enostransko vzgojno in izobraževalno delo raznih podeželskih izobražencev: učijo namreč mladino samo igranja na odiru, petja in telovadbe, a ničesar praktičnega, kar bi jim bilo za življenje nujno potrebno, če na j dobimo dobre kmečke gospodarje ter vzorne gospodinje in matere. Vprašanje pa je, kako naj oni izobraženci (v prvi vrsti so tu mišljeni učitelji in duhovniki) uče kmečko mladino »narodnega gospodarstva, o pomenu in vlogi stanov v našem narodnem občestvu, o zadružništvu, o najvažnejših socialnih vprašanjih kmečkega stanu, o najnujnejših osnovah kmetijskega strokovnega znanja itd., če pa LS'aim■ večini vsega tega (niti pojma nimajo. Učiteljica iz uiesta, ki ni prilšlai izpod okrilja staršev, doiMer ni nastopila službe na vasi, ve sicer nekaj stvari iz (kmečkega življenja, a vse to le iz knjig, ki so isaim° medel odsev resnice. Nekoliko na boljšem so kmečki sinovi učitelji in duhovniki, ker vedo o stanu, iz katerega s° izsili, vsaj to, kar so kot otroci odnesli od doma. Visi skupaj pa imajo premah* pogleda v socialna in 'gospodarska vprašanja vasi. Prilika je, da zopet enkrat opozorimo na lanskoletno poročilo Kane' tijske zbornice, kjer Fir. Erjavec daj® na podlagi študija tega problema v z®' mejstvu in na domačih tleli nekaj kofl' kretnih navodil za izboljšanje izobrazb® kmečke mladine in za preskrbo potreb' nega v ta naimen usposobljenega ud' tel jistva. 3. Iz »Glasnika zdravniške zbornice 7Al dravsko banovino« štev. 1—2 1.1. posu®' mamo, da vladajo med »kollegi« vse prej kot. akademski odnosi, saj so celi ° , stavki kar zreli za komedijo (pa pra^" jo, da pri nos ni aktualnega humorja-So še na svetu drugi svobodni pokncl ('kjer gre namreč za veliko konkurenci kot na primer odvetniki in stavbenik1 itd., a takšnega' neakademskega tekmiO' vuuju in blatenju ni med njimi. AH P!} morda ne pride objavljeno v javno« Mnenja smo, da je to vsekakor na 111 ^ stu, saj takšna strokovna glasila IPrl^ dejo še komu drugemu v rolke raizen ^ nom, ki se potem zgleduje nad »m 1 nositmi« človekoljubov... Hrvaška bo tudi glede zunanje trgovine samostojna »Trgovski list« poroča, da se bo pri hrvaški ihanski uipravi ustanovili poseben urad za zunanjo trgovino. V njegovo (pristojnost bo posebno spadala pravica določevati, kdo more in sme vršiti izvozne pasle. Po zaslugi naših premišljujočih vodičev bomo torej iimeli to posebnost, da bodo na Hrvaškem, ki je mnogo bližja Belgroldu kakor Slovenija, tudi po svojem gospodarskem ustroju, odločali Hrvatje sami, kaj je za njiihmo izvozno gospodarstvo dobro im Ikaj slabo, glede Slovenije bo pa slej ko prej še zmeraj odločal Bolgraid, čeprav ravno tu vse (kriči Po samoupravi, ne samo zaradi večjo Zemljepisne razdalje, ampak tudi in Pred vsem zaradi popolnoma drugačnega gospodarskega im socialnega ustroja Slovenije. Širite naš list! Celostnost je zoper načelo zveznosti »Obzor« pilše o predlogu J mgorasa, Iki *aihiteva eno samo delavsko organizacijo zu vso državo na federativni podlagi. Pri pripominja, da se bo kmalu videlo, Ce bodo hrvaški delavci, organizirani Pripadniki Hrvaške kmečke stranke, ^Prejeli ta predlog Jugorasa, ki je v bistvu srbska delavska organizacija. ■Na Pbben način pa da ne srne priti in ne bo prišlo do tega, da bi se moglo izigravati načelo sporazuma, im vsalk sum, da bi se ifo .moglo zgoditi, se odpravi najlaže, če se odločno in razumno nadaljuje s preurejevanjem države na osnovi treh Parodnih individualnosti in na načelu zVezno države. 'Nam se zdi. kakor koli se utegnejo pazyijati stvari, da se hrvaški delavci ne bodo nikoli pridružili Jugorasu ali' napravili z njim kakšno skupno delavsko ^rguniza-cijo. Ne morebiti zaradi tega, ker bi zveza med hrvaškimi, srbskimi in slovenskimi delavci me bila mogoča in buli potrebna, zmeraj je in bo v eni, buli zvezni državi dovolj stvari, ki zahtevajo sporazumen im skupen nastop. Toda tak sporazumem skupni nastop Predstavlja demokratično organizacijo tako delov kakor celote, sicer o pravem sporazumnem delo pač ne more biti go-kujenja. Nedemokratična' organizacija w -------------------------------- se bo preklicano malo brigala iza želje in voljo isvojih delov od tistega dne, ko ji bo dana oblast; če me naravnost in neposredno bo pa po ovinkih in prikrito uvajala centralistično celostnost in malik voljo člemstva. Poštna poslopja bodo zidali — pa ne pri nas Poštno ministrstvo je sklenilo, zidati 50 novih, modernih poštnih poslopij. Ta nova poštna 'poslopja bodo vsa na jugu, najlepša bodo menda v Bitodju in Skopijo. Tudi Zagreb dobi moderno poštno poslopje, ki bo istallo 25 milijonov dinarjev. Naravni nasledek 'hrvaške samostojnosti, pri čemer bi omenili samo še to, da je že sedanje zagrebško poštno poslopje vseskozi moderna palača, nekajkrat večja od ljubljanske poštne hiše. kar lahko potrdi vsak, ki. je šel kedaj po Jurišičev! ulici mimo nje. Da bi ise v Sloveniji kaj zidalo, o tem. se v tem načrtu še govori ne, četudi je znano, kakšna stiska je pri nas v tem pogledu, vsekako innogo večja kakor marsikje 'drugje. Kakor znano, donašajo slovenske pošte tretjino dohodkov vseh pošt v naši državi. m JCaj pileff) listi jami do zaželenega poklica. Ko sem 1. 1933 končala meščansko šollo, so se mi vrata na učiteljišču pred nosom zaprla, ker niso več sprejemali, čeprav sem innala v maturitetnem izpričeval u odlično oceno. Nastopila iso leta -hude gospodarske stiske, starši .nikoli niso izmogli šolanja, in marala sem ostati domu. Pet let! Nazadnje je neki prosvetni delavec spoznal moj talent, se zavzel za meno in ros seon prišla v novembru 1938 za vežbanko k tukajšnji pošti. Pred kratkim je bila 'poklicana neka sosedna vežbanka k državni pošti. Čudno se mi je zdelo, pa sem vprašala, kako je to šlo, ali je vložila prošnjo, ali kako je napravila. Odgovorila mi je, da ni prav ničesar storila, ampak da jo je čisto nepričakovano direkcija kar telefonično obvestila, naj gre na bližnjo državno pošto kot plačana moč. Bog ve, da ji nisem nevoščljiva:, toda hudo mi je pri duši in nikakor ne imorein razumeti takega ravnanja. Pomislite samo razliko med nama: ona je v 18. letu, jaz v 25. letu starosti; ona je ve/bala 12 mesecev, jaz 20 mesecev; ona najbrže še ne obvlada brzo-java, jaz delam samostojno vise panoge službe; ona jo hodila od doma v vežbo na pošto, jaz moram biti v drugem (kraju, tako da morajo moji ubogi starši plačevati še hrano in stanovanje za mene. Čutim se zapostavljeno, a zapostavljanje boli. Vsak dan se vprašujem: zakaj tako? Mar nimajo nobene evidence, kje je kdo, kdo jo priipravnejši, zaslužnejši in potrebnejši? Tolažijo ,me: »Kaj hočeš, ona ima pač srečo, ti je pa nimaš!« Toda slaba je ta tolažba, zakaj jaz ,se nisem zanašala na srečo, ampak na — pravico. R. S. Bačanov prekop O tem piše dr. M. Malnerič v »Našem glasu«; Grof Teodor Batthyanyi (Bačan) je kupil leta 1766. od grofov Perl asov graščino v Oz- lju, kjer je postavil itvornico za (platno in oranžerijo, v Slapnu, Stativah, v Brodu pri Delnicah, kjer je napravil železarno in (v Cmem Lugu) livarno- in je delal tudi na to, da se Kolpa zveže z Jadranskim morjem ter dal v ta namen, -menda pri Brodu, izkopati že 4 -milje -dolg prekop proti Reki. Da bi napravili Kolpo plovno od Karlovca do Broda, iso delali že leta 1771. in 1772., kot 'tudi še pozneje; leta 1796. so- izaradi vojske prenehali, a leta 1801. delo spet nadaljevali; posebno so si prizadevali kanalizirati Kolpo od Ladešič-Drage pod Adlešiči, vzhodno od- Vinice, pa do Broda, o čemer je Charpanitier napisal -posebno razpravo (gl. v mojem »To-bo-ičku«); po nekaj letih pa so zaradi načrta nove Lujiizen-ske ceste in zaradi velikih stroškov -delo popolnoma opustili. Sam načrt, zvezati Jadransko morje preko Kolpe s Savo, Dravo in Donavo, obstoji še danes: prekop bi bil -dolg 160 kun, imeti hi 11 zapornic, 24 Ikm dolg predor in veliko dvigalo pri Bakru. Odprl bi centralni Evropi 'ter seveda tudi Bali Krajini pristop v svetovna morja. Srbsko primorje »Zagrebački lilsrt« piše: Ko so v Belgra-du videli, da je vsiljenemu j ugaslovenstvu odzvonilo, -so sneli krinko, in iz velikih integralnih jugoslovenov so se pokazali čez noč Srbi ali če hočete Veliko-srbi. Iiznenadenje nudi svojim bralcem bel-graj-sko »Vreme«, ki piše o »sinjem Jadranu« i,n imenuje Roko Kotorsko Srbsko primorje. Torej tisti, ki so do nedavnega tajili, da bi obstajalo Hrvaško primorje, danes naenkrat odkrivajo »Srbsko primorje« in -razlagajo svojim bralcem lepote Boke Kotorske, Her-cegnovega, Igal itd., kateri (kraji se {x> odkritju »Vremena« nahajajo v »Srbskem primorju«. Izvir celostne in demokratične miselnosti Dr. Adolf Ga-sser piše \ švicarskem dnevniku »National-Zeituing« o razvoju celostne -državne -misli. Sestavek sklepa s tem ide (besedami: V poglavitnem živi v današnjem -nasprotju mod demokratičnimi in celostnimi -državami zgodovinsko nasprotje med deželami stare kmečke svobode in deželami stare kmečke nesvobode. Iz tega zgodovinskega -nasprotja jo nastalo itu zaupanje v svobodno občest-veino voljo, tam zaupanje v oblastveno ukazovalno moč kot odločujočo duhovno-poli-ti-ono silo. Če -glodamo tako, se kažedanašnji celostni državi red v bistvu kot zgolj or.ga-nična sprememba •srednjeveškega fevdalnega reda — tistega fevdalnega reda, (ki so -ga v Švici junaški osvobodilni boji naših prednikov korenito iztrebili in nadomestili z državno -stavbo svobodnega zadružnega sodelovanja in oziranja. Podoba naših razmer P-ocl naslovom »Zapostavljanje bodi« beremo v »Slovenskem poštarju« tale dopis: Sem hči revnih kmečkih staršev. Na prigovarjanje učitelja -so me dali v bližnjo meščansko šolo, ker so upali-, da se kako dokopljem do učiteljišča in tam z instrukci- Soeialna politika Joško Rozman: Nekatere zanimivosti iz letnega poročila OUZD za leto 1939 OUZD izdaja vsako leto -olb obračunskem zaključku 'tudi zanimiv (pregled gibanja člerastv-a, zavarovalnih -plač itd. Podatki, zbrani -v tem poročilu, 'kažejo v marsičem zelo značilno -gospodarski položaj slovenskega delavca. Od leta 1923, ko ura-d izdaja statistiko o gibanju člen-stva, je bilo doseženo največje -število zavarovanih členov leta 1930 in to 97.688 zavarovancev. To število je v letih krize od 1951 -do 1933 -stalno padalo in v letu 1933 padlo na 75.564 zavarovancev. Od leta 1934 -dalje počasi zopet raste in je lani -doseglo 99.955 zavarovancev, torej samo za 2.307 več kot leta 1930. V -desetih letih -zavarovanja je tedaj število zaposlenega delavstva, zavarovanega pri OU-ZD naraslo -samo za 2.007 ljudi. Filip Uratnilk v -svojih poročilih, ki jih je izdala Delavisika -zbornica v Ljubljani, ceni, da -dosega 15. leto staro- sti, t-o je, da -stopa na delovni trg v Slo-venizji letno 21.000 ljudi. Od 'tega jih 12.000 ni potrebnih, oziroma so odveč za -kmečka -gospodarstva. V kvalificirane poklice ocenjuje, da jih gre: moških 3.800, žensk 1.400, -skupaj 5.200 letno. Zanimivo bi billo ugotoviti, kam gre ta prirastek delovne moči. Saj vendar vemo, da gre velik -del tudi v tovarne in obrt, katerih delavci so zavezani zavarovanju pri OUZD. Nasproti najnižji cenitvi na-rasta ljudi, ki gredo v kvalificirane poklice, bi tedaj dobili za 10 let okrog 50.000 -novih delovnih moči. In vendar more delavsko 'zavarovanje zabeležiti za razdalje vseh 10 let prirast -samo 2.307 ljudi. Druga zanimivost v tein poročilu je razvoj -povprečnih dnevno zavarovanih mezd. Tudi it-e se enako -z narastom članstva -dvigajo, ako -padajo, pa znižujejo. Ošlak Ferdinand: Spomini na osvobodilne boje za Štajersko in Koroško v letih 1918 -1920 (Nadaljevanje.) Henrik Štradner, f^ToIjulben im hraber slovenski elektrodnih, ki je bil za časa -naših radgon-®i-h dogodkov uslužben pri elektroteh-,lskeim podjetju Šiilder v Radgoni', nam t.bil ves čas našega bivanja v Radgoni l^tem svetovalec i-n informator o vsem, nam ni bilo jasno. Izbruh -bojev je j Jugovo slovensko zavedno žilo 'vnel. t<>voljno sc je priključil našim od-j Jkoip, med katerimi se je hrabro ude-naših protinapadov po mestnih uli-Nesreča je nanesla, da je bil pri celo močno ranjen v nogo. Štradner Je -po svojem ozdravljenju preselil v j^ttri!bor — menda -zaradi službe, ki je v «dgoni ni mogel več dobiti, kjer sem J* Pozneje še enkrat, bilo je leta 1919. L^d, -ne da bi bil po tistem času še hi i ° tmn simpatičnem, idealnem hrabrem Slovencu. ^br