m.
a
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA UUBLJANA-OKOUCA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA
ŠTEVILKA 11. — LETO L
LJUBLJANA, 9. NOVEMBRA 19j4
VABILO
na 40. skupno sejo MLO Ljubljana
Na podlagi 89. člena Zakona 0 ljudskih odborih mest in mestnih občin sklicujem 48. skupno sejo Mestnega zbora in zbora prodajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki bo v petek, 12. novembra 1954 ob 16.30 v sejni °yorani Magistrata, Ljubljana.
Predlagan je naslednji dnev-ni red:
E Razprava o formiranju komun,
-■ Razprava in sklepanje o ooloku o obveznem fluorogra-manju prebivalcev na območ-)u glavnega mesta Ljubljane,
3- Personalne zadeve.
Vsak ljudski odbornik ima Pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni MLO tcle-°n 21 -343, Kresija, soba 8.
Hm rt fašizmu —• svobodo
narodu!
Predsednik MLO:
Plr. Marijan Dermastia, 1. r.
SKLEP
0 sklicanju zborov volivcev
temelju 184. člena tako-
*	0 ‘Nikih odborih mest in
47CStc ^	in po sklepu
in l Pnc s«jc mestnega zbora
j.	*"®r* proizvajalcev Mest-
5* ljudskega odbora glavne-mesta Ljubljane z dne
•	novembra 1954 sklicujem
*bore volivcev
Morajo na območju glav-Čaf1 m.csu Ljubljane izvesti v 19S4 •	SO. novembra
nem’ '<n s‘Ccr$ v ožjem mestnik °omočju v okviru volil-0 n cnot» določenih za volitve M>orn.kov v mestni zbor vid V	Pal je in Sent-
n, .P* T okviru posameznih •$dll »li skupin naselij.
red^*1^10 *C nM,cdni* dnev-
PrJLi^1Zprev* 'n pripombe k it m u formiranja komun "1'hovih statutov.
Družbeno upravljanje ^braievaJnih in ,tro-
5 Slučajnosti.
Predsednik MLO:
Dr. Marijan Dermastia, L r.
K PREDLOGU INICIATIVNEGA ODBORA LJUDSKIH ODBOROV LJUBLJANE-OKOLICE IN LJUBLJANE-MESTA 0 FORMIRANJU KOMUN
Glavna načela, ki so' k neposrednemu odločanju, vodila iniciativni odbor pri ki bodo imele svojo lastno vprašanju formiranja ko- materialno bazo (saj bodo mun, so vsekakor vprašanja sami sprejemali svoj druž-poglabljanja demokratično- beni plan in proračun) in sti v upravljanju, to je najti ■ bodo bližje državljanom v tako rešitev, ki bo dala poln neposrednem stiku z vsemi razmah in možnosti čim [ organi družbenega samo-širšega sodelovanja in so- j upravljanja in z državljani odločanja državljanov pri samimi.
odločanju in samoupravljanju, in drugič vprašanje,
To je istočasno tudi bistvena razlika od ustanavljanja
kako ustvariti oziroma za- J administrativnih občin. Ko varovati komuni materialno; se je svoj čas vršila raz-osnovo za stvarni razvoj te prava 0 ustanavljanju občin
demokratičnosti. Nagel razvoj proizvajalnih sil naše socialistične domovine in rast socialistične zavesti državljanov je že do zdaj pritegnil mnogo delovnih ljudi v organe družbenega samoupravljanja. Odločilen korak v tej smeri je- bil storjen, ko so neposredno proizvajalci dobili upravo gospodarskih podjetij v svoje roke. Z delavskimi sveti in upravnimi odbori podjetij se hitro usposabljajo delovni kolektivi v samoupravljanju, postopoma pa se razvijajo različne oblike družbenega samoupravljanja na vseh področjih dela, kakor zdravstveni sveti, hišni sveti, šolski odbori itd. itd.
Današnja organizacija in oblika oblastvenega odločanja pri Okrajnih ljudskih odborih, ki je bila nujna in koristna v zadnjih letih, se je s tem razvojem pokazala sedaj kot že okorela, preveč centralistična in preveč oddaljena od terena, kjer se ustvarja narodni dohodek, kjer se dogaja družbeno življenje. Objektivni in subjektivni faktorji — razvoj materialnih sil in socialistična zavest, rastoča sposobnost ter volja državljanov, da sami odločajo in upravljajo nešteto zadev na raznih področjih dela — zahteva kvalitetni skok od dosedanjega načina neposrednega odločanja okrajnih ljudskih odborov na novo še demokratične j šo obliko odločanja in samoupravljanja. To pa so nove občine — komune, ki bodo v neposrednem stiku z gospodarskimi organizacijami, ki bo-h s svojimi ljudskimi odbori pritegnile mnogo večje število državljanov
v Ljubljani je šlo za vprašanje, kako decentralizirati nekatere oblastvene, predvsem pa upravne, administrativne funkcije manjšega pomena na manjše občinske odbore v mestu, ki bi bile kot prva instanca podrejene Mestnemu ljudskemu odboru. Take občine bi ne imele nobene lastne materialne osnove, ampak bi pre-. jemale po odločitvi MLO manjše dotacije za najnujnejše kritje svojih administrativnih potreb. Tedaj je šlo za vprašanje reorganizacije. Zdaj gre za bistveno vsebinsko spremembo, da se posamezni predeli, ki imajo možnost lastne materialne baze in ki imajo možnost, da se po svoji soc. zavesti usposobijo za samoupravljanje, formirajo v svoje lastne občine — komune, ki pa se v zadevah, ki presegajo pomen njihovega območja, povežejo v novi okraj — skupnost komun. Le-ta bi odločala v zadevah, ki po svojem pomenu presegajo obseg komune, koordinirala bi slična vprašanja komun in skrbela bi za hitrejši razvoj komun, ki imajo slabše pogoje od drugih komun.
Iniciativni odbor je proučil vse območje dosedanjega okrajnega in mestnega ljudskega odbora Ljubljane od kamniških planin do Krima, od Logatca do mej krškega okraja. Za osnovo je vzel na vseh območjih površino, število in strukturo prebivalstva, narodni dohodek, razvoj gospodarskih, komunalnih, prosvetnih, kulturnih, zdravstvenih Itd. pogojev, in se po mnogih postavljenih ln razpravljanih
diskusijo zadnji predlog, ki najbolj upošteva vsa postavljena načela in možnosti nadaljnjega razvoja komun.
Za okolico Ljubljane predlaga ustanovitev naslednjih komun:
Komuna s središčem v Kamniku,
Komuna s središčem v Domžalah,
Komuna s središčem v Litiji,
Komuna s središčem v Grosuplju,
Komuna s Središčem no Vrhniki,
Komuna s središčem v Logatcu,
Komuna s središčem v Medvodah.;
(Podrobnejše glej zadaj v obrazložitvi.)
Težje je bilo vprašanje stvarne združitve oziroma povezave mesta Ljubljane z njeno okolico, a da ne ustvarimo veliko nesorazmerje med eno komuno (Ljubljana-mesto) in ostalimi komunami.	<
Računica je pokazala, da znaša ves narodni dohodek na območju bodoče skupnosti komun (Okraja) približno 30 milijard dinarjev. Ljubljana sama pa v sedanjem obsegu ustvarja 17 do 18 milijard. Tako bi komuna Ljubljana daleč odtehtala vse ostale komune v skupnosti komun. To bi po mnenju iniciativnega odbora predstavljalo izjemen položaj centra nasproti vsem ostalim komunam In bi dejansko ne služilo stvarnemu združevanju mesta z okolico, temveč bi to nasprotje postalo še ostrejše; vodilo bi k izjemnemu položaju mesta in bi le škodovalo demokratičnemu razvoju upravljanja v celoti.
Pri vprašanju združevanja mesta z okolico je nastalo tudi vprašanje dosedanjih mestnih mej. Nikjer ni rečeno, da so sedanje mestne meje edino primdna, gospo-ariantah zedinil, la daje v darska itd. meja med me-
stom in okoJico. Nikjer ni rečeno, da se »mestno« življenje neha pri sedanjih mejah, in da se »podeželsko« življenje začne izven teh mej. V današnjih mejah imamo tudi še zaostale predele, celo brez elektrike, zunaj pa imamo nekatere zelo razvite predele.
Ker je nujno, da se mesto poveže z okolico, da pa se istočasno ne ustvari velikansko nesorazmerje »mestna« komune do ostalih komun, je iniciativni odbor upošteval vse prirodne, gospodarske in druge pogoje mestnih obrobnih predelov in njegove okolice, upošteval še gravitacijsko težnjo okoliških predelov, njihovo možnost samostojne materialne baze itd. in se zedinil na predlog, da se poveže:
Polje, del Dolskega, del dosedanje občine Prežga: je in del občine Črnuče v eno komuno;
Bakovnik z Tomišljem, Rudnikom, del Karlovškega in Trnovskega predmestja z občinama Ig in Škofljica v eno komuno;
Vič z deli Dobrave, Gline, Podsmreke, Šuice ter občin
Brezovice, Dobrove, Polhov Gradec in večine Horjula v, eno komuno;
Šentvid z delom Črnuč, Rašica, Gameljne in delom Vodic v eno komuno;
Ježica in k. o, Črnuče, Stolice in Nadgorico v eno komuno.
(Podrobnejše s številčnimi razložitvami glej zadaj.)
Taka formacija komun odgovarja vsem uvodnim načelom, naravno poveže mesto z okolico, ki gravitira k mestu in daje komunam vso možnost demokratičnega upravljanja In odločanja ob prillčno samostojni gospodarski bazi. Kar ostane skupnih problemov, lahko rešuje skupnost komun, ki itak koordinira skupne probleme in skrbi za delno izravnavo.
Po formiranju obrobnih komun še vedno ostane velik obseg »mestr komune s preko 90.000 prebivalci In skupaj preko 14 milijard narodnega dohodka, kar Se vedno predstavlja skoraj polovico vsega dohodka nasproti vsem ostalim komunam v skupnosti ljubljanskih komun.
STKAN 42
»GLASNIK«
Da bi kansekventno rešili problem vsaj delnega ravnotežja med komunami, je iniciativni odbor proučil obseg, značaj in razvoj posameznih mestnih predelov in prišel do naslednjega zaključka:
Širši predel Šiške, pa tudi Most predstavlja dokaj samostojne celote tako glede zgodovinskega razvoja, kakor sedanjega močnega razvoja industrije. Ti predeli Imajo na raznih področjih družbenega življenja še svoje centre — kulturno — prosvetne, zdravstvene, telesno vzgojne itd. in imajo vso možnost prehoda v samostojne komune. Zato iniciativni odbor predlaga formiranje komun za
Šiško s k. o. Zgornja in
k.	o. Spodnja Šiška s cirka 18.000 prebivalci in cirka 4 in pol milijarde narodnega dohodka in
Moste s k. o. Moste, k. o. Udmat, k. o. Stepanja vas in
k.	o. Bizovik s približno 11.500 prebivalci in cirka
l,	6 milijarde narodnega dohodka.
Tako bi ostala komuna
Center s cirka 60.000 prebivalci in 7 in pol milijarde narodnega dohodka.
V zvezi s tem je bilo potrebno rešiti med drugimi tudi naslednja vprašanja:
Ves čas diskusije je v začetku motilo dejstvo, da ee med skupnostjo komun (okraj) in med komunami postavlja MLO kot posebna instanca, ki bi istočasno imel kompetence I. in II. instance. Ta problem je sam zase predstavljali prilično motnjo v diskusiji vse do momenta, dokler ni bilo rešeno vprašanje političnega, upravnega in instaeičnega, pa tudi vprašanje družbenega upravljanja na območju ljubljanske skupnosti komun. Zaključek je bil ta, da Mestni ljudski odbor z ozirom na samostojne komune in formiranje skupnosti komun in zaradi nadaljnjega razvoja družbenega upravljanja ne bo več potreben. Ta vmesna instanca bi odpadla in bi se vse potrebne skupne probleme preneslo na skupnost komun (bodoči skupni okraj).
Vprašanje urbanističnega problema, ki zajame vse mesto, ne govori proti formiranja predlaganih komun. Generalni urbanistični plan sega že danes preko dosedanjih mestnih mej in je stvar skupnosti komun, operativno Izvajanje v okviru tega plana pa je v mnogočem zadeva posameznih komun.
Tudi vprašanje skupnih komunalnih problemov in zavodov na dosedanjem
mestnem območju izgleda le na videz kot ovira za formiranje predlaganih komun (na primer ceste, kanali, plin, snaga itd.). Ako bi morala skupnost komun (okraj) prevzeti vse te dejavnosti do drobnih vprašanj, potem bi se gotovo zmanjšala njena splošna vodstvena, regulatoma in koordinacijska vloga. To pa bo le delno potrebno. Saj imamo družbeno upravljanje takih zavodov z njihovimi upravnimi odbori V te upravne odbore naj komune določijo svoje predstavnike, ki bodo predlagali tarifo, odrejali potrebne dotacije in skrbeli za to, da bo vsaka komuna te obveznosti in sklepe izvrševala. S takimi podjetji in zavodi pa bodo posamezne komune sklepale pogodbe o izvrševanju uslug na njihovem območju. Seveda obstaja tudi možnost, da posamezna komuna za sebe ali v dogovoru z drugo komuno formira svojo lastno ustanovo, ki jo samostojno upravlja in vodi
Ako upoštevamo bodočo formacijo skupnosti komun velikega ljubljanskega bazena, odpadejo tudi glavni pomisleki ozkega pojma »mesta Ljubljane« v dosedanji izolaciji od drugih krajev, ki so po gospodarstvu, prometu, po povezanosti prebivalstva na delovnih mestih, po kulturnem, prosvetnem in vseh drugih vidikih večinoma ozko povezani med seboj. Skupnost komun ljubljanskega bazena v predloženem osnutku predloga šteje ca. 260.000 prebivalcev.
Predlagane komune Imajo vsaka svoj sedež, ki predstavljajo razvitejše ali razvijajoče se centre. Gotovo je, da so nekateri kraji bolj oddaljeni od teh centrov, kjer bodo imeli tudi ljudski odbori svoj sedež. Vse dosedanje — v glavnem administrativne občine brez materialne osnove, bodo s tem izgubile svoj dosedanji pomen. Odbor komune (nove skupne občine), na novo izvoljen po dosedanjem volilnem sdstemu iz zastopnikov vseh krajev bodoče komune, bo skupaj odločal o vseh važnejših skupnih vprašanjih komune. Za posamezne krajevne zadeve pa je predlagana Izvolitev krajevnih svetov v vseh krajih, kjer obstaja potreba za to In kjer to volivci predlagajo. O kompetencah (pravicah in dolžnostih) krajevnih svetov kot lokalnih demokratičnih organov samouprave bo govora v eni prihodnji šte-
vilki »Glasnika« v zvezi z osnutkom bodočega statuta okraja (skupnosti komun) in novih občin (komun).
Iniciativni odbor daje v naslednjem svoj predlog formiranja komun na širšem ljubljanskem območju v proučitev in razpravo, pričakujoč pripombe in pred-
Po tem predlogu bi na območju ljubljanskega bazena obstajale naslednje komune:
1.	Center. Komuna bi obsegala del upravne občine Ljubljana s k. o. Peter I, k. o. Peter II, k. o. Poljane, k. o. Mesto, k. o. Gradišče, k. o. Krekovo, k. o. Kapucinsko predmestje in k. o. Brinje.
2.	Slika. Komuna bi obsegala del upravne občine Ljubljana s k. o. Zg. Šiška in k. o. Sp. Šiška.
3.	Šentvid. Komuna bi obsegala upravno občino Šentvid in del upravne občine Ljubljana s k. o. Dravlje.
4.	Polje. Komuna bi obsegala naslednje upravne občine: Polje, Dolsko razen k. o. Senožeti, del upravne občine Prežganje s k. o. Volavlje In k. o. Trebelje-vo ter del upravne občine Črnuče s k. o. Podgorica in k. o. Beričevo.
3. Moste. Komuna bi obsegala del upravne občine Ljubljana s k. o. Moste, k. o. Udmat, k. o. Stepanja vae in k. o. Bizovik.
6.	VIČ. Komuna bi obsegala del upravne občine Ljubljana s k. o. Vič, k. o. Dobrova (del), k. o. Gllnce (del), k. o. Podsmreka (del) ln k. o. Šujica (del) ter upravne občine: Brezovica, Dobrova. Polhov Gradec ln Horjul, razen k. o. St. Jošt in k. o. 2ažar.
7.	Bakovnik. Komuna bi obsegala del upravne občine Ljubljana s k. o. Tomišelj (del), k. o. Rudnik, k. o. Karlovško predmestje (del) ln k. o. Trnovsko predmestje (del) ter upravni občini Ig tn Škofljica.
5.	Posavje. Komuna bi obsegala del upravne občine Ljubljana s k. o. Ježica ln k. o. Stolice ter del upravne občine Črnuče s k. o. Črnuče, k. o. Nad-gorica, k. o. Rašica In k. o. Gameljne.
8.	Kamnik. Komune bi obsegala naslednje upravne občine: Kamnik, Komenda, Tuhinj, Tuhinjska Srednja vas, Motnik, Kamniška Bistrica In del upravne občine Radomlje s k. o. Smarca in k. o. Volčji potok.
10.	Domžale. Komuna bi obsegala naslednje upravne občine: Domžale, Mengeš, Lukovica, Blagovica, Moravče, del upravne občine Črnuče s k. o. Dragomelj, del upravne občine Radomlje s k. e. Homec, k. o. Radomlje ln k. o. Rova ln del upravne občine Vodice s k. o. Šenkov tu m.
11.	Litija. Komuna bi obsegala naslednje upravne občine: Litija, Vače, Kresnice, Šmartno pri Litiji, Gabrovka, del upravne občine Prežganje a k. o. Sv.
loge zborov volivcev, o katerih bosta na to razpravljala Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica in Mestni ljudski odbor Ljubljana-me-sto, preden bosta zavzela dokončno stališče in odločala o tem bistveno važnem vprašanju nadaljnje demokratizacije samoupravljanja.
Anton ln del upravne občine Dolsko s k. o. Senožeti.
12.	Grosuplje. Komuna bi obsegala naslednje upravne občine: Grosuplje, Šmarje, Podtabor, Višnja gora, Krka, Stična in Šentvid pri Stični.
13.	Vrhnika. Komuna bi obsegala naslednje upravne občine: Vrhnika, Borovnica, Podpeč— Preserje ln del upravne občine Horjul s k. o. SL Jošt in k. e. Zalar.
14.	Logatec. Komuna bi obsegala upravni občini Logatec ln Rovte ter event še kraje Planina In Rakek lz okraja Postojna ln kraja Godovič in Cmi vrh lz okraja Gorica.
15.	Medvede. Komuna bi obsegala upravni občini Medvode In Vodice razen k. o. Šenkov turo.
Opombe:	V obdelavi podat-
kov za predlagane komune Je narodni dohodek Izračunan na podlagi družbenega plana za leto 1954.
Da M bralci lahko dobili jasno sliko o površini, številu prebivalstva bi o narodnem dohodku sedanjih občin, ki naj se po teh predlogih vključijo v posamezne komune, naj sc poslužijo podatkov, ki smo Jih objavili za posamezne obtiie v »Glasniku« štev. 6 z dne 22. oktobra 1954.
1. Komuna CENTER:
Obsegala naj bi območja občin: Ljubljana (del).
Skupna površina M znašala 1.141 ha.
Prebivalcev 61.411.
Skup. narod. doh. 7.567.097.000 od tega:
lz gospodarstva 7.886.132.000 lz kmetijstva	30.965.000
Narodni dohodek na enega prebivalca povprečno	121.594
L Komuna ŠIŠKA:
Obsegala naj bi območje občin: Ljubljana (del).
Skupna površina bi znašala 867 ha.
Prebivalcev 18.064,
Skup. narod. doh. 4.575,450.000 od tega:
Iz goepodaretva 4.547,450.000 lz kmetijstva	25,000.000
Narodni dohodek na enega prebivalca povprečno	253.291
3. Komuna ŠENTVID:
Obsegala naj bi območja občin: Šentvid in Ljubljana (del).
Skupna površina bi znašala 3.685 ha.
Prebivalcev 8.706.
Skup. narod. doh.	1.509,768.000
od tega:
iz gospodarstva	1.425,129.000
iz kmetijstva	84,639.000
Narodni dohodek na enega prebivalca povprečno	155.517
4.	Komuna POLJE:
Obsegala naj bi območja občin: Polje, Dolsko (del), Prežganje (del) in Črnuče (del).
Skupna površina bi znašala 15.595 ha.
Prebivalcev 16.583.
Skup. narod. doh.	1.885,195.000
od tega:
iz gospodarstva 1.694,093.000 Iz kmetijstva	191,102.000
Narodni dohodek na enega prebivalca povprečno	113.700
5.	Komuna MOSTE:
Obsegala naj bi območja občin: Ljubljana (del).
Skupna površina	bi znašala
981 ha.
Prebivalcev 11.413.
Skup. narod. doh. 1.087,795.000 od tega:
lz gospodarstva 1.657,796.000 lz kmetijstva	10,000.000
Narodni dohodek na enega prebivalca povprečno	146.131
6.	Komuna VIC:
Obsegala naj bi območja občin: Ljubljana (del), Brezovica, Dobrova, Polhov Gradec, Horjul (del).
Skupna površina bi znašala 19.559 ha.
Prebivalcev 25.678.
Skup. narod. doh. 2.013,641.000 od tega:
iz goepodaretva 1.710,741.000 iz kmetijstva	301,900.000
Narodni dohodek na enega prebivalca povprečno	78.380
7.	Komuna RAKOVNIK:
Obsegala naj bi območja občin: Ljubljana (del), Ig In Skof-
ljlca.	
Skupna površina	M znašala
17.598 ha.	
Prebivalcev 10.894.	
Skup. narod. doh.	631,862.000
od tega:	
Iz gospodarstva	852,532.000
iz kmetijstva	276,100.000
Narodni dohodek	
na enega prebivalca	
povprečno	57.995
8.	Komuna POSAVJE:
Obsegala naj bi območja občin:	Ljubljana (del), Črnuče
(del).
Skupna površina M znašale 3.341 ha.
Prebivalcev 6.163.
Skup. narod. doh. 663,214.606
od tega:
lz goepodaretva 621.874.000
lz kmetijstva	41,340.000
Narodni dohodek na enega prebivalca povprečno	106.670
9.	Komuna KAMNIK:
Obsegala naj bi območja občin: Kamnik, Komenda. Tuhinj* Tuh. Srednja vas. Motnik. Kur*** niška Bistrica, Radomlje (del).
Skunna površina bd znašal® 28 707 h»
Prebivalcev 17.964.
PREDLOG
INICIATIVNEGA ODBORA ZA FORMIRANJE KOMUN V LJUBLJANSKEM BAZENU
»GLASNIK«
STRAN n
u» O V) 03

se
sa
£
o
§ Si
-i z
s 1
oc 55
S
oc
o
u.
5
STKAN 44
»GLASNIK« _________J
Skup. narod. doh.	2.572,575.000
od tega:
te gospodarstva	2.305,835.000
Iz kmetijstva	266,690.000
Narodni dohodek na enega prebivalca povprečno	143.200
10. Komuna DOMŽALE:
Obsegala naj bi območja občin: Domžale, Mengeš, Lukovica, Blagovica, Moravče, Črnuče (del). Radomlje (del) to Vodica (del).
Skupna površina bi znašala 22.786 ha.
Prebivalcev 23.440.
Skup. narod. doh. 3.278,160.000 od tega:
Iz gospodarstva 2.990,744.000 tz kmetijstva	287,416.000
Narodni dohodek na enega prebivalca povprečno	139.850
11. Komuna LITIJA:
Obsegala naj bi območja občin:	Litija, Vače, Kresnice,
Šmartno, Gabrovka, Peržganje (del) in Dolsko (del).
Skupna površina	bi znašala
21.960 ba.
Prebivalcev 13.184.
Skup. narod. dob.	977,296.000
Od tega:
tz gospodarstva	777.548.000
te kmetijstva	199,748.000
Narodni dohodek na enega prebivalca povprečno	74.100
12. Komuna GROSUPLJE:
Obsegala naj bi območja občin: Grosuplje, Šmarje, Podtabor, Višnja gora, Krka. Stična, Šentvid pri Stični.
Skupna površina M znašala 80.660 ha.
Prebivalcev 16.748.
Skup. narod. dob. 823,043.090
od tega: te gospodarstva Iz kmetijstva
Narodni dohodek na enega prebivalci,
povprečno
308.231.000
314.814.000
37.000
13. Komuna VRH>'IKA:
Obsegala naj bi območja od-čin: Vrhnika, Borovnica, Podpeč—Preserje in Horjul (del).
Skupna površina bi znašala 23.188 ha.
Prebivalcev 12.988.
Skup. narod. doh. 918,122.000 od tega:
te gospodarstva 686,724.000 tz kmetijstva	231,398.000
Narodni dohodek na enega prebivalca povprečno	70.700
14 Komuna LOGATEC:
Obsegala naj bi območja občin: Logatec, Rovte.
Skupna površina bi znašala 13.898 ha.
Prebivalcev 6.102.
873,582.000
Skup narod. doh. od tega:
iz gospodarstva	187,435.000
iz kmetijstva	186,147.000
Nerodni dohodek na enega prebivalca
povprečno	61.200
15. Komuna MEDVODE: Obsegala naj bi območja občin: Medvode, Vodice (del).
Skupna površina	bi znašala
3.204 ha.
Prebivalcev 7.473.
Skup. narod. doh.	1.603-767.000
od tega:
te gospodarstva	1.498,932.000
te kmetijstva	106,835.000
Narodni dohodek na enega prebivalca
povprečno	214.608
GOSTINSKA DEJAVNOST V LJUBLJANI
Litraža prodanih pijač v I. polletju 1954 (v litrih)
	vino	Pijače pivo	žganje		dr. žg. pijače	min. voda in soda	sokovi	druge brezalk. pil
Restavracije	362.484	123.495	11.052	11.994	74.664	1.143	15.316
Menze	102.299	13.258	3-719	1.498	9.406	145	3.441
Gostilne	1,046.820	210.122	61.981	42.034	153.770	2.473	38.357
Bifeji	400.029	83.572	26.109	24.104	64.247	2.418	13.600
Kavarne	33.915	26.401	6.215	6.384	29.529	327	7.G89
Bari	11.645	3.802	510	1.140	6.397	31	247
Planin, postojanke	2.479		410	229	82	544	23	640
Mleč. restavracije	—		—	—	—	—	—	-
Slaščičarne	—	—	603	1.031	3.449	174	1.489 | 	-
Skupaj . ,	1,959.670	461.060	110.418	88.327	342.006	6.734	80.785 -	 —'
j

Litraža prodanih alkoholnih pijač v I. polletjih 1953 in 1954
Prodane alkoholne pijače
	Enota mere	I. pollet 1953	In- deks	I. pollet. 1954	In- deks
Vino	i	2,315.296	100.0	1,959.670	84.6
Pivo	i	406.027	100.0	461.060	113.5
Žganje	i	92..503	100.0	110.418	119.4
Ostale žgane pijače	i	33.990	100.0	88.327	259.8
Rekapitulacija skupnih iztr žkov za gostinske usluge v L pollettu po sektorjih lastništva (v 000 dinarjih)
'	Iztržek za
bitupaj
vsi iztržki alkohol, brezalk.
pijače pijače	‘°- uslu8e
bak
Splošno družb, ickti	824.693	373.916	21.610	426.503	2.664
Obrat družb, organ.	12.393	4.772	186	7.433	2
Zadružni sektor	20.704	14.684	695	5.253	70
Privatni sektor	4.532	4.362	70	100	—
Zakupni sektor	92.970	78.843	3.051	11.076	—
Skupaj . . .	955.292	476.577	25.612	450.367	1736
Iz gornjih podatkov je ral vidno neprimerno razmeti med potrošnjo alkoholnih £ brezalkoholnih pijač. Tako Pj
de na vsak liter potrošeni-brezalkoholnih pijač 6.1 l'tr alkoholnih pijač, kar je vej jetno enako škodljivo za l)ul sko zdravje kot za gosp1 darstvo.
Zgornja tabela kaže, da * potrošnja alkohola ni bistvi spremenila; sicer se je zmaj šala potrošnja vina, je pa z«1 narasla potrošnja ostalih aHtr holnih pijač. — Podatki ; zajeti le iz rednih gostinsk' obratov.
Opombe: Pri »druge žg^ pijače« so mišljeni rum, P! linkovec, konjak, liker, vi5' in podobno. — Pod »sokoV so mišljeni malinov sok, b^ gov, limonin, pomarančni * rup in podobno. — Druge brc alkoholne pijače predstavi]3 fabrikate kot so: coccta, or<* žada... — Napitki — W kava, mleko, čaj In podob3 — Pod uslugami so izraz® iztržki od prodaje razgled^ spominskih predmetov, naj, Ije iztržki od izposojila Saj igralnih kart, biljarda, k6 ljičča,. garaž, telefona Itd- e