Leto XLVII - št. 102 - CENA 95 SIT GLAS Kranj, torek, 27. decembra 1994 DANES PRILOGA NA 8 STRANEH JE • SE • NI • CE Gorenjska^ Banka * W d.d. Kran| Banka j posluhom Najsrečnejši božič pri Valjavčevih Brnik, 26. decembra - Veliko ljudi je sočustvovalo z malim Gregorjem Valjavcem iz Leš, kije moral na operacijo srca v London. Ko sta se minuli četrtek z mamico Majdo vrnila iz tujine, ju je na brniškem letališču pričakalo mnogo ljudi, med njimi tudi novi triiški iupan Pavel Rupar. Od 10. decembra, kar je bil operiran, deček dobro okreva, sta nam srečna zagotovila Marša, ko smo jih poklicali dan po boZiču. Ta praznik je bil za Valjavčeve lepši kot kdajkoli. Mamica Majda nam Je podrobno opisala svoja doiivetja v tujem mestu, kjer Jima je na pomoč priskočilo nekaj v Londonu Živečih Slovencev. Prebivala sta v Slovenskem domu, od koder je bilo kako uro votnje z Železnico do bolnišnice, kjer je bil Gregor operiran. Več ur trajajočo operacijo je dobro prestal in manj kot dva tedna po njej sta se z mamico te lahko vrnila domov, zdravniki so dečku priporočili čimveč gibanja, tako da bo lahko uril tudi radosti na snegu, ki mu ga je v domačem kraju nasulo za dobrodošlico. Na novo operacijo pojde spet čez deset let, nam je povedala mama, srečna, da se je vse skupaj dobro izteklo. Vsem, ki so druZini pomagali doma in potem v Londonu, se Valjavčevi iskreno Zahvaljujejo in Zdijo sreče, predvsem pa zdravja v novem letu. Mali Gregor pa nam je po telefonu povedal, da se dobro počuti, in da je nadvse uZival v voZnji z letalom, zlasti na poti v London, ko ga je pilot povabil v kabino in mu natanko razloZil, kje letijo. - Foto: G. Sinik Do 5. januarja Hitro je treba skočiti v Savo "o\T5Xo V več krajih na Gorenjskem so na Štefanovo obudili običaj darovanja in blagoslovitve konj. Že tretjič so pripravili sprevod z blagoslovitvijo konj na Kriiu pri Komendi (na sliki). Zapis o teh zanimivih običajih objavljamo na kmetijski Urini, :a petko vo številko jxi pripfttvljomo l>o\cbno reportažo. • A. Zalar 486/40 ie od 125,753,00 SIT ali 7,294,00 SIT mesečno ! T«l./Fas: 064/ 22 10 4* -Trm Vlada je zmešala občine V Zupan in predsedniki Prve seje občinskih svetov so pokazale, da je v zakonodaji o novi lokalni samoupravi še precej lukenj, in da je bila vlada pri tem hudo površna. Kranj, 27. decembra - Mogoče ji nejasnost, ki je nastala na prvih sejah občinskih svetov glede potrebnosti ali nepotrebnosti izvolitve predsednikov občinskih svetov celo prija, saj s tem lažje obvladuje novo nastalo lokalno samoupravo, ki je in tudi bo tudi sicer v veliki meri odvisna od državnih jasli. Tavanje v pravni praznini pa je slabo za nove občine in občinske svete, ki so se marsikje že na prvih sejah sprli glede tega, kdo naj bo glavni v občinskem svetu, ali je potreben predsednik ali pa naj seje občinskih svetov vodijo kar župani. V nekaterih občinah so spoštovali navodila vladne službe za lokalno samoupravo in vzorce za začasne poslovnike o delu svetov ter izvolili predsednike, podpredsednike m sekretarja kot velevajo iz Ljubljane. Drugje, predvsem v večjih občinah, pa so zako nodajo znali bolje prebrati, tudi tisto, kar piše "med vrsticami", in se enostavno odločili, da predsednikov občinskih svetov niso izvolili, dokler država ne bo jasno zapovedala, ali so potrebni ali ne. Do takrat pa bodo tudi svete vodili župani, ki imajo sicer v prehodnem obdobju veliko vlogo. Takšnega mnenje je bila sedaj tudi vlada, ki se je obvezala, da bo v treh mesecih napolnila pravne praznine. Navidezno majhen problem ima lahko hude posledice. Stalno prerekanje med županom in njegovimi somišljeniki v svetu (občinski svet je strankarsko sestavljen organ) in predsednikom sveta ter njegovimi somišljeniki bo pripeljalo do blokade dela občinskega sveta in njegovih organov. Zato morajo biti pravila igre jasne, državna uprava pa je, upajmo, to sposobna urediti. • J.Košnjek Srečanje kmetov treh občin - Včeraj, na Štefanovo, je bilo v pivnici gostilne Marinšek v Naklem tradicionalno prednovoletno srečanje kmetov iz nove kranjske, nakelske in preddvorskc občine. Srečanja so se poleg poslanca državnega zbora in kmeta Ivana Omana, Zupanov Vitomirja Grosa, Ivana Štularja, ki je tudi kmet, in Mirana Zadnikarja udeležili še predstavniki stare kranjske občine, kmetijskih zadrug, svetovalne službe in kmetijskega šolstva ter številni kmetje in kmetice. Navzoči so se pogovarjali predvsem o tem, kaj je kmetijstvu prineslo leto 1994 in kaj se mu obeta v prihodnjem letu. Razpravljala so pri tem spoštovali Omanovo priporočilo, da so božično novoletni prazniki prelepi, da ni razpravljali o taki grdi stvari, kot je politika. • C. iL slika: G. Šinik R1 r: IN ZASTAVLJALNICA Koroška c. 41 Kran], tel.A64/211256 UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B S Radovljica tel. 064/715-242 Jure Košir je slovenski športnik leta Društvo športnih novinarjev Slovenije je včeraj zvečer na slavnostni prireditvi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma razglasilo najboljše slovenske športnike, športnice, ter ekipi v individualnih športih in kolektivnih športnih igrah. Za najboljšega slovenskega športnika je bil izbran alpski smučar, Mojstrančan Jure Košir, ki je zbral največ glasov, drugi po izboru slovenskih športnih novinarjev je blejski veslač Iztok Čop, tretji pa telovadec Aljaž Pegan. Najboljša slovenska športnica iztekajočega se leta je skakalka v višino Britta Bilač, na drugo mesto se je uvrstila alpska smučarka iz Maribora Katja Koren, tretja pa je Mojstrančanka Alenka Dovžan. Za najboljšo ekipo v individualnih športih so bili izbrani veslači blejskega četverca (Sadik Mujkič, Milan Janša, Sašo Mirjanič in Jani Klemenčic), najboljše slovensko moštvo v kolektivnih športih pa so košarkarji Smclta Olimpije. Te dni pa zaključujemo tudi Izbor gorenjskega športnika leta. Slavnostna razglasitev bo v sredo, 4. januarja, ob 19. uri v gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah. Vlada je zasedala Zavrnjena zahteva obsojencev Ljubljana, 27. decembra - jo novi zakoni, njihove fi- Pretekh teden se je sestala slovenska vlada in obravnavala zahtevo stavkajočih v zaporu Dob pri Mirni po sprejemu zakona o splošni amnestiji. Znano je, da so zaporniki na zaprtem oddelku gladovno stavkali, vendar so stavko prekinili do razpleta njihove zahteve. Kot sporoča vladni urad za informiranje, je vlada zahtevo obsojencev zavrnila. Ker proračun za prihodnje leto še ni sprejet, je vlada sprejela uredbo o začasnem financiranju potreb iz proračuna v prvih treh mesecih prihodnjega leta. Država bo financirala vse naloge, ki so apisane v finančnem načrtu in obveznosti, ki jih prinaša- nančne posledice pa v letošnji proračun še niso bile vključene. To so predvsem naloge, ki jih uvaja zakon o delovanju in delovnem področju ministrstev, zakon o upravi, zakon o začasni ureditvi organizacije in prostojnosti občinskih sodnikov za prekrške in občinskih javnih pravobranilcev ter zakon, ki določa obveznosti državnega proračuna do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pri slednjem gre za vračanje precej velikega dolga, ki ga je najela država pri zavodi, tega pa mora sedaj zaradi nemotenega delovanja pokojninskega sistema vrniti. • J.K. Obletnica samostojnosti Proslava v Novi Gorici Kranj, 27. decembra - Osrednja proslava dneva imostojnosti je bila sinoči v dvorani novogoriškega dališča. Proslavo so pripravile najvišje institucije države, slavnostni govornik pa je bil predsednik republike Milan Kučan. Dan samostojnosti praznujemo v spomin na december leta 1990, ko je bil 23. decembra cbiscit za samostojnost, 26. decembra, pa je bil izid plebiscita uradno razglašen. Zahteva narodnih demokratov Nove volitve v državni svet I j ubijana, 27. decembra - Državni svet in njegova vloga v parlamentarnem sistemu postajata vedno bolj sporni. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Sus-ter zahteva glede vloge državnega sveta in njegovega podcenjevanja zahteva spremembo ustave, predsednik Narodnih demokratov Marjan Vidmar pa zahteva nove volitve v državni svet. Po njegovem predstavniki lokalnih skupnosti zaradi nove občinske delitve niso več legitimni. Zaradi tega bi morale lokalne skupnosti v državni svet izvoliti nove predstavnike. STRANKARSKE NOVICE Slovenska nacionalna stranka Novi občinski odbori Radovljica, 27. decembra - Zaradi novih občin so razrešili predsedstvo območnega odbora Slovenske nacionalne stranke Radovljica in ustanovili tri nove odbore v Radovljici, v Bohinju in na Bledu. V Radovljici je predsednik Stanislav Pere iz Radovljice, podpredsednik Mitja Krnc iz Krope, tajnik Boris Herciginja iz I i pni te in blagajnik Klemen Lapuh iz Radovljice. Na Bleda je predsednik Stanislav Petelin iz Bleda, podpredsednik Scbastijan Slivnik iz Gorij, tajnik Lado Vilfan z Bleda in blagajnik Iztok Robič z Bleda. V Bohinju je predsednik Slavko Zorko, podpredsednik Borut Selan, tajnik Anton Kcižar in blagajnik Danijel Rozman. Stranka se zahvaljuje volivcem za zaupanje, prav tako pa se javno zahvaljujejo tudi dosedanjemu predsedniku Jožetu Marklju, vsem Slovencem pa čestitajo za praznike. • J. K. Hišna številka prinaša družinsko srečo Tudi tokrat se splača natančno prelistati Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, ki sta tako, kot nad tem tekstom piše "nagradna igra". Podatka vključujeta: 1.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, ki je tokrat srečna hišna številka in dmtini, ki mm tej številki Manuje, prinaša nagrado r vrednosti 20.000 tolarjev. Hišna številka je izbrana naključno z ločenima Ireboma in lahko pomeni npr. večdruiinskt stanovanpki blok (alt celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a, b; c ...). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, vklfučuje tudi hitrost: tisti, ki prvi majde svojo hišno številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223 - tli, prejme nagrado. Igra traja do jutri, srede, do 14. ure ■ dvajsettisoč tolarjev vredno nagrado pa preune prvi, ki nas s srečne hišne številke pokliče. V petek preberite, kako je bUo v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa "S hišno t te vil ko vsak teden ena srečna družina". IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor na polovici mandata V dveh letih sprejeli 325 zakonov Samo letos so poslanci državnega zbora opravili 11 rednih in 19 izrednih sej in na njih presedeli nad 100 dni, na najmanj toliko sejah pa se je sestajalo 12 odborov, 11 komisij in 6 preiskovalnih komisij državnega zbora. V dveh letih mandata, ta državni zbor se je prvič sestal 23. decembra leta 1992, pa pridemo do številk, s kakršnimi se lahko pohvalijo le redki parlamenti v Evropi. Ljubljana, 27. decembra - V dveh letih je državni zbor obravnaval 964 zadev, sprejel 325 zakonov, 110 ratifikacij in skoraj 200 odlokov in drigih listin. Skupno je bilo opravl- jenih 27 rednih in 21 izrednih sej, sej delovnih teles pa je bilo skupno kar 979. Na dnevne rede sej so uvrstili skoraj 4000 zadev. Zato je predsednik državnega zbora « nm*+ Poslanci državnega zbora se bodo spet sestali 19. januarja. Slika G. Šinik Jožef Školč na letošnji zadnji seji, ki se je končala v četrtek pretekli teden, pohvalil delavnost parlamenta in zaposlenih v državnem zboru ter se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali ali sodelovali pri delu. Prva seja v letu 1995 se bo začela 19. januarja in potem bo državni zbor spet zasedal do julija ali začetka avgusta, ko se začno tradicionalne parlamentarne počitnice. Ali bo ta državni zbor zdržal mandat do konca, to je do konca leta 1996, je težko reči. Vse je odvisno od prihodnjega leta oziroma od razmerja moči med tistimi, ki še vedno računajo na predčasne volitve, in onimi, ki menijo, da za predčasne volitve ni razlogov in da bi bile za Slovenijo le dodatno breme, strošek m razburkanje političnih strasti. Bomo pač videli... Zadnja letošnja seja državnega sveta Veto ni bil mogoč Državni svetniki so menili, da proračunski memorandum za prihodnje leto spodbuja rast javne porabe. Ljubljana, 27. decembra - Čeprav so državni svetniki opozarjali, da bodo v primeru sprejetja predlaganega proračunskega memoranduma za prihodnje leto javnost seznanili z vsemi neugodnimi posledicami tega dokumenta za slovensko gospodarstvo, tega niso storili. Vse je ostalo le pri opozorilih, da memorandum deluje sovražno do gospodarskega ali kateregakoli drugega razvoja, in da pospešuje javno porabo. To so ponovili tudi ne petkovi seji, čeprav je proračunski memorandum v državnem zbiru že sprejet, odložilni veto državnega sveta nanj pa je nemogoč, saj memorandum nima moči zakona. Svetniki prav tako niso sprejeli pobude, da bi izglasovali odložilni veto na zakon o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov rjavega premoga Zagorje, Senovo in Kanižarica. Kot razlog za veto naj bi bilo dejstvo, da bo ostalo po zaprtju nekaj sto rudarjev in drugih delavcev brez dela. • JJC. Minister za obrambo Jelko Kacin. Bo moral že januarja odgovarjati na očitke iz interpelacije, ki so jo zoper njegovo delo vložili poslanci socialdemokratske in ljudske stranke? Ga bo morda po pogovorih liberalne in krščanske demokracije zamenjal človek iz Peterletove stranke? Ostrine v parlamentarnih razpravah se bomo morali navaditi. Nekorektno in neodgovorno do drZavtja- nov, katerim so poslanci predvsem odgovorni, pa je povzročanje nesklepčnosti, neutemeljeno odhajanje s sej, namerno nepravilno glasovanje, klepetanje med sejo. Tega bi se po dveh letih kazalo odvaditi. • J. k osujek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Dogovarjanje med liberalnimi in krščanskimi demokrati Peterle vztraja Krščanski demokrati vztrajajo, da je zunanjepolitični resor njihov, liberalni demokrati pa bi ga radi dobili zase Ljubljana, 27. decembra - Pretekli teden bi se morala začeti pogajanja med delegacijama Liberalne demokracije Slovenije in Slovenskimi krščanskimi demokrati o veljavnosti koalicijske pogodbe in o možnih zamenjavah ministrstev, posebno zunanjega. Sešla naj bi se tudi predsednika strank, Lojze Peterle in dr. Janez Drnovšek. Vendar do srečanja delegacij in šefov strank m prišlo. Pogovori naj bi se tako začeli danes. Liberalni demokrati so namreč že javno povedali, da imajo početja krščanskih demokratov glede imenovanja kandidata za novega zunanjega ministra že dovolj, in da je odslej njihov resor njihov. Predsednik stranke in vlade dr. Janez Drnovšek je za možno kandidatko za zunanjo ministrico izbral novinarko Mojco Drčar - Murko, vendar je z uradnim predlogom državnemu zboru za njeno izvolitev počakal. O tem naj bi prepričal tudi kandidatko Prav tako naj bi bila liberalna demokracija pripravljena na zamenjavo nekaterih vladnih resorjev. Krščanski demokrati naj bi dobili resor za boj proti korupciji. Krpščanski demokrati teh razmišljanj nt sprejo majo s pretiranim navdušenjem. Predsednik Lojze Peterle je ponovil, da je resor zunanjega ministrstva njihov, in da imajo svojega kandidata, dr. Petra Venclja, ki se je že izkazal pri tem delu, pa tudi prvi predlog za dr. Andreja Umeka ni bil slab, čeprav ga je premier zavrnil SKD, zavedajoč se uspeha na lokalnih volitvah in pritiskov v stranki, terja večji vpliv v koaliciji in s tem tudi mesto podpredsednika vlade, ki so ga z odstopom Peterleta z.gu bili. Ponudbe za prevzem novega ministrstva za boj zoper korupcijo ne jemljejo pretirano resno, več interesa pa kažejo za ministrstvi za obrambo, za razvoj in za šolstvo. Vse bo odvisno od pogovorov, ki se bodo začeli ta teden, in od ocene, v kolikšni meri pogodba še velja in kdo jo je doslej kršil. Dve struji pa sta tudi znotraj Liberalne demokracije. Ena meni, da je premier preveč popustljiv do zahtev krščans kih demokratov, druga pa je prepričana, da je dialog nujen. L' Tretja stranka v koaliciji, Združena lista socialnih demokratov, neposredno v ta )ogajanja ni vpeta. Koalicijs-o pogodbo ima samo Z Liberalno demokracijo, Čeprav je prepričana, da bi morale imeti vse tri stranke v vladi eno koalicijsko pogodbo. • J. Košnjek Slovenska nacionalna desnica Ne zapravimo samostojnosti Slovenska nacionalna desnica v izjavi za javnost čestita ob četrti obletnici samostojnosti in ugotavlja, da je bila odločitev Slovencev za samostojno državo pravilna. Vse politične stranke, tudi ZSMS in komunisti, ki so obljubljali narodu, da bo jedel travo, so se odločili /a samostojno drŽavo, vrnd.it še niso opustili misli na neko novo balkansko tvorbo 1'riključe; vanje livropi skriva nekaj nevidnih pasti, zato naglica ni potiebna. S piehitio odločitvijo /a Lvropo lahko za vse čase zapravimo samostojnost SNI) /.ato ponovno po/iva slovensko javnost in vse stranke slovenske politične pomladi vključno / SKD, da se jasno opredelijo do priključevanja Slovence I-viopi Praznik izkoristimo tudi /a poglobljeno ia/mišljanje o naši prihodnosti. • J. K. Socialdemokratska stranka Slovenije Kocjančič naj odstopi Strokovni svet Socialdemokratske stranke Slovenije v izjavi, ki jo je podpisal Milan Zver, ugotavlja, da izvolitev mag, Janez« Kocianci^a, prvaka stranke naslednice komunistične partije, z* predsednika združene slovenske špoitnc oigani/atije meče slabo luč na slovenski šport. Zato naj novi piedsednik odstopi na njegovo mesto pa naj pride človek, ki ni obremenjen s preteklostjo Vajeti športa naj vzamejo v roko zaslužni Športniki, ne pa partijski sekretarji, pravi v izjavi SotiaUe mokratska stranka GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Čatoptmo podjetje GORKNJSKI GLAS KRANJ _ NOVICE IZ OBČINSKIH SVETOV Občina Cerklje Usklajeno in nestrankarsko Cerklje, 26. decembra - Na prvi seji občinskega sveta občine Cerklje so v sredo zvečer za predsednika občinskega sveta imenovali Miha Zevnika, za podpredsednika pa Bogomira Bizilja in Ivana Prešo. Sekretar občinskega sveta bo Andrej Lombar. Na seji so sprejeli začasni poslovnik in statutarne sklepe o žigu in sedežu občine ter imenovali komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in petčlansko komisijo za statut. Zupan Franc Čebulj pa je v predstavitvenem govoru poudaril, da pričakuje v svetu usklajeno in strankarsko nespolitizirano delo. Glede imenovanja predsednika in podpredsednikov sveta pa je napovedal, da bo sklepe o imenovanju zadržal, če bo pri opredeljevanju in pričakovanem usklajevanju glede na določila zakona stališče drugačno. • A. Ž. Občina Kamnik Nadaljevanje seje januarja Kamnik, 26. decembra - Občinski svet občine Kamnik se je na prvi, konstituantni seji sestal v sredo opoldne. Po sprejetju začasnega poslovnika, statutarnega sklepa o žigu in sedežu občine, imenovanju mandatne in komisije za volitve in imenovanju ter komisije za pripravo statuta, so s statutarnim sklepom podaljšali veljavnost dosedanjih odlokov v občini. Seja je bila potem prekinjena. Predsednika, oba Podpredsednika in sekretarja bodo imenovali na seji občinskega sveta januarja, ker se stranke o kandidatih se niso dogovorile. • A. Z. Občina Medvode Zapleti na startu Medvode, 26. decembra - Na začetku prve seje občinskega sveta občine Medvode v četrtek popoldne sicer ni ka/alo na težave. Vendar je do teh prišlo potem že na samem pri obravnavi začasnega poslovnika, tako da so člani občinskega sveta kar precej časa porabili, da so se "dokopali" do sprejetja dnevnega reda, nakar so potrdili le še volilni rezultat. O dnevu in uri za ponovni sklic seje se v četrtek niso dogovorili, saj so se občinski svetniki po dobri poltrctji uri enostavno razšli. Po seji je bilo potem slišati mnenja, da se stranke slovenske pomladi na prvi seji niso ravno izkazale, drugi so spet menili, da so za to, da ni bil sprejet poslovnik, odgovorni občinski svetniki iz strank SKD in LDS. Sicer pa sc jc zapletlo že pri sestavi komisije za oblikovanje statuta. Občinski svet občine Medvode bo torej moral ponovno sesti skupaj, da opravi najbolj potrebno in nujno za nadaljnje delo. Ze zdaj pa je gotovo, da brez soglasja, večjega razumevanja in pripravljenosti za skupno odločanje in s(xlclovanje z županom ne bo šlo, Razdiralna politika v občinskem svetu bi bila še najbolj voda na mlin državi, ko bo ob finančnem sopotrjevanju posameznih Programov v občinah lahko ugotavljala, naj sc v občini najprej dogovorijo, kaj sploh hočejo. • A. Z. Mirno in delavno v Kranjski Gori Kranjska Gora, 27. decembra - Prva seja občinskega sveta Kranjska Gora je potekala mirno in strpno, brez kakršnihkoli strankarskih opredelitev. Svetniki so imenovali statutarno komisijo, v treh ■letečih pa bodo sprejeli statut in poslovnik. Predsednika sveta niso volili - v razpravi so poudarili, da bi bilo morda najbolje, ko bi občinski svet Kranjska Gora vodil kar •UPiO in predsednika sveta sploh ne bi imenovali. Kranjskogorski svetniki so bili praktični in delavni m so U imenovali komisijo za delitveno bilanco med občinami Kranjska (lora in Jesenicami. Pogovarjali so se še o drugih ^pralanjih razvoja občine, tudi odnosih s Triglavskim Orodnim parkom. • D. S. Seja občinskega sveta Preddvor Florijan Bulovec predsednik sveta PraddvOff, 20. decembru - ("lani občinskega sveta 1'rcddvoi so na prvi seji izvolili komisiji za ugotovitev BlandatOV, volitve in imenovanja tei za statut, prav tako pa 'udi komisijo za ugotovitev in delitev premoženja Preddvortki ivetniki so izbrali tudi svoje vodstvo /,a P/edsedniku so i/volili hlorijuna Bulovcu, izvoljenega na ''Mi Socialdemokratske stranke Slovenije, /u podpredsedniku pa Stuiu-tu Berguntu, ki je bil izvoljen nu listi Vfttanikih demokratov. Sekretar sveta je Marko Bohi-Pt, • J.K. POHIŠTVO BELA TEHNIKA ORTOPEDSKE VZMETNICI Občina Mengeš Obetaven začetek za nadaljevanje Mengeš, 26. decembra - Da ne bo šlo brez zapletov na prvi seji občinskega sveta, je kazalo v petek zvečer na samem začetku seje tudi v občini Mengeš. Sejo je začel predsednik občinske volilne komisije in že na predlagani začasni poslovnik je bilo več pripomb oziroma amandmajev. Župan Janez Per je predlagal, da do sprejetja statuta ne bi imenovali predsednika in podpredsednika občinskega sveta, član občinskega sveta in ZLSD Janez Dimec pa, da bi bile te funkcije do sprejetja statuta le začasne. Po razpravi in glasovanju, ko je Janez Dimec predložil tudi še več drugih amandmajev na predlagani poslovnik (glede sklica izredne seje in drugih), so se člani občinskega sveta odločili, za inenovanje predsednika in podpredsednika občinskega sveta in tajnika oziroma sekretarja. Po predlaganju posameznih članov za različne funkcije so na tajnih volitvah za predsednika občisnega sveta izvolili Andreja Koželja (SLS) in za podpredsednika Alojza Janežiča (SDSS). Oba sta bila izvoljena šele v drugem krogu, ko je bil za predsednika sveta protikandidat Branko Lipar (LDS), za podpredsednika pa je bil protikandidat Roman Kalušnik (LDS). Za tajnico oziroma sekretarko pa so imenovali Ireno Podboršck. V svojem predstavitvenem govoru je župan Janez Per ponovno poudaril predvolilne ugotovitve in napovedi in o nadaljevanju začetih nalog iz dosedanjega mandata oziroma programa krajevne skupnosti Mengeš, ki pa je na prenekater-em delovnem področju že do zdaj delovala kot občina. • A. Ž. Občina Vodice Nadaljevanje seje v petek Vodice, 26. decembra - V občini Vodice na prvi seji občinskega sveta v petek popoldne sicer ni bilo nikakršnih zapletov. So pa člani sveta enotno ocenili, da so na prvem srečanju premalo pripravljeni oziroma seznanjeni, da bi se lahko že odločali. Zato so se dogovorili, da jim do naslednje seje, ki naj bi bila v petek, 30. decembra, posredovali zakon o lokalni samoupravi in začasni poslovnik. • A. Ž. Občina Domžale Le poročilo komisije Domžale, 26. decembra - Dlje od samega začetka seje niso prišli v petek ob 13. uri tudi na prvi seji občinskega sveta občine Domžale. Ugotovili so namreč le sklepčnost in sprejeli dnevni red, potem pa so po zapletih pri posameznih določilih poslovnika sklenili, da bodo sejo nadaljevali v četrtek, 29. decembra. • A. Ž. Prva seja jeseniškega občinskega sveta v Živahna razprava o skladu stavbnih zemljišč Jesenice, 27. decembra - Ze na prvi seji občinskega sveta Jesenice so začeli z razpravo o skladu stavbnih zemljišč: podpisnik mora biti tudi župan. Prošnja SNS o pregledu neveljavnih glasovnic na volitvah. Ze pred prvo sejo jeseniš kega občinskega sveta je predsednik skupščine občine dr. Božidar Brudar sklical predstavnike strank na pogovor. Na prvi seji občinskega sveta posebnih zapletov ni bilo - če izvzamemo kar precej dolgotrajno in v nekaterih trenutkih vročekrvno razpravo o nadaljnji usodi oziroma podpis-n i k i h sklada stavbnih zemljišč! Sejo je najprej vodil najstarejši član sveta inž. Janez Pšenica, nato pa župan, kije ob svoji predstavitvi občinske svetnike med drugim poptosil, naj oh prihodnjem delu in ob posameznih odlo i iv.ih javno opredelijo svoj glas za ali proti Da se ne bi dogajalo kot v prejšnjem mandatu, ko glasovanje vrikr.it ni odražalo opredelitev v razpi o i in so nekateri glasovali, ne da bi javno povedali, /akaj so za posa mezni predlog ali proti njemu. V naslednjih treh mesecih bodo pripravili poslovnik m statut kot tudi izvolili predsednika in podpredsednika ter sekretarja. Občino pa v prihodnje predvsem čaka ureditev odlagališča na Mali Mcžakli in urbanistična ureditev Jesenic. V komisijo za pripravo statuta in poslovnika so bili imenovani: Aleksander Čeh, Zeleni, Barbara Jakopič, Slovenska ljudska stranka, Roman Lavtar, LDS, Miro Harej, ZLSD, Franc Pfaj-farSKD, Bogomir Ličof SDSS in Marjan Brane SNS. Predstavnik SNS je od predsednice volilne komisije zahteval pregled neveljavnih glasovnic na volitvah, na njeno vprašanje, ali je to zahteva po reviziji, in ali ima utemeljen predlog, pa je dejal, da je to samo Erošnja. Občinska volilna omisija se bo o tej prošnji posvetovala. ludi na prvi seji jeseniškega občinskega sveta se je izkazalo, kako nedorečeno je šc financiranje občin, saj so dolgo Jasa razpravljali, ali je v skladu stavbnih zemljišč lahko podpisnik tudi župan. Ali sklad stavbnih zemljišč še bo in če bo, kdo bo sopodpisnik, kajti sklad je pravna oseba, registrirana na sodišču, s svojimi podpisniki • D.S. Klavrn izkupiček občinskega razpisa Le eno stanovanje za menjavo Kranj, 26. decembra - Od 23. oktobra do 15. decembra jc bil odprl oluinvki ru/pis /u menjavo lusinišLiti in najcinniŠkili stanovanj. Občina je ponudila v menjavo stanovanja v novem poslovno stanovanjskem ohjeklu na Kidričevi 2 v Kranju (stari dijaški douo V lazpisnem roku jc vloge (nldalo trinajst ponudnikov, vendar so le trije izpolnjevali pogoje, od teh treh pa sta dva kasneje ponudbi umaknilu Občina bo torej sklenila menjalno pogodbo za približno enakovredno stanovanje na Župančičevi cesti le r enim lastnikom stanovanja. • II. J. Prva seja občinskega sveta Bohinj Predsednik je Jože Cvetek Bohinjska Bistrica - Občinska volilna komisija Bohinj je v četrtek sklicala prvo sejo občinskega sveta nove občine Bohinj. Na seji so za predsednika sveta izvolili Jožeta Cvetka (SKD) iz Ukanca, ki ga volivci poznajo predvsem kot enega od kandidatov za župana, sicer pa je bil tudi član radovljiškega izvršnega sveta za področje gostinstva in turizma. Sejo, ki so se je udeležili vsi svetniki, je v začetku vodil predsednik volilne komisije Mitja Kozamernik, nato najstarejša članica sveta Marija Rant (SKD) iz Ribčevega Laza, po izvolitvi pa novi predsednik sveta. Ker predlog, da bi bil župan tudi predsednik sveta, ni bil sprejet, so za predsednika predlagali Jožeta Cvetka, ki je na javnem glasovanju dobil podporo 14 svetnikov, dva pa sta se vzdržala. Za podpredsednika sveta sta bila dva kandidata, Stanko Hodnik iz Bohinjske Bistrice in Dušan Jovič (LDS), prav tako iz Bohinjske Bistrice. Podpredsednik je postal Hodmk, ki je dobil dva glasova več kot Jovič. Za začasno tajnico sveta so imenovali ekonomistko Zdenko Zalokar iz Stare Fužine, sicer tajnico krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica. Na seji šo sprejeli tudi začasni poslovnik za delo občinskega sveta, potrdili mandate svetnikom in imenovali dve komisiji. V komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so Ivo Cundrič (SDSS) iz Bohinjske Bistrice (predsednik) ter Alenka Jenstrle (SKD) iz Srednje vasi in Stanko Hodnik iz Bohinjske Bistrice, v komisiji za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta pa so Andrej Ogrin (SLS) iz Bohinjske Bistrice (predsednik), Ivo Cundrič (SDSS) in Stanka Zupan (Združena lista), oba iz Bistrice. Svetnikom se je predstavil novi bohinjski župan Franc Kramar, sprejeli pa so tudi več sklepov, ki so potrebni za normalno delovanje občine v prehodnem obdobju. • C. Z. Prva seja občinskega sveta v Kranju Predsednik sveta Branko Grims Občinski svetniki so preglasili župana Vitomirja Grosa Kranj, 27. decembra - Če sklepamo po prvi seji občinskega sveta nove mestne občine Kranj, ki je bila v četrtek, 22. decembra, popoldne, potem župan Vitomir Gros ne bo imel lahkega dela. Njegovega predloga, naj bi zaradi nedorečene zakonodaje začasno umaknili razpravo o predsedniku občinskega sveta in poslovniku za delo sveta, namreč svetniki niso podprli. Za predsednika občinskega sveta so z 22 glasovi od 31 navzočih svetnikov (manjkala sta le dva) izvolili socialdemokrata Branka Grimsa, za podpredsednika sveta s 27 glasovi Alojza Ješeta (SLS), za podžupana, za katera so člani združene liste sicer podvomili, ali sta sploh potrebna, pa s 25 glasovi liberalnega demokrata Janeza Osoinika -spomnimo, da je bil v drugem krogu županskih volitev Gro-sov protikandidat - in s 23 glasovi socialdemokrata Darka Jarca. Precej debate jc bilo tudi okrog sekretarja občinskega sveta in kandidata zanj Matev- ža Kleca (SKD). Svetniki iz združene liste so terjali nekaj konkretnih odgovorov, med drugim o kriterijih, ki naj bi jih kandidat za sekretarja izpolnjeval, kaj naj od njega pričakujejo, ali bo poklicni sekretar ipd., tako da je svetnica iz vrst kranjskih zelenih Vlasta Sagadin celo predlagala, naj bi glasovanje o sekretarju umaknili z dnevnega reda Erve seje sveta. No, nazadnje je il z 22 glasovi za Matevž Kleč vendarle izvoljen. Predstavitvenemu govoru se je župan Vitomir Gros odrekel, ker v zakonu ni predviden, nasprotoval je tudi verifikaciji svojega mandata, ki da so mu ga zaupali že volilci, vendar so svetniki potrdili tako mandat županu kot sami sebi. Sprejeli so tudi začasni poslovnik občinskega sveta, za katerega je župan Vitomir Gros dejal, da je protizakonit in protiustaven, saj naj bi v njem našel kar ducat določil, neusklajenih z zakonom o lokalni samoupravi. Poslovnik je na seji doživel vrsto popravkov. H. Jelovčan. Novoletno srečanje z novinarji - V lepo navado je te prešlo, da gorenjski občinski veljaki pred iztekom leta povabijo novinarje in urednike medijev, ki poročajo o njihovem delu, na novoletno kramljanje. Ob tej priložnosti se povabljenci in %o\iiteIji pogovorijo o vsem, kar je med letom bilo ali ni bilo prav, si obljubijo še bolj plodno sodelovanje v prihodnje, predvsem pa ob kozarčku pokramljajo o vsakdanjih rečeh. Najdaljšo tradicijo novoletnih srečanj, te od leta 1969, imajo v škofjeloški občini, od koder je naš posnetek. Predsednik vlade Vincencij Demšar in novi lupan Igor Draksler se navadi tudi to pot nista odrekla, urednike in novinarje sta povabila na klepet v petek - Foto: O, Šinik Opravičilo Mengšanom in Žirovcem V petkovi posebni prilogi Gorenjskega glasa, v kateri smo predstavili pod naslovom Iu smo - Takšni smo nove gorenjske občine, sta sc nuni na strani, kjer predstavljamo občini Mengeš in /m vrinili dve neljubi napaki. Pod naslovom "Občina Mengeš jutri - Nadaljevanje na vseh področjih" jc uvodni tekst pn oblikovanju strani ncnamerno"pristal" med Člankom, avtor predttavltVC občine Ziri pa je zagotovo zgolj dobronamerno EiroVfkefl lupani ''pirkistil' il Bojani v Dušana. Mcngšanom in županu občine /ni Bojanu Starmanu ter Žirovcem in bralcem Gorenjskega glasa se za napaki opravičujemo. Uredništvo Gorenjskega glasa Pomisleki Največkrat in najbolj pogosto zastavljeno vprašanje v zadnjem času, predvsem pred volitvami kandidatov za Zupane ali predlaganju kandidatov za občinske svetnike je bilo prav gotovo, kaj bo v prihodnje s krajevnimi skupnostmi. Da na novo oblikujemo lokalno samoupravo se v načelu nenazadnje vsi strinjamo. Kakšna bo in kako bomo z njo lahko gospodarili, se bo slej ko prej pokazalo. Če nam ne bo povšeči, lahko marsikje pričakujemo uresničitev zakonske moZnosti, da takšno (določeno) skupno občinsko Življenje pač "ne deluje" in se velja zato drugače odločiti. Čeprav novoizvoljene Zupane in občinske svetnike na samem začetku čaka veliko dela in se bodo najbrZ marsikje "na veliko" ukvarjali s prostorskimi, finančnimi oziroma proračunskimi in kadrovskimi vprašanji, ne gre Ze na samem začetku pozabiti, da dosedanja lokalna samouprava, še posebej pogosto zelo dejavna in učinkovita v podeZelskih krajevnih skupnostih ni bila umišljena muha enodnevnica. Skozi delo, uresničevanje Zelja, potreb in predvsem s skupno pripravljenostjo se je iz leta v leto, iz obdobja v srednjeročno obdobje, več kot potrjevala in praviloma redko kje le samo potrdila. Zato zaskrbljenost, ki se kaZe skozi številna tako in drugače zastavljena vprašanja, kako bo z njihovimi krajevnimi skupnostmi v prihodnje, ne gre "jemati z levo roko". V bodočih občinskih statutih velja to vprašanje (brez pomislekov) skrbno in podrobno opredeliti. • A. Žalar Do hiške je vodila le ozka gaz... Tržič, 24. decembra - Vsako leto pni sneg vnese nemalo veselja in zmede v naše življenje. Tudi letos. Potem ko so ga kar dober teden obljubljali vreme no slo vi-i, in ko smo končno zakoračili v zimo ter v predbožični čas, ga je na Gorenjskem padlo kar nekaj. Pa ne le na njive, gozdove, hribe, temveč tudi na ceste. Vsakdo med vami si je o njihovem predbožičnem stanju ustvail svoje mnenje, mi pa smo po njem povprašali nekaj Tržičanov. Katja Šmitek: "Ceste se mi ne zdijo v redu, saj niso bile pravočasno očiščene. Ker se je neočiščen sneg zvozil, je sedaj veliko težje voziti po takih cestah." Daniela Sušnik: "Dnevno se vozim v Medno po stari magistralni cesti Kranj - Ljubljana. Včeraj je bilo na cesti boljše kot prve dni. Krivec za to je najverjetneje zimska služba, poleg tega pa tudi posamezniki, ki se ne zavedajo, da je čiščenje pločnikov tudi njihova naloga." Iztok Dacar: "Stanje na cestah bi bilo lahko boljše. Krivca za to sta tako zimska služba kot zakon. Po mojem mnenju bi morala imeti zimska služba v tem času večje število dežurstev, poleg tega je bila vremenska napoved natančna, tako da je sneg ni mogel presenetiti. V glavnem so glavne ceste dovolj dobro očiščene, slabše pa je na stranskih cestah." Samo Cotel: "Stanje na cestah v zadnjih dneh niti ni bilo tako kritično. V glavnem glavne ceste so bile solidno očiščene, problem pa je priti na podeželje, do koder vodijo le manj prometne ceste ki so slabše vzdrževane." Branko Veselinovič: "Pločniki so bili dobro očiščeni, malo slab e je bilo na cesti. Mislim, da je bila komunala kar pripravljena, kar dokazuje hitra reakcija zimska službe." Franc Pušavec: "Pri nas na Brdu so ceste v redu. Že navsezgodaj zjutraj je ob prvem snegu cesto očistil zasebnik iz Veterne- {;a, tako da so ljudje brez težav ahko prišli v službo. Mislim, da so ceste dobro očiščene." Slavka Zupan: "Zimska služba prve dni ni bila posebej pripravljena. Glede na obljube izpred zimske sezone je služba pokazala manj, vendar se stanje zadnje dni izboljšuje in tudi pločniki do Tržiča so očiščeni." Obdarili najstarejše Čirče - V krajevni skupnosit Čirče v sedanji kranjski občini so pred kocem leta obdarili vse nad 70 let stare krajane, članice krajevne organizacije RK so obiskale vse na domu in jim zaželele zdravja tudi v pnhodnjem letu. • Op) Največji akciji v krajevni skupnosti Brezje Vrtec in sanacija usadov Jakob Langus, predsednik sveta KS: "V štirih letih smo predvsem ob podpori občine in s sodelovanjem krajanov veliko naredili. 13. januarja se zapre deponija na Črnivcu. Takšen je sklep zbora krajanov." Brezje, 26. decembra - Z iztekanjem poslovnega leta se v krajevni skupnosti Brezje v dosedanji radovljiški občini izteka tudi štiriletno bogato in delovno obdobje krajevne samouprave, ocenjuje predsednik sveta KS Jakob Langus. Ob sodelovanju krajanov predvsem pa ob podpori občine in odbora za komunalno oziroma gospodarsko infrastrukturo so uresničili vrsto nalog, ki so sijih zastavili na začetku mandata in vsako leto posebej. "Posebej bi se tako rekoč ob zaključku sedanjega dela v krajevni skupnosti, predvsem pa v dosedanji občini, rad zahvalil predsedniku IS Jožetu Resmanu in strokovni službi ter v njej Juretu Klančniku. Ob nenazadnje njunem velikem razumevanju za uresničitev naših načrtov in potreb v naši krajevni skupnosti smo dejansko tudi uspeli narediti tisto, kar smo si želeli in za kar smo včasih pričakovali tudi morda večje sodelovanje domačega Turističnega društva. Čeprav tudi za slednje, za Turisitčno društvo namreč velja, da je s svojim programom pesrrilo in tudi obogatilo dogajanje in dosežke v krajevni skupnosti," je pred dnevi, pred koncem leta, poudaril Jakob Langus. "Veliko smo naredili v štirih letih v krajevni skupnosti. 14. januarja pa bomo, če bo treba, tudi poskrbeli, da ne bo nihče več pripeljal odpadkov na deponijo na Črnivcu," pravi predsednik KS Jakob Langus. Med opravljenimi deli so asfaltiranje vasi Peračica, kjer so 60 odstotkov prispevali krajani, ostalo pa krajevna skupnost. Ena prvih akcij v tem mandatu je bila ureditev pločnika ob vpadnici za Brezje, krajevna skupnost pa je reševala tudi sicer prometne probleme. Tako so skrbeli za zimsko vzdrževanje cest oziroma uredili prostor za hrambo peska za zimsko službo. S finim asfaltom so v krajevni skupnosti preplastili krajevne ceste po Brezjah, na Dobrem polju pa asfaltirali še edino makadamsko cesto. Novo asfaltno prevleko so zagotovili tudi za ceste Brezje - Dolene in Črnivec - Noše, kar mora po pogodbi Cestno podjetje Kranj dokončati do maja prihodnje leto. "Pomembna pridobitev in nczadnje velika in zahtevna akcija je bila obnova ceste in izgradnja mostu do osamljene kmetije Vošar - Alojza Rozmana na Peračici. Uspeli pa smo tudi pri ureditvi vrtca v Domu na Brezjah, kjer jc danes na zadovoljstvo domačinov že več kot 30 otrok. Tudi obnova usadov, za kar smo v krajevni skupnosti prevzeli pridobivanje soglasij in spremljali celotno akcijo na cesti Brezje - Peračica, investitor jc bila občina, izvajlec del pa Cestno podjetje Kranj, je uspeh, saj smo si vsi prizadevali, da !>• bila sanacija najnujneših usa- dov čimprej končana, da ne bi bila vas Peračica nenadoma odrezana." Za leto, ki je pred vrati, Jakob Langus meni, da si bodo na območju sedanje krajevne skupnosti Brezje v novi občini Radovjica prizadevali, da ne pride do nepremišljene in nemogoče lokacije za deponijo Vogle Peračica. Nedovomno bodo aktualne in potrebne razprave tudi o avtocesti. "Kar pa zadeva sedanjo deponijo na Črnivcu, ki se ji čas začasnosti končno vendarle izteka, bom poskrbel za sklep zbora krajanov, da se deponija 13. januarja zapre. Če bomo v krajevni skupnosti prisiljeni na drugačen način uresničiti ta sklep, ga bomo tudi uresničili. Javno podjetje Komunala nam je na podlagi novembrskega ogleda in naših stališč odgovorilo, da bo sanacija sedanje deponije strokovno in po vseh normativih konča* na do konca maja. Takrat naj bi bil sedanji prostor v celoti saniran. V odgovoru iz začetka tega meseca pa ni datuma o zaprtju 13. januarja, ko se iztečeta pogodbi z lastnikoma obeh zemljišč. Vendar, kot rečeno, bomo v krajevni skupnosti vztrajali, da 14. januarja na deponijo ne bo pripeljal nihče več odpadkov. Menim namreč, da sem kot predsednik krajevne skupnosti dolžan spoštovati sklepe zbora krajanov." A. Zal ar Občni zbor TD Dovje - Mojstrana Prihodnje leto nov prospekt Mojstrana, 27. decembra -Letos se je pred božičem v Mojstrani še posebej izkazal lastnik gostišča Kepa sredi vasi, ki je v svoj lokal povabil najmlajše iz krajevne skupnosti. Lastnik Miklič je namreč pripravil Božička, ki je obdaroval 250 otrok - kar je lepa tn posnemanja vredna poteza. Pred božičem pa so se zbrali tudi člani Turističnega društva Dovje Mojstrana. Na rednem letnem občnem /boru je podpredsednica Meta Košir seznanila člane s poročilom predsednika, v katerem med drugim ugotavlja, da je Iuristično društvo med 313 društvi v Sloveniji lani doseglo prvo mesto med izletniški mi kraji, letos pa drugo mesto Za tc uspehe se mora društvo zahvaliti predvsem krajanom, ki so vzorno skrbeli za ureditev svoje okolice in svojih domov ter posameznikom, ki so okolico vse leto urejevali. Letos so jim pri ureditvi pomagali tudi v okviru javnih del. Društvo dobro sodeluje z vsemi drugimi društvi in organizacijami v kraju ter organi-/ii.i sejme, izlete, tekmovanja in športne in zabavne ter turistične prireditve. Prihodnje leto bo natisnilo tudi nov prospekt, saj je jeseniška Občini zanj namenila 290 tisoč tolarjev. Turistično društvo Dovje -Mojstrana ima v kraju že lepo urejeno turistično pisarno. A za zdaj jc dejavnost turističnega društva zgolj ljubiteljska in turistična pisarna je manj časa odprta. Tako Turistično društvo kot krajani pa pričakujejo, da bo v prihodnjih letih v teh krajih več turističnega obiska Na občnem zboru, ki so ga popestrili mladi z osnovne šole, so podelili priznanja Prejeli so jih: Petrol, Stane Brus, Bogdan Janša in Martin Čutar. /,a Upo urejeno okolico domov pa: Kempretovi l Dovjega, Melovnikovi U Mojstrane in Sodjevi z Belce. I). S. PRAZNIČNA OKRASITEV Mesta in večja središča na Gorenjskem so bila Ze nekaj dni pred boZičnimi prazniki okrašena in osvetljena. Tako so za praznično okrasitev in osvetlitev poskrbeli tudi v Šenčurju in še posebej v Heleharjevi ulici, kjer pravijo, da jim do zdaj krajevna skupnost ni kaj prida pomagala pri osvetlitvi, čeprav stroški niso ravno majhni. Pa so se fantje do zdaj vsako leto (in tudi letos) znašli tako, da so med akcijo zbirali prispevke in na ta način vsaj deloma pokrili stroške. Letos so na Heleharjevi ulici namestili Ze osem svetlobnih okrasitev. • A. Ž. ČRKVARSTVO MAJ K K MESARJI, GOSTINCI TRGOVCI... Črevarstvo Major vam nudi po ugodnih cenah: - vse vrste (uvoženih) kalibriranlh naravnih črev - umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) - za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1C. Ihan, Domžale, fax in tel.: 061/722-263 in v času od 4. 11. 1994 do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse, kar potrebujete za koline. Se priporočamo! Mag. Slavko Brinovec Za geografa je najboljši laboratorij teren Po dveh letih premora so spet podelili državne nagrade za uspehe v šolstvu. Za avtorsko delo pri učbenikih in učnih pripomočkih jo je letos dobil tudi mag. Slavko Brinovec, geograf, pomočnik ravnatelja na kranjski gimnaziji. Kranj, 27. decembra - Za kranjskega profesorja to sicer ni bila prva nagrada, ki jo podeljujejo šolnikom, zagotovo pa ima zanj kot državna nagrada največjo težo. Prislužil si jo je z učbeniki: 48 je njegovih, pri nadaljnjih 23 je sodeloval, napisal je tudi 195 strokovnih člankov, da ne govorimo o ostalih učilih, od prosojnic, kovčkov za terensko delo do kart in atlasov, kar je namenil zlasti svojim kolegom učiteljem. Lani je prejel Bloudkovo nagrado, kar mnoge spravlja v začudenje, češ kako je mogoče tako dobro, ustvarjalno delati »a dveh različnih področjih. Pač tako, da delo človeku pomeni tudi konjiček... V pedagoškem poklicu ste dobri dve desetletji. Kako je šla vaša poklicna pot? "Učiti sem začel leta 1962 na takrat še popolni osemletki v Goricah, šel nato na Prešernovo šolo v Kranj in od tam na kranjsko gimnazijo. Vmes sem bil zunanji sodelavec na pedagoški akademiji, kjer sem vodil metodiko pouka geografe, pozneje tudi na filozofski fakulteti." Vas ni zamikalo ostati na fakulteti? "Ne. Temu sta botrovala dva razloga: metodika je tam pomenila bolj stranski predmet, ki se ga ne jemlje resno. Na šolah, kjer sem učil, je bilo v smislu pogojev dela veliko bolje. Drugi pa so bili materialni pogoji." I čitelj kot režiser učnega procesa So vas vabili tudi na zavod za šolstvo, na ministrstvo? "Tudi take ponudbe so bile, vendar se mi tam delo zdi preveč administrativno in premalo ustvarjalno. Na šoli je ■ idealno. Karkoli sem naredil, sem vselej lahko neposredno preizkusil v praksi. V soli sem si prizadeval za to, da bi še sčasoma v šolstvo uvedel didaktični sistem, da se spremeni tudi vloga učitelja, fz posredovalca informacij, kar smo učitelji Šc vedno v pretežni meri, naj bi postajali režiserji nekega delovnega procesa. K temu cilju sem usmerili svoje delo. Najprej sem sc začel ukvarjati z izdelavo učil, iz česar sem tudi magistriral. Pozneje sem se lotil drugega dela. Pravimo: *a fiziko, kemijo, biologijo brez laboratorija ni pravega Pouka. Po drugi strani pa naj bi družboslovni predmeti lahko živeli samo ob tabli in kredi. Vsa teorija govori o tem, da je najboljši laboratorij za geografa teren. Razmišljal sem, kaj storiti, da bi učitelja spravil na teren. S kolegi smo začeli z akcijo in iz učiteljev geografije oblikovali nekakšen team in jim skozi uvajalne seminarje pokazali, kaj se vse da narediti. Na terenu denimo proučujemo v vsakem kraju njegove izrazite značilnosti, nekaj fizično geografskih (tekoče vode, podnebne razmere, zgradba tal;, nekaj družbenih značilnosti (rast naselja, prometni položaj). Stvari med učitelji so se že premaknile, tudi na zavodu za šolstvo se premika, na nek način tudi z ocenjevanjem učiteljev, ki so s točkovanjem stimulirani za seminarje in izobraževanje. Odziv za delavnice je velik, zdaj jih je že nekaj sto, tam sc vidi inovativnost učitelja. V šoli pa je laže doseči neko znanje, če ga učenci preizkusijo na praktičnih primerih." Je ta pristop že metoda rednega pouka ali zaenkrat živi kot prostovoljna dejavnost.' "Zdaj se te stvari vključujejo na tri načine: v pouk predvsem tam, kjer je domača pokrajina v učnem programu, to jc v 4. razredu pri spoznavanju družbe, v 8. razredu pri zemljepisu in v vseh tistih srednjih šolah, kjer jc vsak triletni šolski program. Zajeto je tudi v razni naravoslovnih dnevih, ki so obvezni del šolskega programa. Tretja možnost pa so različni raziskovalni projekti." S svojim pedagoškim delom torej sezete čez prag šole, kjer poučujete? "Nastopam kot zunanji sodelavec zavoda za šolstvo. S kolegoma, ki sodelujeta pri prej omenjenih delavnicah, smo prekrižarili vso Sloveni- jo. Najprej je bilo to namenjeno geografom, pozneje učiteljem spoznavanja družbe. Izdelati je bilo treba programe za to delo in tudi inštrumente." Slike in skice v učbeniku niso za okras Veliko ste se ukvarjali z didaktičnimi pripomočki... "Učbenik mora biti izdelan tako, da učitelja sili v analizo. Moje stališče je, da morajo biti napisanim vsebinam dodane skice, ilustracije, zemljevidi... Pri teh se mora učitelj ustaviti in učence pripravi do tega, da znajo analizirati bodisi karte bodisi slike. Te v učbeniku niso zaradi popestritve, temveč je v njih več vsebine kot v tekstovnem delu. Če učitelj doseže, da učenci razmišljajo, kaj slika pomeni, potem pouk postane drugačen. Na učbenike se navezujejo delovni zvezki, kjer mora učenec določena spoznanja sam analizirati. Sodeloval sem pri izdelavi takih učbenikov in vodil tudi projektne skupine avtorjev, s katerimi smo jih skupaj zasnovali. Tako smo poskrbeli za učenec, za učitelje pa z didaktičnimi kompleti. V njih so mape prosojnic, mape diapozitivov, priročnik za učitelja, tako da tudi oni lahko delajo na sodoben način. Edina ovira, da tega morda ne bi mogli, jc oprema učilnic." Kako ste opremljeni na kranjski gimnaziji? "Tu imamo popolno opremo, tudi računalnik. Vpra- šanje pa je, kdaj bo za šole sistemsko tako poskrbljeno, da bodo imele enake pogoje. Ta čas so v Sloveniji le tri šole, ki so tako dobro opremljene. Prizadevamo pa si, da bi bile vsaj tiste šole, ki imajo geografijo za maturitetni predmet. " Desetletje ste pomočnmik ravnatelja na gimnaziji. Koliko se ob teh obveznostih še ukvarjate z geografijo? "Večji del mojih obveznosti res predstavlja funkcija pomočnika, vendar kljub temu še vedno učim. To je bil namreč moj pogoj, saj se mi je zdelo škoda postaviti v kot vse znanje, ki sem si ga pridobil s študijem. Nekaj obveznosti (s sofinanciranjem ministrstva za šolstvo) pa imam tudi kot član maturi-tetne komisije." Ste tudi pobudnik nastanka druge gimnazije v Kranju. Kako utemeljujete to potrebe? "Res je, na kranjski skupščini sem predlagal, da bi občina dobila še drugo gimnazijo. Prihodnje leto bo sto let, kar se je začela priprava na gradnjo te šole. Po stotih letin je Kranj v sistemu gimnazijskega izobraževanja ostal, kjer je bil. Res smo razširili prostor. Šola je bila delana za 300 dijakov, zdaj jih imamo tisoč. Toda Kranj se je medtem desetkrat poveča. Res se je zmanjšal šolski okoliš (tedaj ni bilo gimnazij v Škofji Loki in na Jesenicah^, toda aspiracije so veliko večje kot nekdaj. Mesta podobnih velikosti kot Kranj imajo po dve, tri gimnazije. Tisoč ljudi v eni šoli je neobvladljivih. Sosedje Avstrijci imajo zakon, kjer se ob 600 učencih na šoli ta takoj razdeli v dva dela. Osebno mislim, da bi bilo prav, ko bi se pojavila konkurenčna gimnazija. Druga možnost pa bi bila, da sc ena usmeri v naravoslovje in druga v družboslovje. Kranj kot regijsko središče bi moral imeti drugo gimnazijo. Ne razumem Kranjskih oblasti, ki so pobudo zavrnile, češ ne potrebujemo je." • D.Z.Žlebir, foto: G. Šinik Obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje Za boljše zdravje več iz lastnega žepa Po novem letu bo obvezno zdravstveno zavarovanje pokrivalo 1,7 odstotka manjši delež cene zdravstvenih storitev. fo pomeni, da bomo morali več prispevati iz lastnega žepa: bodisi i. doplačilom ali pa z višjo premijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Izteka se drugo leto, kar v zdravstvu poleg obveznega Plačujemo tudi prostovoljno 'diavstveno zavarovanje. Skoraj vs.ik odiascl Slovenec je namreč pri eni od zavarovalnic sklenil dodatno za\ -n 0vanjc in plačuje premijo II vsaj en zavarovalni paket, vc£ina kajpak za paket "po P«>lno zdravstveno zavaro-yanjc", ki nam zagotavlja doplačilo do polne cene Zdravstvenih storitev, zdravil "i drugih pripomočkov. Re-*da te vrste zavarovanja skor-• j d a ne čutimo kot obremenitev lastnega Žepa, 'aj si jc večina v okviru kolektivnih zavaiovanj /.igo 'ovila popuste, za mesečne odtegljaje od plač pa skorajda ne vemo tudi zato, ker so D|li zneski doslej precej ni/ki Letna premija paketa "Popolno zdravstveno zavarovanje", ki ga ima večina med nami, jc od srede preteklega leta znašala 14.400 tolarjev, mesečna 1.200 tolarjev. Rt! meroma nizka cena dodatne-ga piosiovoljnega zavaro-■• .ini-i jc dolgo /držala /lasti /aiadi nuio/u c /,t\ ;uo\ance\, saj sc je na ta način / i\ n ovalo več kot milijon Slovencev, prav gotovo pa tudi zaradi gospodarnega razporejanja sredstev. Kdor ni skle nil dodatnega zavarov mora pri zdravniku, /oho/ dravniku, v bolnišnici ali lekarni itotito doplačati do besedno i/. lastnega žepa Že ob ubedbi sistema prostovoljnega zdravstvenega /a varovanja je bilo obljubljeno. da bo obvezno zavarovanje pokrivalo vse manjši delež cene zdravstvenih storitev, in sicer na račun prostovoljnega zavarovanja. Io razmerje se postopoma spreminja. Za leto 1995 je predvideno, da bo delež v obzenme zavrovanju manjši za 1,7 odstotka. To pomeni, da sc bo prostovolj no zavarovanje podražilo, za tiste, ki pa niso dodatno zavarovani, pa bo treba pri zdravniku več plačati. Kot so napovedali predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer jc prostovoljno zavarovana večina Slovencev, bo to spremi njeno razmerje pomenilo za tri odstotke dražji paket "Popolno /diavstveno zavil ovanjc". Sicer pa so za posamezne zdravstvene stontve natanko določeni deleži, do katerih obvezno zdravstveno zavaro vanje pokriva ceno storitve. Tako denimo je za najzahtevnejše storitve, presaditve organov, zdravljenje v tujini, intenzivno terapijo, dialize, predvideno, da jih obvezno zavarovanje v letu 1995 pokrije do 96 odstotkov njihove cene (lani jih je do 97 odstotkov). Specialistične in bolnišnične storitve, nadaljcanje bolnišničnega zdravljenja v zdraviliščih bo obvezno zavarovanje pokrilo do 88 odstotkov njihove cene (lani 93), nemedicinski del oskrbnega dne v zdravilišču, kjer sc nadaljuje bolnišnično zdravljenje, do 85 odstotkov, storitve osnovne zdravstvene dejavnosti, zdravljnje zob, ustne bolezni, ortopedksi in tehnični pripomoči do 85 odstotkov, storitve v zvezi z zdravljenjem poškodb izven dela do 75 odstotkov, enako zdravila s pozitivne liste, stoiitvcn zdraviliškega zdravljenja, ki ni nadaljevanje bolnišničnega, prevozi, ki niso nujni, do 40 odstotkov, očesni pripomočki z.a odrasle, zdravila z vmesne liste 38 odstotkov, zobno protetične storitve za odrasle do 25 t kov • D.Z.Žlebir Revija Za srce opozarja Vsaka druga smrt je posledica bolezni srca in ožilja Ljubljana, 27. decembra - Izšla je šesta, zadnja letošnja številka revije Za srce, ki jo izdaja Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Posvečena je preventivi bolezni srca in ožilja ze pri mladih ljudeh. Že pri mladih in otrocih namreč zdravniki opažajo znake teh bolezni, ki pozneje postanejo smrtno nevarne. Zastrašujoč je podatek, da je vsak drugi smrtni primer v Sloveniji posledica bolezni srca in ožilja. Glavni vzroki so v nepravilni prehrani (pri otrocih je to izpuščanje zajtrka in Eremalo prilagojeni šolski jedilniki načelom zdrave prerane), prevelika telesna teža, previsok krvni tlak, stresne situacije, kajenje in premajhna telesna aktivnost. Podatki tudi kažejo, da približno pet odstotkov otrok v Sloveniji že kaže znake bolezni srca in ožilja, kar trenutno pomeni 10 tisoč otrok. Revijo so na priporočilo ministrstva za šolstvo dobile vse osnovne in srednje šole ter vrtci. Dobili jo bodo pedagogi, ki poleg staršev z vzgojo in zgledom lahko največ pripomorejo k preventivi. • D.Ž. Društvo invalidov iz Kranja Koledar kot informativni list Kranj, 26. decembra - Društvo invalidov Kranj, ki je letos praznovalo 25 let dela in vključuje okoli dva tisoč članov, je ob letu spet izdalo svoj koledar. To je več kot koledar, saj na hrbtni strani prinaša vrsto informacij, ki pridejo prav invalidom. Med drugim lahko na kratko preberejo, kakšne so pravice delovnih invalidov, kdaj imajo ljudje pravico do invalidske pokojnine, kdaj do invalidskega znaka, kako do oprostitve RTV naročnine, kam na letovanje, koledar pa obvešča tudi o drugih društvih in organizacijah, ki so blizu in bi jih utegnili potrebovati invalidi. Društvo invalidov Kranj pa vsako leto prireja tudi več izletov. Na koledarju so po datumih do konca leta 1995 našteti vsi izleti, letovanja in srečanja, ki jih načrtujejo v prihodnjem letu. Obljubljajo tudi brezplačno plavanje v pokritem olimpijskem bazenu vsak petek od 16. do 17. ure. Na sedežu društva na Begunjski 10 pa se lahko invalidi oglasijo vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure. Prazniki v domu starostnikov Kranj, 24. decembra - Ljudje, ki starost preživljajo v domovih upokojencev, si znajo narediti prijetne praznike, prav kakor bi bili doma. V Domu upokojencev v Kranju je osebje praznično okrasilo dom in stotniji stanovalcev pričaralo slavnostno vzdušje za božič, verski in družinski praznik. V petek popoldne so jim priredili praznični koncert, na katerem sta igrala zakonca Šare, člana filharmoničnega orkestra iz Ljubljane, nato pa so jih povabili na slavnostno večerjo. Presenetili so jih tudi z obiskom dedka Mraza. Sicer pa se te praznične dni obiski kar vrstijo. Ne prihajajo le svojci in prijatelji z darili, temveč tudi otroci iz vrtcev in šol, ostarelih pa se spomnijo tudi številne organizacije, med njimi tudi Karitas. Kranj, 22. decembra - Ko so bili naši dedki in babice otroci, so se igrali kozo klamf, brusili škarjice, iskali kapucinarjevo kapico, talali riglčke, se prciskušali v hoji s hoduljami, takanju obročev, metanju zog iz cunj... Da bi oživili spomin na stare otroške igre, je Gorenjski muzej iz Kranja prejšnji teden pripravil poseben dan v Deželi igranje na Gorenjskem sejmu. Tam se vsak dan dogaja kaj novega. Prireditveni prostor so otroci okrasili s svojimi risbami - Foto: G. Šinik 'V TEL Cenjenim kupcem, poslovnim partnerjem q in prijateljem Mimo meno, zdravo in uspešno now leto /995.' KULTURA UREJA: LE A MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V beli in modri dvorani gradu Kieselstein je odprta prodajna razstava prazničnih aranžmajev Hane Šumrada. V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem ob sredah ob 16. uri vodi po razstavi avtorica Anka Novak. V mali renesančni dvorani je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V galeriji Prešernove hiše razstavlja akad. slikarka Nataša Pičman. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikarka Klementina Golila. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava slik akad. slikarja Bonija Ceha. V hotelu Kokra na Brdu pri Kranju je odprta prodajna razstava risb in slik slikarja Izidorja Jalovca. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane. V kavarni Rekar razstavlja slike akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta novoletna prodajna razstava. V bistroju Želva razstavlja akrile France Berce. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov društva Relik-Dadas Trbovlje. KRANJSKA GORA - V avli hotela Kompas je na ogled razstava arhitekturnih maket Slovenski kozolec arhitekta Bojana Hrelje. Razstava sodi v celostni projekt Pot kulturne dediščine. BEGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled Gasparijeve razglednice iz zbirke Marjana Mannška. KROPA - V Kovaškem muzeju razstavlja slike, reliefe in plastike Eva Gašperšič. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava ilustracij akad. slikarke Marije Lucije Stupice. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled pregledna fotografska razstava Fotografskega društva Radovljica. V frizerskem salonu "D.J" razstavlja fotografije na temo Performance Benjamin Vrankar. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara je na ogled slikarska razstava Božična ograja akad. slikarke Maje Šubic. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Irena Romih. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa po dogovoru z upravo muzeja. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava fotografij Janeza Pipana. V okroglem stolpu je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavljajo svoje risbe cicibani iz vrtca Pedenjped. V Mali galeriji Zigonove hiše razstavljajo risbe cicibani iz vrtca Najdihojca. V galeriji ZKO-Knjižnica je na ogled razstava ilustracij svetopisemskih prilik akad. slikarke Maje Šubic. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja akvarele Bogdan Potnik. V kavarni Veronika razstavlja akdemska slikarka Milena Gregorič. Nove knjige ZA OČI IN SRCE Založba Maya iz Nove Gorice izdaja najlepše knjige in prevode svetovno znanih avtorjev, ki jih berejo po vsem tvetu. Novogoriška založba Maya je slovenske bralec obdarila s čudovito opremljenimi knjigami in predvsem s prevodi odličnih knjig. Novogoričani so ime svoje založbe "Maya" vzeli čisto zares. Beseda "maya" v hindujski filozofiji namreč pomeni "izvor sveta" in "svet iluzij". Zato so sredi poletja izdali tri čudovite knjige, po katerih bo seglo veliko bralcev. Najprej je potrebno omeniti prvi prevod kultnega avtorja mlade generacije Carlosa Castanede in sicer njegove zadnje, devete knjige z naslovom: Umetnost sanjanja. S tem prevodom smo Slovenci dobili prvi prevod katerekoli Castancdove knjige. Pred leti so prevedli izbor iz nekaterih Castancdovih knjig z naslovom: Bitka za neznano. Tokrat pa smo dobili odličen prevod zadnje knjige tega skrivnostnega avtorja, ki se skriva za psevdonimom Castaneda. Douglasa Adamsa je verjetno spet potrebno posebej predstavljati. Gre za angleškega avtorja, ki ga tudi v Sloveniji poznajo žel samo knjižni molji, čeprav njegove knjige v tujini izhajajo v milijonskih nakladah. Tehniška založba je izdala štiri knjige njegove trilogije z naslovom štoparski vodnik po galaksiji. Peto knjigo navdušeni Adamsovi bralci že težko čakamo. Založba Maya pa nam predstavlja prevod Adamsove naslednje knjige z naslovom: Ilolistična detektivska pisarna Dirka Gentlva. Gre seveda za detektivsko zgodbo, v kateri detektiv mimogrede reši celotno človeštvo pred iztrebljenjem, seveda poleg razkritja skrivnostnega umora. Adams ie nekoč sodeloval tudi s slovito angleško humoristično skupino Monty Python, zato je za smeh poskrbljeno. Če boste svojemu otroku letos kupili samo eno knjigo, potem mu kupite Dinotopijo, knjigo o deželi, v kateri živijo dinozavri. Odlične ilustracije Jamesa Gurneva, svetovno znanega ilustratorja so zato najboljše priporočilo. Knjige založbe Maya iz Nove Gorice so izredno lepo opremljene, zato bodo razveselile vsakega pravega ljubitelja knjig. • Jože Novak Kulturni spomeniki navešeni z reklamami RAZVREDNOTEN VIDEZ OBVESTILO Zavod za kulturo in izobraževanje obvešča vse naročnike knjiae Viktorja Kragla: Zgodovinski drobci župnije Tržič, da po kn igo lahko pndejo v Knjižnico dr. Toneta Pretnarja vsak delovni dan med 9. in 18. uro, obenem obvešča tudi vse druge Tržičane in okoličane, da Kraglovo knjigo lahko kupijo v knjižnici. Knjiga je lepo božično danlo, njena cena je 3.200,00 SIT Po novem letu bo knjigo moč kupiti na Delavski univerzi;Tržič, ker bo knjižnica zaradi nujnih obnovitvenih del v januarju zaprla. STARIH MEST Kranj - Na fasadah starih gorenjskih mestnih hiš z obnovljenimi freskami, se v zadnjem času pojavljajo ogromne kričeče reklame, največkrat za pijačo, kot da so tam ogromne tovarne pijač, ne pa majhne in prijazne gostiuiice ali trgovine. Bojan Šlegelj, arhitekt Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj je v pogovoru navedel vrsto primerov, zaradi katerih se mestna središča, sicer zaščiteni kulturno zgodovinski spomeniki, hitro odevajo v poceni in neokusen blišč. Zadnji sneg je s pločnikov pomedel prostostoječe panoje, s katerimi nekateri trgovci na mestnih ulicah obveščajo, včasih pa tudi ovirajo mimoidoče, o svojem blagu v trgovini. Na žalost sneg nič ne bo mogel opraviti s fasadami, na Katerih se zadnje čase navesilo na kupe reklamnih obvestil. Pločevinasti izveski enormnih velikosti za pivo, domače in nemško, pa še druge pijače in še kaj visijo ali so pritrjene na fasadah starih mestnih hiš; nekatere hiše imajo tudi posli-kavo, ki pa zaradi kričeče rdečih, zelenih reklamnih obvestil praktično ni več vidna. Najbolj žalostno pa je to, da se je ta obarvana pločevina naselila na fasadah brez nekega reda, v pravcati tekmi, katera hiša bo bolj okinčana. Včasih so lični izveski opozarjali mimoidoče, da je v stavbi trgovina take in talce vrste, obrtnik in podobno. Vsa gorenjska mesta imajo stara jedra z baročnimi in renesančnimi stavbami, mednje pa zdaj vdira stil, ki jim daje videz hongkongških ulic. Kako na to gledate v Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine? Povsem razumljivo, da reklame in obvestilne table vsekakor morajo biti. "Vendar pa zdaj opažamo, da se po gorenjskih mestnih centrih Eojavljajo reklamni izveski, i so vse prej kot pa v hamoniji z videzom stavb. Naj kot primer navedem, kako osuplo so Kranjčani Sodobno "okrasje" na obnovljenih mestnih fasadah. Foto: L. M. opazovali velikansko zeleno obarvano reklamo za nemško pivo, ki se jc pred časom pojavila na obnovljeni mitni-Čarski hiši ob kranjski tržnici, eni najstarejših stavb v Kran tu. No, reklama na srečo ni >ila dolgo. Lahko bi navedel še nekaj primerov, med njimi stavbo, v kateri jc Prešernov hram in z gnečo izveskov na fasadi še posebej izstopa. Fasada ima kar tri večje in kričeče reklame za pijačo, notranjost RAZSTAVLJAJO ŠTIRJE LIKOVNIKI Mengeš - Od 14. decembra dalje ji v OKANŽKRIJI v Mengšu na ogled preduovoletna prodajna likovna ra/.stava, kjer svoja dela predstavljajo slikarji: Alessaiidro llumhak, I oj/c Kalinši-k, Dušan Lipovec in kiparka Alenka Vidrgar. ALENKA VIDRO AR, akademska kiparka specialistka il Ljubljane je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost leta 1983. Uspešno je končala tudi peaagoUci izbirni program in izbirna programa vizualnih komunikacij ter grafike. Leta 1985 je končala še kiparsko specialko pri piol Diagu Iišarju. ( HI leta 1989 opavlja samostojno dejavnost kultunu i a delavca Sodeluje z ALU in vodi kiparske delavnice pri ZKOS. V osemdesetih letih je prejela nagrado Zlata ptica Poleg mnogih razstav doma in v tujini je ustvarila večje število javnih kiparskih del, spomenikov in parkovnih skulptur. Akvarelist ALESSANDRO BUMBAK, po rodu Istran, ki živi v Gradu pri Cerkljah, sicer ni šolan slikar, vendar jc v svojem ustvarjalnem delu dosegel stopnjo, ki povprečni amaterizem vsekakor presega. Svoje slikarstvo je oplajal tudi na potovanjih v tujino, kjer je, denimo v Nemčiji tudi razstavljal. Vendar se je v svojih slikarskih delih vedno vračal v rodno Istro, katere duh veje iz večine njegovih akvarelov Slikar opredeljuje sebe kot miniaturista, saj so njegovi akvareli v glavnem na majhnih, celo miniaturnih formatih Slikar LOJZE KALINŠEK iz Spodnjega Brnika je leta 1977 diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani iz fotografije in likovne teorije. Zaposlen je kot likovni pedagog v (knovm loli Mengeš, je pa tudi mentor kamniškega likovnega društva, ukvarja pa se tudi z oblikovanjem na tehničnem in grafičnem podiočju V svojem slikarskem razvoju je piešel že nek.i| različnih faz, ki jih nadgrajuje z novimi iskanji. V ta namen veliko potuje, študira ter se udeležuje domačih m mednarodnih likovnih kolonij in simpozijev. Razstavljal jc samostojno m skupinsko doma in v tujim, letos pa je pie|el tretjo nagi ado na slikarskem ex temporu Kresnik, na Muljivj Akademski slikar in likovni kritik DUŠAN I IPOVT ( ./ Kamnika je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1977. Istega leta je bil na študijskem izpopolnjevanju v Kanadi Ukvarja sc s slikaistvom, gialiko in likovno publicistiko, občasno tudi s kiparstvom, oblikovanjem in fotografijo Imel je več kot 70 samostojnih ra/sl iv OORia in V tujini. Prejel jc več nagrad na mednarodnih in domačih slikarskih ex temporih. • Dušan Lipovci gostilnice, katere opremo si jc zamislil arhitekt iz Plečnikove Sole, pa so zdaj prav tako zamenjali za nekaj sodobnejšega. Pa reklame, ki ne sodijo na fasado Pavšlarjevc hiše s fresko in še je tega po Kranju in drugodna pretek." Ali stavbe v starem delu mesta sploh smejo imeti takšne reklamne table? "Staro mestno jedro Kranja jc kulturni spomenik. To pomeni, da se posega v fasade teh stavb, tako najstarejših in pomembnejših kot tudi vseh drugih, le z dovoljenjem usti e/nih služb. Dovoljenje seveda izdaja občinski upravni organ, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa pri tem doda svoje mnenje. Vendai pa zdaj opažamo, da so trgovci in gostinci kar sami postali arhitekti in oblikovalci, saj največkrat kar čez noč ali ob koncu tedna stavba dobi reklamni izvesek ali dva, ali eelo tri V pisanih baivah in v najrazličnejših velikostih." Kaj potem naredite? "Malo ali nič. Ko je rekla ma na fasadi, je to stvar urbanistične inšpekcije, če za tak poseg v fasado m bilo ustreznega dovoljenja. Na ob hko reklamnega izveska seveda lahko vplivamo prej, ko dobimo predlog, ali ga sami pripravimo in ko še lahko odločamo, kje naj bi ga namestili. To, kar je zdaj videti nc samo po starem delu kranjskega jedra in tudi ostalih gorenjskih mestnih trgih, je večinoma postavljeno brez soglasja našega zavoda ali ustrezne komisije za revitalizacijo mestnega jedra. Zdi se pa, da tudi urbanistična inšpekcija spregleduje namestitve takih obvestil, ki milo rečeno kazijo naša lepa mesta." Imajo kje kaj več okusa in smisla za ohranjanje lepšega videza mest? "Zdi se, da z veliko dobrega okusa in bolj v skladu z zaščitenim starim mestnim jedrom to urejajo v Radovljici, še bolj pa trenutno tudi v Kamniku. Nasploh se mi zdi, da so prav kamniške mestne ulice tudi manj obremenjene z neokusno reklamo. Na kamniških ulicah tudi ne visijo vsiljivi transparenti, ki povsem izkrivijo izgled mestnih ulic. Pred časom jc ustrezna komisija z našega Zavoda in urbanistična inšpekcija popisala vse reklame, ki na fasadah vsiljivo izstopajo; v pol leta naj bi jih tisti, ki so jih izobesili, zamenjali z ustreznejšimi, predloge pa bodo pripravili arhitekti z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Za sedaj kar dobro kaže." Pred leti so v Škofji Loki z imenitnimi starimi izveski iz zbirke Antona Grašiča opremili celo vrsto trgovin in gostilnic. Ali ima sploh katero od starih gorenjskih mest načrt enotne podobe izveskov in druge opreme, ki daje videz mestu? "Mislim, da do tega še ni prišlo. V Kamniku na primer so namestili zanimive lanterne kot mestno razsvetljavo Zdi pa se, da so v razmišljanjih, da mesto potrebuje celovito in enotno podobo tudi glede takšne opreme najdlje prav v Radovljici, kjet sc zaradi pomembnih jubilejev v prihodnjem letu več in bolj pozorno ukvarjajo tudi z lepilni vide zoni mesta. Nekdaj je tudi Tižie imel kar dobro uie|ei"' mestno opicmo, zdaj j>.t je M mestnih ulicah že pteveč nciis treznih reklamnih izveskov, ki spreminjajo nekdanji ugodni vtis V starih metsnih centiih. tudi psomenuiško zaščitenih j).u' veljajo drugačna piavila, ki sc jih jc vsekakor tieba držati, čc naj imajo mesta sploh še kakšen videz Zdaj je tako, kot bi se trudili, da ga razvrednotimo, ne |>a ohrani mo." • I »a Mencinger FOTOGRAFIJA LETA I-111/111 |c laz.pisala natečaj I otogtalija leta, za katerega spiejem.ijo lologialijc Ljubljana Revija do \\ lanuaija I"1'"1 Rezultati natečaja, ki ima poljubno temo, bodo /nam 0 man I I99.S, k * > bo razglasitev m otvoritev ia/stave v prvem preddverju Cankarjevega doma v I pihljam Na natečaj |C treba potlatl detel CrnO belih ali barvnih fotogralij poljubnega formata, ki jim jc treba priložiti kuverto s podatki o avtorju označenem s silio Razstava bo kasne|e predstavljena tudi ni lejmu l-otostik in Alpe Adria na Gospodarskem razstavišču v 1 I"'i "u Nagi u ne lotogialije bodo skupaja s predstavitvijo avtorjev objavljene v reviji Fmzm Na dan razglasitve rezultatov natečaja in ob otvoritvi lazstave bodo v ( ankaije vem domu tudi sliokovna predavanja m predstavitve v zvezi s fotografijo. Fotografije je treba poslati na naslov Revija l-.m/in. p.p. 574, 61101 Ljubljana, s pripisom Fotografija 1W4 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Delnice kranjske Save so v javni prodaji še do 5. januarja Splačalo se je (bo) skočiti v Savo Vse kaže, da bo javno prodanih 70 do 80 odstotkov ponujenih delnic, kar pomeni, da bodo vpisniki certifikata pridobili 20 do 30 odstotkov Kranj, 23. decembra - Javna prodaja delnic kranjske Save se Počasi izteka, certifikate bodo vpisovali še do 5. januarja, glede na dosedanje rezultate pa Je situacija izredno zanimiva. Za vse tiste seveda, ki so že skočili v Savo, kakor jih privablja domiselno reklamno geslo. Če namreč 20 do 30 odstotkov v javni prodaji ponujenih delnic ne bo prodanih, bodo za toliko pridobili vsi, ki so svoj certifikat zaupali Savi, deležni bodo "arnreč tolikšnega pribitka oziroma popusta. Pogovarjali smo *e s FRANCEM BALANČEM, ki kot finančni direktor v Savi vodi projekt lastninjenja. "Kakšen je dosedanji rezultat javne prodaje delnic?" "Vpis teče še do 5. januarja, *ahko pa rečem, da je glede na Ponujeno vsoto zelo dober. Količina je namreč izredno velika, saj znaša 110 milijonov mark, doslej smo uspeli smo pridobiti med 70 in 80 odstotkov ponujene vsote. Pričakujemo, da bodo ljudje med prazniki narediti inventuro tudi na tem področju in *e prinesli certifkate. Javna Prodaja delnic Save namreč Postaja izredno zanimiva, saj vse kaže, da bomo ljudem 'ahko ponudili več kot drugi." "Stvari so v tem trenutku *elo ugodne za tiste, ki so že »kočili v Savo?" "Zelo ugodne, saj lahko Pričakujejo, da bodo pridobili fO do 30 odstotkov. V primerjavi z javnimi prodajami, kjer Je bilo certifikatov preveč, pa skoraj 50 odstotkov." "Dostikrat sc zgodi, da 'Judje čakajo na zadnji dan, torej do 5. januarja?" "Lahko se seveda zgodi, da bodo prinesli šc veliko certifi-Vtov. v tem primeru to seve-aa ne bo držalo Okenca bodo v Savi te dni odprta kljub kolektivnemu dopustu, z izjemo nedelje in ponedeljka seveda, tudi pri telefonu bomo dežurali. "Kje je vpis najboljši?" "Izredno dober je na Gorenjskem, sorazmerno seveda. Gorenjska ima 20-odstotni delež, Ljubljana 28-odstotne-ga, Maribor 15-odstotnega, Celje 8,5-odstotnega, velik je tudi v Zasavju, Kopru itd." "Katera prodajna mreža je bila najbolj uspešna?" "Naša lastna, sedem okenc imamo, zbrala so največ, med njimi seveda največ na sedežu podjetja v Kranju. Zelo dobra je bila poštna mreža, manj banke. Agentov nismo imeli, zelo dobro pa so se obnesle lokalne akcije, na radijskih postajah v Mariboru, Novem mestu, Kopru itd. smo objavili informacije in nato je bil tri dni vpsi zelo dober." "Kako poteka interna razdelitev in notranji odkup?" "Vse kaže, da bomo pri interni razdelitvi dosegli 16 odstotkov in pri notranjem odkupu 1,5 odstotka in s sodelovanjem agencije za privatizacijo in sklada za razvoj uspešno razrešili probleme tega lastninjenja ter tako pomirili delavce. Računamo, da bomo tako brez državnih skladov in investicijskih družb, ki bodo vstopile kasneje, dosegli 52- do 53-odstot-no lastništvo." "Kaj lahko obljubite vašim delničarjem?" "Ne obetamo visokih dividend, obetamo pa, da bodo delnice imele vrednost, in da je ne bodo izgubljale." "Savske delnice bodo verjetno kmalu na borzi, navsezadnje bodo ljudje tako lahko s certifikatom prišli do gotovine?" "Na borzo nc bomo šli pred dvema letoma, seveda pa smo zainteresirani, da pridemo na borzo, vendar ne zato, da bi ljudje delnice prodali, temveč da bi pridobili nove delničarje, za dokapitalizacijo, za modernizacijo, da bo v Savo naložen kapital predstavljal varno naloženo premoženje. Sava se privatizira na ravni koncema, spodaj je več družb, sistem pa ni nikoli tako labilen, da bi se zrušil, če gre denimo potniški pnevmatiki slabše, gre tovorni boljše itd. Trenutno smo razprodani, zalog ni, decembra dosegamo relcordne dnevne prodaje, ki znašajo 130 miljo-nov tolarjev dnevno." "Kakšen bo letošnji poslovni rezultat?" "Pozitiven, likdivnostih težav nimamo, razmere so celo boljše kot pretekla leta, čeprav smo letos v modernizacijo investirali skoraj 30 milijonov mark lastnih sredstev. V prihodnjih treh letih nas časa investicijski program avtopnevmatike v višini 130 milijonov mark, sofinancirala ga bo mednarodna marca, pričakujemo, da bodo pogodbe podpisane marca, aprila prihodnje leto. Nekateri stroji so že naročeni, financira jih Semperit in bodo kasneje vključeni v projekt. Korak naprej bomo naredili tudi v partnerskih odnosih s Scmperitom, ustanavljamo trgovsko podjetje Sava Semperit Tire, ki bo pnevmatiko vseh blagovnih znamk koncerna Continental tržila na slovenskem in na trgih bivše Jugoslavije. Na trgu bomo torej dosegli večjo samostojnost, savski blagovni znamki pa bo priznana pristojbina." • M. Volčjak Vsak deseti Gorenje je certifikat zaupal Gorenjskemu investicijskemu skladu Sava je vsekakor novoletna priložnost Gorenjski investicijski sklad je poln, zato so za 10 odstotkov povečali razpisano vsoto *^ranj, 23. decembra - Javno prodajo savskih delnic je !!rRani/iralu tudi Gorenjska banka, ki je v posel vključila 0v° Ljubljansko banko, čeprav ima z Gorenjskim investi-C|jskim skladom konkurečno ponudbo. Vendar konkurenca le J*1 tako velika, saj so investitorji dveh vrst, eni se ukvarjajo s *°rtkretnim podjetjem, drugi žele tvef TKO KAV« -------..... podjetje *lATKO KAVČIČ, direktor Gorenjske banke. "Pri javni prodaji savskih delnic jc postu uspešnejša od banke?" , "Pošta ima na Gorenjskem * enkrat toliko jx>slovalnic, P'cd bančnimi okenci jc ko nc^ leta gneča, vplivala pa jc ncdvomno tudi konkurenčni Ponudba, tako Gorenjskega lnvcsticijskcga sklada kot s*lada zavarovalnice Triglav." "Doslej je bilo prodanih 70 1" HO odstotkov od ponujenih Kaže, tla bodo tisti, ki so *v°i certifikat vložili v Savo, ""mh več. Če nc bo zbranih /a 1,1 milijonov mark certifika 0v. temveč lc za 70 odstotkov ,cK«i. bo ia/hka v visim M) l>uMotkov razdeljena brc/ P'ačiio, drugače povedano, '"'p'ibo odstoten Ib ni ^'hen reklamni trik, tO je pilića V investicijskih skla tega mehanzma ni, če j'adih napolniš 70 odstotno, ? nič nc deli V Sloveniji sc Oslcj jjjjj jakega $c ,,| /godilo I *ako velikem podjetju, vsa .°hra podjetja so imela obia Cr* problem, zbrala so preveč c"ifikatov in presežek so račali Sava jr zato za (ior ^Kc vsekakor dobra novoletni ganje razpršiti, pravi priložnost j 'Pri tem je zanimivo, da je |*VU» prodaju /elo dobra v V'tjHoski I.oki, kjer so /elo u^> startali?" Ocenjena vrednost pinije tij jc zelo različna, vse te metodologije, kakorkoli so žc javno verificirane, so po moji oceni samo velik približek resnice, to pa pač relativna pravičnost pri delitvi družbenega premoženja. Po moji oceni jc bila Sava zelo visoko ocenjena, ker je tracionalno dobro podjetje, to ni podjetje, ki bi Imelo nihanja, to )c dobro podjetje, kar pomnim, nekaj težav jc imelo le v času deviznih težav. Ljudje sc scve da težko ukvarjajo s temi stvari, saj so stiokovno zapletene, sledijo informacijam, težko pa jih sami preračunajo, čc pa čakaš predolgo, vlak seveda odpelje." "Kako poln je zdaj Gorenjski investicijski sklad, ki sodi k Nacionalni finančni dru/bi, dovolj jasno pa je, da za njim stoji Gorenjska banka?" Zelo smo intenzivirali na stop in Gorenjski investicijski sklad jc žc dosegel razpisano vsoto, zato smo jo za 10 odstotkov povečali in 17 ja nu.ii).i bomo /.ikl]iic"ili \pis Cilj je torej celo presežen in s tem smo izjemno zadovoljni. Gorenjskemu investicijskemu skladu jc svoje certifikate zaupalo II) odstotkov (ioienj cev, torej vsak deseti Gorcnic oziroma Gorcri|ka, kar jc dali c nad p >\ piečjem drugih skladov, tega niso dosegli v nobeni drugi regiji. Absolutne številke niso tako pomembne, saj odraža|o velikost ti ga." "Kai pa zamudniki, po 17. januarju?" "ZailjC bomo verjetno pripravili Šc en sklad." "Koliko je po Vaši oceni še ccrtifikulov?" "Pred dobrim mesecem so analize kazale, da jih je v Sloveniji še približno 40 od stotkov, mislim, da je takšna ocena previsoka Brez. resnih osnov hi dejal, da jih je na Gorenjskem še približno 20 odstotkov." "Gorenjski investicijski sklad na prvi dražbi delnic ni sodeloval, na drugi verjetno bo" "Februarja vsekakot bo. Mislim, da pri prvi nismo veliko zamudili, vsa večja podjetja, ki so sodelovala na prvi, imajo več paketov. Kot predsednik skupščine Nacionalne finančne družbe pa bi rad dejal šc to, da smo sc posla lotili profesionalno in odgovorno, tako kot ga je začrtala država, odrekli smo sc prepovedanemu akviziterstvu in izpadli nekoliko naivno. Ker akviziterstvo ni bilo ustrezno sankcionirano, nam ni preostalo drugega, kot da sc potrudimo tudi v tej smeri in uspeli smo. Vsekakor pa ni prav, da neumno izpadeš, če se obnašaš profesionalno, pravni nered jc pri nas še vedno velika ovira." "Kako komentirate dokaj nizke cene na prvi dražbi?" "Mislim, da jc to posledica cenilnih elaboratov, ki so bili UJeni na stanje 31. decembra 1902, marca jc bila tedaj vredna približno oO tolarjev, nc smemo torej pozabiti, da sta vmes dve leti. Mislim, da pri marsikaterem podjetju, ki je bilo nizko prodano, to ni odraz velikih ekspertiz in dobrega poznanja tržnih razmer. Kes so med panogami razlike, toda zdi sc, da pozabi jamo, da je tekstil dolga leta dajal akumulacijo za razvoj druge industrije, in da jc marsikatera tekstilna tovarna z razvito organizacijo dela in pioduktivnostjo že potrdila sposobnost za preživetje. Nekatere bodo postale dobre evropske tovarne, seveda pa nc vse. Mislim, da ima tudi tekstil svojo razvojno mož nost, delo pa omogoča žens kam, saj dolgo šc nc bo možno, da bi ostale doma." • M. Volčjak Ne strinjam se s trditvami nekaterih kolegov, da so certifikati neumnost V Savo skočil tudi dr. Aleksander Bajt Kranj, 23. decembra - Kranjski Savi je svoj certifikat zaupal tudi ugledni slovenski ekonomist dr. Aleksander Bajt, kar je nedvomno priznanje kranjski tovarni in njenemu vodstvu, saj dr. Bajt med ekonomisti in gospodarstveniki velja za nesporno avtoriteto. Doma sem blizu Kranja (na Trati pri Velesovem), skoraj se imam za Kranjčana, razlogi moje odločitve torej niso posebno racionalni, moram pa dodati, da sem prepričan, da je Sava perspektivno podjetje. Če bi me vprašali, ali mislim svoj denar izgubiti, vem, da ga ne bom izgubil. Mislim, da je dobro naložen. Poleg tega poznam nekaj vodilnih, zaupam jim, vem, da so dobri gospodarstveniki in da znajo gospodariti, je dejal dr. Bajt. Pri našem načinu lastninjenja obžalujem predvsem to, da niso bili ugotovljeni deleži ljudi, ki so podjetja ustvarili, šele premoženje, za katerega tega ne bi bilo moč ugotovili, naj bi se lastninil na sedanji način. Ne strinjam se s trditvami nekaterih kolegov, da so cerfikati neumnost, kjer ni moč drugače ugotoviti lastnika, je to edini način, pametnejšega ne poznam, pravi dr. Aleksander Bajt. Dr. Aleksander Bajt v pogovoru z direktorjem korporacije Sava Viljemom Ženerjem. Foto: I. Draškic Kdo bo postal lastnik podjetij, ki se zdaj privatizirajo, je veliko vprašanje, ljudje bodo delnice po določenem času verjetno prodali, kdor se želi ukvarjati z njimi, mora zbirati informacije, to pa je zahteven posel, tudi v Nemčiji denimo ljudje največ vlagajo v banke. Lastniki podjetij bodo najbrž velike korporacije, ne pa posamezniki. Tehnično in tehnološko znanje danes zahteva veliko koncentracijo kapitala, zato bo delež tujega kapitala v Sloveniji verjetno velik. Nič nimam proti, če pridejo denimo Japonci, saj jih zanima le trg in zaslužek, sem pa proti kapitalu, ki v resnici prihaja zaradi nacionalističnih interesov, kar se dogaja na tržaški meji, je daleč od zdravih poslovnih odnosov. Za vdor nacionalistične kapitala smo premajhni, veliko takega kapitala pa je že v naših podjetjih, naša podjetja pa je pridobival po zelo nizki ceni, pravi dr. Bajt. Republika Slovenija OBČINA TRŽIČ Oddelek za prostor in okolje Komisija za stanovanjsko gospodarstvo občine Tržič v skladu s 6. členom Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. I. RS št. 35/94 in 42/94) objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM - Trg svobode 9, v izmeri 20,71 m2 - Trg svobode 11, v izmeri 50,49 m2 1. Posebni pogoji: - dejavnost v poslovnem prostoru mora biti v skladu z odlokom o namembnosti poslovnih prostorov in poslovnih stavb v občini Tržič (Uradni Vestnik Gorenjske, it. 15/88); - poslovni prostori se oddajajo v najem za določen čas, dobo 10 let. 2. Interesenti morajo v vlogi navesti: - opis dejavnosti, ki jo nameravajo opravljati v poslovnem prostoru, - višino mesečne najemnine, ki so jo pripravljeni plačati za poslovni prostor m priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti, ki jo bodo opravljali v poslovnem prostoru (za pravne osebe) in dovoljenje za opravljanje dejavnosti: - pravne osebe sklep sodišča in odločbo pristojnega občinskega upravnega organa po 4. čl. Zakona o gospodarskih družbah, oz. dokazilo o vloženi zahtevi za izdajo te odločbe, če so začetniki v dejavnosti, ki še nimajo poslovnega prostora; - fizične osebe overjeni priglasitveni list za samostojnega podjetnika posameznika ali obrtno dovoljenje oz. potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa o vloženi zahtevi za izdajo odločbe po 4. čl. Zakona o gospodarskih družbah, če so začetniki v dejavnosti, ki še nimajo poslovnega prostora. Prednost pri izbin ima ponudnik v skladu z 12. čl. Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. I. RS, št. 35/94 in 42/94). Ponudbe oz. vloge sprejemamo v roku 8 dni od dneva objave v Gorenjskem glasu na naslov: OBČINA TRŽIČ, Oddelek za prostor in okolje, Trg svobode 18, 64290 Tržič, z oznako "Ponudba za poslovni prostor - ne odpiraj!" Ponudbe oz. vloge morajo biti poslane priporočeno po pošti in vsebovati v točki 2 zahtevane podatke in dokazila. Ponudbe se po preteku razpisanega roka odprejo komisijsko. Nepopolnih ponudb komisi|a ne obravnava. Ponudniki bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni po preteku razpisnega roka. Dodatne informacije po tel.: (064) 53-015, int. 55. številka: 363-01/04-3 Datum: 21. 12. 1994 Načelnica po pooblastilu IS: Jasna Kavčič, dig., I. r. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK gjMj NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: MARUTI 800 DX CITY STAR MESTNI OTROK Ime indijske avtomobilske tovarne Maruti Udyog Limited je v slovenskem avtomobilskem prostoru bolj ali manj znano in tisti, ki tovarno poznajo, vedo tudi, da iz nje prihajajo majhni štirikolesniki, kijih Indijci izdelujejo po licenci modelov, ki so bili še pred nedavnim v programu japonskega Suzukija. K nam iz te daljnoazijske države že nekaj let prihaja majhen mestni avtomobil maruti 800. Tipičen malček z vsega 3,30 metra dolžine je narejen po licenci (prejšnjega) suzukija alta, zato njegova oblika seveda ni moderno okrogla, ampak prej skoraj škatlasto oglata, vendar zato skoraj nič manj prikupna. Oči kupcev majhnih Notranjost: skromna in sorazmerno udobna. avtomobilov so tudi sicer bolj vajene oglatih karoserijskih robov kot pretriranih okroglin in to gre marutiju 800 kljub njegovi priletnosti v prid. Maruti je majhen avtomobil, a ima kljub temu na vsaki strani po dvoja vrata, skupaj s prtljažnimi, ki zapirajo skoraj kombi-jevski zadek, pa jih je pet. Notranjost je kljub majhnim zunanjim meram sorazmerno udobna, edina zamera gre pravzaprav na notranjo šinno. Pre-dnja sedeža sta za ta avtomobilski razred dokaj udobna in tudi po nekaj daljši vožnji ne utrujata pretirano, zadnja klop pa seveda ni narejena za tiste z najdaljšimi koleni, zato pa po novem pri podiranju deljiva na polovici. Prtljažni prostor je namreč silno majhen in vanj bodo le najbolj spretni poleg zaboja z mineralno vodo stlačili še kakšen manjši kos prtljage, zato je podiranje zadnje klopi, s katerim se pridobi kar nekaj tovornega prostora, seveda zelo dobrodošlo. ORGANIZIRAMO ZDRAVNIŠKE PREGLEDE [§]• Kranj-Jaka Puclja 9. Planina III, tel.: 064/324-471 HVALIMO: majhnost - okretnost - ekonomičnost - udobje glede na velikost; GRAJAMO: majhen prtljažnik -štihstopenjski menjalnik Maruti 800 ima po novem še oznako DX citv star. To pomeni nekoliko bogatejšo opremo, kot so jo imeli prejSnji modeli, natančneje pa obnogatitev z odlagalnimi policami na vratih, analogno uro na sredinski kon- PEKARNA "ZEVNIK" I'9957 = SUBARU * U HYURDO! \\ ROVER Prodaj« po sistamu •taro za novo Nakup voatil na kredit ali loasing Odkupujemo In Erodajamo Ijena vozila JANEZ KAD I VE C Pfpenova 4Sr ftenfiur Yal.: CHM/41-07S ---- Iščemo zastopnika na območju Gorenjske Kandidat mora Izpolnjevati naslednje pogoje: - trgovec ali komercialist - možnost skladiščenja - lasten prevoz - poznavanje tržišča Pismene prošnje pošljite naj kasneje do 10 1. 1995 na naslov: PLANA, do o , Podjetje za proizvodnjo in trgovi no, Počehova 27 a, 62000 Maribor. Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL064/78-170, FAX:064/76-525 za gostince, za obrtnike, trgovce podjetnike (tudi črtna koda) (tudi vodenje poslovnih knjig) in za dom RAČUNALNIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA Maruti 800 DX citv star: mestni priročne/. zoli, vgrajeno radijsko anteno, naslone za roke ter varnostne pasove spredaj in zadaj in še nekaj drugih drobnarij. Med dodatke, ki sodijo na cenik doplačilne opreme pa novi lastnik lahko uvrsti še okrasne pokrove koles, okrasne letve in celo klimatsko napravo, ki v vročih poletjih postaja vse bolj uporabna. CENA do registracije: 11.390 DEM (Globus Motors International, Ljubljana) Maruti 800 DX poganja znani 796 kubični trivafjni motor, ki zmore največ 26 kilovatov. Motor, kljub temu da ni opremljen z elektronskim vbrizgom goriva, brez težav vžiga tudi v hladnejših dneh, steče nekoliko obotavljivo, ko se ogreje pa se povsem razživi. Motor postreže s tipičnim glasom trivaljnika, živahen je v srednjem območju vrtljajev, pri višjih hitrostih pa je njegov izkoristek zaradi štiristopenjs-kega menjalnika nekaj manjši. Njegov izpuh so letos opremili s katalizatorjem, tako, da tudi po tej plati ni črna ovca. Maruti 800 je zaradi svojih lastnosti tudi ekonomičen avtomobil, saj se pri povprečni vožnji poraba neosvinčenega goriva giblje okoli 6,7 litra na 100 kilometrov. Je pa povsem jasno, da je ta avtomobil mestni otrok in da tja tudi sodi. Obračanje v ozkih mestnih predelih in iskanje tesnih parkirnih prostorov sta mu namreč veliko bolj pogodu kot vožnje po hitrih cestah. • M. Gregoric Motor: majhen in zadostno zmogljiv trivaljnik. TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombilimuzina s petimi vrati. Motor trivaljni, vrstni, nameščen spredaj prečno, pogon na prednji kolesi, 796 cem, 26 KVV/33 KM, katalizator. Mere: d. 3300 mm, š. 1410 mm, v. 1405 mm. Najvišja hitrost: 131 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5,5/7,7/ 6,4 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 6,71. ANTENSKE NAPRAVE LUKEŽ prodaja • servis • montaža • svetovanje GLAVNI TRG 22. KRANJ, TEL064/224 500 IV sprejemniki: ELEKTRONIKA PHILIPS IMOKIA GRunoKi GokfStar SAT SISTEMI: PEACE, NOKIA LA SAT, ELEKTRONIKA PRVIČ V SLOVENIJI ZAKONITO VEC PROGRAMSKI PAKET KODIRANIH PROGRAMOV il! u 11 il min i ViimMei PODNAPISI V SLOVENSKEM JEZIKU DELOVNI ČAS OD 8. D012. IN OD 18. URE, SOBOTA OD 8. D012. URE (jUtETAKSTVo *UvLlfc Zupanova 7» 64X08 Šenčur Tel.i 064/41-*6« PO ZELO UGODNIH CENAH Z MATERIALOM ALI BREZ VAM NUDIMO polaganj)«;, brušenje, lakiranje parketov, ladijskih podov, plute, plavajočih podov - polaganje toplih podov, Itlsona, tapiaona - obloga stopnic In ostalih talnih oblog • brusimo s stroji, opremljenimi s sesalci ŽEUMO VAM VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE SE PRIPOROČAMO ! MEŠETAR Cene kmetijskih zemljišč V jeseniški občini je za kvadratni meter travnika prvega bonitetnega razreda treba odšteti 236 tolarjev, za travnik drugega razreda 205 tolarjev in za travnik tretjega razreda 173 tolarjev. Travnik četrtega razreda je po 142 tolarjev, petega razreda po 110 tolarjev, šestega po 94,50, sedmega po 79 in travnik osmega razreda po 63 tolarjev. In kolikšne so v jeseniški občini cene za pašnik? Prvi bonitetni razred stane 110 tolarjev za kvadratni meter, drugi 94,50, tretji 79, četrti 63, peti 47, šesti 31,50 in sedmi razred 16 tolarjev. Pa še "skok" v kranjsko občino! Za njivo prvega vrednostnega razreda je treba odšteti 403 tolarje, za njivo drugega razreda 363 tolarjev in za njivo tretjega razreda 322 tolarjev. Njiva četrtega razreda je po 282 tolarjev za kvadratni meter, petega po 242, šestega po 201,50 tolarja, sedmega po 161 tolarjev in njiva osmega razreda po 121 tolarjev. Cene, ki jih navajamo, so okvirne ali izhodiščne, sicer pa so odvisne od ponudbe in povpraševanja, lege, oddaljenosti in dostopnosti parcele ter od drugih ekonomskih vplivov. Iz radovljiške ponudbe zemljišč Poglejmo še v konkretne ponudbe za prodajo kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju stare radovljiške občine! * V katastrski občini Češnjica pri Kropi ponujajo gozd drugega razreda po ceni 78 tolarjev za kvadratni meter. * Lastnik njive petega razreda v katastrski občini Želeč« zahteva za vsak kvadratni meter 211 tolarjev. * V katastrskem okraju Ribno je travnik tretjega razreda naprodaj po ceni 200 tolarjev za kvadratni meter, travnik četrtega razreda v ko. Begunje po 158 tolarjev, travnik petega razreda v katastrskem okraju Nova vas pa po 123 tolarjev za kvadratni meter. * V katastrskem okraju Hraše pri Lescah ponujajo travnik petega razreda po sedem mark za kvadratni meter, gozd drugega razreda pa po dve marki. Cene pujskov Ko na kmetijah zakoljejo prašiče, ne "trpijo" dolgo praznega svinjaka, ampak se že kmalu začno ozirati za pujski. Prašičji scjrru so tudi za gorenjske kupce (in prodajalce) dober "cenovni barometer", ki vsaj približno pokaže, koliko je zanje treba , odšteti oz. kje se jih bolj splača kupiti. Na sejmišču pri gostilni Mokar na Ižanski 303 v Ljubljani so prašiče, težke do 30 kilogramov, ponujali po 8.000 do 11.000 tolarjev. Na celjskern sejmu so za pujske, težke od 15 do 30 kilogramov, zahtevali od 340 do 430 tolarjev za kilogram žive teže. Na šentjemejskem sejmu se je cena za odojke, težke od 20 do 30 kilogramov, "zavihtela' največ do 360 tolarjev za kilogram. Na sejmu v lurnišču jc bil0 treba za pujska, težkega do 20 kilogramov, odšteti do 350 tolarjev za kilogram žive teže. UGODIVA POSOJILA U HIIUmt-liVIKMKK V SKB banki vam nudimo ugodna posojila z dobo vračanja do treh let za plačilo uvoza preko banke: • za repromaterial in surovine • opremo • dele opreme Obrestna mera posojila se določi na podlagi izhodiščne obrestne mere, ki znaša 9,75 %, bonitete posojiloje malca in dolžine vračanja posojila. Podrobnejše informacije vam bomo z veseljem posredovali v Sektorju kreditov (tel. 171 51 00) in na seile/ih p.i ,|MVn,|, ,.,),,! SKB banke v Col|u, Kamniku, Kočevju, Kopru, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici. Novem mestu in Škofji Loki. Lahko pa pokličete tudi Zeleni telefon OHO 15 15. maminimi!!! SKB BANKA 0.0, Vremenoslovci norm 7 a prihodnje dni ne napovedujejo vnrje spremembe vremena, le nekoliko se hno ohoplilo. Oni orno bo, vendar brez padavin. LUNINE SPREMEMBE Ker |e v nedeljo zadnji krajec nastopil ob 20.06, bo po Herschlovem vremenskem ključu f dež in sneg ob jugu ali zahodniku. Vampirski ples z Mišo Volk Novoletna oddaja za "tja v polnoč" ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Prejšnjikrat smo tule objavili staro razglednico, na kateri je bil Upodobljen eden naših v svetu verjetno najbolj znanih turističnih Krajev, namreč Bled. Tokrat ga je slika prikazovala iz nekoliko drugačne perspektive, saj ni bil na sliki za Bled najbolj značilen "tek, temveč kompeks takratnih hotelov, tam okoli začetka Našega stoletja. Do danes je Bled iz te perspektive doživel kar nekaj sprememb, predvsem je zraslo nekaj novih hotelov, npr. hotel Park in hotel Golf, zrasel je tudi trgovski center. Kar zajeten kup vaših odgovorov smo prejeli, pet pa smo jih izžrebali za Ittorade in sicer: 1. Branko Koritnik, Bokalova 18, Jesenice; 2. on»nko Juratovec, Gradnikova 123, Radovljica; 3. Jože Draksler, Zelenica 4, Tržič; 4. Tone Intihar, Cankarjeva 29, Radovljica; 5. Martina Kralj, Alpska 15, Bled. Čestitamo! Tokrat spet obavljamo po videzu kar precej staro razglednico, |)a kateri ne piše prav nič, torej ne vemo, kje je slikana in kdo so ■Judje na njej. Morda ve kdo od vas? Odgovore pošljite do zadnjega petka v tem letu, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Tudi izmed teh odgovorov jih bomo pet izžrebali za nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev Upam, da bomo tudi v Prihodnjem letu tako prijetno sodelovali! Na silvestrsko noč se lahko zgodi marsikaj. Vsi pa se poskušajo zabavati na tak ali drugačen način. Tudi Miša Volk na svojem gradu, polnem presenečenj in majhnih, ljubeznivih pasti. Najlepše se seveda praznuje v dobn družbi. Miša Volk in ostali prebivalci Mišigrada to noč gostijo pet znanih Slovenk in Slovencev, čas pa jim krajšajo priznani slovenski umetniki z izbranim kulturnim proga-mom. Novoletna oddaja, ki bo na sporedu na prvem programu slovenske TV, jc bila posneta v Predjamskem gradu in pred njim. Njena idejna avtorica je Miša Molk, ki seveda nastopa v vlogi graščakinje Miše Volk. Njem gostje bodo: Helena Blagne, Brigita Bukovec, Nataša Dolenc, Danica Simšič in Judita Zidar, gosti pa Ivo Bizjak, Vlado Krcslin, Bojan Križaj, Jurij Souček in Vinko Vasle. V kulturnem programu bodo sodelovali: Al Capone štrajh trio, Borut Lesjalc in Norina Radovan, Ivo Ban, Vojko Vidmar in Urša Vidmar. Vsi gledalcem obljubljajo, da se pred televizorji ne bodo dolgočasili. Za praznike se vse umiri -Mas začiuia ve politika, ki tQko trmoglavo cepeta po lotih domovih tako rekoč n°Č m dan. A človek si ne oddahne le °d politike: oddahne si tudi muz tki, ki jo predvajajo "askih glavicah, da nomn • Maj rum darila ta idoj Oflt, *" ni jasno kot najbrž m h&io staršem, kako razložiti "•e/o bolj pronu \ji\ <> otrt fko vrašanje. od k,nI pride Bo Wek in od k,nI dedek Mraz " \4ikla\ :a je i taj nieg poreklo in njego\ <> poslansn o '■ vsem \ j> r e m I j ,i j o č t m Vfemstvom nesporno, k,iko ''u je : Mrazom in Božk ki m !'" itarše spravlja i rahlo tyedo je dedek \4ra ■ Rus ptiček pa Anglei ali a,;/ 1 A kot k \e ti bo tudi tO Vabiliziralo Huje je, če no kar nekaj zasoplih otroških glaskov Vsi \o ji jeli pripovedo vati, kako hi radi to in ono. streljal, pa če mu Božiček iz radia prinese puško ali ne! Oddaja je bila nedvomno poučna: nismo namreč zvedeli le tega, da si naši otroci zvečine telijo pušk in pištol, slutili smo, da ti otroci, ki so telefonirali, od radia tudi zares pričakujejo kakšno dar- Tema tedna Božiček ni za hece Oba sta se ustrezno adaptirala: dedek Mraz in Božiček. Otroških želja je ogromno, ni pa treba otročke hecat, kaj jim bosta prinesla. Hecamo se tako ali tako že dovolj tastari, s temi našimi župani in lokalno politiko... Dvt ah trije so u . n:e!ch pištol in j>ušk take, ki streljajo' Spikerici je kar UpO jemalo Ja, Janezek, km jm boš \ puško, ki \itel ja>" "Soseda bom streljal in šjtrual,'' h, iru> vila kot ve in zna! • 1).Sede j "Kolovrat domačih viž" vsako nedeljo ob 14^25 na valovih Radia Tržič. Pokrovitelj nedeljske oddaje 25. decembra je bilo: podjetje za trg in prevoz PIK-AS Brezje 14 a pri Tržiču, tel. 56-048. Nagradno vprašanje: Naštejte vsa 3 (tri) stvari, katere nudi pokrovitelj: Podjetje PIK-AS. Odgovor: Ime: Odgovore pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 s pripisom: za Kolovrat domačih viž. Vsem ljubiteljem "Kolovrata domačih viž" in vsem ljubiteljem narodnozabavne glasbe pa želi voditelj oddaje Marjan Murko, mirne božične praznike in srečno novo leto 1995. PODJETJE ZA TRG IN PREVOZ PIK-AS BREZJE 41 a TRŽIČ TEL064/56-048 Private odslej v slovenščini Ljubljana - "Pred vami je 126. številka revije Private, največje porno revije na svetu, ki jo bomo odslej v enakem obsegu in z enako vsebino kot v svetu, lahko prebirali in gledali tudi v slovenščini," je na nedavni novinarski konferenci dejal Peter Lovšin, pravzaprav nekakšen "umetniški vodja" projekta Private v Sloveniji. Revija, sicer tiskana v Barceloni v Španiji, ima 120 barvnih strani formata A5, z odličnimi modeli, predvsem v razmerju trije moški, ena ženska, v naših "trafikah" pa boste zanjo morali odšteti 1.600 tolarjev. Medtem ko Private izhaja mesečno, bo vsak drugi mesec izšla tudi revija Pirate, ob četrtletjih pa še nekakšen "The Best of" vsega skupaj, revija "Triple X". Za vse prevode v slovenščino je "kriv" dr. Gregor Tome. Kot priloga reviji Private pa bo izhajala tudi prva slovenska kontaktna trdoero-tična revija Privatni klub, katere namen jc po Lovšino-vih besedah trojen: popularizacija slovenske sex scene (želja, da se v prihodnje za porno snemanja javijo tudi slovenski modeli), omogočanje medsebojnega kontakta vsem, ki se radi družijo v spolni ljubezni, tretji dejavnik pa je marketinška vloga revije. Častne članske izkaznice Privatni klub so prejeli Nada Čresnik, lastnica prodajalne Red Snop, Alenka Sivka, RGL, dr. Gregor Tome, prevajalec, Peter Mlakar, slovenski ing. spolnosti in Janez Peče, režiser prvega slovenskega porno filma. Osnovni namen kluba je druženje spolno svobodomiselnih ljudi, tu pa so tudi razni popusti, ugodnosti, tudi ogled snemanja pornografskih filmov naj ne bi bd problem... Torej, na pokušino. • Igor K. AmicA Mestni trg 2, Škofja Loka Homanova hisa VRHUNSKA KOZMETIKA: Arden, Lancome, Marbert, Lancaster, Guerlain, Ellen Befrix VELIKA IZBIRA PARFUMOV SPODNJE PERILO: Chantelle, Triumph MODNI DODATKI: Lerota, Evita Peroni NOGAVICE: Oroblu UGODNE CENEI ZADETEK V PETEK Na predbožični večerje bila na nočnem programu Radia Žiri zadnja letošnja oddaja družinskega kviza Zadetek v petek. S terenskim vozilom je bil prt družini Urbane v Goricah 24 pri Golniku voditelj kviza Jure Svoljšak, ki je tričlanski ekipi zastavil 70 + 1 vprašanje. Pr' Prek so pravilne odgovore kar stresali iz rokava in si prislužili 15.000 SIT vredno nagrado sponzorja oddaje Trgovsko podjetje LOKA iz Škofje Loke. Urbančevi pa bodo nastopili tudi v finalni oddaji, ko bo ena od sodelujočih družin prejela bogato nagrado - oblačila in gostinske storitve v vrednosti 50.000 SIT, ki jih podarja glavni sponzor družinskega kviza DRUŽINSKO PODJETJE KLAKOČAR. P* O i S VODNO. TKSOVSKO t M o os rt ms ko pooje rjf skotim Imkm 0.0. Klil,, i,., m. »4 Za silvestrovo Kje so časi, ko se Je v boljših, gosposkih meščanskih kuhinjah kuhalo in pripravljalo po petnajst, dvajset "riht" za silvestrsko praznično večerjo. Nekako obveznih je bilo vsaj deset: predjed, juha, topla predjed, meso (najprej klavniško, potem divjačina, nazadnje perutnina), izbrana zelenjava, sladica, sir, pecivo, sadje, črna kava. Kuharice so imele dela in skrbi! Danes silvestrske večerje poenostavljamo s hladnimi bifeji in morda le eno toplo jedjo, morda le eno odjuh, kot je na primer kisla juha ali ajmoht za na konec, da se tudi glava malo zbistri. Sicer pa damo več poudarka družabnosti pri mizi, veselemu razpoloženju. No, tole velja pač bolj za tiste, ki bodo novo leto pričakali doma v družinskem krogu z izbranimi prijatelji. Pa poglejmo nekaj receptov za glavno jed: Svinjska ribica s česnom Količine za 6 oseb: 1 kg puste svinine (ribica ali stegno), sol, poper, česen, malo vode in maščoba za pečenje. Meso natremo s soljo in poprom. Česen olupimo in narežemo na podolgovate rezine. Z njimi pretaknemo meso, ga položimo v pekač, prilijemo malo vroče vode, meso pa prelijemo z vročo maščobo. Pečemo v pečici. Med pečenjem oblivamo meso s sokom in ga enkrat obrnemo. Pečenko ohladimo, narežemo na tanke rezine in postrežemo z vloženimi gobami, kumaricami ali papriko. Pečenka je zelo okusna. Srnino stegno po lovsko Količine za 8 oseb: 1,60 kg stegna, 20 dag slanine, sol, poper, 14 dag maščobe, 1/4 kg jušne zelenjave (polovico sveže, polovico iz kvase), 6 brinovih Jagod, vejica rožmarina, lovorov list, vejica šatraja, 2 stroka česna, 1 liter kostne juhe ali vode, žlica moke, žlička kaper, 1 dl kisle smetane, sok od pol limone, 1/4 kg svežih ali pest suhih gob. Dobro kvašenemu stegnu previdno odstranimo kožico, ga pretaknemo s slanino, soli- mo, malo popopramo in opečemo na vroči maščobi. Nato dodamo svežo zelenjavo in zelenjavo iz kvase, strt česen, vse dišave, razen kaper in gorčice ter dušimo do mehkega. Med dušenjem prilivamo tekočino. Mehko meso preložimo v drugo posodo in damo na toplo, najbolje nad soparo. Odvečno maščobo odlijemo, zelenjavo pomokamo in pre-pražimo, dodamo še sesekljane kapre in gorčico ter zalijemo z ostalo vodo ali juho. Ko vse dobro prevre, omako pretlačimo, dodamo smetano, limonin sok in gobe. Gobe prej poparimo in drobno sesekljamo. Zrezano meso prelijemo z omako ali pa jo postrežemo posebej. Lepe v novo leto Bela bluza Silvestrovo je tu, mi smo pa še vedno brez primerne garderobe. Če nimamo drugačne ideje ali možnosti, rešimo zadrego za praznično oblačilo z belo bluzo. Ničkolikokrat je že pomagala, letos pa so čipkaste Bluze še posebno modne. In kar je najpomembnejše: oblečemo jo lahko večkrat, za razne priložnosti. Tale je iz Burde, vendar boste kaj lepega našle tudi po naših trgovinah. Malo si oglejte izložbe, polne so takih in podobnih "inteligentnih" rešitev. PTUJSKE VEDUTE, <..„.<, Podjetje za turizem, trgovino in gostinstvo, Na gradu 1, 62250 Ptuj 15. decembra 1994 smo v romanskem palaciju na Ptujskem gradu predstavili novoustanovljeno podjetje ptujskih turističnih vodnikov Ptujske vedute, kot prvo tovrstno podjetje v Sloveniji in drugo, ki je nastalo iz projekta javnih del v Sloveniji. Na uradni predstavitvi so bili navzoči poslovni partnerji in predstavniki ustanov ter podjetij, ki so pripomogli k ustanovitvi. Lokalna vodniška služba ima na Ptuju dolgo tradicijo. Ob vse večjem številu obiskovalcev in ob strategiji razvoja Ruja, kjer je turizem uvrščen med prioritetne panoge, se je pojavila velika potreba po kvalitetni in stalni vodniški službi. Kljub temu pa možnost za redno zaposlitev ni obstajala. Tako smo vodniki v preteklih letih bili pogodbeni delavci muzeja, z največjim projektom Pokrajinskega muzeja Ruj Srečanje z Jutrovim na Rujskem gradu pa nam je Zavod za zaposlovanje omogočil vključitev v program javnih del. Bila pa je to le kratkotrajna rešitev; po zaključku programa bi namreč vodniki spet ostali brez zaposlitve, mesto pa brez vodniške turistične službe. Glavna področja registracije podjetja so turizem, gostinstvo in trgovina; osnovna sedanja in prihodnja dejavnost pa je zagotavljanje kvalitetne in stalne vodniške službe v več svetovnih jezikih. Pod budnim nadzorom kustosinj in kustosov PMP smo pridobili znanja, ki smo jih obogatili s svojimi izkušnjami. Najpomembnejše je sodelovanje s PMP in Gospodarskim interesnim združenjem Poetovio Vivat, vedno bolj pa se širijo oblike sodelovanja s KK Ruj Slovenske gorice - Haloze in Termami Ruj. Možnosti sodelovanja so velike in predstavili so jih tudi predstavniki podjetij. Vsi pa ugotavljamo, da se je z ustanovitvijo podjetja Rujske vedute povezala turistična ponudba v celoto in ta mora zagotoviti še večji turistični razcvet Ruja in potrditi letošnjo nagrado: prvo mesto med turističnimi kraji v Sloveniji. Ptujske vedute vas vabijo: pridite, odkrili vam bomo skrivnosti Ruja od davnin do danes, od cvetoče Poetovie in skrivnosti mitraizma do družine Herber-stein, zadnje lastnice gradu. Vabimo vas na kozarček žlahtnosti v ptujsko klet, med zelene griče Haloz in Slovenskih goric. In da si ne boste osvežili samo duha, zaplavajte v Termah, zaigrajte partijo tenisa ali golfa ali pa odjahajte v kranjski park šturmovec. Si želite ogledati stari Ruk, jezero, rokave Drave iz zraka? Poletite z balonom, zmajem, letalom iz Moškajnc. Vse vedute Ruja in okolice so vam na voljo od prvih pomladanskih cvetov, v času poletnih neviht, v radosti in veselja polnem vinogradu, ob mladem vinu, v času megle in prijaznega sukljanja dima iz dimnikov starega mesta. TVS 1 8.40 Zlati prah - Zvezdanine pravljice: Cekarček v košarici 8.50 Zimska tekmovanja 9.15 A. Lindgren: Pika Nogavička, 1. dejanje, posnetek predstave Šentjakobskega gledališča 10.00 Čudoviti svet bratov Grimm, ameriški film 12.05 Iz življenja za življenja: Prisluhnimo tišini 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 14.25 Opus 15.25 Živeti in umreti na Porter-housu, angleška nadaljevanka 16.15 Slovenci v zamejstvu 16.45 Podarim dobim 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Kamniti dež, angleški film 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.26 Šport 22.35 Sova; Grace na udaru, ameriška nanizanka Sinatra, ameriška nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.15 Praznične zgodbe iz školjke 14.45 Middle-march, angleška nadaljevanka 15.35 Videošpon 16.20 Sova, ponovitev 18.40 Velike knjige, ameriška izobraževalna nadaljevanka 19.10 Podarim-dobim 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.05 športna sreda: Ljubljana; Pokal Federation v hokeju na ledu: Olimpija Hertz -Salavat Julavev, prenos 22.35 Omizje 0.35 Alica, evrospki kulturni magazin HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Narnijske kronike, nanizanka 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatnz, nadaljevanka 12.50 Superman II, ameriški barvni film 14.55 Polna hiša, humoristična nanizanka 15.30 Otroški program 16.05 Božič pri babici 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Pozor, steklo 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Iz strankarskega življenja 20.55 Šport v letu 94 21.45 Poslovni klub 22.30 Slika na sliko 23.20 Hrvaške praizvedbe 0.10 Poročila v nemščini 0.15 Sanje brez meja HTV 2 17.25 TV koledar 16.35 Majski cvetovi, ponovitev angleške na nizanke 18.26 V iskanju pustolovščine, ponovitev 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Zakonca Fields v Franciji, angleška humoristična nanizanka 20.40 Majski cvetovi, angleška nanizanka 21.30 Le eri du hibou, francoski barvni film KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, amenška nadaljevanka 13.10 Rodeo 13.15 Novoletne čestitke 13.20 Tržaška novoletna ponudba 13.25 Rodeo 14.25 Živeti danes, reportaža 14.35 Spot leta 15.00 Spot tedna 15.20 Naše cenjeno sor-odtvo, britanska humoristična nanizanka 16.10 Ulica rumene nevarnosti, ponovitev nanizanke 17.10 Male Živali 17.30 Upravljanje 18.00 Zadeto, ponovitev 18.30 Dogodivščine male koale 18.45 TV bazar 19.00 poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Bennv Mil!. 16. del 20.30 Dance session. oddaja o plesu 21.10 Poročila 21.20 Novoletne čestitke 21.25 Tržaška novoletna ponudba 21.30 Dannvjevo zvezde 22.10 Album Show 23.00 Epikurojske zgodbe, ponovitev 23.10 Naše cenjeno sorodstvo, britanska humoristična nanizanka 0.00 Ulica rumene nevarnosti, ameriška nanizanka 1.00 Spot leta 7.00 Otroški program 9.00 čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Blagoslovljena dvojica, ponovitev 10.20 Leteči zdravniki 11.00 Največji ljubimec na svetu, ponovitev ameriške komedije 12.25 Očarljiva Jeannie 12.50 Božična risanka, Rudolf z rdečim nosom 13.00 Čas v sliki 13.10 Harrv in Hen-dersonovi 13.35 Pes z družino 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.50 Soundcheck 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Seaquest DSV 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Halo, stric doktor 19.22 Znanost 19.30 Čas v slikiTVreme 20.15 Grad Hohen-stein, 2/3 del TV filma 21.55 Zdravniki 23.25 čas v sliki 23.30 Morilec v somraku, ameriška TV kriminalka 1.10 Dempsev in Makepeac 1.55 Videostrani/ 1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Luč v temi 11.00 Vremenska panorama 12.50 Slovo na VVaterloojskem mostu, ameriška ljubezenska drama 14.40 Dekliška leta kraljice, avstrijski film 16.25 Moč strasti 17.10 Zemlja in ljudje 17.30 Veliki Moguli, 2. del 18.00 Naš hrupni dom 18.30 Vseh devet kijev 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Hudičev paglavec, ameriška komedija 21.35 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.20 Čas v sliki da capo 22.25 Šport 22.25 Šport 22.25 Druga republika v kabaretu 23.40 Suhi časi, angleška komedija 1.10 Hello Austna, Hello Vienna, ponovitev 1.40 Videostram/Ex libris TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Strel 10, oddaja za mlade in mlade po srcu (v živo) 19.50 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videos-traneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Dežela igrarije 20.30 Kamera med vami: Kaj vam pomeni Božič? 20.55 EPP blok - 3 21.00 Župan (zopet) z vami: Vitomir Gros (v živo) 22.00 Jahanje kot terapija 22.35 Impulzov Tornado 23.20 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica), 18 oddaja 00.10 Videostrani TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00. 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Naj moderator radia Kranj '94 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Novoletne čestitke 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Novoletne čestitke 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novoletne čestitke 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure, iz Kovorja na UKV 95 MHz ter SV 1584 KHz in iz Tržiča na UKV 88,9 MHz. Poleg novosti v filmskem svetu 20.25 TVS 1 KAMNITI DEŽ Angleški barvni film; igrajo: Bruca Jones, Julia Brown, Ricky Tomilson, Tom Hick-ey, Mike Fallom in drugi; V manehestrskem delavskem predmestju Svi brezposelni Bom VViltiams z družino. Brez zaposlitve je ie lep čas fn preživlja se s priložnostnimi deli, s katerimi krpa družinsko blagajno. Skupaj s svojimi prav tako brezposelnimi kolegi se je pripravljen lotiti prav vsakega dela, tudi čiščenja odtočnih cevi. Tako nekako shajajo, Življenje pa se ju zaplete, ko mu ukradejo njegov tovornjak, ki je bil eden od virov njegovih drobnih zaslužkov... in s knjižnjega trga. bo neka) svežih informacij, nikakor pa n« i bodo pozabljeni ljubitelji dobr* glasbe. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj, doma 7.15 Halo, porodnišnic« 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novic« 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika P/ Slovenija 5.40 Napoved P^&fL ma - servisne informacije 6.2° Noč ima svojo moč 7.00 Novic«I in dogodki 7.30 Minuto za narodno zabavno glasbo 8.30 NO: voletna voščila 10.00 Servisr* informacije 11.00 Novoletna vot i čila 13.30 Morda še niste sliš** 14.30 Brezplačni mali ogla5' 15.00 Dogodki danes - ju vice 7.35 Vrome 8.00 Dopoldne * Majdo Juvan 8.15 Napove^ dogodkov 8.30 Jutro je tudj takšno 9.30 Kam danes 10.1? Novice 11.00 Anketa 12.00 B0° novice 12.15 Novinarjev goS' 13.00 3x1 - glasbena oddaj« 13.15 Novice 14.05 Pasji radij 14.15 Novice 14.30 Glasben« oddaja 15.00 Popoldanski vod« ni program z Edito Žugelj - Tre« 15.15 RGL komentira in obvešf« 16.10 Spoznajmo se 16.25 NJ gradna uganka 17.00 Naj-n" pesem tedna 17.15 Novic* 18.00 Glasovanje za PeS% tedna 18.15 RGL na rajžo E 19.15 Novice 19.25 Vreme 20"* Pole position 22.00 Rado* življenja 1.00 New age glasb«1 Uroš Novak 2.00 Satelit RADIO ŽIRI, FMSTERE0, 91.2,89.8,96.4 MHz radio občine Škof ja Loka KINO AVSTRIJA 1 CENTER amer. kom. ČAROVNICE SE VRAČAJO ob 16 MJj amer. akcu thnll NEPOSREDNA NEVARNOST ob 18. in 20.3° uri STORŽIČ amer kom STARE SABLJE ob 16., 18. in 20 ŽELEZAR amer rom kom LJUBEZEN V TROJE ob 18. m 2° uri SKOFJA LOKA arner drama KRATKE ZGODBE ob 19 W TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer ris LEVJI KRALJ ob 10-in 20 uri, amer kom TRIJE LOPOVI IN POTEPIN ob 1fl un KRANJČAN Priloga Gorenjskega glasa o kranjski občini (10) Pet, štiri, tri, dva, ena, NOVO LETO! Prihaja najdaljša in najbolj nora noč v letu ečina nas bo po lepi stari navadi kar doma, nekateri pa bodo zabavo tudi il ves tro vani e v nekaterih kranjskih hotelih in gostilnah Pravijo, daje noč, v kateri si podata roki staro in mlado leto, najdaljša in najbolj nora v vseh 365 dneh. Pri nas sicer ne prirejamo velikih žurov na prostem, po katerih slovijo nekatera svetovna mesta, kljub temu pa rojstvo novega leta pričakamo odprtih oči, seveda vsak po svoje. Večina doma, z najbližnjimi, prijatelji, sosedi, nekateri so si že rezervirali silvestrske večerje in plese v hotelih, gostilnah, nekateri bodo v aranžmajih turističnih agencij spoznavali silvestrski utrip tujih mest, mnogi bodo, žal, v najdaljši noči tudi osamljeni. Koliko bo stala prihajajoča silvcstrska noč, smo vprašali v Sest kranjskih hotelov. V hotelu (rtina v Kranju bo zanjo treba odšteti 6.400 tolarjev. Za ta denar bo gost dobil aperitiv, predjed, večerjo in glasbo ansambla Mis tery. V hotelu Kokra na Brdu bo "vstopnica" veljala 8.000 tolarjev. Ko smo konec prednjega tedna spraševali, ali je •sc kakšno prosto mesto, so °arn pritrdili, kako je danei, je Vemo. Velja poskusiti. Za 8.000 tolarjev bo gost dobil poln Želodec okusne jedače, se zavrtel ob spremljavi ansambla Staneta Vidmarja in Za nameček dobil še darilo presenečenja. V hotelu Jelen, ki je nekdaj slovel po novoletnih veselja tanjih, zdaj silvestrovanj nc prirejajo več. Ho pa zabavno •'a Šmaijctm gon, v hotelu Bellevue, kjer bo najti noč stala 7.5(X) tolarjev. Tudi tu bodo gostom dobro postigli, jih presenetili z darilcem, /a ples pa bo igral njihov stalni ansambel Modrina Nekaj mest je šc na voljo, so nam povedali pred dnevi. 6.000 tolarjev bo stalo silvestrovanje v hotelu Bor -grad Hrib v Preddvoru, kjer v ceno prav tako vštevajo aperitiv, večerjo in glasbo. Najcenejši pa bo z okroglimi 5.000 tisočaki (60 mark) očitno hotel Planinka na Jezerskem. Podobno kot v Preddvoru, imajo tudi tod nekaj miz šc prostih, medtem ko so sobe že zasedene. Vprašali smo tudi v številne boljše kranjske gostilne in presenečeni ugotovili, da bodo na silvestrovo skoraj vse zaprte. Eden od gostincev nam je prijazno pojasnil, zakaj. Gostilna ima premalo mest, da bi se silvestrovanje ob ansamblu, ki ga je seveda treba (dobro) plačati, splačalo. In.i redkih i'.osliln, k|cr silvestrovanje bo, je gostilna Aleš na Bregu ob Savi. Vse rezervacije so že prodali, podobno kot v gostilni in pivovarni Marinšek v Naklem. Nekaj prostih mest p| Imajo morda šc v pen/ionu Zaplata v Tupaličah, kjer bo večerja z novoletnim daiil Kranj v pričakovanju novega leta; mesto letos kaže bolj klavrno praznično podobo, z okrasitvijo skoparijo zlasti trgovske hiše. - Foto: L. Jeras cem in živo glasbo stala 7.500 tolarjev. Za ljudi, ki se slabo počutijo v slovesnih toaletah, prikladnih za silvestrovanje v hotelih, bo kot nalašč dom na Joštu. Žal je za najdaljšo noč v letu le zaseden, večerja ob glasbi pa bo gosta veljala približno 5.600 tolarjev (70 mark). V samem Kranju bo poleg hotela Crcina po tradiciji odprta tudi restavracija Park. Silveitrtkt večerja ob živi glasbi, aperitivu in darilcu, ki ga bo dobil vsak gost, bo stala 5.500 tolarjev. Za tiste, ki se morda spominjajo slavnih časov "Brionov" m njihovega kasnejšega padca, naj povemo, da je restavracija lepo prenovljena in spet najmanj tako prijetna, kot je bila nekdaj. Ce nimate želje ali denarja, da bi bili eden od gostov naštetih silvestrovanj, nič za to. Povsod, tudi doma, jc lepo, Če je prijetna družba, pravi naš stari novi župan Vitomir Gros, ki bo prav tako praznoval doma. Poskrbite, da bo prijetno! Pozabite na zakonske prepire, ne kregajte sc nad svojimi otroki, ki da so "največje zgube na svetu", pokramljajte s sosedi, stisnite roke drug drugemu, skratka, ne ostajajte sami s svojimi grenkimi mislimi. Naj bo novoletna noč zares dolga in vesela za vse, novo leto pa SREČNO. • II. Jelovčan Na kavi z dedkom Mrazom Sploh piješ kavo? "seveda pt tudi kakšen topel čaj z rumom bi sc mi pnlcgel v tem mrazu." Kitko si- rii/umeš r Miklavžem in Božičkom? Sta tvoja konkurenta? "Sploh ne, prav vesel sem. da hodita pred menoj. Imam vsaj manj stroškov z. darili V letih, ko slovenska oblast obeh svetih mož ni priznavala, sem imel toliko dela, da *Cm se komaj spočil do naslednjega novega leta " l>ol»i>aš >eliko pisem.' "Kol rečeno, zadnja leta Precej manj lih je pa seveda V vedno veliko' Kdo I i piše? "Predvsem otroci." /i kit j Odrasli ne >erjame- J«» vate? "Veijamejo /e, le da so /elo Uposleni z drugimi, zanje Pomembnejšimi stvarmi." Kakialmi? "()/n se naokrog! < ire jim Sarno /a to, kdo bo zase več "agiabil. Denarja m oblasti pristne vrednote so poz ah.l." H spremljal »hunske \olitu? zanimajo me ne te v.is, "Po pravici povem, da piav ribanje in politika, ki je, s.i| malo Ni bilo časa, pa tudi veš, kaj " Potem nc ves, kdo je kranjski župan? "O, lega pa poznam. Ima skoraj tako lepo brado kot jaz, le malo Icrajia je in bolj črna." Misliš, da bo dober župan? "Po bradi sodeč bo." Ah, samo brada ti gre po glavi... "Kaj pa hočeš ti? Sam imam brado, pravite, da sem dober mož, zakaj nc bi bil dobet tudi župan, ki ima tudi brado." Očitno se mi izvijaš? "No, ja, pa mu reci, naj mi pošlje kakšno pisemce z žel-i.uni Kranjčanov. Saj jih je gotovo toliko, da vam sam nebo mogel ustreči, pa če bo do smrti Župan. Bom premislil, mogoče mu bom pomagal." Kako mogoče, kaj ne izpolniš »seli želja? "To pa nc. Saj veš, če si ptiden, dobiš, če ne. " ( e si tak, grem pa drugič raje na kavo / Miklavžem in Bo/iikom. Onadva gotovo /n;ti,i odpuščati in nista tako malenkostna kot ti. Samo ne čudi se, zakaj imaš vedno manj dela! "Pa sem sc le znebil tvojih neumnih vprašanj. Da veš, otroci veliko pametneje sprašujejo, grem kar k njim v vi tec." mobitel BEŽKOVA VILA arh PLEČNIK 1936 Pl K KAN), Koroška c. 27 Tel.: 064/222-616 MED SAVO IN KOKRO Kam za silvestrovo? Ja, večina nas bo doma, za obloženo mizo in pred televizorji, da se bomo potem lahko kregali, kako slab program da so nam spet kazali. Opolnoči si bomo nazdravili, se objeli, stopili ven gledat z raketami ozaljšano nebo, stisnili roke sosedom in po "najdaljši in najbolj nori noči v letu" legli k zasluženemu počitku. Kako pa bodo pričakali novo leto naši sogovorniki? Špela Erdaver iz Šenčurja: "Letos sem se odločila za nekoliko drugačno silvestrovanje kot običajno. Z družbo grem za tri dni na Krk v hotel. Vse organizira agencija, plačala bom 230 mark, upam, da bo vredno. Novo leto je pač samo enkrat v letu." Ivanka Pavlovič s Posav- ca: "Z družino bomo pričakali novo leto kar doma. Pripravila bom dobro večerjo, spekla potico. Doma nas je pet, prišel bo tudi sin s svojo družino in nas bo deset. Klepetali bomo, malo pogledali televizijo, šli voščit sosedom. Tako je najlepše. Ne mika me, da bi hodila silvestrovat kam ven, po drugi strani pa je tudi pokojnina premajhna, da bi si lahko privoščila drago zabavo." Andrej Stular z Jezerskega: "Pri Alpetouru vozim avtobus Na silvestrovo bom šel na pot ob pol petih zvečer, domov bom prišel ob pol enajstih. Praznovali bomo doma, prišli bodo sorodniki in prijatelji, tako da bo vzdušje veselo. Zjutraj oh desetih pa me spet čaka služba. Je že tako, da na vsakih nekaj let pridem na vrsto. Kljub temu je za volanom Šc vedno bolje kot v bolnišnici, kjer sem "sil-vestioval" lani." MED SAVO IN KOKRO Kaj jez našimi družinami? Krščanski božič je predvsem družinski praznik. V iztekajočem se mednarodnem letu družine smo povprašali Kranjčane, kaj menijo o naših družinah. Jože Dolenc: "Družini bi morali dati večji poudarek, saj je zelo pomembna, iz nje vse izhaja. Družbena skrb zanjo je premajhna. Mladi so prepuščeni sami sebi, starši prezaposleni, za otroke nimajo Časa in potrpljenja, svoje naredi tudi televizija. Pri mladih opažam, da nimajo takega odnosa do starejših, kot bi se spodobilo, moralne vrednote so padle. Med njimi je veliko nasilja, alkohola, droge. Uvesti bi morali krščanski etos. Predvsem pa mladim zagotoviti delo. Brezposelnost vodi v kriminal, je najhujše zlo." Majda Justin: "Imam družino, devetletnega sina. Čeprav sem zaposlena in je tudi doma vedno polne roke dela. si oba 7 možem vzame-va čas za o t r o k a . Zelo veliko smo skupaj, pogovarjamo se, smejimo, povsod gremo s k u p aj tako nikakor ni prepuščen sam sebi. To se mi zdi najpomembnejše. Na sploh bi se starši morali vzeti v roke. Preveč so napeti, Živčni, z otroki se premalo ukvarjajo, vsak se drži zase. To je strup za dobre družinske odnose in vodi tudi v hujše probleme." Ana Podjera: "Preeei dolgo sem Že upokojena. Imam hčerko, ki je poročena in ima svojo družino. Vidim, da se kar dobro razumejo. To me veseli, saj so zdaj za družine hudi časi. 90 Starši se ^ premalo . ,Jk ukvarjajo \ f t * otroki. • *J mladi pa \*~ Q) I masam J® Sili mm O) */nic* Kako si se znašla z angleščino? "V primerjavi z nekaterimi drugimi tulci sem super govorila Težko pa sem sledila ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d OBMOČNA ENOTA Kranj Vsem zavarovancem in vsem, ki se še odločate, da postanete naši zavarovanci, telimo srečno in uspešno poslovno leto 1995 zavarovalnica triglav KM tjVUhNJh POTREBU!t. VAK\< >.S7 i JE • SE • NI • CE KLUBSKI ČASOPIS - PRILOGA GORENJSKEGA GLASA 1.-27.12.1994 sedijo od leve proti desni: Jure Smolej, Marko Smolej, Mohor Razinger, Murajica Pajič, Oleg Rrataš, Drago Mlinarec, Rojan Škrjanc, Andrej Razinger, Jovi Pavlovič; srednja vrsta: Rrane Jeršin (teh. vodja), Franci Zbontar (drugi trener), Udar Rahmatuljin, Dejan Vari, Roštjan Kranjc, Matej Poljanšek, Tilen Zugvvitz, Boris Kiinćič, Pavel Kadikov, Sergej Borisov (L trener); zadnja vrsta: Rorut Vukčevič, Aleš Sodja, Edvin Karahodžič, Matjaž Mahkovic, Miha Rebolj, Igor Reljaevski, Sašo Pretnar, Marjan Kozar, Matjaž Kopitar Letos smo preimenovali ime jeseniška hokejskega kluba v ACRONIKS Jesenice Gmotne razmere v klubu so namreč takšne, da je bilo nujno Potrebno j>oiskati nove sponzorje, saj le breme obstoječim in dolgoletnim sPonzorjem le preveliko. (iospodarske Hmere v občini so namreč še vedno da ne dovoljujejo podjetjem rOtftembnega vluganja v reklam' Ker pa je te nastajalo vprašanje: *°kej na Jesenicah da ali ne, je raZurne\arije jiokazala druiba Onik; ler pomembno prispevala k prepotreh n"'i tredstvom Novo vodstvo kluba poikuio uvelja-v"' tudi nov pristop, kar naj bi pomenilo organizirati dolgoročni \n i umiranja kluba, ki naj bi kar v največji meri odjnuvil vsakoletne prn>rcke za tekoče poslovanje kluba , Novi občinski oblasti je le predstavi 'Ctl predlog organiziranja javnega *Qv<>da, pod katerega okrilje naj bi VOdall vsi aktualni Športni objekti "t'i'int fesenice lak načm organigii nm naj bi omogočil funkcioniranje ~*ganiziranih fportnih aktivnosti na ('r"K'fi kvalitetnejših osnovah, kol je ^hulo doslej Orug pomemben cilj, ki smo si v,a Plavih, je bolj angažirano delo z ^'udimi ekipami hokejistov I videni ° namreč /r, da se je doslej premalo ^Zornosti posvečalo mladim prt nji °^em lelovitem razvoju Tu mislimo 9*<> na stdski uspeh kot na \ edenjsko bnaian/c tudi zunaj Športnih igrišč V j namen smo angažirali strokovnjake, °iske pctlagogr, ki naj bi pomagali kreirati politiko aktivnosti na tem področju Financiranje moUev bo verjetno težava tudi vnaj>re/ /manjšanje tovrst ruh problerno\ />a vidimo v tem, da o.'ivimo gospodarske aktivnosti V ta namen je le pripravljen predlog usta novitve gospodarske družbe podjetja, ki naj bi preko svojih dejavnosti prispevalo pomemben dele} k hokejs kemu proračunu Področja dejavnosti družbe naj bi bila gostinstvo in turizem, trgovina ter vse vrste komisio narskih j>osl>>\ Poleg osnovnega cilja ustvarjati dohodke, naj bi bil dolgor očen cilj tudi možnost zaposlitve posameznega hokejista po končani športni karieri. Tudi zaradi tega je izredno pomembno spodbujati najmlajše hokejiste k izpolnjevanju šolskih obveznosti ter s tem pridobitev izobrazbe. Tudi na področju zaposlovanja prvega moštva poskušamo narediti red. Hokejski klub kot pravna oseba je omogočil zagotovitev socialne varnosti prav vsem članom prvega moštva, na način, kot jo pozitivna zakonodaja predvideva. Vse omenjene naloge so področja, ki jih je potrebno razrešiti za trajno obdobje. Le tako bo vsak, ki vstopa v hokejske vrste vedel, kakšne cilje lahko doseže in čemu se bo moral prilagoditi Seveda pa tudi hokejski rezultati niso nej)omembni. Vendar pa niso edino merilo uspešnosti ekipe ali posameznikov Krepko se zavedamo, da igralci niso stroji, da je hokej sport. Neizpodbitno pa bomo zahtevali od trenerjev do igralcev, maksimalno angažiranost na treningih, pa tudi na vsaki tekmi, j>a naj bo bolj ali manj pomembna Le tako lahko pridobimo nove navijače -gledalce, ki pomembno prisj>cvajo k letnemu proračunu. Zavedamo se, da nova vodstvena ekipa tudi zaradi objektivnih razlogov, vseh problemov ne bo razrešila še v tej sezoni l-notni pa smo si v tem, da je treba postaviti nove, trdne temelje za šport, v katerim livijo Jesenice. Tako upamo, da ne bo prišlo več do vprašanja, hokej na Jesenicah da ali ne Hokej so Jesenice Predsednik društva Florijan Velikajne SREČNO, ZDRAVO, ZADOVOLJNO NOVO LETO 1995 VSEM BRALCEM GORENJSKEGA GLASA IN NAŠIM SIMPATIZERJEM ŽELIMO ČLANI ACRONIKS JESENICE! ORGANIZIRANOST KLUBA PO V V IZREDNI SKUPŠČINI SEPTEMBRA '94 Gotovo že veste, da je Hokejski klub Jesenice na septembrskem zasedanju dobil novo vodstvo, ki bo poskušalo nadaljevati uspešno delo iz preteklih let. Nova organizacija kluba je sledeča: Najvišji organ kluba je: skupščina kluba. Skupščina kluba je imenovala 25-članski svet kluba. Predsednik sveta kluba je Florijan VELIKAJNE. Za posamezna področja pa so bile formirane sledeče komisije in odbori: strokovni svet tehnični odbor odbor za marketing komisija za razvoj disciplinska komisija nadzorni odbor častno razsodišče Operativno klub vodi izvršni odbor v sestavi: Zdenko CUND, predsednik Branko OMEJC, podpredsednik Roman SMOLEJ, predsednik strokovnega sveta Franc SMOLEJ, tehnični direktor Brane PRETNAR, predsednik odbora za marketing Jernej PAVLIC, predsednik odbora za razvoj Alojz KATNIK, generalni sekretar Branko Jeršin Dragi prijatelji jeseniškega hokeja! GORENJSKI GLAS je vaš in naš časopi/ V lanski sezoni smo z našo prilogo, ki se je takrat še imenovala Acroni Jesenice prišli v vaše hiše dvakrat. Takrat smo doživeli izredno ugodne odmeve, obljubili pa smo vam, da bomo s klubskim časopisom, kot prilogo Gorenjskega glasa še nadaljevali. Danes to obljubo izpolnjujemo! Seveda ne vemo, kako boste zadovoljni s tokratno prilogo našega časopisa, ki si je nadel novo staro ime JE-SE-NI-CE. Namreč dolga leta je naš klub te izdajal klubski časopis pod tem imenom. Zadnjih nekaj sezon pa smo izhajali pod imenom Acroni Jesenice. Želimo si, da boste z nami zadovoljni. Obljubljamo pa vam, da bomo do pomladi izšli še dvakrat. Prav zato nam pišite in povejte svoje poglede, svoje telje, kajti telimo postati še boljši! Pišete lahko na uredništvo GORENJSKEGA GLASA, ali pa na IIK JESENICE, Ledarska 4, Jesenice. V današnji številki smo se za vas trudili: Dušan Dragojevič, Teo Lipicer, Bojan Svetlin, Mitja Lomov-šek, Vilma Stanovnik, Marko Valjavec in moja malenkost Branko Jeršin. Fotografije pa so delo Gašperja Svetlina. V imenu vseh sodelavcev vas pozdravljam in vam telim veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v letu 1995. Vaš Branko Jeršin BOLJŠE SODELOVANJE Z NAVIJAČI čev se je v preteklih sezonah janje je na hokejskih tekmah že izkazal, Skofjeločani pa so bolj kulturno, z manj zmer- v tej prvi sezoni po ustano- janja nasprotnih navijačev in vitvi svojega kluba še na igralcev, predvsem pa brez "preizkušnji". V vodstvu ho- sramotnega žvižganja doma- Da so privrženci jeseniškega hokeja nekaj posebnega, nekaj edinstvenega, vedo marsikje. Težko bi bilo reči, koliko zaslug imajo navijači Acroniksa Jesenice pri pomembnih zmagah naših hokejistov, zagotovo pa je bilo našim igralcem na ledu dostikrat lažje, ko so začutili, da v boju z nasprotnikom niso sami. Odnose s svojimi navijači so v preteklosti v jeseniškem klubu urejali bolj stihijsko, šele v zadnjem času pa so navezali prve stike s skupino organiziranih navijaških skupin iz Tržiča in Škofje Loke. Veliko daljši so stiki z navijači iz Primorske (od Podbrda do Nove Gorice), vendar pa primorski navijači niso organizirani v klub. Tržiški Red Stcelersi so položili temeljni fcimtn prihodnje organiziranosti regionalnih klubov navijačev z vodstvom HK Acroniks Jesenice. Tržičani so prvi registrirali svoj klub pri pristojnem občinskem organu, izdelali statut, izvolili vodstvene organe, skratka resno zastavili delo. Resno zastavljeno delo je pomenilo, da so jim tudi v klubu radi prisluhnili. V sezoni 1993/94 in v letošnji sezoni so I ižiča nom priskočili na pomoč. Ta pomoič je za nekatere velika, za nekatere skromna, pa vendarle; klub Tržiških Red Steelersov je s pomočjo kluba dobil 30 cenejših permanentnih vstopnic na Jesenicah, navijaške rekvizite po ugod nejših cenah, brezplačen obisk tekme evropske lige v Beljaku (celovški klub ni želel zamenjave vstopnic za navijače), ter nekoliko ugodnejši potovalni aranžma na četitfmalni turnir pokala prvakov v Budimpešti. Delo ma so teh ugodnosti bili deležni tudi Skofjeločani, ki Se nimajo enakega statusa kot Tržičani Trziški klub navija kejskega kluba so namreč mnenja, da navijač Red Stee-lers ne more biti ravno vsakdo, ki se mu to zahoče, ampak se mora najprej izka zati z zvestobo in primernim obnašanjem. To pred leti niso bile ravno odlike navijačev iz mesta Jesenice, ki so na začetku sezone zastonj prišli do permanentnih vstopnic, potem pa pozabili na oblju bo o primernem obnašanju in skrbeli predvsem zato, da so bili pogosti gostje v časopis nih rubrikah z. zgovornim imenom črna kronika. S Tržičani in Skofjeločani je (vsaj za zdaj) drugače. Policijskih pripomb na njihovo obnašanje ni, čeprav so bili v letošnji se/oni navzoču na ikoflj vseh tekmah v dvorani Podmcžakli in na Številnih gostovanjih Tudi samo navi čim hokejistom taki al. ko jim na ledu ne steče najbolje Še prad tati |a bilo za navijače Jesenic najbolj značilno to, da so se vsi drli od navdušenja, ko je bil izid ugoden in vsi negodovali, ko je bil izid slab. Takšnega odnosa si v dvorani PodmaiakH na talijo več. Pia\ zasluga obeh navijaš kih skupin je, da je v zadnjih sezonah navijanja bolj konti nuirano m tudi, ko lesemško moštvo izgublja, oi gaiuziranc navijaške skupine / glasnim spodbujanjem poskrbijo, da "šimfači" ne pridejo toliko do Izraza. S septembrskimi oigam/a eijskimi spremembami v ho kejskem klubu Acroniks Jesenice se je klubsko vodst v o odločilo, da tudi delo z navijaškimi skupinami zastavi resneje. Osnove za sodelo vanje so vzpostavljene, nov korak pa pomeni pripravljenost enega od bodočih sponzorjev, da postane tudi sponzor navijačev Hokejske g.i kluba Acioniks lesneiee ozn orna vseh njegovih icgio milnih klubov navijačev Kot smo /e omenili, si,t /.irnki.it takšna kluba samo dva ( Tržič, Škofja Loka), vendar pa smo prepričani, da jih bo kmalu več. Resnici na ljubo, hokejski klub do letošnje sezone ni imel veliko materialnih možnosti za pomoč navijačem, saj je težko spravil skupaj najnujnejša sredstva za delovanje. Navijaški klubi (članstvo bo omejeno) bodo lahko računali na večjo pomoč hokejskega kluba, najbrž pa sc bodo navijači zelo razveselili tudi praktične pomoči v obliki promocijskih razdeljenih izdelkov sponzorja. Do vsega tega ne bo prišlo čez noč. Vsi veliki športni klubi po svetu so veliki tudi zato, ker imajo zgledno urejene odnose z navijači. V tujini sc točno ve, kaj navijač v organizirani navijaški skupini od kluba lahko pričakuje m kaj klub od navijača zalite va. Tino bre/ drugega ne gre in tudi na Jesenicah bo prej ah siei podobno. Prvi pogoj je, da so simpa tizerji jeseniškega hokeja or-gamzirani, taki) kot sta skupim Red Steeleis (nekaj razmišljanj je bilo o spre membi tega neslovenskega imena, vendar je prevladalo i mnenje, da so jeseniški navijači pod tem imenom že tako poznani doma in v tujini, d* imena nc kaže spreminjati) 'z Tržiča in Škofje Loke ▼ klubu so prepričam, da 1" tako organizirane skupil Red Steelersov lahko obst*' jale tudi v Kranjski (x>" Mojstrani, Jesenicah, ŽiroV' niči, Radovljici, Kranju, N'" iboru, Grahovem, Novl Gorici, Piranu in drugod skratka povsod tam, kjer s0 dokazani prijatelji jeseniške ga hokeja. Število navijače^ ni pomembno. Tudi če jih je malo, se lahko organizirajo, vodstvo hokejskega pa jim Jc pripravljeno kadarkoli ponT** gati najprej z nasveti, kasnejše pa šc čimbolj konkretnim. 'Treba je P°*"' cati le v hokejski klub, Številka je 064 Kl S84 Za stike Z navijači sta v klubu zadolžen« g. Vladimir Klinar m g MitJa l omovšek Zato gre poziv vsem, gojite naklonjenost do }l'*e niškegu hokeju in v •voj*'* ' okolju poznate nekaj s«"111* jenikov, vodnivo klubu vub> sodelovunjii pri uslMimvlji*rl.l klubov mivijMČev! M. I omovšek POSTANITE ČLAN HOKEJSKEGA KLUBA JESENICE Hokejski klub Jesenict /<■ na Hptentbrtkl izredni skupSčim ttopil na novo pot' Postal /e samostojno druStvo z novimi možnostmi razvoja, predvsem marketinške in drujte delavnosti, ki naj bi klubu zagotavljala bOAJŠe pogoje dela Kot pno vam dragi fmjatelji jeseniškega hokeja dajemo možnost, da postanete Član našega kluba V tej Številki klubskega časopisa je objavljena prijavnna' Izpolnite jo in izre lite! I'njavnieo nam skujuij i nakazilom letne članarine, ki znata .a leto JWs J 000,00Sil pošljite na Hokejski klub Jesenice l.edarS ka 4 /iro račun kluba je SIJ W OlB 5 1293 Lahko pa prijavrmo o.ldaie osebno t pisarni kluba pred vsako teknu> članske^1 moštva, lam lahko poravnate tudi ČUUUV mo Pisarna kluba pa je odprla tudi vsak delavnik oii 7 do I I are DobrodoSli v najuspešnejšem hoke/ski'" klubu v sio\ enih' ACRONIKS V EVROPI Ljubitelji hokeja v zadnjih nekaj sezonah ob vsakem začetku sezone nestrpno pričakujejo, v kakšni mednarodni konkurenci bodo nastopali slovenski klubi. To še posebej drži za prijatelje jeseniškega hokeja, kajti prav v dvorani Podmežakli se zbirajo številni ljubitelji hokeja, ki imajo prefinjen okus in si vsako leto znova želijo čimveč kvalitetnih hokejskih predstav. Tudi klub sam ima po konstantnih uspehih na domači sceni vedno večje želje za prodor na evropska hokejska prizorišča. Uprava kluba se je že na začetku sezone trudila, da bi moštvu zagotovila čimveč mednarodnih nastopov. Tradicionalne prijateljske tekme z odličnimi koroškimi moštvi (K.AC, VSV), so že po tradiciji prvi pokazatelji za jeseniške navijače kaj lahko °d svojih ljubljencev v novi sezoni pričakujejo. Dve gladki zmagi, nekoliko manj prepričljiv nastop v poletni ligi, ter izvrstna predstava v Kaf-bornu, kjer je klonil tud istoimenski prvoligaš, so bili vzroki, za zmeren optimizem, pred začetkom tekmovanja v Pokalu šestih narodov, ki je razširjen na šest držav zamenjal prejšnjo Alpsko ligo. Pri tem je treba poudariti, da na mučnih pogajanjih, koliko slovenskih klubov bo nastopno, niti za trenutek ni bilo dileme o nastopu jeseniških hokejistov v tem mednarodnem tekmovanju. Takoj so bili uvrščeni v najbolj izenačeno skupino s petimi italijanskimi prvoligaši in dvema najboljšima ekipama Avstrije v zadnjih letih. Vsekakor lepo Priznanje kakovosti, predvsem pa priznanje tudi ilali Janskc in avstrijske federacije, da trikratni prvak Slovenije (tedaj še Acroni) v teh državah visoko kotira. Vsekakor jc bilo za slovenski hokej zelo pomembno, da so v Donavski skupini ob treh avstrijskih moštvih našli svoje mesto tudi Olim-Pija. Inntal in Sportina Sedaj, ko jc tekmovanje končano z zmagoslavjem italijanskega vice prvaka Bolza-na, ki v letošnji sezoni igra •irei sijajno in premočno vodi tudi v sicer zelo kvalitetnem in izenačenem italijanskem prvenstvu lahko danio realnejšo oceno. Mno-8i so bili kar malce razočarani, ko so Jeseničani osvojili četrto mesto za Bolzanom, VSV Beljakom in KAC om ,z Celovca, vendar pa jc uvrstitev solidna. Moštvo trenerja Borisova je pravzaprav višjo uvrstitev zapravilo na enem samem gostovanju. Razvoj dogodkov je pokazal, da uvrstitev v polfinale preprečil poraz v Allegeju. Prav gotovo se je več pričakovalo od dvobojev s favoriziranim VSV-jem in Bolzanom na domačem igrišču, vendar pa je treba upoštevati, da so hokejisti Acroniksa edini igrali tudi v elitnem evropskem pokalu državnih pravkov in je bilo zato malce težje usklajevati vse dejavnike za stalno formo. Razlika od prejšnjih tekmovanj v Alpski ligi in letošnjega Pokala šestih narodov je bila tudi v tem, da so letos prvič tako avstrijski, še posebej pa italijanski klubi to tekmovanje vzeli veliko bolj tekmovalno (beri resno), kar v prejšnjih sezonah ne moremo trditi. To trditev potrjuje nakup tujcev za italijanske razmere dokaj zgodaj, ter še posebej prisotnost trenerjev, na nekaterih tekmah Jeseničanov, ko so snemali igro naših prvakov. Zmagovalec tekmovanja Pokala šestih narodov je postal Bolzano, ki je v finalu presenetljivo kar z dvema zmagama premagal izvrstno moštvo francoskih prvakov Ruen. Za ta uspeh, pa so Italijani globoko segli v žep, saj so za polfinale in finale najeli odličnega češkega legi-jonarja iz NHL slovitega Jaggra. Vsekakor je bila to odločna naložba. Poleg tega daje bila dvorana ob Jaggro-vih nastopih polna (finale si je ogledalo več kot 7.000 ljudi), je ta igralec na štirih tekmah dosegel kar sedem golov. Prav gotovo pa jc takšen odnos Bolzana veliko priznanje samemu tekmovanju, to pa daje upanje, da bo to tekmovanje teklo tudi v prihodnji sezoni. Želimo si samo, da bodo v njem nasto-j)ili tudi jeseniški hokejisti! Končna ocena nastopa Acroniks Jesenice je v celoti pozitivna, čeprav se lahko strinjamo, da bi bilo možno doseči uvrstitev v polfinale, vendar pa je bilo v tako izenačenem tekmovanju težko popravljati napake - poraze na domačem igrišču. Drugo pomembno bojišče za naše državne prvake pa jc bilo prav gotovo nastop v tekmovanju za Evropski pokal državnih prvakov. Po lanskem nekoliko nepričako-vanem uspehu na čctrtfinal-nem turnirju na Jesenicah in po osvojeni točki na polfinal-nem turnirju v Turkuju na Finskem proti norveškemu prvaku, jc bil letošnji korak zastavljen še nekoliko smelejše Cilj je bil, da se moštvo uvrsti tudi letos v polfinale, ter poizkuša osvojiti tudi kakšno točko več. NOVO! NOVOJ NOVO! NOVO! Dobrih 100 m od hokejske hale Podmežakljo na Jesenicah odpira svoja vrata FRIZERSKI SALON PIKA. Našli ga boste na Verdnikovi 34. Pokličite po tel. 84-368 in si rezervirajte urol 1 ri/erski salon PIKA vam želi srvčno in zadovoljno Novo leto 1995! Pričakujejo vas takoj po novoletnih praznikih! Četrtfinalni turnir v Budimpešti, ko so naši prvaki imeli za nasprotnika dve ekipi prvakov držav, ki sicer nstopata v B skupini (Danska, Romunija), ter ambiciozne in tradicionalno neugodne domačine Ferenc-varoš iz Budimpešte je sicer daj-al dokaj realne izglede za ponovitev uvrstitve v polfinale, kajti skupina je bila po kvaliteti ekip zelo izenačena. Favoriti na papirju so bili sicer prvaki Danske in Madžarske kot domačinov turnirja. Kasneje se je pokazalo, da so napovedi tvegane, kajti v Evropi nihče ničesar ne podarja. Zato je bila osvojitev prvega mesta na turnirju s tremi zmagami zelo lep dosežek, ki pa se žal v domači javnosti ni ustrezno vrednotil, (to je v Sloveniji že običaj, če seveda takšnega uspeha ne doseže kakšno ljubljansko moštvo)! prijetno presenetili. Švedski prvak je potreboval, kar štir-iinštirideset minut, da je zlomil odpor Jeseničanov. Fantje izpod Mežakle lahko samo žalujejo za zamujenimi priložnostmi pred švedskim golom, kajti rezultat bi bil lahko še ugodnejši. Da so igrali zares dobro, je po tekmi priznal celo generalni sekretar mednarodne hokejske federacije Edvinson, ki je klub porazu čestital ekipi Acroniks Jesenic k zares dobri in borbeni predstavi. V drugi tekmi turnirja, pa so slovenski prvaki verjetno hoteli preveč. Proti Ruenu so začeli silovito, prvih sedem, osem minut so oblegali gol francoskih prvakov, vendar je bila sreča na strani Galskih petelinov, že v prvem resnejšem napadu pa so Francozi dosegli gol, ki je spodrezal krila našim prvakom. Jeseničani so igrali zelo nezbrano v poraza s francoskim prvakom, dokaj kritično pa je obravnaval tudi nastop proti Poljakom in Švedom. Poglobljena analiza je vsekakor namestu, venar pa zato uspeh ni nič manjši. Acroniks Jesenice so letos v tekmovanju za Evropski pokal državnih prvakov osvojili 8 točk (štiri zmage), v polfinale so se uvrstili kot prvi v svoji skupini (lani so bili drugi na Jesenicah), pri tem pa so premagali ekipe iz držav, ki igrajo v B skupini svetovnega hokeja (Danska, Poljska, Romunija). To pa je kljub vsemu velik dosežek, pa čeprav nekateri to nočejo priznati. Korak proti Evropi je bil prav gotovo narejen. Acroniks Jesenice so na mednarodnem prizorišču dostojno predstavljali slovenski hokej, ter še enkrat dokazali, da je slovenski hokej po krivici v skupini C. Mednarodnih nastopov je za letošnjo sezono konec. Vse moči so usmerjene v boj za četrto zaporedno zvezdico. V športu je že tako. Časa za spanje na dosežkih ni. Rezultate je treba vedno znova potrjevati. Prav gotovo pa je predvsem mlajši del ekipe, od mednarodnih nastopov odnesel dragocene izkušnje. Nastop na mednarodnem prizorišču je bil dragocen za vse, ki smo pri teh nastopih sodelovali. V tem delu sezone Pred odhodom na polfinal-ni turnir v Malmoe, oziroma v manjši Kriistenstad so se vrli slovenski novinarji razpisali, kako ugoden žreb imajo Jeseničani tokrat. Češ, razen švedskega prvaka, so tam še prvaki Francije in Poljske, katere se da zanesljivo premagati. Vendar pa je realnost drugačna. Rouen je kot francoski prvak računal na gladko uvrstitev v finale, računali so celo na presenečenje proti Malmoeju, skratka z devetimi francoskimi reprezentant ni in štirimi zvezdniki iz linske so računali na uvrstitev v finale (le-to pa so preprečili nekoliko čudni rezultati med ruskimi ekipami v drugih polfinalnih skupinah). Poljski prvak Pmlhale pa je potihem računal na presenečenje proti Francozom, zato so piišli na švedsko kar nekaj dni pred turnirjem.* Na naše državne prvake na Švedskem ni računal nihče. Vendar pa so v prvi tekmi obrambi, tako da so igralci iz Ruena zlahka prihajali do priložnosti za zadetke. Pravzaprav je bil katastrofalen končni izid 13 : 0 ob številnih priložnostih, ki so jih zapravili hokejisti z Jesenic nerealen. Toda takšen jc hokej. Sam«) nekaj napak in že lahko doživiš katastrofo. Priznati je treba, da je visok poraz zelo prizadel celotno odpravo na Švedsko. Vendar pa so se igralci in vodstvo iz tc tekme marsikaj naučili. Predvsem pa sc je ponovno pokazalo, da fantje v krizi znajo stisniti, tako da jim je v boju za tretje mesto proti poljskemu prvaku uspelo zmagati. S tem so dosegli enega največjih uspehov slovenskega hokeja, saj so sc uvrstili med štirinajst najbolj ših evropskih ekip. To pa dosedaj še ni uspelo nobeni slovenski ekipi. Uspeh je zaslužen, čeprav tudi strokovni svet kluba ni pozabil analizirati visokega smo odigrali 41 tekem, še dve, tri sezone nazaj je bila to magična številka na koncu sezone. Vendar pa bo te, izkušnje treba koristno vnov-čiti, predvsem pa je pred celotno ekipo še veliko dela, kajti mednarodni nastopi so pokazali kaj ekipi manjka. V tehničnem pogledu ekipa prav nič nc zaostaja za ekipami iz zgornjega doma v Evropi Potrebno bo popraviti še ostrino v igri, hitrost, predvsem pa mora ekipa dozoreti v psihično stabilno moštvo, ki si ne bo dovoljevalo tako velikih padcev v igri. Ti so sicer povsem nor matna sestavina igre, vendar pa jc odlika velikih ekip to, da jc takšnih trenutkov čim-manj. Ob tem pa je treba poudariti, da jc ekipa fizično solidno pripravljena, saj so fantje odlično prestali vse napore napornih tekmovanj in potovanj. Na to nam kaže podatek, da po končanem tekmovanju v Evropskem pokalu in Pokalu šestih narodov ekipa ni imela daljšega padca forme. Koristne izkušnje pa niso potegnili samo igralci, temveč tudi vsi, ki z ekipo delamo. Za slovenske razmere smo organizirani solidno. Vendar pa zaostajamo še zelo veliko za klubi, s katerimi smo igrali v Evropskem pokalu in Pokalu šestih narodov. Tukaj je potrebno upoštevati objektivne razlike v finančnih možnostih, kakor tudi velike težave, s katerimi se srečujemo, kljub temu da so bile po izredni skupščini kluba nekatere spremembe v pozitivno smer prav gotovo narejene. Predvsem na makro organiziranosti kluba je bil narejen določen korak. Vendar pa se bo potrebno, kljub temu da je v teku sezona, in da je v prvi vrsti potrebno sanirati finančne probleme lotiti tudi povsem operativne organiziranosti ekipe. Igralcem, ki v pretežni večini živijo od hokeja, je potrebno zagotoviti optimalne pogoje za delo. To pa pomeni, da mora profesionalna ekipa imeti tudi profesionalno spremljevalno ali če hočete vodstveno ekipo. Samo za primerjavo. Bolzano je ekipa, s katero se srečujemo že vrsto let. Ustroj kluba je podobne jeseniškemu, čepra\ je okolje nekoliko bogatejše (večje mesto). Za prvo ekipo, skrit) generalni menedžer ( pomoči dveh pomočnikov Trenerja ekipe sta zadolžen le za strokovno delo. Ob teh petih ljudeh pa za opreme skrbita kar dva gospodarja, profesionalec pa je še fizioter-apevt. Torej s prvo ekipo dela osem ljudi, več ali manj profesionalno. Nasprotno pa jc pri nas, saj je profesionalec samo prvi trener, vsi ostali, ki z ekipo delamo pa smo ljubiteljski sodelavci (namerno sem napisal ljubiteljski, ker svoje obveznosti opravljamo sicer lahko trdim profesionalno, naše delo pa se nikoli ne vrednoti). Podobno kot Bolzano so organizirani tudi drugi klubi na podobni ali višji kakovostni ravni kot mi. Bogatejši imajo v ekipi še več ljudi, ne poznam pa ekipe, s katero se kakovostno lahko primerjamo (KAC, VSV, Olimpija itd.), da bi v neposrednem vodstvu ekipe imeli le enega profesionalca. Vsekakor je to naloga za prihodnjo sezono, treba bo najti pravi model za naše sicer skromne razmere, je pa to eden izmed kamenčkov v mozaiku, ki tudi vodi k pro-fesionalnejšemu odnosu tako igralcev kot neposrednega vodstva ekipe do tekmovanj, ter zagotavljanju optimalnih pogojev za doseganje dobrih rezultatov. Torej letošnji mednarodni nastop ekipe Acroniks Jesenic so bili v celoti gledano velik dosežek, za ponovitev leteti, oziroma za izboljšanje pa imamo še vsi skupaj marsikaj za postoriti! Sem pa optimist in verjamem v to, da smo tako po igralskem, kot po strokovnem kadru sposobni igrati povsem enakovredno z vsemi italijanskimi in avstrijskimi prvoligaši. To pa pomeni, da bo Acroniks Jesenice tudi v prihodnje spoštovana ekipa v Evropi! • B. Jeršin SODELOVANJU S ŠOLAMI VEČJI POUDAREK Na Jesenicah temelji hokej na doma vzgojenem kadru. Sistem vzgoje igralca temelji na dolgoletni tradiciji jeseniške hokejske šole. V klubu redno deluje in trenira več kot dvesto otrok v različnih starostnih skupinah od začetnikov pa do mladincev. Zahteve modernega treninga so danes take, da se tudi v najmlajših kategorijah trenira redno praktično skozi vse leto. To pa pomeni, da je večina otrok, ki trenira v klubu na športnih igriščih najmanj trikrat tedensko, starejša je kategorija, tem večje so obveznosti do kluba. V HK Acroniks se vse skozi zavedamo, da otroci in mladostniki velik del časa preživijo v našem okolju. Zato nam ni vseeno, kako se naši igralci vključujejo v šolsko življenje in v družbo vrstnikov. Zavedamo se vseh problemov, ki nastajajo na relaciji šola - igralec. Oba področja sta za otroka, oziroma mladostnika obremenjujoča, zato je potrebno veliko sodelovanja, strpnosti. Predvsem pa je potrebno vzpostaviti pravilne odnose na relaciji šola-starši-klub. V preteklosti smo s šolami redno sodelovali in sicer tako, da so trenerji posameznih selekcij vsaj nekajkrat v šolskem letu obiskali posamezne šole in na ta način poskušali spremljati učni uspeh svojih varovancev. Poleg tega smo poizkušali šole pravočasno obveščati o daljših odsotnostih igralcev zaradi hokejskih obveznosti. Slabše učence smo reševali večkrat povsem individualno. Uspešni pa smo bili predvsem takrat, ko so se v reševanje problemov vključili vsi trije dejavniki, ki naj bi skrbeli za vzgojo otroka (starši, klub, šola). Čeprav lahko ugotavljamo, da je uspešenost naših otrok v šoli boljša kot v preteklosti predvsem v mlajšin kategorijah, kjer se v proces lažje vključujejo tudi starši, pa v celoti gledano v klubu s stanjem nismo zadovoljni. Naš končni cilj je, da bi vsi, ki trenirajo in delujejo v našem klubu, uspešno prišli do srednješolske izobrazbe in do primernega poklica. Zavedamo se, da prelagati odgovornost za dobro in pravilno vzgojo samo na ramena že tako preobremenjenih trenerjev pomeni oddaljevati se od tega cilja. Zato bomo v delo kluba v čim krajšem času poskusili vključiti tudi posamezne pedagoge iz šol, predvsem pa formirati skupino ljudi, ki se bo kompleksno ukvarjala s šolsko problematiko, stiki s šolami in spremljanjem celostnega razvoja naših otrok. Tu gre za dve področjaide-Iovanja: - izmenjava podatkov o uspešnosti in napredovanju otrok na športnem in šolskem področju; - sodelovanje s športnimi pedagogi na šolah, ki nam preko rednih testiranj za športni karton, ki že nekaj let poteka po vseh osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji lahko posredujejo celovite informacije o sposobnostih otrok, oziroma o njihovih pomanjkljivostih, kar bi koristilo predvsem trenerjem pri pravilnem načrtovanju treningov. Možnosti za izpeljavo teh nalog so velike. Pripravljenost na vseh treh ravneh (klub - šola - starši) tudi. Vendar pa je za izpeljavo teh nalog potreben čas, predvsem pa je potrebno v to vključiti strokovnjake različnih področij, kajti le tako bomo lahko uspešni. Zavedamo se, da bo potrebno spremljati vsakega od naših otrok, pa naj bo to začetnik, pionir, mladinec ali pa vrhunski igralec. Pri tem ni važno ali bo na hokejski poti, ki je strma in naporna, vztrajal do konca, ali pa bo odnehal prej. Važno je, da sc vsak od teh fantov poskuša vzgojiti v osebnost, ki bo poleg hokejskih veščin imel tudi dovolj znanja in moči za normalno življenje in za jasno prihodnost. Prav zato, bo tudi novo vodstvo kluba področju vzgoje in šolanja posvetilo veliko pozornost. Za to področje bo skrbela posebna komisija, ki pa bo uspešno lahko delala le z roko v roki s st.nši in učitelji v šolah. Do konca letošnjega leta bomo pripravili kompletno analizo stanja na tem področ- ju, poskušali najti pravi kontakt s šolami, predvsem pa na vseh področjih pomagati članom kluba, tla bi tako uspešno kot zaključujejo tekmovalne sezone, zaključili tudi šolsko leto. Verjamemo, da skupaj šola, starši in klub lahko na toni področju nar- edimo veliko! • Jože Subotič Kratek pogovor z našim obetavnim mladim hokejistom Gregom Porom ČIMPREJ SI ŽELIM PRITI V PRVO MOŠTVO 17-letni Grega Por je eden tistih, za katere adi igranja hokeja, mi veliko pravimo, da na njih sloni prihodnost jeseniš- pomagajo tudi starši." kega hokeja. Z dijakom drugega letnika L**09 l8raS zadnie ,eto ■ Srednje lesarske šole v Škofji Loki smo se ***** P" tudi srednJw pogovarjali nekaj dni po veliki zmagi jese- 5°*f bw* kma,u kon*al KaJ niskih mladincev z 8:2 nad Ohmpijo v Ljubljani. Grega, kdaj si začel igrati hokej? "Hokej sem v rojstnih Jesenicah začel igrati pred osmimi leti, kar je bilo dokaz pozno. Pred tem sem se ukvarjal s smučanjem, vendar mi to ni bilo preveč všeč, zato sem začel zahajati v dvorano Podmežakla. Igral sem že na vseh mestih v napadu, na desnem krilu, levem krilu in v sredini." Mladinci Jesenic ste v državnem prvenstvu se brez poraza? "Imamo zelo dobro moštvo in zanesljivo bomo osvojili naslov državnega prvaka, saj smo veliko boljši od Olimpije. Naslove državnih pa trenirava na Jesenicah. Če bomo trenirali več skupaj, bomo še boljši. Vesel sem, da sem trenutno prvi strelec našega moštva in državnega prvenstva, vendar moram reči, da mi pri doseganju golov veliko pomagajo moji soigralci. Z njimi se zelo dobro razumem na ledu, pa tudi zunaj igrišča, v prostem času." Ali ti v ioli delajo kaj težav, ker zaradi hokeja včasih i/ostajaš s pouka? "Ne delajo mi nobenih težav, za kar sem jim zelo hvaležen. Včasih sem odsoten več dni, ker gremo z reprezentanco na turnirje v tujino, kot bo to ob novem prvakov sem osvojil že en- letu za svetovno prvenstvo krat z mlajšimi pionirji, en- do 20 let v Estoniji. Zaradi krat s starejšimi pionirji in dvakrat z mladinci Bili bi še močnejši, če bi >eč skupaj trenirali. Od našega prvega mladinskega napada Mišo Hafner igra za člane na Bledu, / Dejanom Kalanom obveznosti, ki jih imam zar- boš počenjal potem? "Natanko še ne vem, vendar bom skušal priti v prvo člansko moštvo Jesenic. Konkurenca za prvo moštvb je zelo vleika in najbrž naslednje leto ne bom mogel igrati pri članih Jesenic. Že letos sem si želel igrati pri članih Triglava, vendar so na Jesenicah ocenili, da me še potrebujejo. Če na Jesenicah ne bom mogel igrati v prvem moštvu, bom skušal iti nekam drugam, čeprav bi najraje ostal na Jesenicah, k)ci sem zelo zadovoljen " Kaj pa tvoj prosti čas, ko ni sole in hokeja? "V prostem času poslušam glasbo, najraje imam techno zvrst. Rad tudi smučam in igram nogomet, košaiko ter tenis, saj imam rad vse športe." Pogovarjal se je Mitja 1 omovšek. mini m arke t Mitja Klemene. Cesta na Golico. 64270 jesenke, tel.: 064/81 3% VEUKO ZDRAVJA. SREČE IN ZADOVOLJSTVA V LETU 9» I GENERALNA SPONZORJA HOKEJSKEGA KLUBA JESENICE: ACRONI JESENICE ONIKS JESENICE SPONZORJI HOKEJSKEGA KLUBA JESENICE: A M COSMOS LJUBU ANA BELA TRADE LJUBLJANA CANADIAN CLUB LJUBLJANA COLOR MEDVODE CRA LJUBLJANA DIGIT LJUBLJANA DOM IN VEST JESENICE DROGA PORTOROŽ ELAN BEGUNJE FACTOR LJUBLJANA HIT NOVA GORICA HOTEL ŠPIK GOZD MARTULJEK in n*oral JESENICE INTEREUROPA JESENICE LIP BLED MAVRICA LJUBLJANA MERKUR KRANJ OPTIM I JUBIJANA PALOMA SLADKI VRH PROM JESENICE SIRMA NOVA 11 Al IJA SLOVENUAiPORT LJUBI JANA SNICKERS LJUBLJANA STEELTRANS JESENICE ZAVAROVALNICA I RIOl AV II SI N K 1 ZAVAROVALNIC A III.IA N( )V() MIN K ) /no OORENJKA SPONZORJA. KI sta POSKRBE1 a /\ OSI HNI AVTOM OB 11 i s k -mi RIMI 11 VOaUJO H «DAR RAMMATUIJIN. pavi-i KAD I KOV, (»i i (, BRATAS in IGOR Hl i IAEVSKI: asp AVTO SBRVIS PRIMOŽIČ JESENIC! RENAULT PAM i k w k »si RVIS u sinu i POYOTA li a I NASE SELEKCIJE MLADINCI Po nekaj letih, ko so zapovrstjo osvajali naslove državnih pravkov, so bili mladinci v lanski sezoni samo drugi. Zato pa imajo v letošnji hokejski sezoni vse možnosti, da postanejo zopet državni prvaki, saj po prvem delu prvenstva vodijo brez izgubljene tekme. Toliko so dobri, da jih na trening tekme vabijo celo članske prvoligaške ekipe. Srečanje s kranjskim Triglavom z vsemi tujimi hokejisti so naši mladinci izgubili samo 5:9. Za ekipo mladincev nastopajo: Vratarji: Gaber GLAVIČ (1978) , Dušan BRULC (1979) , Aleš PETROVČIČ (1980) Branilci: Grega BRENC (1977) , Uroš DROBNAK 1978) , Sandi HLEBANJA (1978) , Gorazd KNEŽEVIĆ (1979) , Uroš KOŠIR (1979), Miha REBOLJ (1977), Gorazd REKEL! (1977), Mitja SOTLAR (1979) Napadalci: Mitja BRGANT (1978), Sašo DIVJAK (1978), Mišo HAFNER (1977), Dejan KALAN (1977), Grega POR (1977), Boris PRETNAR (1978), Dejan ZUPAN (1977), Aljo-§a JAVOR (1979), Tomaž Razinger (1979), Luka REBOLJ (1979), Mitja ŠI-VIC(1979) Trener ekipe je Roman PRISTOV in tehnični vodja ^«&tian BALDERMAN. osedanji rezultati prijateljs-A^rl" Prvenstvenih tekem: ACRONIKS - BIC VSV BELJAK 9:1, Slavija Praga -Acroniks 2:5, Češke Budjcjo-JJfe - Acroniks 2:1, Poldi Kladno - Acroniks 2:2, Spar-ta Praga - Acroniks 3:6, KAC • Acroniks 4:11, Inntal Celje -Acroniks 0:19, Slavija Jata -Acroniks 0:32, Acroniks -Olimpija Hertz 4:2, Acroniks 'Inntal Celje 25:0, Acroniks -Sportina Bled 16:0, Sportina Bled - Acroniks 4:8, Acroniks 'Slavija Jata 42:1, Olimpija Hertz - Acroniks 2:8, Triglav c,ani - Acroniks 9:5. Kadeti ..Ekipa kadetov je lani osvojila naslov državnih prvakov. udi v letošnji sezoni je ekipa °stala praktično nespremenjena in glede na dosedanje rezultate uspešno brani naslov. £a ekipo nastopajo: Vratarji: Dušan BRULC 1979) , Aleš PETROVČIČ 1980) , Klemen JANČAR (1980) , Branilci: Borut BITEŽNIK U980), Gorazd KNEŽEVIČ 1979), Mitja SOTLAR 1979), (iaber TERSEGLAV 980), Senad KNEŽEVIČ •981), Aleš K R A N J C J981), Uroš VIDMAR (1980) Napadalci: Primož BAL- ^RMAN (1979), Domen "RANC (1979), Aleš BUR f«K (1980), Tomo HAFNER 980), Aljoša JAVOR 979), Luka KAMSEK 979), Edvard KOENIG Ll*80), Uroš KOŠIR (1979), *'>l>ert KOŽELJ (1980), An>e MLAKAR (1980), To p» RAZINGER (1979), SfJJka RLBOU (1979), Mitja {»VIC (1979), Anže TERLI ^AR (19X0). Marcel ROD ^AN (19X1), Milan ZRNIČ '"U), Primož GRILC 'l9xi) fcj'cner ekipe je Štefan ^AP m tehnični vodja Mar- jan BRANC. Rezultati dose-daj odigranih tekem: Acroniks - Sportina Bled 22:2, Olimpija Hertz - Acroniks 3:4, Acroniks - Olimpija Hertz 5:7, Češke Budjejovice - Acroniks 4:2, Jindrichuv MIha Smodiš (1982), Aleš TRUHAČEV (1981), Milan ZRNIČ (1981) Trener ekipe je Edo HAFNER in tehnični vodja Jani GLAVIČ. Rezultati do sedaj odigranih tekem: Acroniks - Veseli - Acroniks 4:9, Češke Budjejovice - Acroniks 8:5, Acroniks - Triglav 18:1, Inntal Celje - Acroniks 1:22, Acroniks - Slavija Jata 23:1, Sportina Bled - Acroniks 5:10, Triglav - Acroniks 1:20. Hradec - Acroniks 12:4, Jih-lava - Acroniks 9:3, Slavija Trebič - Acroniks 5:5, Ponte-ba - Acroniks 0:18, Triglav -Acroniks 0:42, Acroniks -Sportina Bled 9:1, Olimpija Hertz - Acroniks 2:4, Slavija Jata - Acroniks 0:14, Acroniks - Slavija Jata 39:1, Maribor - Acroniks 2:16, Acroniks - Maribor 16:2, Acroniks - Triglav 24:1, Sportina Bled - Acroniks 1:5. PIONIRJI Ekipa pionirjev je v lanski sezoni osvojila naslov državnih prvakov in tudi v letošnji sezoni so brez konkurence. Pravzaprav je njihov problem v tem, ker doma nimajo enakovrednih nasprotnikov. Zato so na turneji po Češki igrali z leto starejšimi sovrstniki. Rezultati, ki so jih dosegli potrjujejo, da so se tudi z njimi enakovredno merili. Za ekipo nastopajo: Vratarji: Miha BAJT (1983), Robert KRISTAN (1983), Jure KOS (1981) Branilci: Boštjan GROZ-NIK (1982), Gašper GRUŠ-KOVNJAK (1981), Dejan HAFURIČ (1982), Darko JAKŠ1Č (1982), Blaž KLI NAR (1981), Matjaž KODER ( 1981 ), Elvis KOLAKOVIČ (1981), Senad KOVAČEVIČ (1981), Rok KOŽEIJ (1981), Aleš KRANJU (1981), Aleš MARENČE (1981), Jaka MAUKO (1983) Napadalci: Rok BAVDAŽ (1982), Scbastjan BENE-DIČIC (19X1), Alnui HIR BIC (19X2), Tomaž BURNIK (P>K2), Primož GRILC (19X1), Luka LADAN (19X2), Grega MARKIZI{11 (1981) , David MLINAREC (19X2), Marko NADI/AR (1982) , Robert PAJSAR (1981), Žiga PAVLIC (19X1), Uroš POGAČAR (19X1), Marcel RODMAN (19X1), David RODMAN (19X3), Rok SAMHOLEC (19X1), Sportina Bled 14.5, KAC -Acroniks 1:5, Acroniks - BIC VSV Beljak 11:5, Triglav -Acroniks 4:18, Slavija Jata -Acroniks 0:20, Acroniks -Sportina Bled 16:4, Olimpija Hertz - Acroniks 1:6, Češke Budjejovice - Acroniks 7:5, Vajgar - Acroniks 11:3, Loko MALČKI Že tretjo sezono igrajo tudi malčki državno prvenstvo in za slovenski hokej je spod-bundo, da v vseh klubih dobro delajo z najmlajšimi. Ekipe so zelo izenačene, jeseniški malčki pa so bili na dosedanjih prvenstvih obak- rat drugi. Uspešno igrajo tudi v Alpski ligi. Pri malčkih ni toliko pomemben rezultat kot to, da vsi čimveč igrajo. Ekipo sestavljajo: Vratarji: Miha BAJT (1983), Robert KRISTAN (1983) Branilci: Anže BERGANT (1983). Miha BREMEC (1983), Jonas HRENIČ (1983), Jaka KOKALJ (1983), Jaka MAUKO (1983) , Januš PAVLIC (1984) , Erik SABOLIČ (1984), Denis SADIKOVIČ (1984), Uroš ZUPAN (1984), Napadalci: Denis ALIČ (1984), Grega BIRK (1984), Mitja ČUFAR (1983), Dejan DŽEVER (1983), Miha GRUMEREC (1984), Drago JASENC (1984), Aleš JEREB (1983), Bojan KORBAR (1983) , Bjorn KRAŠOVEC (1984) , Uroš PUŠNIK (1983) , Gašper RAZINGER (1984) , Aleš REMAR (1983), David RODMAN (1983), Grega ŠTRAVS (1984), Andrej TERLIKAR (1984), Anže ŽELEZNIK (1983) Nove registracije: Domen OŠLAJ (1984), Denis RE-KAR (1984), Uroš SODJA (1983). Trener ekipe je Drago MLINAREC, tehnični vodja TERLIKAR in vodja ekipe Tone ZUPAN. Dosedaj so odigrali naslednje tekme: Acroniks - BIC VSV Beljak 6:2, Sportina Bled -Acroniks 2:2, Acroniks -Triglav 7:2, Maribor - Acroniks 5:7, Acroniks - Olimpija Hertz 1:2, Slavija Jata -Acroniks 1:24, Triglav - Acroniks 0:2, Acroniks - Slavija Jata 6:0, Acroniks - Maribor 7:2, Olimpija Hertz - Acroniks 3:1, Alpska liga: Ottak-ringer Gradec - Acroniks 2:6, Olimpija Hertz - Acroniks 10:1, VSV Beljak - Acroniks 4:6, KAC - Acroniks 1:3, Acroniks - Triglav 8:1, Acroniks - Sportina Bled 6:1, Kaindl Salzburg - Acroniks 0:11. HOKEJSKA ŠOLA Ekipa Hokejske šole A redno tekmuje v Alpski ligi, medtem ko bo državno prvenstvo odigrano na več turnirjih v januarju. Jeseničani branijo iz lanske sezone naslov prvaka. Ekipo A sestavljajo naslednji mladi hokejisti: Matej ARLIČ (1985), Tomaž BERGANT (1985), Aleš BRUS (1 985), Ervin ČAMDŽIČ (1986), Makro ČEŠNJAK (1985), Blaž GRILC (1985), Matic KNEZ (1985) , Anže KONKOLIČ (1986) , Kristjan LUŠINA (1985), Aljoša MEDJA (1985), Miha MOČNIK (1986), Rok PAJIČ (1985), Rok PERHAJ (1985), Božo PODPAC (1986), Dejan RAKO VIČ (1986), Žiga ROŽIČ (1985), Grega SVETINA (1985), Anže SPENDOV (1985), Anže KOPITAR (1987) , Anže RAČIČ (1985), Miha ČURMAN (1985), Elvis SKENDEROVIČ (1985), Ar-min BARJAKTAREVIČ (1985), Grega BOLE (1985), Robert PESJAK (1985). Nove registracije: Miha PETERNEL (1985), Iga SA-MARDIJA (1985). Trener ekipe je Bojan MEŽNARC in tehnični vodja Goran MEDJA. Dosedaj so odigrali naslednje tekme v Alpski ligi: Ottakringer Gradec - Acroniks 1:6, Olimpija Hertz - Acroniks 2:4, VSV Beljak - Acroniks 0:9, KAC - Acroniks 1:6, Acroniks - Triglav 3:1, Acroniks - Sportina Bled 25:1, Kaindl Salzburg - Acroniks 0:15. Poleg ekipe A igra prijateljske tekme tudi ekipa Hokejske šole B, ki jo sestavlja 30 mladih hokejistov. Ekipo vodi Viki TIŠLER, pomaga pa še Erni MEDJA. V Hokejski šoli je še oddelek začetnikov, ki šele spoznavajo osnove hokejske igre in bodo šele ob koncu sezone odigrali prve tekme. Začetnike vadi ruski drsalni trener Valerij BABITSKI. Občasno pomaga pri treningih nižjih selekcij Jože ČEŠNJAK, katerega skrb so tudi mladi vratarji. Statistika vseh doslej odigranih tekem 1. moštva Acroniks Jesenic, bo prav gotovo zanimala vse tiste, ki redno spremljate tekme. V prvi koloni je število tekem, na katerih je bil igralec na uradnem zapisniku tekme. Zanimiv pa je le naslednji podatek število odigranih minut. Goli in podaje bodo prav gotovo zanimali večino bralcev. Učinek se v hokejski statistiki vodi s plusi takrat, ko je bil igralec na ledu in je ekipa dosegla gol. Minus pa dobi igralec, ki je bil na ledu v trenutku, ko je ekipa prejela gol. Število kazenskih minut za bralce ni toliko zanimiv, pomemben pa je za strokovne trenerske analize. Zelo zanimiv podatek pa je število točk na igralni čas. To tabelo smo vam pripravili, bolj za pokušino in zanimivost, kajti prav gotovo se vas je te veliko vprašalo takole ob gledanju tekem, kakšna je hokejska statistika. SKUPNA STATISTIKA TEKEM ■ SEZONA 1994/95: ŠT IGRALEC TEKEM IGR ČAS GOLOV PODAJ TOČK UČINEK KAZNI KAZNI TOČK/ MINUT 5KUPA, + - 2* 5" 10" 20' »KUPA. IGR ČAS 35 KADIKOV PAVEL 40 2393 24 50 74 80 -48 12 0 10 0 22 1,86 1G BELJAEVSKI IGOR 40 2343 25 39 64 77 -48 8 0 10 0 18 1,64 19 RAHMATULJIN ILDAR 36 2064 41 20 61 77 -50 28 10 10 40 88 1,76 14 KOPITAR MATJAŽ 37 2173 18 16 34 46 -26 16 0 10 0 26 0.94 9 SMOLEJ MARKO 33 2063 17 16 33 44 -27 24 0 10 0 34 0 96 13 SMOLEJ JURE 29 1643 13 14 27 39 -19 6 5 0 20 31 0.99 25 MLINAREC DRAGO 37 2203 8 19 27 62 51 20 0 0 0 20 0.74 23 SODJA ALEŠ 41 1653 13 13 26 30 -17 10 5 0 20 35 0.84 12 RAZINGER ANDREJ 37 2033 8 14 22 32 -25 42 0 20 0 62 0.65 3 VAR L DEJAN 35 2033 7 15 22 30 -26 22 0 0 0 22 0.65 16 PRETNAR SAŠO 36 1613 14 4 18 22 -10 4 0 0 0 4 0.60 6 KOZAR MARJAN 34 1816 4 11 15 34 -27 30 0 0 20 50 0.50 1 PAJIC MURAJCA 33 1980 4 10 14 34 -33 8 0 0 0 8 042 15 KUNČIČ BORIS 25 1283 2 12 14 58 -35 32 0 20 0 52 0.65 27 POLJANŠEK MATEJ 37 1163 7 4 11 16 -10 6 0 0 0 6 0.57 18 ROŽIČ PETER 35 1230 7 3 10 16 -11 8 0 0 0 8 0 49 29 MAHKOVIC MATJAŽ 17 560 9 0 • 22 -4 2 0 0 0 2 0 96 17 REBOLJ MIHA 29 967 3 5 8 24 -10 8 0 0 0 8 0.50 4 VUKCEVIČ BORUT 41 2353 2 6 t 61 -36 22 0 0 0 22 0,20 2 59 ZUGVVITZ TILEN 36 1843 1 4 6 40 -16 20 0 0 0 20 0.16 PRETNAR BORIS 4 200 2 2 4 6 -2 0 0 0 0 6 1.20 26 KRANJC BOŠTJAN 38 1353 1 3 4 31 -16 10 0 0 0 10 0 18 5 PAVLOVIĆ JOVI 35 900 0 2 2 14 -6 8 0 0 ' 0 8 0,13 62 59 BRANC GREGA 2 50 1 0 1 1 0 2 0 0 0 2 1.20 SMOLEJ SIMON 1 30 1 0 1 0 -0 0 0 0 0 0 2 00 KARAHODŽIČ EDV1N 15 550 0 1 1 4 -3 2 0 0 0 2 0.11 £0 POR GREGA 1 20 0 1 1 3 -1 2 0 0 0 2 3,00 53 KLINAR GABLR 3 30 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0.00 SKUPAJ 41 >8964 232 ?64 11» 904 -557 354 20 90 100 564 | 079 Iz drugega zornega kota Magister Viktor Krevselj o športu, slovenski promociji in še o čem... SLOVENSKI ŠPORT NA VISOKI KAKOVOSTNI RAVNI Ni tistega, ki vsaj bežno ne spremlja športnih dogajanj, da ne bi slišal za ime Viktor Krevselj. Starejše generacije športnih zanesenjakov, pa ga še kako dobro poznajo, ko je še igral odbojko za jeseniško moštvo. Že od mladih nog je predan odbojki. V petdesetih letih, ko sta mu pridnost in žulji prinesli, takrat laskav naziv, udarnik, je igral odbojko dobesedno na njivi. Nadebudni mladci so postavili mrežo, prav na njivi in po napornih udarniških dopofd-nevih resno trenirali odbojko. Ta šport pa mu je prinesel veliko veselja, radosti, športnih izkušenj. Bil je torej igralec, nato trener, tudi nekdanje jugoslovanske reprezentance, sedaj pa zelo uspešno pomaga najboljši slovenski vrsti. Ker pa je Jeseničan, ne more mimo hokeja, ki ga tudi zelo angažira. "Prvo, kar rad poudarjam, mi je na začetku dejal pril- {'ubijeni "Viki", je dejstvo, da >i morala biti naša reprezentanca, v vseh športih, model združene Slovenije, kar pa na žalost ni tako enostavno v kolektivnih športih. Prihaja namreč do "loma" vrednot. Ko smo postali samostojna država, se moramo prebijati na evropsko in svetovno sceno. Imam vtis, da nas Evropa politično sprejema le kot nekakšen okrasek, prav šport pa nam ponuja lepe možnosti, da z odmevnimi uspehi, ki jih nedvomno dosegamo, prisilimo večje in močnejše, da nas vzamejo bolj resno. Slovenski športniki se srečujemo z evropsko in svetovno elito, v kateri vlada neizprosna konkurenca. Poglejte, odbojkarji smo dobili v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo najhujše nasprotnike, celo iz A skupine. Jeseniški hokejisti so igrali v polfinalu evropskega pokala, veslači so pobrali kolajne, smučarji so v samem vrhu. Ob tem bi rad pripomnil, da je napačno mnenje, da smo Slovenci dobri le v individualnih športih, čeprav nam nekako bolj ležijo. Naj spomnim le na košarkarje, rokometaše, v zadnjem času tudi na moje odbojkarje." - Ali imaš vtis, da so mnogi včasih nestrpni, ko slovenskim športnikom ne gre tako, kot bi si želeli. Lep primer je bil letošnji smučarski začetek, ko so na Smučarsko zvezo mnogi telefonirali in niso imeli ničkaj lepih besed." "To so seveda nepoznavalci športa. Gre za dejstvo, da smo majhni, za dejstvo, da nimamo takšnih možnosti, kot drugi, pa tudi za to, da naša udeležba, v kateremkoli športu med najboljšimi je sam po sebi velik uspeh. Tisti, ki se povzpnejo na stopničke, ali pa so med prvimi, so za mene pravi heroji. Več strpnosti, več razumevanja, predvsem pa več športnega odnosa do vseh športnikov Slovencem bi prav gotovo koristilo." - Ce preideva na hokej. Lani je bilo potrjeno, da je hokej najbolj obiskan šport v Sloveniji. Ali ta trda, ostra, neizprosna igra in njena priljubljenost ne rušita "mit" o Slovencih, kot mirnemu, skromnemu narodu, ki ima raje individualne športe, manj pa kolektivni boj"? "Ne bo držalo. Slovenci smo slovanski narod, ki je šel najbolj na zahod. Naši predniki na teh prostorih, tam v šestem stoletju, so se soočili z Rimljani, Kelti, Iliri. To so bili zelo bojeviti narodi. V tem koncu Jesenice, Bohinj, Kropa, ki so ga imenovah' Severni Norik, so naši prvi predniki imeli zelo krute obrede. Iz železa so izdelovali sulice rimskih legij, na poseben način. Konice so kalili namreč s krvjo svojih najboljših sinov, ki so jih bogovom žrtvovali na oltarju. Zapisniki tudi kažejo, da so bili ti naši predniki zelo bojeviti. Znali so se organizirati, uspešno boriti in braniti na različne načine. Sploh ni res tisto, kar je napisal Cankar, za hlapca rojeni, za hlapca vzgojeni. Spomnimo se Prešerna in Krsta pri Savici, boj krvavi... pa mesarsko klanje... in da je v potokih tekla kri. To nam govori, da je bil ta narod v preteklosti zelo bojevit. Ob tem pa ne pozabimo, da je šport simbolična vojna. Odgovori se ponujajo sami od sebe."- Najbrž, da imajo slovenski športniki tudi kakšne manj znane značilnosti? "Popolnoma res. Slovenski športniki so sila nezaupljivi do tistih, ki jih vodijo. To velja, kot mi je znano, tudi za jeseniške hokejiste. Problem slovenstva je odnos sosed do soseda. Gre za zavist, za ljubosumje, za konkurenco. Gre tudi za problem igralne skupine glede soglasja, sodelovanja, ali koordinacije vlog ter integracije v igralni kolektiv. Ob tem pa se pojavlja sociološki fenomen, v pozitivnem smislu, fenomen jeseniškega hokeja. Pravi trenutek se znajo vedno združiti, v odločilnih trenutkih najdejo skupne točke, se znajo povezati. Pride do trenutka, ko se zavedajo, kaj je najpomembnejše. Pri tem je pomembno, da se sedanje generacije na Jesenicah učijo od starejših hokejskih generacij; ne samo igralnih strategij, ampak tudi vrednote, prevzemajo edinstveno voljo, ki je značilna za jeseniške hokejiste, disciplino, ki je potrebna za boj. Hokejisti Akroniksa so to potrdili tudi letos, na polfi-nalnem turnirju za Pokal evropskih prvakov. Prvi dve tekmi so izgubili, prepričljivo, toda zavedali so se, da je treba zmagati. Niso odnehali in premagali poljskega prvaka, kar jim Štejem za velikanski uspeh. Ne pozabimo, šlo je za polfinale evropskega klubskega pokala. Naš hokej pa je v "C skupini svetovnega hokeja. - Kar številni tujci igrajo v slovenskih moštvih, ne glede, za kateri šport gre. Ostaniva pa pri hokeju, jeseniškem seveda". "Raje bi govoril o tujcih pri odbojki. Zagotovo prinašajo tujci sodobne igralne strategije, kar je sila pomembno. Opravičljivo je tudi, kadar tujci prinašajo spektakl, oziroma zagotovilo za zanesljivo zmago. To so nesporni argu menti "za", kot tudi, da so vzor našim mladim športnikom. Nasproti tem pa stoji nekaj, kar je zelo problematično, vsaj zame. Pri hokeju sc morda to ne opazi, kjer je na seznamu 23 igralcev, v moji odbojki pa je na parketu šest ljudi, šest bojevnikov. Če v odbojkarsko moštvo prideta dva, ali trije tujci, je to že polovica moštva. Trem mladim talentom smo vzeli možnost za kaljenje, za prido- bivanje prepotrebnega igralnega znanja. Pa še nekaj je, kar velja za vse, treba je pri tujcih delati selekcijo. Ni vsak dober za naše potrebe. Le vrhunski posamezniki nam lahko večkratno koristijo. - Ostajava pri jeseniških hokejistih. Najprej smo sprejemali znanje češke hokejske šole. Poskusi so bili tudi z ameriško kanadsko hokejsko šolo, že nekaj časa pa se naslanjamo na rusko." "Pri vzgoji je sicer ogromna razlika. Rusi čisto drugače vzgajajo svoje mlade hokejiste. Naši mladi so se letos o tem lahko tudi prepričali, ko jih je deseterica trenirala en mesec v Moskvi in Vaskresensku, da gre celo za vojaški odnos. Pri tem je torej ogromna razlika, toda od Rusov se naši lahko veliko naučijo, saj so tudi Kanadčani marsikaj pobrali od njih. Predvsem moram poudariti, ker to zelo dobro poznam; Rusi v vseh športih, v katerih dosegajo vrhunske rezultate, prakti-cirajo naslednje. Mlade vzgajajo na ta način, da eni odidejo, to so najboljši,v prva moštva in reprezentanco. Tiste, ki zaosta-nejo, pa izkoristijo, saj imajo ogromno športno znanje, za trenerje. Kljub svoji mladosti prevzemajo treniranje in pomagajo pri vadbi z najmlajšimi. Njihovo znanje torej ne propade. To je velika stvar. Pri nas pa je v marsikaterem športu tako, da celo člansko moštvo trenirajo tisti, ki se resno tekmovalno niso spopadli s tem športom, ampak so nabrali teoretično znanje, uspešno opravili izpite in dobili dokument, da so strokovnjaki. Naj povem, zakaj moški ne more razumeti žensko pri porodu. Enostavno, ker nikoli ni rodil. Enako ženske ne morejo razumeti moških, ko se prelevi v vojaka - bojevnika". Z magistrom Viktorjem Krevsljem se da veliko pogovarjati, je sogovornik, Iti na vsako vprašanje najde strokoven odgovor, veliko ve o zgodovini, psihologiji, strategiji in taktiki. Nič čudnega, saj je to njegov poklic. Vendar vedno najde v pogovoru človeški odtenek, pomemben mu je odnos človek-človek. Poraz zanj ni trageidja, ampak učenje. Uspeh slovenskega športa je zanj nekaj posebnega, nekaj, ob čemer se lahko maloštevilno slovensko ljudstvo postavi ob bok mnogo številnejšim in bogatejšim. Seveda pa jc na prvem mestu pridnost, delavnost, strokovnost. O jeseniškem hokeju razmišlja izredno pozitivno. Kot Jeseničan je ponosen na številne in velike uspehe hokejistov iz Podmežakle. Boli pa ga, da mnogi slovenski športniki nimajo urejenega statusa. Garajo kot profesionalci, družba pa se jim oddolžuje kot amaterjem. Zato ni odveč zapomniti si njegove besede. "Slovenski vrhunski športnik je bojevnik za promocijo te majhne države, ki jo marsikje niti ne poznajo, kam sodi, kje leži, koliko je velika in številna. Ta majhna Slovenija Športnike še kako rabi, saj smo v tujini zelo hitro prepoznavni, na TV zaslonih piše Slovenija in ta slika in napis prihaja v milijone družin po vsem svetu. Slovenija nima boljše dejavnosti in priložnosti, da se pokaže pred svetom, kot s športom." • D. Dragojevic NOVIČKE Božično-novoletna turnirja Ekipi hokejske šole in malčkov HK Acroniks Jesenice ob koncu leta pripravita božično-novoletna turnirja. Na prvem turnirju, 17. decembra, so poleg malčkov Acro-niksa, nastopili še kranjski Triglav, KAC iz Celovca in VSV iz Beljaka. Turnir je bil organiziran na zares vrhunski ravni, kot bi šlo za tekmovanje na najvišji ravni. Prizadevni starši so vložili veliko truda v organizacijo turnirja. Pridobili pa so tudi številne sponzorje, ki se jim ob tej priložnosti za pomoč tudi v njihovem imenu zahvaljujemo. Ob dobri organizaciji, pa je bil turnir tudi po kvaliteti igre in izenačenosti na visoki ravni. Prvo mesto na turnirju so osvojili igralci KAC-a. Najprej so premagali vrstniike VSV z 1:0, nato Triglav z 5:2, ter izgubili z domačini Acroniksom 5:3. Drugo mesto je osvojil Acroniks, ki je po neodločenem rezultatu z VSV 1:1, ter nepričakovanem porazu s Trglavom 3:2, v tretji tekmi premagal KAC. Tretji je bil Triglav, četrti pa so bili malčki iz Beljaka. Drugi turnir, na katerem pa so igrale ekipe hokejskih šol je bil v soboto, 24. decembra. Na njem so sodelovale hokejske šole iz Ljubljane, Kranja, Zagreba in Jesenic. Redakcija našega časopisa je bila zaključena prej, zato rezultatov še nismo uspeli objaviti. Zunanja in grafična podoba kluba Prav gotovo že poznate tradicionalne drese jeseniških hokejistov. Dolgoletni spremljevalec hokejistov jc tudi ŽeTezar v znaku na prsih. V kratkem pa bodo v klubu dobili tudi novo oblikovno podobo. Pa tu nc gre za spremembo barve dresov, temveč za uvedbo se nekaterih novih znakov. Damjan Jenstcrle (Desing Damjan) jc že pripravil več predlogov. Lahko napišemo, da so zares simpatični. Gre za predloge emblemov in značk, glave kluba za dopise in pisemske ovojnice, ter za promoviranje obeh glavnih sponzorjev skozi ime kluba Acroniks. Predlogi so sedaj v obravnavi v vodstvu kluba, tako da jih bomo lahko v kratkem predstavili tud javnosti. Upamo, da bomo to lahko storili že v prihodnji Številki našega časopisa. Ideja o pomožnem drsališču Dvorana Podmežakla je zasedena od jutra do večera. Upravljalec dvorane je delovna skupnost pri ŠD Jesenice. Delavci te delovne skupnosti si izredno prizadevajo, da bi omogočili hokejistom in drugim uporabnikom kar najboljše pogoje za delo. Lahko rečemo, da je pri pripravi urnikov za vsak teden včasih skoraj potrebna čarobna palica. Zato se v zadnjem času pojavlja vedno večkrat ideja o pomožnem drsališču. Zanj so tako tehnične, kot prostorske možnosti. Vsekakor pa je prav, da se o tem razmišlja. Morda pa bo kandidatura za OI pripomogla tudi k uresničitvi te ideje. Ali verjamete? Da je prvi večni derbi v drugem delu prvenstva med ekipama Acroniks Jesenice : Olimpija Hertz na dokaj čuden datum (seveda, če ste vraževerni): PETEK, 13. januarja 1995. Komu pa bo ta datum prinesel srečo, pa boste videli, če boste prišli v dvorano Podmežakla. ZEIGPAI'NA K l Nil'.! Acroni UJI'121T-1 ki\\ui .'Mi aei SH> r.\> »^.MHi RAZPORED TEKEM ■ DRŽAVNO PRVENSTVO 1994/95 15. kolo, nedelja 08.01.1995 rezultat 25. KOLO. torek 31.01.1995 rezultat HK SPORTINA bled HK INNTAL CEUE HK TRIGLAV PROSTI : HK ACRONIKS JESENICE : HK OUMPUA HERTZ : HK SLAVUA JATA HK MARIBOR hk MARIBOR HK SLAVUA JATA HK TRIGLAV PROSTI : hk acroniks JESENICE : HK OUMPUA HERTZ HK SPORTINA BLED HK INNTAL CEUE 18. kolo, torek 10.01.1995 rezultat 28. KOLO, petek 03.02.1995 REZULTAT HK ACRONIKS JESENICE HK OUMPUA HERTZ HK SLAVUA JATA PROSTI : HK /M/TAL ceue HK SPORTINA BLED : HK MARIBOR : HK TRIGLAV HK ACRONIKS JESENICE HK OUMPUA HERTZ HK INNTAL CEUE PROSTI : hk triglav : HK MARIBOR HK SLAVUA JATA : HK SPORTINA BLED 17. kolo, petek 13.01.1995 rezultat 27. KOLO, NEDELJA 05.02.1995 REZULTAT 'hk ACRONIKS JESENICE HK INNTAL CEUE HK MARIBOR PROSTI : HK OUMPUA HERTZ . HK SPORTINA BLED : HK TRIGLAV . HK SLAVUA JATA HK SPORTINA BLED HK INNTAL CEUE HK TRIGLAV PROSTI : HK ACRONIKS JESENICE : HK OUMPUA HERTZ HK SLAVUA JATA HK MARIBOR 18. kolo, nedelja 15.01.1995 rezultat ? iL im Mg m ng m£m ili iy jM ili tMš oŠ* ni *£* ih dM «j» in wgm rj> mi ih hi in in nt *j% in nt nt nt nt nt nt ni ^J* In še iz druge številke slaba dva meseca pred njegovo prezgodnjo smrtjo. Ko so ruski igralci prispeli na Jesenice, so na prvi tekmi nekateri "strokovnjaki" na tribuni ugotavljali in spraševali, odkod so prišli ti revčki. No, kakor se je pozneje pokazalo, svetujem tistim, naj hokej raje gledajo in se pogovarjajo o ozimnici. Ob zmagah naših hokejistov ima največ skrib naš blagajnik, treba je plačati premije. Pa sem razočaran nad našimi hokejisti, začeli so živeti tako športno in napravijo tako malo napak na ledu, da je še meni zmanjkalo snovi za bodičke. mm GLAS Hokejska nagradna igra VSE JESENIŠKE ZVEZDICE Ekipa hokejistov Acroniks Jesenice je že vrsto let ena najuspešnejših gorenjskih športnih ekip, vsa leta pa so krojili tudi vrh prej jugoslovanskega, sedaj pa slovenskega hokeja. Naše nagradno vprašanje pa je: koliko naslovov držav* nih prvakov so jeseniški hokejisti osvojili skupaj (tudi v bivši Jugoslaviji) in koliko hokejskih zvedic so osvojili, odkar je Slovenija samostojna. Odgovore na naš naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj (hokejska nagradna igra) pošljite do 10. januarja prihodnjega leta. Vsi, ki boste pravilno odgovorili na obe vprašanji, boste prišli v boben sreče, iz katerega bomo izžrebali 10 lepih praktičnih nagrad. Hokejska nagradna igra Hokejisti Acroniks Jesenice so skupaj osvojili ............zvezdic V slovenskem prvenstvu pa so osvojili......u..............zvezdic Moj naslov: —.....-~........~.........~ GORENJSKI GLAS IN ŠPORTNA ZVEZA OBČINE JESENICE VABITA NA PRIREDITEV OB RAZGLASITVI ANKETE ZA NAJBOLJŠEGA ŠPORTNIKA, ŠPORTNICE, EKIPE V IGRAH IN EKIPE V POSAMIČNIH ŠPORTIH Prireditev bo v sredo, 4. januarja 1995, ob 19. uri v gledališču Tone Cufar na Jesenicah V bogatem programu bodo sodelovali: - znani gorenjski športniki, ki se bodo pogovarjali z gorenjskimi športnimi novinarji - ansambel Gorenjski muzikantje s humoristom Klemenom Koširjem - igralci gledališča Tone Čufar s kabaretnimi točkami Vstopnice po 500 SIT lahko rezervirate ali kupite v pisarni gledališča Toneta Čufarja 3. in 4. januarja dopoldne, oziroma uro in pol pred prireditvijo pri blagajni Gledališča Za gledalce v dvorani bomo izžrebali pet praktičnih nagrad. JANUARSKA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT JE ŽE IZŠLA Med drugim lahko preberete: - Jure Košir: "Presegel sem cilje, ki sem si jih realno zastavil.' - Aranbca Sanchez želi osvojiti teniški vrh. - Romano - nogometni velikan leta 1994. - na 32 straneh v sliki in besedi vse o najpomembnejših športnih dogodkih doma in po svetu v letu 1994. - Hitova nagradna igra in križanka. - Darilo za bralce: koledarček z Bhgito Bukovec in Mizunov koledarček s slovenskimi smučan\ami. STOPITE DO SVOJEGA PRODAJALCA ČASOPISOV PO NOVO ŠTEVILKO REVIJE E-ŠPORT! SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO IN SPLOŠNE ZADEVE OBČINE JESENICE objavlja naslednji JAVNI RAZPIS ZA NABAVO OSEBNEGA VOZILA I. PREDMET RAZPISA je nabava osebnega vozila za potrebe Sekretariata za notranje zadeve Občine Jesenice. II. Osebno vozilo naj bo znamke GOLF CL 1, 88/66. III. V ponudbi mora biti navedena ocenjena vrednost starega vozila GOLF, letnik 1991, moč 40 KW, delovna prostornina 1272 cm3, prevoženih 58.000 km. Vozilo je karambolirano. IV. Vrednost starega vozila mora biti všteta v kupnino novega vozila. IV. Rok dobave: takoj po izbiri. VII. Ponudniki lahko dobijo dodatne informacije v času od dneva objave razpisa pa do dneva poteka roka za prijavo na razpis na Sekretariatu za občo upravo in splošne zadeve Občine Jesenice vsak delavnik od 8. do 10. ure. VIII. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so: cene in plačilni pogoji - popusti, rok dobave, garancijska doba, reference in ostale ugodnosti, ki jih nudi ponudnik. Ponudbi mora biti predložen prospekt vozila. IX. Ponudbe morajo biti dane v zaprti kuverti, ki mora biti pravilno opremljena; imeti mora napis: "NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS ZA NABAVO OSEBNEGA VOZILA". Na kuverti mora biti naveden naslov ponudnika. X. Ponudbe je treba poslati v roku 8 dni od dneva objave na naslov: OBČINA JESENICE, Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve, Titova 78, 64270 JESENICE. XI. Odpiranje ponub bo v torek, 5. 1. 1995, ob 10. uri v konferenčni sobi Skupščine občine Jesenice, I. nadstropje. Predstavniki ponudnikov, ki bodo prisotni morajo imeti s seboj Sooblastilo za zastopanje. II. Ponudbe, ki ne bodo prispele pravočasno, ali pa ne bodo pravilno opremljene, bodo vrnjene. Ponudbe, ki ne bodo vsebovale vseh elementov tega razpisa, bodo izločene iz nadaljnje obravnave. XIII. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v 10 dneh po odprianju ponudb. OBČINA JESENICE Sekretariat za ohčo upravo in splošne zadere servis osebnih vozil Pri AMD JesAnlce. Kidričeva 26 c 64270 Jesonlco, \m\.: 064/86 1 -202 SRCČNO IN ZDRAVO NOVO ICTO 1995 ! VSEM VOZNIKOM ŽE UM O VARNO VOŽNJO / Vaš servis in vulkanizerstvo, HNISH D.O.O. \ctii/ P0VVER SPRING MIKE'S SPORT FASHION Veseli srno, da smo s športno opremo ACTIV, opremili trikratne prvake v hokeju na ledu Acroniks Jesenice. ACTIll P O W E R U3HHI1£HJ Vsem ljubiteljem sporta želimo Sli WWO D ZADOVOMVO 1995 t _ DIGIT d.o.o. Ljubljana .„.imr Prve slovenske jaslice v naravni velikosti, delo Kranjčana Janeza Košnika Izpovedna moč svete družine rvič lih je postavil na Smarjetni gori, drugič v Adergasu, lani na X. mednarodni razstavi v Ve roni, renutno pa si jih lahko ogledamo v kapelici na Šmarni gori Janeza Košnika smo še ne tako dolgo nazaj srečevali v izložbah trgovin kranjske Elite, kjerje bil aranžer. Zdaj je upokojen. Njegovo največje, morda življenjsko delo, so kipi svete družine v naravni velikosti Rojevali so se hkrati s slovensko državo, približno leto dni. Na vprašanje, od kod mu ideja za jaslice, Janez Košnik odgovori, da ideje človek ne proizvaja sam. Ideja pride od nekod. Njega je obšinilo na Smarjetni gori. Zazdelo se mu je, da v božiču nekaj pri cerkvi manjka. Kipi svete družine v naravni velikosti in barvi, ki vleče na alabaster, so nastajali približno leto dni. Z lopatico je nanašal različne materiale, ki dobro prenašajo tudi nizke temperature, eksperimentiral, dokler se mu ni zazdelo, da so K'pi dosegli izpovedni namen. "Bistveno namreč je, kakšen občutek človek dobi, ko stoji pred plastiko. Ali ob gledanju Marije občuti srečo Materinstva? Najde mir? Pri realističnem predstavljanju, *a kakršnega sem se odločil, je pomemben izraz, ki naj izpoveduje. Mislim, da mi je lo uspelo. Sicer pa je tako; v galeriji z obilico umetniških del nekdo vzpostavi "valovanje" z določeno sliko, ki-Pom, drugi tega valovanja nc občuti oziroma ga občuti pri drugem delu." Na Smarjetni gori so bile Košnikove jaslice postavljene klasično; Jezušček je ležal v "iMli^ob straneh sta mu stala 7ar»)a in Jožef. Ker pa so kipi /-ložljivi (predvsem zaradi laž-Jega prevoza), so mogoče ^emembe v kompozicijah. ^a Verono, kjer so bile jaslice na mednarodni razstavi od 7. decembra lani do 8. februarja letos, je Janez Košnik kompozicijo spremenil. Jožef drži Jezusa, kar je za tradicionalno pojmovanje jaslic nekaj novega, posebnega. Jezus in Jožef sta v sožitju, držita se za roki Prizor je simboličen in ima tudi vzgojni pomen. Oče naj bi imel pomembnejšo vlogo in odgovornost pri vzgoji otrok. K takšni kompoziciji, ki ima močno duhovno izpovedno moč, po avtorjevem prepričanju druge figure, običajne za jaslice (pastirčki, živali, sveti trije kralji) ne sodijo, kompozicijo, ki živi sama zase, bi obremenjevale. "V Veroni sem sodeloval na desetem mednarodnem srečanju jaslic. Jaslice so bile z vseh koncev sveta, v izjemno lepem ambientu, areni, nad katero se je razprostirala ogromna zvezda repatica in ponoči obiskovalcem kazala pot. Iz Slovenije je bil poleg mene s svojimi jaslicami še akademski kipar Cene Ribni-kar iz Tržiča. Mojim jaslicam so prireditelji namenili izjemno lepo mesto. Stale so samostojno, sredi prostora, dvignjene na valju. Obiskovalci so jih menda zelo dobro sprejeli." Med letošnjimi božičnimi prazniki Košnikova sveta družina domuje v kapelici ob cerkvi na Šmarni gori, kjer jih je nameraval postaviti že lani, pa se je potem odločil za Verono. Lastnik gostišča na Šmarni gori Mihael Lcdinec se je zelo potrudil z ureditvijo ambienta kapele. "Kc sem plastike delal, nisem imel pomislekov. Potem so me začeli obhajati dvomi. Kipi so pravzaprav božje osebe, ki jih vsak umetnik oblikuje po svoje. In vprašaš se, ali je sploh komu dovoljeno oblikovati božje osebe... Miniaturne jaslice so nekaj povsem drugega." Kompozicijo Košnikove svete družine, za katero smo mu hvaležni, najdemo tudi na umetniškem odtisu (plakatu), božičnih voščilnicah in karticah. Izkupiček od prodaje gre v dobrodelni namen, v korist Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije. • H. Je-lovčan, foto: J. Pelko ISKRA STIKALA, d.o.o. KRANJ, Savska cesta 14 Na podlagi 19. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list RS št. 55/92, 7/93 in 31/93) in 16. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Ur. list RS št. 13/93, 45/93, 55/93, 43/94 in 68/94) objavlja ISKRA STIKALA, d.o.o., Kranj PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA PODJETJA ISKRA STIKALA, d.o.o. Program lastninskega preoblikovanja podjetja, ki ga je sprejela skupščina podjetja dne 28. 6. 1994, je odobrila Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo z odločbo št. LP 0431/94 - MV z dne 30. 11. 1994. Splošni podatki o podjetju £|rma podjetja: ISKRA STIKALA, d.o.o. Sedež: Savska cesta 14, Kranj Matična itevilka podjetja: 5045142 Osnovne dejavnosti podjetja: Osnovna dejavnost podjotja je razvoj in proizvodnja stikal, stikalnih naprav, regulacijske in krmilne opreme *er naprav za avtomatizirano upravljanje proizvodnje. Pravna oblika organiziranosti Podjetje je registrirano kot družba z omejeno odgo vornostjo pn pristojnem Temeljnem sodišču v Kranju, •nota Kranj s sklepom Srg 249/91 z dne 6. 6.1991 pod ^gistrskim vložkom št. 1-1289/00. Republiki Sloveniji Popada 21,72 % delež, Iskri Holdingu 4.22 % in družbenemu kapitalu 74,06 % lastninski delež. 2. Predvidena lastninska struktura kapitala preoblikovanega podjetja * Kapitalski sklad pokojninskega m invalidskega zavarovanja 6.49 % " Slovenski odškodninski sklad 6,49 % ' Sklad RS za razvoj 12.97 % * Udeleženci interne razdelitve 12,97 % " Udeleženci notranjega odkupa 25,94 % * Republika Slovenija 29,42 % " Iskra Holding d.d. 5.72 % Kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja Podjetje bo pri lastninskem preoblikovanju uporabilo [^slednjo kombinacijo načinov lastninskega preoblikovanja: * Prenos navadnih delnic na sklad 40 % družbenega kapitala; ■Inte rna razdelitev delnic - 20 % družbenega kapitala; f Notranji odkup delnic - 40 % družbenega kapitala. Javni poziv t. Interna razdelitev delnic podjetje ISKRA STIKALA, d.o.o.. Kranj, poziva vse **Pos,ene, bivše zaposlene in upokojene delavce podjetja ISKRA STIKALA, d.o.o., ter vse, ki so bili kadarkoli zaposleni v nekdanji ISKRA Elektromehanika Kranj ali ISKRA Kibernetika Kranj ali so še zaposleni pri njunih pravnih naslednikih, da v roku 60 dni od objave javnega poziva v časopisu Delo predložijo svoje lastnmskke certifikate v zameno za delnice ter tako sodelujejo v interni razdelitvi delnic podjetja. Zbiranje certifikatov se začne 9. 1. 1995. Upravičenci lahko predložijo svoje lastninske certifikate v navedenem roku vsak delavnik od 10. do 13. ure na sedežu podjetja ISKRA STIKALA, d.o.o., Kranj -glavni vhod v ISKRO, Savska loka 4. I. nadstropje, soba 07 - 43. Rok je prekluziven.Upravičenec, ki zamudi navedeni rok, ne more sodelovati pri interni razdelitvi delnic podjetja. Podjetje bo za interno rezdelitev delnic podietja namenilo 20 % družbenega kapitala podjetja, če bo vrednost predloženih certifikatov presegla 20 % družbenega kapitala, lahko tisti upravičenci, ki so sodelovali pn interni razdelitvi delnic podjetja uporabijo presežek lastninskih certifikatov za kupnino v notranjem odkupu delnic. Pri tem bo podjetje v zameno za lastninske certifikate razdelilo delnice interne razdelitve in uporabilo presežke lastninskih certifikatov za notranji odkup delnic proporcionalno za vsakega upravičenca posebej. V primeru, da bo ostal del delnic, namenjenih interni razdelitvi nerazdeljen, bo podjetje izvedlo interni razpis za ožje družinske člane zaposlenih. Delnice, ki bodo razdeljene v okviru interne razdelitve, so navadne delnice, ki se glasijo na ime in so neprenosljive dve leti od njihove izdaje, razen z dedovanjem. Podjetje bo delnice vodilo v demater-laliziram obliki. 4. 2. Notranji odkup delnic Podjetje ISKRA STIKALA, d.o.o., poziva vse zaposlene, bivše zaposlene in upokojene delavce podjetja ISKRA STIKALA, d.o.o., Kranj ter vse, ki so bili kadarkoli zaposleni v nekdanji ISKRA Elektromehanika Kranj ali ISKRA Kibernetika Kranj ali so še zaposleni pri njunih pravnih naslednikih, da v roku 60 dni po objavi javnega poziva v časopisu Delo vplačajo delnice in tako postanejo udeleženci notranjega odkupa delnic podjetja. Z vplačilom delnic se začne z dnem 9. 1. 1995. Delnice bo mogoče vplačati vsak delavnik od 10. do 13. ure na sedežu podjetja ISKRA STIKALA, d.o.o.. Kranj - glavni vhod v ISKRO, Savska loka 4, I. nadstropje, soba 07 - 43. Delnice se z gotovino lahko vplačujejo tudi na posebne privatizacijski podračun podjetja z navedbo: "Plačilo kupnine za delnice notranjega odkupa". Delnice se odkupujejo s 50 % popustom. Upravičenci lahko vplačujejo delnice s presežkom lastninskih certifikatov in potrdil iz 25. a člena ZLPP ter z denarnimi sredstvi. Rok je prekluziven. Upravičenec, ki zamudi navedeni rok, ne more sodelovati v notranjem odkupu delnic. Podjetje bo za notranji odkup delnic namenilo 40 % družbenega kapitala podjetja. Delnice, ki bodo pridobljene v okviru notranjega odkupa, imajo lastnosti iz 35. člena Uredoe o pripravi programa preoblikovanja m o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij. Podjetje bo delnice vodilo v dematerializirani obliki. Upravičenci bodo ob vpisu in vplačilu delnic podpisali izjavo, da so seznanjeni z Aktom o lastninskem preoblikovanju m statutom družbe ter izjavo, da pristopajo k delniškemu sporazumu s pravili notranjega odkupa. Navedeni akti bodo na vpogled na vpisnem mestu in v pravni službi podjetja. 5. Dodatne informacije Vsi upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri lastninskem preoblikovanju podjetja v dopoldanskem času po telefonu 064/221-321 int. 3226, ali osebno na sedežu podjetja. Kontaktna oseba je ga. Boiana Planinšek ISKRA STIKALA, d.o.o.. Kranj MED SAVO IN KOKRO Naraven ali umeten drevesček? Za božič in novo leto postavljamo in krasimo smrečice. Običaj, ki ima korenine v poganskem verovanju, da zimzeleno rastlinje tudi v zimskem času kljubuje otrplosti in smrti, da je v njem i posebna življenjska moč, čar, ki naj bi zadržal ginevajoče življenje narave, seje kasneje prepletel s krščanskimi prvinami. Kakšne smrečice postavljamo danes; naravne, ki so seveda lepše, ali umetne, ki so cenejše in bolj praktične? Milan Merše iz Strahinja: "V naši družini postavimo naravno smrečico, lepo, visoko. Umetna mi ni všeč. Smreko krasimo vsi, najbolj neučakana in vneta sta seveda otroka. Kupljenim okraskom dodajata tudi okraske, ki jih sama naredita. To je vsekakor eden najlepših trenutkov v družini. Pod drevešček postavimo tudi jaslice in darila." Helena Prinčič iz Kranja: "Letos imamo Še naravno smrečico, vzeli smo jo kar z vrta, kjer so se preveč razrasle. Naslednje leto pa nameravam kupiti umetno, ker se mi drevesa smilijo. Zdaj imajo že zelo lepe umetne smreke. Smrečico krasiva s hčerko in pri tem neizmerno uživava. Razen kupljenih okraskov nanjo obesiva tudi lastne. Škatlice zavijem v svetleč papir." Rudi Hrovatin iz Kranja: "Kupil sem umetno smreko, ker se mi zdi škoda, da bi sekal v gozdu. Okrasijo jo vnuki in Žena, mene komaj pustijo zraven. Pod smreko se čez noč znajde tudi kakšno skromno darilo za vnuke." Nada Baloh iz Kranja: "Smrečico krasimo na sveti večer, običajno jo kupimo. Vseh šest otrok z veseljem pomaga. V gneči in navdušenju seveda udi kaj polomimo, zato je treba vsako leto nekaj okraskov dokupiti. Z vejami in okraski okrasimo tudi sobe in okna, te okraske naredijo v glavnem otroci sami." MED SAVO IN KOKRO Novoletna darila K božiču in novemu letu seveda sodijo tudi darila, s katerimi razveselimo svoje oajbližnje. Ni nujno, da so draga; tudi z malo denarja pa obilo domišljije jih lahko presenetimo, izrazimo pozornost. Adriana Zavrl iz Kranja: "Če človeka dobro poznaš, potem zanj ni težko izbrati darila. Sin bo dobil računalniške igrice in miško, za odrasle pa sem pripravila bolj praktična darila. Za moža, recimo, čevlje in f>as, za taščo palični meša-ec, za sestro tudi nekaj podobnega, za tasta srajco, potem sta tu še moja starša, pa vrsta prijateljev, ki jim običajno voščimo srečo s steklenico dobre kaplje. Pri nas darila nosi Božiček, pusti jih pod smreko." Pavla Burger z Brega ob Savi: "Sem upokojena, tako da dragih daril ne morem kupovati, bom pa vsakemu od najbližnjih nekaj podarila. Nisem še izbrala, gotovo pa bodo praktična darila." Taja Likosar z Visokega: "Darila sem že kupila, ne bom povedala kaj, naj ostane presenečenje. Mislim, da daril ne smeš dajati iz nuje, ampak zato, da nekoga, ki ga imaš rad, razveseliš Zato tudi ni treba, da bi bila darila draga, danes denarja pač m veliko Malenkost, če ie dana s srcem, je lahko celo več vredna." ■■■MH*""-- f ! i Ivan Sinjanov iz Tenetiš: Doma »mam tri ženske; ženo in dve hčerki Najbolj vesele so daril, s katerimi se lahko polepšajo, /.ato v glavnem izbiram med kozmetiko, ludi mene vedno presenetijo z darilom. Darila damo pod drevešček in se veselimo, ko jih odpiramo." Preddvorski igralci so se simpatično ponorčevali iz novih občin in volitev V Soncu na Lipovem vrhu so tudi Jezerjani Slavko Prezelj je pravzaprav samorastnik v umetnosti pisanja in režiranja. Vse skupaj se je začelo 1983. leta, ko so v Preddvoru začeli obnavljati kulturni dom. Bil je zraven in si predstavljal živahno odrsko življenje. Gledališko tradicijo je kroj invel, treba jo je bilo le obuditi. Pred sedmimi leti je še voljne igralce in folkloriste povezal v novo dramsko skupino in takrat se je v njem prebudila tudi pisateljska žilica. Na oder so postavili njegovo prvo, etnološko obarvano igro Večer pod gorami kije doživela izjemno lep sprejem režiral Slavko Preželi iz Preddvor In se je nadaljevalo. Leta 1991 se je Slavko Prezelj lotil podobne teme. Nastala je Svatba med gorami. Naslednje leto je iz bojazni, da se ne bi ponavljal, pustil kmečko idilo. Pujsov zaliv je bila komedija, ki je pokazala obnašanje vaških ljudi na morju. Bilo je veliko smeha. Za leto dni je obmolknil. Letos pa ga je predsednik preddvorskega kuda Jože Ekar pocukal za rokav, češ, ali bi... In je. Zbral igralce, ki so bili še voljni, jih okrepil z novimi in začel pisati Sonce na Lipovem vrhu. "Igra govori o klenih ljudeh, ki se ne dajo. V mislih sem imel Jezerjane, ki so letos razburjali z lovsko "zaporo" in grozili z zaprtjem ceste. Dogajanje sem zavil v komedij alni slog in ga zavezal s celofanom, da ne bi preostro izzvenelo. Kako sem prišel do ideje? Šinila mije nenadoma, ob desetih zvečer. Deset let sem delal v krajevni skupnosti, poznal in čutil utrip življenja ljudi ter krajevno oblast. Tudi drugače grem zelo rad med ljudi, ljudje veliko povedo, če znaš poslušati. Igra simbolizira življenje na podeželju." Pisal je v najlepšem mesecu, maja, hitel, da bi premiera sovpadla s prvimi občinskimi volitvami. Tako se je tudi zgodilo. Izkušenim igralcem so na številnih vajah dramske skupine dodajali zagon in svežino debitanti. Odrsko prizorišče igre Sonce na Lipovem vrhu je gostilna, v njej se vse dogaja. In dogaja se marsikaj. Na kratko: iz Ljubljane pride sporočilo, da so vaščani kot uspešna krajevna skupnost izbrani za poskus. Prvi naj bi imeli volitve za novo občino. Vaški veljaki zadevo vzamejo resno, povabijo celo tujega novinarja, da bo pisal o njih. Ko pride, mu hočejo pokazati vse, kar se dogaja v vasi. Na vrsti so volitve, dobijo župana. Nova oblast uvede nove davke, celo davek na samsko življenje. Ljudje se uprejo, pride do "revolucije". Hrupne prizore umiri mirna romantika, ljubezen, ki nazadnje reši vse težave. Ta ljubezen je simbolična. Ko bi je bilo več v Slovencih, bi bilo marsikaj drugače, bolje. "Za komedijo sem se odločil zato, ker ljudje, zlasti na podeželju, ne marajo resnih dram. Tudi časi so taki, da nam vsem manjka smeha," pravi avtor Slavko Prezelj. "Dvakrat smo igrali doma, poštovali na Jezerskem, kjer je zame najboljša publika. Tam so ljudje povsem dru gačni kot v dolini. Veliko bolj so sprejemljivi, odprejo se, enkratni so, privoščil bi jim, da bi res dobili svojo občino. Na Primskovem smo igrali za aktiv kmečkih žena. V dvorani je bilo okrog štiristo gledalk, ki so bile navdušene. Kasneje so me nekatere ženske, s katerimi še nikoli prej nisem govoril, celo klicale domov, čestitale in se zahvaljevale za smeh, ki smo jim ga dali. To je za vse nas veliko priznanje." Po novem letu jih čaka še nekaj gostovanj. Najprej bodo igrali v Predosljah in v Lomu pod Storžičem. Kot redni gostje bodo nastopili tudi v Cemšeniku. Zelo radi bi vsaj enkrat odšli na Šla jersko in občutili temperament tamkajšnjih ljudi. Med igralci je nekaj takih, ki so na odru tako rekoč že doma. Ti si upajo v igro vnesti tudi kaj svojega, kar je za vaške, ljubiteljske igralce redkost. Slavko Prezelj jim svobodo dopušča, seveda v okviru osnovnega teksta. Nad pogoji za delo ne tožijo. Krajevna skupnost jim je šla doslej zelo na roke, zastonj jim ie odstopila dvorano, kar je ključno. Upajo, da bo tudi nova občinska oblast enako razumevajoča, sicer se lahko zgodi, da bo gledališka tradicija v Preddvoru spet zatoni-la. Kulise za igro so naredili v glavnem sami, iz podarjenih materialov, prevoze na gostovanja imajo brezplačne, pri postavitvi igre so jih podprli podjetniki iz preddvorske Krajevne skupnosti in pivovarna Union. Vse to jim veliko pomeni, saj so od sklede občinske ZKO odrinjeni. Z izkupičkom od prodanih vstopnic si bodo spomladi privoščili izlet - to je poleg aplavza edina "plača" za njihovo razdajanje, večji del pa bodo, tako kot vedno do zdaj, porabili za nakup gledaliških rekvizitov. V satirični igri Sonce na Lipovem vrhu se pojavlja na odru dvajset ljudi, poleg osemnajstih igralcev še dva harmonikarja s frajtonarica-ma. To so: Ivo Kaštrun, Miha Prestor, Jana Zibelnik, Petra Lombar, Andrej Krč, Polona Gregorc, Marija Zaplotnik, Ivan Vrtač, Tina Rozman, Stane Nič, Martin Markun, Francka Rozman, Lidija Grginič, Janez Gregorc, Lojze Zaplotnik, Uršula Ur- Odlomek iz igre REZA: Bogdej, dobrjutr. A sm še prezgodna, kše nbenga ni? ANDREJ: Dobro jutro. Prvi ste, takšne imamo najrajši. REZA: Koko pa mate zej tle tole uštiman? ANDREJ: Poglejte, tu boste povedali svoje ime in dobili boste dva listka. Rdečega in zelenega. REZA: A ta rdeč so še zmerej tle? So pa djal, da so se prefarbah ANDREJ: Ne, ne, to so samo listki. REZA: Aja, listk. To pa ja, to pa ja. Veste, u Lublan jh je na še velik. Zaj k sm jest dol pr en gospe, d j mau stanvane popucam, m ona ose pove. Veste, ona je menager. ANDREJ: Aha, aha, menadžer. REZA: No, ona men pove kok je še tardečh keokol. N odjenajo pa n odjenajo. Ampak, a mislte, d so tel kj bol, kso zj? Jeste vm povem, d čist nč. Gun prej so saj skp držal, pa na državne stroške so pil, pa žrl, pa oarae ke okol pojal. Tel zej pa še skp n znajo držat. Sm bva tko jezna undan, kso nasga človeka, kje tle izpod gora ministr biu, vn postavi. Sm šva pred parlament, pa sm z marelo požugova gor prot tistmu okn. Dvakat pomaham, je bil že ta plau pr men. še enkt zamahnm mau bi lepo, sem je pa zdeu, kokr dm je gor u okn edn nazaj pomahou. Brado je imu, pa špegle, vm reČm, kokr nš ta zunani ministr. Mau čudn sem je pa zdeu, kso reki, dj glih u King Kong letu. Hotva sm se pa le prepričat, če prou vidm, pa vprašam taplauga: Aj ttstle tmle gor mrbit Peterle? Mau Čudn mej pogledou, poj se j pa zasmejou pa reku: Ne, ne teta, toj pa edn s komunale, k že ceu tedn šipe pomiva. banec, Miha Lavrinšek, Bri-gita Vončina, Matjaž Markun in Klemen Grašič. Za tehnično plat predstave pa so skrbeli: Jože Ekar, Božo Re-hberger, Marko Cvek, Melita Hafner in Boštjan Arnež. Druga dražba za prostore Servisnega podjetja Občina vztraja pri predkupni pravici zvrsni svet je obvestil stečajni senat In stečajnega upravitelja Servisnega po da bo občina uveljavljala predkupno pravico sa poslovne prostore Servisnega podjetja v Tomšičevi ulici 42 ( radu Kiselštajn). Stečajni upravitelj je namreč razpisal drugo javno dražbo za prodajo teh poslovnih prostorov, saj prva ni uspela. Začetno izklicno ceno 300.000 mark je znižal na 240.000 mark. Občina ima za nepremičnine, ki bodo na dražbi, predkupno pravico in ji varščine ni treba položiti. Vendar pa, kot pravi predsednik kranjske vlade Peter Orehar. občinske razlage za uveljavljanje predkupne pravice stečajni upravitelj Servisnega podjetja ne priznava. V primeru, da bi občina položila varščino, namreč avtomatično pristaja na izklicno ceno 240.000 mark, kolikor pa nepremičnine Servisnega podjetja v Tomšičevi 42 niso vredne. Da izvršni svet ne bi kasneje doživljal očitkov, češ da je za nakup nepremičnin zapravil preveč občinskega denarja, je s svojim sklepom, da bo vztrajal pri predkupni pravici brez položene varščine na svoj pravno podkrebljen način, opozoril tako stečajnega upravitelja Servisnega podjetja Francija Peičiča kot stečajni senat na kranjskem sodišču. Če se zaradi tega občina ne bo mogla udeležiti javne dražbe, tudi napoveduje sprožitev sodnega spora. • II. J. do o MOBILNA 1ELEFONIJA Največji uradni prodajalec za mobitel |pe KRANJ ©064/225061 TEČEJO ZADNJE MINUTE ZA MENJAVO AVTO GUM! MICHELIN GOOofvEAR BOLTEZ AVTOOPREMA Staneta Žagarja 58 c, Kranj, tel.: 064/ 331-662, 331-639 OB NAKUPU GUM DO NOVEGA LETA: BREZPLAČNO PRANJE AVTOMOBILA Novi bazen ne bo poceni plavalni bazen, ki bo namenjen predvsem športnikom, bo sloves no odprt predvidoma 14. Januarja prihodnje eto. Graditi so ga zače i septembra 1988. leta Zadnji zamah pred dokon čanjem sta bazenu dala državno ministrstvo za šolstvo in šport ter kranjska občina, ki sta letos zanj namenili 35 m 20,4 milijona toiaijev jjt davno pred odprtjem bazena pa je zelo aktualno vprašanje vzdrževanja oziroma upravljanja s tem objektom državnih dimenzij. Wj zadnjih dogovorih naj hi za upravljanje / ba/cnoin dve tretjini stroškov prevzelo ministrstvo /a solst vo in sport, tretjino pa kran|sk.i občina, na katero po tem ključu v prihodnjem letu odpade 20,4 milijona tolarjev. • II. J- ČETRTEK, 29. DECEMBRA TVS 1 9.05 Zlati prah - Zvezdanine pravljice: Lepotica breza 9.15 Pravljica o nezadovoljni smrečici 9.35 A. Lindgren: Pija Nogavička, 2. dejanje, posnetek predstave šentjakobskega gledališča 10.00 Ples stoletja: Sodobni ples - Eksplozija, zadnji del francoske serije 10.50 Velike knjige, ameriška nadaljevanka 11.15 Po domače 13.00 Poročila 15.50 Sin divjine, ponovitev švedske drame 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: 2iv žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.40 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 22.26 Šport 22.30 Poslovna borza 22.45 Sova Gledališče Ravja Bradburvja, avstralsko-novozelandska nanizanka Sinatra, ameriška nadaljevanka TVS 2 9.25 Meribel: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. tek, prenos 12.55 Veleslalom, 2. tek, prenos 13.40 Euronews 14.40 Kinoteka: Ciklus filmov Katherine Hepburn: Morje trave, ameriški film (čb) 16.25 Sova, ponovitev 18.00 Že veste 18.20 Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), posnetek iz Meribela 19.10 Podarim - dobim 19.20 Tok, tok, oddaja za mladostnike 20.05 Intervju: Mojca Drčar - Murko 21.05 Umetniški večer: Vrhunci ^ontparnassa: Dvajseta leta -Strast do življenja, francoska dokumentarna nadaljevanka 21.55 Oči kntike 22.55 Stoletnici filma naproti: Ingmar Brgman: Čarobna piščal, švedski film 1.05 Pokal federation v hokeju na ledu, tekma za 1. mesto, posnetek iz Ljubljane HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Narnijske kronike, nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Empara-triz, nadaljevanka 12.50 Conan - barbar, ameriški barvni film 14.50 Polna hiša, humoristična nanizanka 15.30 Otroški program 15.40 Najlepša melodija, nanizanka 16.05 Otroška oddaja 16.30 Poročila 16.40 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 17.10 Turistični magazin 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.10 Kvizkoteka 21.30 Kulturna krajina 22.30 TV razstava 22.35 Slika na sliko 23.15 Moč denarja 23.30 Navi- ?ator, novozelandski barvni film .00 Poročila HTV 2 17.25 TV koledar 17.35 Majski cvetovi, ponovitev nanizanke 18.25 Dokumentarni film 19.15 Risanka 20.10 Svet narave, dokumentarna serija 21.05 Jeeves in VVooster, angleška nadaljevanka 22.00 Majski cvetovi, angleška nanizanka 22.50 Hr TOP 20 KANALA 7.00 Video strani 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ponovitev ameriške nadal-jevanke 13.10 Novoletne čestitke 13.16 Tržaška novoletna ponudba 13.30 Ameriških deset 13.56 Naj naj natakarica 14.25 Spot leta 14.50 Naše cenjeno sorodstvo 15.40 Ulica rumene nevarnosti, ponovitev nanizanke 16.40 Album show 17.30 Video igralnica 18.00 Ben ny Hill 19.00 Poročila 19.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka • 20.00 Magnetoskop 21.00 Pred poroto, ameriška nanizanka 21.30 Poročila 21.45 Tržaška novoletna ponudba 21.50 Ne pozabi...!, ameriški barvni film 23.15 Naše cenjeno sorodstvo, britanska humoristična nanizanka 0.05 Ulica rumene nevarnosti, ameriška nanizanka 1.00 Spot leta 0.20 Na velikem platnu AVSTRIJA 1 7.00 Otroški program 9.05 Naš hrupni dom 9.30 Blagoslovljena dvojica 10.15 Leteči zdravniki 11.00 Grad Hohenstein, ponovitev 12.40 Očarljiva Jeannie 13.00 čas v sliki 13.10 Harrv in Hendersonovi 13.35 Pes z družino 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.45 Soundcheck 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Seaquest DSV 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Halo, stric doktor 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Komisar Rex, serija 21.10 Kuharski mojstri 21.15 Smrtni grehi, ameriški TV thriller 22.45 Napad na policijsko postajo, ameriški triler 0.10 človek z zlato roko, ameriška malodrama 1.20 Videostra-ni/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.50 Mi 9.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal, Veleslalom (m), 1. tek iz Meribela 11.00 Vremenska panorama 12.50 Slalom (m), 2. tek iz Meribela 13.25 Vprašaj katerokoli dekle, ameriška komedija 15.00 Nemška koračnica, avstrijski film 16.45 Moč strasti 17.30 Veliki moguli, 3. del 18.00 Naš hrupni dom 18.30 Made in Austria 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Pismo iz norišč-nice 21.10 Dogodki v letu 1994 22.15 Čas v sliki - večerni studio 22.40 šport 23.10 Jabbervvockv, angleška komedija 0.50 Music Fantasv - orochi, po japonski legendi 1.20 Vldeostrani/1 OOO mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Miha Pavliha, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Dežela igrarije 20.25 100 let javne razsvetljave v Škofji Loki 20.50 Razstava čipk v razstavišču Elektro Gorenjska PE Kranj 21.30 EPP blok - 3 21.35 Halo, Majal (v živo)... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ura. R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Novoletne čestitke 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Novoletne čestitke 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 17. - 18.00 Prenos pogovora s predsednikom vlade dr. J. Drnovškom (4. radij, mreža) 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure. Oddajnik Kovor UKV 95 MHz in SV 1584 KHz, oddajnik Grad 88,9 MHz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 5.50 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Glasbena lestvica 3+3+AS 8.30 Novoletna voščila 10.00 Servisne informacije 11.00 Novoletna voščila 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Novoletna voščila 17.00 Novice 17.30 Vse o cvetju 18.00 Novoletna voščila 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Aktualna tema 13.00 3x1 glasbena oddaja 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom 16.30 Na svojem 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Barometer - poslovni radio 22.00 Medžik aj show 1.00 Gromka glasba - Marko Plahuta 2.00 Satelit 21.50 KANAL A NE POZABI...! Ameriški barvni film; igrajo: Tom Berenger, Greta Scacchl, Corbin Bernsen, Joanne Whalley Kitmer, Bob Hoskins In drugI: Uspešen poslovnež Dan Merrick ima vse, kar si želi: lepo ženo, drag avto, hišo. Nima pa spomina. Po prometni nesreči doživi amnezijo in le upa lahko, da se bo spomnil preteklosti. Ju-dith, njegova žena mu pomaga, toda Dan se določenih stvari še vedno ne spominja. KINO CENTER prem. amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA: MISIJA V MOSKVI ob 16.. 18. in 20. uri STORŽIČ amer. kom. ČAROVNICE SE VRAČAJO ob 16. un, amer. akcij, thrill. NEPOSREDNA NEVARNOST ob 18. in 20.30 uri ŽELEZAR prem. amer. kom. SAM 2 OČETOM ob 18. in 20. un BLED amer. ris. LEVJI KRALJ ob 18. uri, amer. melodr. CAS NEDOLŽNOSTI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama KRATKE ZGODBE ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA 7 ob 18. in 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film HITROST ob 18. in 20. un PETEK, 30. DECEMBRA TVS 1 9.00 Zlati prah - Zvezdanine pravljice: Zlati prstan 9.10 Rakuni, ameriška risana nanizanka 9.35 A. Lindgren: Pika Nogavička, 3. dejanje, posnetek pre-dstave Šentjakobskega giedališča 10.00 Roka ročka 10.50 Znamenite romarske poti, angleška dokumentarna nadaljevanka 11.45 Že veste 12.00 Alica, evropski kulturni magazin 13.00 Poročila 14.20 Film tedna: Kamniti dež, ponovitev angleškega filma 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV Dnevnik 17.35 EBU drame za otroke: Onstran prihodnosti, nizozemska drama 18.00 Regionalni studi Koper 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Davov svet, ameriška nanizanka; Sinatra, zadnji del ameriške nadaljevanke TVS 2 9.25 Meribel: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 1. tek, prenos 12.05 Razjarnikovi v prometu, TV nadaljevanka 12.30 Nor na reklame 12.55 Meribel: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 2. tek, prenos 12.55 Oberstdorf: Smučarski skoki turneje Intersport, prenos 15.30 Osmi dan 16.40 Sova, ponovitev 17.10 Sinatra, ameriška nadaljevanka 18.00 Znanje za znanje, učite se z nami 18.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), posnetek iz Meribela 19.10 Podarim dobim 19.20 Poglej me! 20.05 Šoeen, ameriška nadaljevanka 20.55 Video, skrb za varnost ali voajer-izem?, angleška dokumentarna oddaja 21.45 Novoletni koncert, posnetek iz Portoroža HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Skrivnost piramid, dokumentarni film 11.35 Narnijske kronike, nanizanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Batman, ameriški film 15.30 Šolski program 16.30 Poročila 16.40 Angleščina 17.10 Otrok, šola, dom 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Hrvaška v letu 1994 22.10 Dobri ljudje 22.40 S liko na sliko 0.10 Marino il mare, italijanski film 1.40 Poročila HTV 2 17.10 Majski cvetovi, serijski film 18.00 Ponovitve 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Sto let filma V vrtincu, ameriški film KANALA 12.00 Spot leta 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe 13.10 Novoletne čestitke 13.15 Tržaška novoletna ponudba 13.20 Najhitrejši avtomobili sveta 13.30 Magnetoskop 14.25 Spot leta 14.30 Naše cenjeno sorodstvo, ponovitev 15.20 Ulica rumene nevarnosti, ponovitev 16.20 Pred poroto 16.50 Ne pozabi, ponovitev filma 18.30 Dogodivščine male koale, risanka 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 šport in rekreacija 19.15 Luč svetlobe, nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Na vodnih poteh ZDA - Ob gornjem Mis-sissipiju, dokumentarna nanizanka 21.30 Poročila 21.40 Teden na borzi 22.00 Novoletne čestitke 22.05 Tržaška novoletna ponudba 22.10 Terracota bojevnik, kitajski akcijski film 23.50 Naše cenjeno sorodstvo, angleška nanizanka 0.40 Ulica rumene nevarnosti, angleška nanizanka 1.40 Erotični film 7.00 čebelica Maja 7.25 Lutke 7.45 Pingu 7.50 Am, dam, des 8.10 Neroda 8.35 Lassie 9.05 Naš glasni dom, nanizanka 9.30 Blagoslovljena ekipa 10.20 Leteči zdravniki 11.00 Problematični otrok 12.20 Leteči Škot 13.00 Čas v sliki 13.10 Harrv in Hendersonovi 13.36 Pes z družino 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.45 Soundcheck 15.00 Ne brez Marije 15.30 Confetti 15.45 Smrkci 16.00 Leo in Fred 16.10 Stelia Stellaris 17.10 Seaquest DSV 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Halo, stric doc! 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Nevestin oče, ameriška komedija 21.55 Pogledi od strani 22.05 Boj za pravico, ameriška kriminalka 23.55 Čas v sliki 0.00 Rio Lobo, ameriški vestem AVSTRIJA 2 t.00 Čas v sliki 9.05 Mi 9.30 port 11.25 Letni športni pregled 12.25 šport 15.15 Trije moški v snegu, avstrijska komedija 16.45 Moč strasti 17.30 Veliki moguli 18.00 Naš glasni dom 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Stari 21.15 Dežela dolin 22.00 Čas v sliki 22.20 Čas za šport 22.35 Druga republika 23.20 Kraljevi ribič, angleška komedija 0.45 Dempsev in Makepeace 1.35 1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test siika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 Petkov tedenski pregled, 44. tedenska informativna oddaja 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Dežela igrarije 20.30 Predstavljamo revijo Turist (v živo) 21.00 EPP blok - 3 21.05 Domači video: Matija Ropret 21.13 Casino Ljubljana (LTV Slovenija) 21.25 Soočanje društev upokojencev Gorenjske na Jezerskem (reportaža) 21.40 Okrogli smeh 21.45 Iz narodno-zabavnih logov: Ptujskih 5 22.45 Turizem '94 Ruj 23.08 Prvi kratki igrani film: Poroka (TV Medvode) 23.25 Tema: Razgaljenka meseca - Vesna Jeršin 23.50 Kako fotografira Dejan Dubokovič 24.00 Erostični film: Vsi za enega 1.30 Nočni zabavno-ero-tični program ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00,19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 11.20 Novoletne čestitke 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Novoletne čestitke 17.20 Ko sem še majhen bil 18.20 Novoletne čestitke 19.30 do 24.00 Večerni program - Vasovanje s podokničarjem R TRŽIČ Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 Mhz ter srednejm valu 1584 Khz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 lli tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 5.50 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za ročk 8.30 Novoletna voščila 10.00 Servisne informacije 11.00 Novoletna voščila 13.30 Nasveti za graditelje 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Novoletna voščila 17.00 Servisne informacije 17.30 Alpetourovo turistično okence 18.00 Novoletna voščila 19.30 Zadetek v petek - od A do Ž 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Hermina Jerman 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Jutranji pro- §ram 8.15 Napoved dogodkov .30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 špeckartla 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 Camera obscura - Zlato Kreč 2.00 Balkan žur do jutra radio triglav 96 MHz foto bobnar NOVOLETNI NOČNI PROGRAM NA 1. PROGRAMU RADIA SLOVENIJA Letošnje radijsko silvestrovanje na 1. programu Radia Slovenija bo od polnoči do dveh zjutraj v znamenju kviza, kjer boste morali povezovati določene skladbe z znanimi in slavnimi osebnostmi tistega prostora. Letošnje nagrade so res bogate, med drugim tudi potovanja na najbolj znane evropske pustne karnevale ali pa počivanje v enem od najuglednejših slovenskih zdravilišč. Do štirih zjutraj boste glasbo izbirali po vaših željah, kakšen pa so vaše novoletne želje, pa boste izvedeli do petih. Astrološki napovednik vedeževalke Nere bo sledil v zadnji un programa. Da bo veliko dobre glasbe, bo poleg poslušalcev poskrbel Andrej Lenič, pred mikrofonom pa se bosta za dobro vzdušje trudila voditelja Barbara Lemež in Tomaž Simon. KINO AVSTRIJA 1 CENTER Danez zaprto! STORŽIČ amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA: MISIJA V MOSKVI ob 16. uri, amer. akcij, thrill. NEPOSREDNA NEVARNOST ob 18. in 20.30 uri ŽELEZAR amer. kom. SAM Z OČETOM ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ amer. psih. krim. KLIENTob 18. in 20.15 uri BLED amer. ris. LEVJI KRALJ ob 18. uri RADOVLJICA amer. ris. LEVJI KRALJ ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film POLICIJSKA AKADEMIJA 7 ob 18. in 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film HITROST ob 20. uri TRALALA PLAC Lep je dan Pri založbi Helidon je pred kratkim izšla prva samostojna kaseta Anje Rupel, slovenske pevke, ki je svojo kariero začela pred enajstimi leti s skupino Videosex, s katero je posnela štiri plošče, zadnjo v lanskem letu. Znana je njihova plošča s priredbami starih slovenskih popevk (Vozi me vlak v daljave, Zemlja pleše...) Poleg tega, da je Anja sodelovala tudi s številnimi slovenskimi glasbeniki: Sokoli, Miladojka Younecd, Agropop..., pa z Laibachi v predelavi komada The Beatles "Across The Universe". Sicer pa je Anja počela še kup drugih stvari, igrala glavno žensko vlogo v filmu Francija Slaka Hudodelci, uspešno vodila oddajo Videogrom... Letos se je odločila za samostojno kariero in že poleti izdala maxi singl "Lep je dan", skladbo, ki je postala pravi poletni hit. Sedaj je pred vami njena prva kaseta, ki jo je posnela s pomočjo Aleša Klinarja, in skladba, ki diši po novem hitu "V Ljubljano". REKLI SO Najboljši so domači žuri Počitnice so. Že druge od septembra sem. Božič je mimo, čez pet dni bo novo leto. Kako ga bodo pričakali dijaki? Bili smo radovedni in štiri od njih povprašali. '" Primož Žaberl iz Krope: "Med počitnicami bom šel verjetno malo pogledat na Dolenjsko, za silvestrovo pa bom gotovo doma, s starši. Doslej sem še vedno bil. V letu je dovolj drugih dni za potikanje s prijatelji naokrog." Mitja O p a I k iz Podljubelja: "S prijatelji bomo napravili drsališče, drsali in igrali hokej. Tudi novo leto bom pričakal doma, z domačimi in prijatelji. Veselo bo, kot vedno. Ne vem, morda bom vrgel tudi kakšno petardo, ali pa ne, to mi ni všeč." Margita Ravnikar iz Podbrezij: "Najraje imam domače žure. Med počitnicami jih bo kar nekaj, seveda tudi za silvestrovo. Starši se umaknejo in nas ne motijo." Mateja Lackovič iz Podbrezij: "Počitnice se seveda prilezejo, čeprav mi tudi fri-. zerska šola ' 1 ni v breme, i Doma bom. ® Za silvestro- vo pa bom šla z domaČimi in prijatelji v podbreško gostilno, upam, da bo veselo." • II. J., foto: J. Pelko LITERARARNA DELAVNICA VASA POSTA Pretekli teden ste nam pisali: Marjan Merdita, Eva Pretnar, Mark, Svetlana Novic, Urša Berdajs, Brina BiČek, Katarina Mara, Zoja Prašnikar, Nuša Ivančič, Mojca Langerholc, Katja Vidmar, Sergeja Cergol, Tomaž Vidmar, Barbara Gabrovec, Mateja Dolinar, Sandra Mezeg, Ana Rački. Luka Poklukar, Janez Jelovčan. Metka Burja, Nana Stefe. Vsem sodelavcem iz novinarskih in dopisniških krožkov ter njihovim mentorjem se zahvaljujemo tudi za voščila ob novem letu. Tudi mi vsem sodelavcem in bralcem želimo srečno, zdravo, veselo in sploh naj leto. NAGRAJENA PESEM Srečno Novo leto zdaj prihaja, prinaša poln koš želja, s pričakovanjem nas navdaja, da sreča bo med nas prišla. Zdravja, radosti, veselja in miru za vse ljudi sveta si iskreno zaželimo, ko polnoč bo med nas prišla. • Ana Rački, 4. a r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka acaraCL. NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Začenjamo nov nagradni krog ugibanja, katera osnovna šola je na fotografiji. Posnetek, ki ga je napravila Leja Jeras, kaže njen detajl. Dobro si oglejte vsak svojo šolo z vseh plati, morda je na fotografiji prav vaša. Če ste jo spoznali, napišite njeno ime na dopisnico in jo pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1. Naslednji torek bomo objavili malce širši pogled na šolo, morda bo ugibanje tedaj lažje? Žur na novoletnem Vrtiljaku Romani ste seveda poslali cel koš dobih šal. Torej se ni bati, da vas nocojšnji Vrtiljak, na katerem boste nekatere najboljše slišali, dolgočasen. Sploh bo danes na Vrtiljaku pravi žur. Romanini gostje bodo člani dopisniškega krožka iz osnovne šole Ivana Groharja v Podlubniku, ki jih bo v studio pripeljala mentorica Dragica Možina. Krožkarji tudi to leto pridno in dobro pišejo (to vemo tudi v Gorenjskem glasu), v živo vam bodo povedali marsikaj zanimivega. Vmes bo tudi veliko nagradnih ugank, nekaj glasbe, telefonskih pogovorov, skratka, zabavno bo. Ne pozabite, danes ob petih! Ker pa smo že pred novim letom, se spodobi, da tudi Romani in njenim številnim prijateljčkom po vsej Gorenjski zaželimo iz Gorenjskega glasa vse naj naj v novem letu. TL to/ojr °* **>*v\i i* 5aK l<&5 /00/XXj %Mtyr aVc. MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Starša me ne pustita Sošolec bo v soboto pripravil novoletno iurko za prijatelje. Povabil je tiult mene. Zelo rada bi Šla, vendar me , (n mami ne pustita, ker njegovih •>luršev ne bo doma, da bi nas "nadzorovali". Premišljujem, kakšno finto naj si izmislim, da ju prepričam, da se mi ne bo zgodilo ntČ hudega. Ali pa naj kar uidem? Svetujte mi, lepo prosim. • Ana, 14 let Miha, II let: "Draga Ana, kot veš, se ni zdravo upirati staršem, sicer sledijo "vzgojni" ukrepi (oče preizkuša nove metode na zadnji plati, mama zahteva pomoč pri gospodinjstvu). Poskušaj s plahutanjem trepalnic, s prepričevanjem, z obljubami... če pa ti vseeno spodleti, staršema povrni. Pripravi iurko doma, ko pa bo končana, reci, da sta onadva odgovorna za vso škodo. Ali druga možnost: naj se dogovorita s sošolčevimi starši, da bosta onadva nadzornika. Seveda pa ju ob prvi priložnosti vrzi iz prostora, kjer se party odvija." Sergeja, 12 let: "Že po tem, da si se s svojo težavo obrnila na našo poroto, se vitli, da si dovolj pametna, in da zaradi ene lurke ne boš pokvarila družinskega miru. Staršema povej, da imaš darila za sošolke in sošolce že Kupljena, da bodo vsi ostali zanesljivo prišli in bo zato blamaža zate, če te ne bo. Držim pesti!" Marjeta, 18 let: "Tudi sama imam kdajpakdaj Se podobne težave kot ti. Kaže, da leta tu niso pomembna. Staršema povej, da ste sami pametni otroci, ki ne zlampajo alkohola in jim seks sploh še ne roji po glavi, obljubi, da ju boš vsako uro poklicala domov, m da boš ob dveh zanesljivo nazaj. Še bolje bo, če prideta kar pote, s tem ju boš prepričala, da gre za povsem nedolžno otroško zabavico. če si imela doslej navado svoje obljube držati, ti bosta gotovo zaupala in popustila " Klemen, 21 let: "Jah, nerodna štirinajsta leta. Nisi več punčka pa tudi odraslo in pametno dekle še ne. Starša se upravičeno bojita zate. Saj, mogoče tebi zaupata, ampak na takih žur kan so vse sorte tiči. Ga še kdo spije prei>eč in potem. . Mislim, da ne bo nobetie škode, če še kakšno leto ostaneš pridna očkova punčka in praznuješ doma." FILMSKA NAGRADNA UGANKA Policijska akademija: misija v Moskvi Harrisona Forda smo nazadnje glodali v uspešnici Begunce. Brezplačno kino vstopnico dobijo: Anita Šetina, 64000 Kanj, Trboje 73, Jože Žitnik, 61217 Vodice, Krvavška 17, Urša Karlin, 64270 Jesenice, Titova 4, in Metka Zavrl, 64000 Kranj, Planina 1. Čestitamo. V četrtek bodo v kinu tiKIl * začeli vrteti ... nadalje- * -vanje filmske uspešnue Policijska akademija. Tokrat so se vrli polici:-, ti odpravili v Moskvo. Najbolj nesposobni preganjalci docini gre do tja, da bi za < itili Rusijo, toda Izkaže dj i" jo nekdo moral zaščiti pred njimi. Šc preden končajo svojo Blisijo m botra mafije Konstantina Konalija, ki glozi z uničenjem vsemu svetu, uspeino onemogočijo, namreč povzročijo kar nekaj zmede. Zamisel za /godbo so avtorji dobili v trilerju Ruska niša. Vprašanje za v.is ki tero nadal|evanje Poli ciiske akademije bomo gledali? Odgovore pošljite do konca tedna na naslov (.< iorcnjski glas, 64000 kram, ZobOVI 1 - Rimska uganka t T POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI Glavna značilnost zadnjega predbožičnega trgovanja je bil najvišji promet z vrednostnimi papirji v tem mesecu. Z delnicami je bilo sklenjenih 320 poslov v skupni vrednosti 173 milijonov tolarjev. Prav spodbudno je, da so tečaji trinajstih delnic porasli in le dvema padli. Najvišji porast so dosegle delnice Primofina za 5,9 odstotka, sledijo delnice BTC za 4 odstotke, delnice Dadasa za 3,9 odstotka, delnice Probanke in Nike za več kot 3 odstotke, delnice Hmezad banke za 2,6 odstotka in delnice Salusa za 1,2 odstotka. Manj kot 1- odstoten porast so zabeležile delnice SKSB banke, Razvojne družbe. Komercialne banke Triglav, Leka, Term Čatež in Mladinske knjige Založbe. Delnice Finmedie so krepko padle za 6,1 odstotka, le malenkostno pa se je znižal tečaj prednostnim delnicam Rogaške. V petek se je prvič trgovalo z rednimi delnicami Gradbenega podjetja Grosuplje. Nominalna vrednost delnic je 10.000 tolarjev. V prvem dnevu borznega trgovanja so dosegle ceno 15.782 tolarjev. Tudi promet z obveznicami je bil v petek v zadnjem mesecu daleč največji, znaša dobrih 351 milijonov tolarjev. Največ se je trgovalo z republiškima obveznicama prve in druge izdaje, njuna tečaja sta se popravila za 0,16 odstotka. Večji porast tečajev sta dosegli obveznici SKB banke in republiške obveznice osme emisije in sicer za 2,2 odstotka. Slovenski borzni indeks je dosegel v petek ob 12.55 uri vrednost 1380,81 indeksnih točk inje imel tendenco počasnega naraščanja. • R. S. GIBANJE SLOVENSKEGA BORZNEGA INDEKSA V DECEMBRU ZAŠČITA POTROŠNIKOV STROŠKI PRI SPREMEMBI POTOVANJA Razočarana bralka Večera nas je obvestila o slabi izkušnji, ki jo je imela z eno izmed zasebnih turističnih agencij. Ob vračanju z izleta v Disney-land se je pokvaril avtobus in potniki so na lastne stroške morali prenočiti v Franciji še eno noč. Agencija jim teh stroškov nočitve noče povrniti in se sklicuje na višjo silo. Po Zakonu o obligacijskih razmerjih, ki ureja Pododbo o organiziranju potovanja, so spremembe v programu potovanja dovoljene le, če jih povzročijo izredne okoliščine, ki jih organizator poto- vanja (torej turistična agencija) ni mogel pričakovati, niti se jim izogniti ali jih odvrniti. Stroške, ki so nastali zaradi spremembe programa, nosi organizator potovanja. Glede na zakonsko določilo je torej potovalna agencija dolžna povrniti plačilo za prenočitev v hotelu n se na višjo silo (kar okvara avtobusa ni) ne more sklicevati. Podoben primer je, ko so letalske agencije dolžne poskrbeti za potnike v primeru zamude letala. Pravna pisarna ZPS Jure Markič 81,1 •VIJ »4 0) 12*4 0711*4 0*111 Kranj, 23. decembra - V središču Kranja, v nekdanji Čolnarjevi hiši je g. Ovsenik iz Ljubljane, ki je poslopje kupil na Tekstilindusovi dražbi, odprl novo trgovino Moda Mueller. Poslopje je temeljito obnovljeno, usposobljena je tudi klet, kjer je naprodaj otroška in pasja hrana, v pritličju in nadstropju pa je parfumerija in drogerija, naprodaj so tudi *4 CD plosce. Foto: Lea Jeras 40 let obstoja Medexa Ljubljana, 26. decembra - Predstavniki podjetja Medex so na priložnostni novinarski konferenci predstavili razvoj podjetja in načrte za prihodnost. Podjetje, ki ga že 34 let uspešno vodi Aleš Mižigoj, se je iz majhnega trgovskega podjetja, specializiranega za promet z medom, razvilo v pomembno agroživilsko podjetje za proizvodnjo čebeljih produktov. Po izgubi jugoslovanskega trga se je bil Medex prisiljen reorganizirati in preusmeriti na tuje trge. V zadnjem letu so paieto svojih izdelkov razširili s proizvodnjo piškotov, kamor so usmerjeni tudi načrti za prihodnost. • U. Špehar Nama v javno prodajo marca Nama je podjetje, razpršeno po vsej Sloveniji; tudi v Škofji Loki je ena izmed njenih veleblagovnic. Ljubljana, 26. decembra - V javno prodajo bo nekaj družbenega kapitala ponudila tudi Nama in sicer vsaj 20 odstotkov. Trenutno je Nama sistem družb, v katerem je Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana, d.o.o., 100 -odstotni lastnik devetih družb - hčera. Predmet lastninjenja je tudi NAMA INTERNATIONAL, ki je mešana družba domačega in italijanskega kapitala. Obstajajo še nekateri dena-cionalizacijski problemi, ki jih želijo Namini strokovnjaki rešiti čimprej; upajo, da jih bodo rešili še to leto. Samostojni razvoj Name se je začel kmalu po drugi svetovni vojni. Danes je to podjetje z osmimi veleblagovnicami in je edino tovrstno podjetje s širokim vele in maloprodajnim programom z živili, tekstilom in tehniko, dopolnjeno ponekod z gostinsko dejavnostjo. Nama ima lastna skladišča s 13 tisoč kvadratnimi metri površine. Opravlja tudi veleprodajno dejavnost zase in za druge, prav tako tudi uvaža zase in za druga podjetja. Nama ima skupno približno 60 tisoč kvadratnih metrov bruto prodajne površine. Nama se s svojo ponudbo potrošnikom želi čimbolj približati, predvsem pa je najpomembnejša kvaliteta. • Š.Vidic ZASTAVLJALNICA NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAG! ZASTAVE: m ČISTEGA ZLATA IN NAKITA ■ VREDNOSTNIH PAPIRJEV ■ TUJIH VALUT M UMETNIN IN STARIN ■ UGODNE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE PARTNER, VREDEN ZAUPANJA Koroška C. 41, Kranj, tel.: 064/211*256 Poslovno-prireditveni center Gorenjski sejem Kranj Obeta se programsko kvalitetnejše leto Sejemsko in prireditveno uresničen program za leto 1994 je osnova, da na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije na področju sejmov v Sloveniji zastavimo končno drugače: usklajeno in vsebinsko bolje. Franc Ekar, direktor PPC Gorenjski sejem: "Gorenjski sejem je leto 1994 poslovno in prireditveno (tudi rta izvensejemskem področju) sklenil uspešno. Delei kolektiva pri podpori različnim dejavnostim je ie enkrat potrdil tradicijo prostora in uspešne firme tudi na tem področju. Program ostaja v letu 1995 nespremenjen. Vendar je težnja, da bodo sejemske prireditve kvalitetnejše, ob pobudi Gospodarske zbornice Slovenije pa časovno med sejemskimi hišami v Sloveniji bolj usklajene, po kvaliteti pa naj bi telile k mednarodni primerljivosti na sejemskem področju. Sejem SQ - Slovenska kakovost bo utrjeval potrošniški, nadstartdardni in izvozno naravnani razpoznavni znak, vsi sejemi pa bodo telili k vključevanju mednarodnih standardov ISO 9000. Sejem malega gospodarstva bo do neke mere nedorečen tudi prihodnje leto. SQ naj bi privabil domače in tuje partnerje, Zaščita pa bo po dogovoru z minitrstom spet oktobra. Bogatejši pa naj bi bil pnhodnje leto Zimsko športni sejem, saj je lani in letos ta pnreditev poka/ala, da )e net/konščena še vrsta možnosti. Kranj in Gorenjska se bosta morda v letu 1995 ob določenih trenutkih zavedela, da je "moderno'' včasih tudi kaj pohvaliti, ne samo (zlonamerno) kritizirati; pa naj gre se "priseljeno" ali "avtohtone" Kranjčane oziroma Gorenje«. Januarja bo izšla edicija 500 let sejmov v Kranju, februarja pa se bomo srečali z novimi gorenjskimi župani. Marsikaj je iz Kranja, Gorenjske na sejems kem področju "odšlo" po Sloveniji. Samo Brezij nam še niso odnesli. Sejemski kolektiv, ki želi vsem uspešno poslovno leto 1995, si bo še naprej prizadeval za dobre poslovne razultate (ob spoštovanju zakonitosti na področju lastninjenja) in na ta način še naprej podpiral na Sejmu - na razstavišču (ne na sejmišču, ki je povsem druga lokacija v Kranju) tudi druge, nese-jemske dejavnosti tako kot do zdaj." SREČNO IN USPEŠNO POSLOVNO LETO 1995 Poslovno prireditveni center GORENJSKI SEJEM KRANJ p/TfF prR:rT/T nTr^f^f^r^ pt^fitt ^IcOCilcMIvl SEJMOV If LETU 1995 5 Jb* SLOVENSKI SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA MEDNARODNI SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA, KOOPERACIJ, PODJETNIŠTVA MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST JESENSKI SEJEM ZAŠČITA '95 PROTECTION '95 KRANJSKI Z1MSK0SPORTNI SEJEM MIKLAVŽEV SEJEM BOŽIČNO NOVOLETNI SEJEM SPECIALIZIRAN! SEJEM KOMIINIRANISPECIAL. SEJEM # PRODAJNI SEJEM A DRSALIŠČE: oktober moreč P0SI0VK0 PRIREDITVEN! CENTER COMMERCIAl EJHIUITION CtNTEl COIENISKI SEJEM. HRANI Stara Hiti 7S. (4100 Krm Slo»*in M ♦ Jlf (4/771 (14 lu t ll( (4/777 H« SLOVENIJA GORENJSKA REGIJA KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Pooblastilo izvršnega sveta Traktorje bo pregledovalo podjetje G&M Radovljica « Izvršni svet je na torkovi seji pooblastil gospodarsko družbo G&M, d.o.o., podjetje za grosiranje, servisno dejavnost, maloprodajo ter izvoz in uvoz, Bled za opravljanje tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov, hkrati pa je tudi določil, da tehnični pregled traktorja znaša 1.650 tolarjev, priklopnika pa 1.550. Stroški pregleda so enaki, kot jih na Jesenicah zaračunava Viator in v Kranju podjetje Alpetour. Doslej je tehnične preglede traktorjev in priklopnikov opravljala družba Avtomehanika Škofja Loka, d.o.o., Gospodarska enota Bled, ki je za to imela ustrezne prostore, opremo in delavce. Ker je Avtomehanika na podlagi pogodbe oddala prostore in opremo v uporabo podjetju G&M, ki je prevzelo tudi delavce, je novi pregledovalec traktorjev moral za to pridobiti pooblastilo izvršnega sveta. Iz dokumentacije, ki jo je podjetje G&M predložilo, izhaja, da izpolnjuje predpisane pogoje. • CZ. Društvo kmečkih žena Kranj Strokovni izlet na Nizozemsko Kranj - Društvo kmečkih žena Kranj bo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo za kmetice iz kranjske in tržiške občine pripravilo od 30. aprila do 4. maja prihodnje leto strokovni izlet na Nizozemsko. Izletnice si bodo ogledale Amsterdam, med drugim tudi eno od brusilnic diamantov, največjo borzo cvetja v Aalsmeeru, znameniti 70 hektarjev velik cvetlični vrt Keukenhof v kraju Lisse, mlin na veter v Zaanseschansu, mesto Alkmar, ki je znano po tehtanju sirov, staro ribiško naselje Volendam in za konec še Frizijo, kjer jim bo inštitut za mlekarstvo pokazal nekaj njihovih posebnosti izdelovanja sirov. Izlet bo vodila Mija Brak - Gorjup, ki že dvajset let živi na Nizozemskem. Cena izleta je okrog 600 mark, prijave z delnim vplačilom (dvesto mark v tolarski protivrednosti) pa sprejemajo odbornice društva in v kmetijski svetovalni službi do 10. januarja prihodnje leto. • C. Z. V Gozdnem gospodarstvu Kranj Sklad sklepa pogodbe le za eno leto Kranj - Gozdno gospodarstvo Kranj ima tako kot ostala gozdna gospodarstva že po zakonu prednost pri delu v državnih gozdovih, ki jih bo po končani denacionalizaciji na območju kranjske enote Zavoda za gozdove Slovenije (v kranjski, škofjeloški in tržiški občini) 4.500 oz. 8.000 hektarjev, odvisno od tega, ali bodo nekdanji Bornovi gozdovi ostali v državni lasti ali ne. Pri tem jih tako kot ostale v Sloveniji moti, da sklad kmetijskih zemljišč in gozdov sklepa pogodbe le za eno leto. Po njihovem mnenju bi jim večjo varnost zagotavljale le pogodbe za daljši čas. Ob tem, da delajo v državnih gozdovih, odkupujejo tudi les na panju v zasebnih gozdovih, opravljajo različne storitve in trgujejo z lesom, z gozdarsko mehanizacijo in rezervnimi deli (skupaj z avstrijskim Interforstom so solastniki trgovine Intergozd). Ker v zadnjih sedmih letih zaradi negotovosti, ki so jo povzročile gozdarske spremembe in denacionalizacija, niso skoraj nič vlagali v posodobitev gozdarske mehanizacije, bo to v prihodnjih petih letih prednostna naloga. • C. Z. Predavanje Pitanje goved in novi pravilnik Javorje - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe in kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka vabita govedorejce jutri, v sredo, ob 9. uri v zadružno sejno sobo v Javorje na predavanje z naslovom Pitanje goved in novi "europ" pravilnik. Predaval bo dipl. ing. Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. • CZ. J3 r Ste le kdaj sdvestrovali v družbi graščaka in dvornega spremstva v kostumih iz 17. stoletja? Dolivite to razkošje na prvem "gala grajskem" silvestrovanju na Blejskem gradu. Drulho vam bo delal graščak z dvornim spremstvom, za vzdušje 17. stoletja pa bo skrbela dramska skupina. Pripravljamo pester program in zagotavljamo vrhunski izbor jedi in pijač. Hrano in pijačo bo izbral gost kuhinje mednarodni kuharski mojster Jure Kapelar. Če telite preiiveti najdaljšo noč v kostumih, ste vljudno vabljeni. Cena silvestrovanja je 10.V00 SIT. Informacije in rezervacije: tel. 064 741 264, 741 265. 741 607 Stare navade oživljajo Na Štefanovo blagoslovili konje Cerkev slavi sv. Štefana kot prvega mučenca, ljudsko izročilo od Skandinavije do Slovenije pa ga pozna kot zavetnika konj in živine sploh. Stare navade, med katere sodi tudi blagoslovitev konj na Štefanovo, spet oživljajo. Srednja vas pri Šenčurju - Šcnčurski župnik je včeraj, na Štefanovo, pri cerkvi v Srednji vasi pri Šenčurju blagoslovil okoli trideset konj, ki so jih tja prignali kmetje oz. lastniki iz fare in tudi iz bolj oddaljenih krajev. Kot je povedal Janez Pipan z Luž, ki je skupaj s šenčurskim župnikom Cirilom Isteničem dal pobudo za oživitev stare navade, so (po pripovedovanju starejših ljudi) v šenčurski fari z "žegnanjem" konj prenehali nekako v začetku druge svetovne vojne. Ker z novimi časi oživljajo tudi nekatere stare navade, so sklenili, da na Štefanovo ponovno "obudijo" tudi blagoslov konj ter vode in soli za vso živino. Konjski sprevod je včeraj izpred gostilne Jama v Šenčurju krenil proti cerkvi v Srednji vasi, kjer so jezdeci prejeli frakelj ter sol in vodo, po žegnanju pa so odšli še na toplo malico v gostilno k Jančetu. Kot piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev, je sv. Štefan postal zavetnik konj in živine le zato, ker je nadomestil neko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom "Ofer" s konjskimi kipci Na številnih konjskih božjih poteh so sčasoma prenehali blagoslavljati konje, ohranilo pa se je darovanje, "ofer4', lesenih, voščenih ali celo železnih konjskih kipcev. Kot navaja Niko Kuret, so bili taki "ofri" v zadnjem času v navadi v Stari Loki, na Štefanji gori pri Cerkljah, na Kupljeniku, v Vtiku pri Vodicah, v Nevljah pri Kamniku, v Križu pri Kamniku.,. Sol za livino, voda za hudo uro Po cerkvenem obredniku na Štefanovo blagoslavljajo vodo in sol. Le v malokaterih krajih se je ohranila navada, da trosijo blagoslovljeno sol po njivah, travnikih in gozdovih in zraven kropijo tudi z blagoslovljeno vodo. Največkrat dobi danes blagoslovljeno sol le še živina: na tresejo ji jo ob boleznih ali takrat, ko krava povrie telička. Ponekod dajo sol v shrambo, da bi varovala jedi pred okužbo, ali si jo natresejo nekaj zrn v ušesa, da bi jih obvarovala bolezni in da bi vedno "prav slišala". Blagoslovljeno vodo imajo pri roki, da tedaj, ko se bliža "huda ura", kropijo z njo po hiši in okoli nje... Blagoslovitev konj pri cerkvi v Srednji vasi ... Podobna "žegnanja" so bila še v nekaterih gorenjskih krajih. Foto: S. Saje varovalo konje in živino, oz. je "pokristjanil" pogansko praznovanje, pri katerem je bilo žrtvovanje konj glavno obredno opravilo. To zavetništvo je rodilo vrsto svetoštefanskih šeg, od katerih se jih je bolj malo ohranilo do današnjih dni. Med take šege sodijo vožnja z vozovi in ježa na konjih v vaško okolico, v sosednjo vas, v gozd ali na polje, vožnja z vozovi in ježa na okrašenih konjih k cerkvi, ježa okoli cerkve in blagoslov konj na prostem pred cerkvijo, puščanje krvi konjem, "ofer" lesenih in voščenih konjičkov, blagoslovitev soli, vode in ovsa... Blagoslov konj prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji v 10. stoletju. O imenitni slovesnosti z blagoslovitvijo konj v Nevljah pri Kamniku poroča že Valvasor in dodaja, da je bilo podobno povsod na Kranjskem, kjer se je - kot piše Niko Kuret -blagoslov konj v nekaterih krajih ohranil prav do druge svetovne vojne. Kot konjske božje poti so še posebel sloveli Jezersko, Kupljenik pri Bohinjski Beli, Blejska Dobrava, Št. Vid pri Lukovici, Mengeš, Utik pri Vodicah, Suha pri Kranju in Sora pn Medvodah. • C. Zaplotnik CRPOV še na Selu pri Bledu Selo bi lahko postalo vzorna vas Radovljica - Izvršni svet je na torkovi seji potrdil program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) za Selo pri Bledu. Predlog je utemeljil s tem, da je Selo komunalno in hortikul-turno zelo slabo urejeno in da nič ne prispeva k izboljšanju kakovosti turistične ponudbe Bleda. Ker je okolje zanemarjeno, izgubljajo turiste, manj pa je tudi sprehajalcev z Bleda. Z izvedbo programa, katerega predračunska vrednost je 30 tisoč mark, naj bi zagotovili usklajen razvoj kmetijstva in turizma v kraju in popestrili turistično ponudbo Bleda. Na območju radovljiške občine sta doslej v projekt CRPOV, ki ga sofinancira ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, že vključeni krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjušc in Gorje, kot tretja pa sc želi vključiti še vas Selo pri Bledu. Pripravljalni odbor za projekt CRPOV na Selu ugotavlja, da je v vasi pravilno izkoriščanje in ohranjanje kulturne krajine zelo pomembno za nadaljnji razvoj kmetijstva in turizma Vas je po številu glav velike živine (216) in po dnevni količini oddanega mleka (od 400 do 800 litrov) največja na območju stare radovljiške občine. Kmetje odda jajo mleko dvakrat na dan v obnovljeno zbiralnico s hladilnim bazenom, ena kmetija pa ima celo svojega. Na njivah prevladujejo krompir, silazna koruza in krmne rastline, v zadnjem času je tudi vse več žitaric. Ravnino ob Savi Bohinjki so uredili v sodoben, 70 hektarjev velik čredinski pašnik, vas pa ima tudi svojo planino na Jelovici (Rovtaiica), kamor vsako leto priženejo na pašo od 60 do 80 glav plemenskih telic. Kmetije na Selu se nc ukvarjajo le z živinorejo, ampak tudi s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo. Štiri kmetije nudijo gostom celodnevno penzionsko oskrbo. Gostje s kmetij, ki oddajajo le turistične sobe z zajtrkom, prihajajo na kosila in večerje na kmetiji, ki imata status kmečkih penzionov in razpolagata s sto sedeži v ogrevanih zaprtih prostorov in s še enkrat toliko sedeži v zunanjih prostorih. V vasi je več kot sto ležišč prve in druge kategorije, v gradnji pa jc tudi nov penzionski objekt s 60 ležišči. Pripravljalni odbor za projekt CRPOV meni, da imata kmetijstvo in turizem tudi v prihodnje dobre razvojne možnosti, vendar nc kot konkurenčni dejavnosti, ampak le v medsebojnem sožitju. Selo bi lahko postalo vzorna vas in s tem tudi del ponudbe blejskega turističnega območja. • C. Z. Zidarjeva krava Vera dala več kot sto ton mleka Bo naslednja rekorderka Rajka? Ko je 13-letna črnobela krava Vera, last Antona Zidarja iz Sušja pri Ribnici, domala ob rojstnem dnevu kot prva slovenska krava presegla mejo 100.000 kilogramov mleka v življenjski dobi, je bil na kmetiji pravi praznik, ki no se ga udeležili tudi minister /a kmetijstvo, go/darstvo in prehrano dr. Jože Osterc, strokovnjaki s fakultete, kmetijskega inštitutu in svetovalne službe, Številni rejci... Vera je prvič teletila, ko ni bila stara niti dve leti. potlej pa vsako leto Po prvi telitvi je vsak dan dala povprečno 25 litrov mleka na krmni dan, v posamezni laktaciji od 7 do 11 tisoč litrov mleka - in to kakovostnega mleka, z več kot 4,2 odstotka tolšče in z več kot 3,2 odstotka beljakovin. Bo naslednja rekorderka iz gorenjskega hleva? Če le ne bo nesreče v hlevu, naj bi po Zidarjevi Veri prva presegla 100.000 kilogramov mleka 12-lctna črnobela krava Rajka i Dolenčeve kmetije v Vrbnjah pri Radovljici, ki je v devetih laktacijah (brez letošnje) dala že 85.090 kilogramov mleka. Tudi na naslednjih dveh mestih sta med črAobelimi kravami, ki so doslej dali največ mleka, kravi iz gorenjskih hlevov: 14-letna Tenka s farme Hrastjc (80.946 kilogramov v enajstih laktacijah) in 10 letna Biba, ki je v osmih laktacijah rejcu mag. Antonu Dolencu iz Vrbenj dala že 79.778 kilogramov mleka. • C.Z. UREJA; Vilmi Stanovnik V svetovnem pokalu se program tekmovanj še vedno spreminja SMUČARJI NE BODO NASTOPILI V MERIBELU Ker so prireditelji zadnje letošnje tekme v Meribelu v Franciji moški veleslalom odpovedali, bodo konec tedna letošnje nastope zaključila le dekleta, kot kaže s slalomom Kranj, 26. decembra - Prireditelji smučarskih tekmovanj v Evropi imajo še vedno velike težave, saj snega marsikje še ni dovolj za pripravo prog. Našim fantom bo počitek doma kar koristil, saj so preživeli napornih štirinajst dni. Od danes trenirajo v Kranjski Gori. Iz mednarodne smučarske zveze so včeraj sporočili, da so Prireditelji veleslalomske tekme za moške v Meribelu v Franciji predvideno tekmovanje odpovedali, saj jih pesti pomanjkanje snega. Če pa bo vse posreči, pa naj bi izpeljali predvideni ženski slalom 30. decembra. Namesto odpadlega smuka v St. Antonu naj oi bil ta 13. januarja v Kitzbuehlu, pred siceršnjim smukom in slalomom. Tako so fantje za letos končali tekmovanja v svetovnem Pokalu, kar pa jim je prišlo kar Prav, saj jim je zadnji naporni teden s kar tremi tekmovanji v |reh dneh pobrali veliko moči. Res smo po teh decembrskih nastopih, ko se je program tekem vseskozi spreminjal in *e za nekaj dni naprej nismo Vedeli, kam in na kakšno tekmo Potujemo, prišli domov precej utrujeni. Niso pa bile naporne 'e tekme, ampak tudi vožnje med enim in drugim prizoriš- čem in seveda negotovost, kam naprej. Te tri dni, ko smo doma, pa smo se že dobro odpočili in tako bomo že ta teden v Kranjski Gori pridno trenirali, da bi odpravili napake, ki smo jih delali na tekmovanjih," je povedal reprezentant Andrej Miklavc, iz Dorfarij. Andrej je s svojo drugo najboljšo slaloms-ko uvrstitvijo v karieri in prvimi točkami na tekmi svetovnega pokala v veleslalomu v La Villi seveda lahko zadovoljen, pa tudi sicer v ekipi vlada dobro in delovno vzdušje: "Res sem imel v začetku sezone nekaj smole, vendar pa sem tako sam kot trenerji, zadovoljen z dosedanjimi rezultati. Žal pa še ne vem kako se bo naš program nadaljeval po novem letu, predvidoma naj bi se začelo s tekmovanjem v Garmisch- Par-tenkirchnu. Vsekakor pa nam bo zelo prav prišel trening v domači Kranjski Gori," pravi Andrej. Sicer pa trenutno v svetov- Andrej Miklavc je zadovoljen z nastopi v prvem delu letošnje sezone. nem pokalu za moške skupno vodi Alberto Tomba s SSO točkami, naš najboljši je Jure Košir na četrtem mestu s skupaj 255 točkami, na 41. mestu je Mitja Kune s 55 točkami, na 56. mestu je Andrej Miklavcs 34 točkami, na 70. mestu je Gregor Grilc, ki ima 21 točk, na 100. mestu pa ie Jernej Koblar, ki ima 6 točk. Tudi v slalomski uvrstitvi vodi Alberto Tomba s 450 točkami, Jure Košir je na 6. mestu s 150 točkami, Mitja Kune ima na 21. mestu 37 točk, Andrej Miklavc ima na 23. mestu 29 točk, Gregor Gric pa na 27. mestu 21 točk. Med veleslaomisti po treh tekmah vodi Aamont s 190 točkami, Jure Košir na 7. mestu ima 105 točk, med našimi pa imajo točke še Mitja Kune, Jernej Koblar in Andrej Miklavc. Kljub visokim ciljem tudi naše smučarke pred zadnjo letošnjo preizkušnje ne smejo biti razočarane. Kljub temu da se ne uvrščajo prav v vrh, pa predvsem z odličnimi prvimi vožnjami dokazujejo, da se forma dviga in da njihov čas prihaja. Sicer pa v skupnem točkovanju letošnjega svetovnega pokala za ženske trenutno vodi Švicarka Heidi Zeller -BahJer, naša najboljša pa je Urška H rov a t na 13. mestu s 150 točkami. Špela Pretnar ima v skupnem točkovanju 36 točk in je na 19. mestu, Katja Koren ima 30 točk in je na 23. mestu, Alenka Dovžan pa je s 6 točkami na 26. mestu. V pokalu narodov vodi Avstrija z 2978 točkami, Slovenija pa je s 701 točko na 9. mestu. • V. Stanovnik, slika: L. Jeras Škofjeloški odbojkarji so prvi del letošnje sezone zaključili z zmago na Svarunovem spominskem turnirju V NAJBOLJŠI EKIPI LE DOMAČI IGRALCI Od lani, ko so odbojkarji Termo Lubnika nastopali še v 3. ligi, do 7. kola letošnjega prvenstva v 2. ligi, niso izgubili niti ene same tekme - Zmagali so tudi na Svarunovem spominskem odbojkarskem turnirhu Škofja loka, 23. decembra - Odbojkarski klub Termo Lubnik je bil konec prejšnjega tedna organizator tradicionalnega Svaruno-vega spominskega odbojkarskega turnirja, ki so ga letos že peto *»povrstjO pripravili v spomin na prezgodaj umrlega predsednika kluba Terpinca Svaruna. Turnirja so se udeležile Y"Pe OK Črnuč, ŠD Bor iz Trsta, OK Triglava iz Kranja in "»mača ekipa OK Termo Lubnika. Priložnostni odbojkarski prvenstvenih tekem, večino še urnir je v domačem klubu lani v 3. ligi, pa tudi do 7. kola v Vsako leto tudi priložnost, ko lctoSnjem prvenstvu, ko smo po P0gledaio, kaj jc bilo v minulem prvem delu pristali na 5. mestu. le,u v klubu narejenega, kakšni Uvrstitev med tretjim in petim J^pehi in težave so spremljale mestom pa je tudi cilj naše delo tega vse večjega in vse Uspešnejšega škofjeloškega sPortnega kolektiva. "Z uvrstvitvijo prve moške ekipe v 2. ligo jc bil vsekakor dosežen cilj kluba in korak jjaprej pri razvoju odbojke v ^kot j i Loki. Zanimiv pa jc Podatek, da je naša ekipa sporedoma zmagala kar 26 ekipe ob koncu prvenstva. Letos igramo izključno z domačimi igralci, le Simon Jan je na pol Ločan in napol Blcjec. Če pa bomo hoteli v naslednjem prvenstvu kaj več, pa se bomo morali najbrž, igralsko okrepiti, " pravi predsednik Ok Termo Lubnik Ivan Križnar. Seveda pa načrti kluba niso Na Svarunovem spominskem turnirju so bilili Ločani najmočnejši. vezani le na prvo moško ekipo, kajti v vodstvu kluba so sklenili, da začnejo z vzgojo mladih že v osnovni šoli. Tako so samo letos vključili v svojo dejavnost 112 mlajših dečkov in deklic 3. in 4. razredov škofjeloških osnovnih šol, pri čemer jim izdatno pomagajo tudi učitelji razredne stopnje. Letos so v sistem tekmovanja, v gorenjsko ligo, prijavili tudi svojo žensko ekipo. Za ekipe vseh starosti v klubu skrbi 13 trenerjev, vodja trenerske sekcije pa je Fredi Eržen. Kljub temu si v klubu želijo Se več strokovnega kadra, radi bi imeli še več izobraženih trenerjev, sodnikov in zapisnikarjev. Generalni sponzor kluba je podjetje Termo, kot povdar-jajo v vodstvu kluba, pa so pri sodelovanju s sponzorjem imeli srečno roko, saj so z načimom dela in povezovanja izredno zadovoljni. Zadnja uspešna prireditev, po končanem jesenskem delu prvenstva, pa je bil Svarunov spominski odbojkarski Turnir. Kot je ob tekmovanju povedal predsednik organizacijskega odbora Boris Pešelj, jc turnir, posvečen njihovemu prezgodaj umrlemu predsediku Terpincu Svarunu, sedaj že tradicionalen, vedno pa se ga udeležujejo tudi odbojkarji slovenske ekipe Bora iz Trsta, ki tudi sicer sodelujejo s klubom na pripravah. Pokrovitelj letošnje prireditve je bil škofjeloški Izvršni svet, športnike pa je ob začetku tekmovanja pozdravil predsednik Vincencij Demšar. Na turnirju je zmagala domača ekipa OK Termo Lubnik, drugi so bili lanski zmagovalci, ekipa Črnuč, tretji odbojkarji Triglava, četrti pa gostje iz ŠD Bor iz Trsta. • V. Stanovnik, sliki: L. Jeras dbojkarji OK Termo l.uhnika: Malo Fojkar, Simon Jan, Tomaž ^ncinger, Scb&stjan Kupar, Tomaž Lang, Grega Kupar, Grega Uslec, (.oran Dolenc, Aleš Primožič, trener Milja Logar. Na sliki "ijkala Jože Logar in Darko Mišev. Sar ka mmmmmsznnmi i JOŠI ŠE NE POČIVAJO EJJ^ii 27. decembra - Klub božično - novoletnim počitnicam so f^'iik.u |i te ilm polno zaposleni Konec tedna je bil v Radencih letošnjega slovenskega pokala /a moške. Po pričakovanjih Qi. pokalni naslov slovenskih prvakov osvojila ekipi Smeli ipije, ki je v finalu premagala Postojno z rezultatom 97:77 j| utri, 28 decembra, pa ie na sporedu tudi XV. redno kolo e, .vcnskc košarkarske lige V športno dvorano na Planino prihaja h'Pa Kopra Tekma med domačim Triglavom in gosti iz |j '.morske se bo začela ob 20. uri. V A2 slovenski košarkarski [>°\P;> Škofjeloška I oka kava, prav tako jutri, V doin.i.' > dVOnUli m gosti ekipo Nove Gorice Zanimivo srečanje sc bo začelo l1' um • V.S. MATEJ SUŠNIK ZMAGOVALEC Kranj, 26. decembra - Na članskem prvenstvu ŠS Tomo Zupan Kranj si je z remijem v zadnjem kolu Matei Sušnik zagotovil naslov klubskega prvaka za leto 1995. S točko manj je drugo mesto zasedel lanskoletni prvak Peter Kovačič, tretji pa jc bil Matjaž Šlibar. Najboljši mladinec je bil Peter Kovačič, najboljši pionir pa Uroš Kavčič. Končni vrstni red: 1. (7.5) Matei Sušnik, 2. (6.5) Peter Kovačič, 3. Matjaž šlibar, 4. Blaž Kosmač (oba po 6), 5. Aleš Drinovec, 6. Iztok Belec (oba po 5.5), 7. Emil Muri, 8. Uroš Kavčič, 9. Zlatko Jeraj (vsi po 5), itd... • Aleš Drinovec ŠAHOVSKA LIGA KRANJ Kranj, 26. decembra - Izidi 4. kroga: Sava - Adergas 40, Emeco - Mančka Zalog 4:0, Primskovo - Žabnica II 4:0, Vod. stolp -/'ahnica I 0,5 : 3,5, Gumar - Center 0:2,5, Naklo prosti. V vodstvu šc vedno Center 8 točk (12) zmag, 2. jc Žabnica I 8 (Um. I Primakovo 6 (10,3), 4. Sava 5 (9), 5. Emcco 4 (7,5), 6. Vod stolp 4 (7,5), 7. Zabnica II 2 (6,5), 8. Mančka Zalog 2 (4.5), 9. (iumar 1 (2), 10. Naklo 0 (3), 11. Adergas 0 (0). Lado Grobelšek ČE BO SNEG, NE BO DOLGČAS! Kljub temu da je sedem zaporednih slabih zim zdesetkalo nekdaj številne množične tekaške prireditve, pa so nekateri organizatorji vseeno pripravljeni tudi v novi sezoni organizirati in izvesti svoje prireditve, če bo prihajajoča zima navrgla vsaj dobro prgišče snega. Že ob novem letu, natančnenje v ponedeljek, 2. januarja, naj bi bili v Logatcu "Novoletni teki" na 7 in 15 km. V soboto, 21. januarja, bodo spominski teki za padle partizane Pohorskega bataljona "Osankarica 95" in sicer na Arehu in to na progah 10 in 20 km. V nedeljo, 29. januarja, bodo v Kotljah pri Ravnah na Koroškem vsakoletni teki "Po poteh 14. divizije NOV" in to na 5, 12 in 24 km. V soboto, 22. in nedeljo, 12. februarja, bo na Pokljuki mednarodni "Pokljuški maraton", ki bo prvič izveden v dveh dneh. V soboto bodo na sporedu teki vojakov, mladine in vseh, ki bi se želeli poskusiti v klasični tehniki, na 21 km. Drugi dan, v nedeljo, pa bosta teka na 21 in 42 km v drsalni tehniki, združena z državnimi prvenstvom tekačic in tekačev mladink, članic, mladincev in članov. V soboto, 18. februarja, le dan pred "Tekom treh dežel" (škoda) bo po Pohorju vsakoletna "Pohorska smučina" od Kop do Areha v dolžini 50 km. Le dan kasneje, v nedeljo, 19. februarja, pa bo na sporedu mednarodni "Tek treh dežel" od Kranjske Gore do Podkloštra v dolžini 30 km. V marcu bo zanesljivo izvedeno na Črnem vrhu nad Cerknim vsakoletno spominsko tekmovanje "Partizanske smučine Cerkno 95", in ker bomo v letu 1995 proslavili tudi konec 2. svetovne vojne, naj bi se tega edinstvenega tekmovanja udeležili tudi borci - veterani iz nekaterih zavezniških držav. Seveda smo prepričani, da bodo ob ugodnih snežnih pogojih izvedena tudi nekatera druga množična tekmovanja (Bloke, Črni vrh, Logarska dolina in morda Vršič), saj je prostih terminov obilo na voljo. Komisija za množične prireditve pri SZS, pa ima v programu tudi nekaj pohodov na tekaških smučeh (Bloška planota, Črni vrh, Jelovica, Rakitna, Pohorje), kakor tudi dva ali tri spomladanske hribovske pohode (LiDansko pogorje, Komna, Tamar - Kotovo sedlo) . • Janez Pavcič REKORDNA UDELEŽBA NA DELAVSKIH ŠPORTNIH IGRAH Škofja Loka, 26. decembra - S slovesno razglasitvijo rezultatov so se v tem mesecu končale 14. škofjeloške športne igre delavcev, ki se jih je letos udeležilo rekordno število tekmovalcev in tekmovalk. Skupno jih je nastopilo kar 1467. Pri moških je v 253 ekipah tekmovalo 1125 tekmovalcev, pri ženskah pa je v 115 ekipah sodelovalo 342 tekmovalk. Športni zvezi je uspelo tekmovanje pripraviti tako, da so igre zanimive zarekreativnodejavnost, to pa je dokazala tudi udeležba ekip iz kar 59 različnih podjetij. Najbolj množična športna rekreativna panoga je še vedno kegljanje, sledi tenis, množično pa je tudi streljanje, balinanje, odbojka, badminton, mali nogomet in namizni tenis. Tekmovalci so nastopili v skupno 15 športnih disciplinah. Pri ženskih ekipah je drugič zaporedoma zmagala ekipa ZZD občine Škofja Loka, na drugem mestu so tekmovalke LTH-a, na tretjem mestu pa je ekipa tekmovalk Alpine. Tudi pri moških so drugič zapovrstjo zmagali tekmovalci Alpine, druga je bila ekipa LTH, na tretje mesto pa so se presenetljivo uvrstili tekmovalci Unitecha LTH - OL. Na zaključni prireditvi so razglasili tudi najbolj vsestranske škofjeloške športnike in športnice. Med ženskami je bila to Helena Tolar iz Alpine, med moškimi pa Borut Malovašič iz Etikete. Kljub temu da so v nekdanji občini Škofja Loka sedaj štiri občini pa nova razdelitev naj ne bi vplivala na štirinajstletno tradicijo delavskih športnih iger. Želim, da bi se udeleženci še naprej zavzemali na nadaljevanje takšnega tekmovanja, kot smo ga imeli do sedaj. • M. Kalamar BOŽIČNEGA MIRU IN RAZUMEVANJA TER SREČE IN USPEHOV V 1995! rt cx)iu:niska n GORENJSKA MLEKARNA KRANJ KOMENTAR Slovenec sem, Slovenec sem (nadaljevanje) "MIR LJUDEM NA ZEMLJI, KI SO BLAGE VOLJE" Janez. JRoštrak: Če se, torej, vse stranke, ki prisegajo na demokracijo (in samo takšne bi naj po Ustavi bile tudi dovoljene) potegujejo za večinski del volilnega telesa, potem nekako ni razumljivo številčnost enako-programskost strank enačiti s pojmom nedemokratičnih ali demokratičnih, starih ali novih "demokracij", ker je posredi predvsem značajski zapis naše zgodovinske in politične nedorečenosti in pravzaprav neopredeljenosti. Stisnjeni med germanski in romanski svet, z odtujenim in, iz turških časov, osovraženim (balkansko) slovanskim, smo se vsaj od časov samozavedanja iz "političnih" razlogov opre-deljavali predvsem čustveno ali nazorsko. Racionalno se nismo mogli, ker smo bili tudi miselno ves čas vpeti v drugačne, širše, narodnovarstvno smiselne državne tvorbe že od naselitve naprej. Kakor so smešne razne etruščanske in celo laponske "teorije" o našem razvoju pred in po selitvenih poteh "narodov" 6. stol., toliko bolj je danes jasno, kako si o samih sebi nismo na jasnem ne o preteklosti ne o sedanjosti ne o prihodnosti. Načrtno zaniku-jemo svoj izvor in se tolažimo s simboli, simbole pa prikro-jujemo vsakodnevnim potrebam. Da živimo, da preživimo. Z nevednostjo in s tveganjem, da se bo vse skupaj vendarle nekako izteklo svetu (sosedom) in nam v prid. Majhni smo in obsojeni na krčitev narodnostnega ozemlja, seveda po krivici, in o tem napišemo takoj nekaj pesmi, da lalje objokujemo svojo usodo. Gospodarsko smo kljub podvojenemu številu rok nekonkurenčni v svetu kapitala, delovne sile pa je bilo vedrio dovolj, najprej s sužnji (sinonim Slovanov), pa s tlačani, z delavci in dninarji, potem pa s samoupravljalci. Ki so in še ves čas sanjajo o Indiji Kor-omandiji, kjer se cedita pravičnost in potrošniško blagostanje obenem. Demokraciji nismo kos. Osnovnemu pojmu. Pa saj nismo edini. V tem stoletju samo so si jo na svojstvne način nadgrajevali predstavniki treh evropskih "etnični" skupin: Rusi, Italijani in Nemci. Vsi trije totalitarizmi ne le da nas niso obšli, zagnano in z "živo silo" smo se vključili v njihov prav in v njihov prid. Tudi oni so padli za domovino, pravijo preostali od tistih, ki so svoje privržence vrgli v vrtinec klanja ideoloških podmen za podmeno vsaj tolikortolikere-ga "preživetja naroda", bla-gra narodovega, ki se ves čas pooseblja v povprečništvu umov vseh vrst demagogov. Ki potem sejejo sovraštvo. Ki se potem končuje s pokoli. Ki zatem zahtevajo kesanje brez svojega kesanja. Militantstvo naše narave je sprevrženo; pojemo mile pesmi o rožmarinu in dekletu, o materi in rodu, hkrati pa smo se za tuje zamisli pripravljeni klati med seboj, izobčevati torej tudi fizično. In prav ta dvopol-nost nas pravzaprav (zgodo- vinsko) rešuje; razdeljeni smo in (vsaj) eni vendarle preživijo; krogotok do bridkega konca. Predvsem moralnega. Posledice takšnega početja so katastrofalne, zavedati se tega, pa nam še na misel ne pride. Če se ne prištevmao k "desničarjem"; v pritrdilnem smislu smo, kajpak, pripravljeni z vsemi omenjenimi negativnostmi, izostrenimi v radikalizem, nadaljevati. Če se ne prištevamo k "levičarjem"; - velja isto. Vsi s socialnimi (družbenimi) rešitvami, vsak iz svojega ideološkega izhodišča. In z edino resnico, ki naj bi se pisala z velikim R, ko gre v resnici za preproste stvari - vsaj v politiki bi naj bilo tako, da bi se namesto z nadgradnjo človekove biti ukvarjala predvsem s pragmatiko pluralnega in tekmvoalnega reševanja družbenih neskladij - za usk-lajevnaje nacionalnih per-sp ekti na področju "državnotvornih" z obče priznanimi in temelječimi na človekovih pravicah (z vsemi alinejami!). V drugačnem, novem sistemu družbenih vrednost, na katere prisegamo tudi z zadnjimi štirimi volitvami, in predtem še s plebiscitom, bi bilo za državo in njene ljudi, za nas same prvenstveno pomembno najti ustrezen politične konsenz pri iskanju in urensičevčnaju dogovorjen slovenske državotvorne in družbene strategije. (nadaljevanje) ODMEVI Cerkev na vrhu Kamnitnika! Senzacionalen fascinanten naslov "Gorenjskega glasa" z dne 13. 12. 94 na 6. sttani je floskula in farsa podpisanega novinarja in tudi uredništva, ki dopušča take in le pisane podobne naslove. Res velika Škoda za tako informacijo, ki je mislim hkrati tudi dezinformacija (tudi gotovo za cerkev), kot so v glavnem bile vse, ki so tako diletantsko obravnavale to področje. Na podoben način se je informiralo zadevo v zvezi s komunalnimi odpadki. Take članke naj mislim v dobrem Gorenjskem časopisu piše stro-ovno usposobljena oseba, ki pozna škofjo lAiko z okolico, naj rečem po poročilu odgovornega vodja tega področja iz Sekretariata za varstvo prostora in njega urbanističnega planiranja, (urbanist + geograf + drugi). Članek obravnava le dolgo mrtvilo na področju stanovanjske izgradnje in izdelani dokumentaciji za vsa tri omenjena področja. Mnenja sem, da so izdelovalci teh dokumentacij le zunanji pogodbeni partnerji (Lj, Kr, Ce, Idrija itd), zaposleni na delovni dollnosti pa delujejo le kot informatorji in dajalci podlog in osnov, v nadaljevanju dela pa delujejo le kot koordinatorji in kot posvetovalni organ. Le ti bi naj bi predhodno na osnovi potreb občine, v sodelovanju z vsemi KS, občino, podjttji in obrtniško zbomcio in drugimi izdelali vsaj pismeni skrčeni program in propozicije, ki bnno štartna osnova za konk-rfno v.tJodbcno obdelavo in t : cuicratov. V konkretnem primeru članka gre za mešanje: tri Kamnitnike in Pšeni hrib - kar pa ni res in je zavajajoče in popolnoma nerazumljivo, kjer je osvojena predvidena zazidava. Tako skrivanje okolišev je bilo uporabljeno tudi pri deponiji odpadkov, geografsko in katastrsko ime, tudi avtohtono je po moje vrstni red in imena sledeče: nad Plevno = Pahovcev hrib, zahodno je škofjeloški Kamnitnik, sledi starološki Kamnitnik, severno (od Florjančičevih) je Pšeni hrib do Papirnice, sledi Papirniški hrib in še Pevenski hrib. Tako narivke imenujejo domačini. Zatorej članek ni konkreten in razumljiv, umestna bi bila prava dopolnitev in korekcija članka. Popolnoma razumljivo in sprejemljivo je, da se najprej pozida-vajo julne klančine, s prehodom tudi na severne, tako da bo razvoj vedno in stalno rasel iz centra, seveda vse v kvadrantih in fazah. Omenjen je razpis natečaja, ki je predpogoj za dobro rešitev seveda s predhodno izdelanim programom s propozicijami. Pogoj, ki je bistven, je fiksirati severno obvoznico in nje povezavo (novo) s centrom. (Avtobusna postaja), v kolikor gre za pozidavo starološkega in Škofjeloškega Kamnitnika. Nakazati je molnost povezave nadaljevanja na Pšeni hrib. Odločno pa nasprotujem pozidavi kmečke zemlje 1. ktg kompleksa nad Plevno - Pahovcev hrib. Obstoječi legalizirani stan. hiši na starološkem Kamnitniku se lahko nadzidajo m tako vklopijo v predvideno enonadstr. individualno stran, gradnjo v obliki samostojnih, dvojčkov, četverčk-ov (ne več) tudi lahko atrijske oblike. Omenjena lokacija cerkve pa je natolcevanje in predvolilna akcija za naklonjenost sedaj tako imenovane desnice. Naslov članka gotovo tudi ni bil usklajevan s predstavniki cerkve in sluli kot limanice za volivce, ki upam, da so take diagnoze le preboleli, tako da se bodo svobodno brez namigov lahko le sami odločali, kot v I. krogu Na vrhu škofjeloškega Kamnitnika naj se predvidi dostojen (izgledu in dimenzijsko) predvidi gostinsko turistični objekt (morda s stolpom in mini vrtljivo restavracijo. Dostopnost naj bo lahka iz kompleksa vojašnice. Plato vojašnice naj bo namenjen skupnim osnovnim funkcijam (kultura, šport, trgovske in obrtne dejavnosti in morda tudi novi oblasmi organi?) V razgovorih, ki sem jih imel s prebivalci (Pšeni hrib), sem bil presenečen nad njihovim pripovedovanjem. Občutijo, občasno močan vpliv plinov in delcev prahu "Termo" Trata, enako večkrat "Podlubnik". Torej bo tu potrebno ob razvoju naselij predhodno urediti take vplive. Plinifikacija je v teku Vse stare dokumetnacije za vsa tri območja gotovo niso bila poceni. Republiška tozadevna oblati jih je znala ovreči in utišati lokalno. Labilnost domače stroke je podlegla, danes pa se zopet vračamo na začetek in se jih drugače tretira. Delno bo dokumentacija zopet uporabna, seveda iz drugačnih izhodišč, propozicij in programov, torej zopet bodo delali projektanti (isti?). Osebno sem se udelete-val razgrnitev, srveda i svojimi pogledi in stališči, ki sem jih dobro misleče vpisoval kot priporočila v knjige pripomb za občane. Knjige so bile neoštevil-čene in kasneje iztrgani listi. Opozorjen sem bil, da bi stvari lahko izrazil pri odg. organu na zapisnik (zakaj razgrnitev). Drugič sem jih oštevilčil sam. Osebno se nimam za veleurba-nista in projektanta, vendar nisem laik, saj sem na tem področju deloval 12 let s pooblastilom registra projektantov SRS. Kot nekoč dolgo vaščan Virmaš sem 9 let peš hodil v šolo in domov ravno čez te griče. V vojnem času, ko so bili alarmi, smo se imeli možnost do potankosti seznaniti z vso naravo gričev, Gorajt in vseh potokov tega področja. Divjačina, ribe in raki tu niso bili redkost. Dovolj je bilo tudi gob vseh vrst. Do svojega 29 leta sem mesto obiskoval po opravkih in prireditvah, dokler nisem leta 1960 postal stalni prebivalec. Danes v demokraciji bi želel enakopraven dialog, brez vsakršnega enoumja in stopnje izobrazbe, hočem, da govori in tudi odgovarja stroka, saj je bilo preveč zavoženega, da ne naštevam. Tu je iskati vzroke razkoraka ljudi v Škofji Loki, njenega mrtvila in zlasti zavlačevanja kočljivih lokacijskih problemov, ki pa se še kar nadaljujejo. Na tem področju je narediti red in disciplino, ter nastaviti strokovno usposobljene nepristranske strokovnjake. Prevlada naj samo in le večja mera poštenosti, realnosti, odkritosti sodelovanja z vsemi občani na enakopravni ravni Pričakuje se ažurnost reševanja tekočih in zelo zaostalih zadev. Preteklost in pripadnost pa naj se popolnoma izključi, le tako bomo vidni zunaj, saj mesto po programu Phare pričakuje pomoč. Mnenja sem, da se LoČani premalo oglašajo v tisku osebno z raznimi zadevami, ki jih ujameš le, če si buden na raznih mestih. Novinarji naj nas predstavljajo aktualno in odgovarjajoče bolj strokovno s predhodnim prepričanjem in utemeljitvami, naslov članka nam vsem ni v čast. Zašel bi lahko v konkretnost, vendar mislim, da čim prej bomo složni in spravljeni, tem bolje za nas vse, naše vnuke in zanamce, ki smo jih dolžni zapustiti izravnane in odpravljene razlike, saj tako bodo svoje moči in znanje res dali svoji večni domovini R. Kalan, Škofja Loka Pohvala "ISKRI, tovarni sestavnih delov" Dne 20. 12. 1994 smo se zbrali upokojenci (nekdanji delavci) te tovarne v njihovi restavraciji, kjer so nas prav lepo sprejeli in pogostili ter nam poklonili novoletno darilo. Vem, da je naše gospodarstvo v težavah, zato me je pozornost, da nas niso pozabili, prevzela. Prepričana sem, da nisem edina, ki je to občutila, tolikanj bolj, ker smo že več kot aeset let v pokoju. Zaradi te pozornosti se v imenu vseh upokojencev zahvaljujem vodstvu in tudi delavcem tovarne za to lepo gesto. Želim vsem, da bi bili tudi v prihodnje uspešni in napredni v svojem delu. Lep pozdrav Justina J. Kranj, 22. 12. 1994 Petarde niso slovenska folklora človeku preprečiš zlo dejanje le tedaj, ko ga zastrašiš, da bo postal sam njegova Žrtev. To velja zlasti za metalce petard, ki komaj čakajo zimskih praznikov za izživljanje svoje surovosti. Ni jim dovolj ljudi in živali samo prestrašiti, hočejo tudi uživati v njih strahu in se preplašenim dobesedno režijo. Kako hude so lahko poškodbe od petard, smo videli tudi na TV Zaslonih, vendar to je Še vse premalo in brez dlake na jeziku bi lahko rekla, da zlikovec, ki vrže petardo in se ponesreči, poškoduje, ni vreden usmiljenja. Naj na lastni koži občuti bolečino, ki jo je namenil drugim bitjem. O poškodbah ljudi je bilo že dosti pričevanj. Nihče pa ni omenil živali; tu mislim na TV; radio, tisk - razen treh, štirih pisem bralcev. Živali so še številnejše žrtve petard, zato apeliram na vse suro-veže, ki hočejo plašiti živali, naj se temu odrečejo. Ničk-oliko psov in mačk je na smrt preplašenih, zbeganih, ranjenih, oslepljenih, ožganih. Vem za nekaj primerov, ko psom čuvajem namerno mečejo petarde, da jih smrtno prestrašijo. Živali se skušajo rešiti, trgajo se z verig tako močno, da se jim ovratnice iz verige zazrejo v vratove do globokih krvavečih ran. Vse graje so vredna tudi navodila, češ če otroci že hočejo metati petarde, naj to počnejo le v prisotnosti staršev. Kakšna vzgoja! Spominjam se tudi še lanskoletnega četrtkovega tednika na TV; v katerem je novinar M. J. govoril o petardah in svetoval: "Če že mečeš petarde, potem tega ne počni na pločniku, ampak jo vrzi v grmovje!" Vprašujem tega "kulturnega novinarja, kdo ga je vzgajal in kdo mu na TV revidira besedilo, ki ga prebira tisočem gledalcem. Da ne bom pretiravala s trditvijo, da tudi rastline čutijo po svoje, se bom v tem primeru ogradila le na drobne ptice, ki prenočujejo v grmovju. Kakšen smrtni stres to pomeni za ta drobcena bitje-ca, ki nam sicer spomladi tako milo žvrgolijo. Kje ima ta novinar kaj čuta za živali, sploh naravo? Da nafa oblast metalcem petard samo zažuga: "Ti, ti lutnpek, kaj pa delaš?" To ne le, aa je premalo, temveč to ni nič! Država bi morala izdelavo, razpečevanje ter uporabo petared in drugih eksplozivnih sredstev zakonsko prepovedati, to se pravi kršilce pa po zakonu strogo kaznovati. Ne nazadnje bi morali dati svojo utemeljitev tudi zdravniki in to ne le o organskih poškodbah, temveč tudi o hudih psihičnih stresih, ki jih doživljajo starejši ljudje, invalidi, otroci. Prijavljanje zlikovcev na policijsko postajo je dostikrat prav banalno; to je storila neka moja znanka pred nedavnim in dobila odgovor, da imajo na policiji druge, bolj važne probleme... še več jin bodo imeli, sem si mislila sama pri sebi, dokler bo država tolerirala in dala tih pristanek na zastraševanje javnosti s petardami. Ker se Že primerjamo z Evropo, poglejmo še v kakšno evropsko državo. V teku enega tedna v Luxemburgu nisem slišala na tamkajšnjih cestah ene petarde; so pač raje po cestah namestili zvočnike, iz katerih je nevsiljivo donela božična glasba, tako da si res imel užitek ogledovati si to kulturno mesto. I ca Eva Mulltr Ljubljana, Slovenska c. 51 Odgovor na javni protest V Gorenjskem glasu je bilo 16. decembra 1994 objavljeno pismo gospoda Braneta Eržena, člana Samostojne poslanske skupine, ki obravnava nasilen poseg v naravo na območju Tolste Košute. V pismu je gospod Hrane Eržen nakazal sodelovanje Ministrstva za obrambo j tržiškimi radioamaterji pri gradnji brunarice na Košuti. Ministrstvo za obrambo ni bilo nikoli v dogovorih s tržiškimi radioamaterji niti nima kakršnegakoli drugega interesa po objektih na tej lokaciji. Obstoječe komunikacijske točke zadostujejo potrebam in zahtevam Ministrstva za obrambo, hkrati pa imamo interes k varovanju okolja. Ministrstvo za obrambo Služba za stike z javnostmi Sporočilo za javnost V zvezi s prvo sejo tržiške-ga Občinskega sveta dajemo naslednje javno sporočilo: "Liberalna demokracija Slovenije je začudena nad potekom prve seje tržiškega Občinskega sveta. Prepričani v to, da bo novi sistem lokalne samouprave pripeljal v svet ljudi, katerih prvenstvena skrb bo delo v dobro vseh občanov Tržiča, smo se grdo zmotili. Kot stranka s štirimi svetniki (enako kot SDSS in SKD) smo bili postavljeni pred dejstvo, da so tisti občani Tržiča očitno man' jvredni in z njihovimi glasovi izvoljeni naši svetniki nezaupanja vredni za prevzem soodgovornosti za delo Sveta. Kako drugače razumeti način (neargumentiran in posmehljiv), nd kakršen so bili vedno preglasovani. Naši svetniki: g. Belhar dr., ga. Kališnik Sušnik dr., g. Sajovic dr. in ga. Maršit Bedina dipl. iur. so resno in zavestno prevzeli nase to odgovornost, ki jo prinaša lokalna samouprava in pooblastilo ljudi, da v njihovem imenu odločajo o zadevah, ki zadevajo življenje ljudi f občini Tržič. Zato upamo i* pričakujemo, da naslediti* seje Sveta ne bodo več tako neplodne ter potne političnih igric in bodo nekaj veljali tudi argumenti in stroka." Anton Horvatič I. r. Predsednik Spoštovani urednik Gorenjskega glasa, vsi sodelavci, ter vsi bralci in bralke Gorenjskega glasa Sreče ne moreš opisath moraš jo doživeti. Presrečna sem, /cer je operacija Za G regij a tako lepo uspela-Hvala, ker ste bili z nama, prisrčna hvala, ker ste pomagali, Bog povrni prav vsem-Moram vam povedati, da je bila operacija zelo zahtevna, trajala je skoraj 6 ur. In ko nu je srčni kirurg dr. Stark priS* ves nasmejan povedat, u* J* potekalo brez zapletov, in J je z operacijo zelo zadovoi' jen, tistih trenutkov se ne <* opisati. Mislim, da sem wz'J vala isto srečo kot takrat porodnišnici, ko sem PoS*a srečna mamica. No zdaj GJ fi, kar dobro okreva, #c olj počasi, saj po vsf1* telesu še čuti hude boleti*'" No pa vseeno upava, da s pred božičnimi prazniki vrrtj va v našo lepo Slovenijo,fxa*. prelepo Gorenjsko in sevfd še lepše Leše. . Vsem v uredništvu še enkfa. najlepša hvala. Vsem skupih tudi vsem bralkam in brale*** Gorenjskega glasa pa iskre* voščiva vesele božične pral nike, ter srečno, predvsem P zdravo novo leto 1995 , Gregi in mama Maj C" Valjavec . London, 16. decembra l4^ G* 064/223-11J Torek, 27. decembra 1994 GLASOV KAŽIPOT, OGLASI GORENJSKI GLAS • 29. STRAN GLASOV KAŽIPOT !► Obvestila n Prireditve » Merjenje krvnega tlaka Cerklje - Krajevna organizacija RK Cerklje obvešča krajevne skupnosti Cerklje, Grad, Brnik in Pože-nik, da bo po novem letu merjenje krvnega tlaka v zdravstveni postaji Cerklje in to vsak prvi torek v mesecu - z začetkom v torek, 3. januarja, od 16. do 17. ure. Novoletno srečanje Društvo upokojencev Brezje -Mošnje - Ljubno vabi svoje člane na novoletno srečanje z zabavnim programom in živo glasbo. Srečanje bo v četrtek, 29. decembra, v dvorani Doma krajanov na Brezjah. Koncerti Božično novoletni koncert iiri - Žirovski godbeniki vabijo na "BOŽIČNO -NOVOLETNI" koncert v petek, 30. decembra, ob 19.30 uri v kinodvorani Svobode Žiri. Pripravljen je tudi bogat srečelov, vsaka druga srečka "zadetek". »»»»»»»»»»»»» Me ngeš, Kamnik, Domžale -Simfonični orkester Domžale Kamnik pod vodstvom Aleksandra Spasiča prireja danes, v torek, 27. decembra, ob 20. uri tradicionalni letos že 24. novoletni koncert v Kulturnem domu v Mengšu. Jutri, v sredo, bodo koncert ob 20. uri ponovili v avli srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, v četrtek, 29. decembra, ob 20. uri pa še v dvorani v Domžalah. Nastopili bodo solisti: harfistka Bronka Prinčič, flavtist Matej Zupan in basist Zoran Potočan. OBVESTILO Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 pogovor ob peti obletnici torkovih večerov v knjižnici. Odprli bodo tudi razstavo fotografij. Večer sta pripravili Irena Potočnik in Rezka Subic Pleničar, z glasbo ga bo polepšala Mateja Bajt na flavti, povezoval bo Matjaž Konda. »»»»»»»»»»»»» Silvestrovanje Kranj - Društvo upokojencev Kranj pripravlja v prostorih društva poceni silvestrovanje. Nekaj mest je še prostih. Rezervacije sprejemajo osebno v restavraciji društva. »»»»»»»»»»»»» Koncert božičnih pesmi Tržič - Komorni zbor PEKO iz Tržiča pod vodstvom dirigenta Jožefa Močnika vabi na koncert božičnih pesmi, ki bo danes, v torek, ob 18. uri v farni cerkvi v križah pri Tržiču. »»»»»»»»»»»»» Božični koncert Železniki - Turistično društvo MKD in župnija Železniki prirejajo jutri, v sredo, ob 19. uri v cerkvi Sv. Antona v Železnikih Božični koncert. Nastopala posta priznana umetnika, tenorist Janez Lotrič in organist Tone Potočnik. »»»»»»»»»»»»» Pihalni orkester Tržič - Jutri, v sredo, bo ob 19.30 uri v OŠ Bistrica novoletni koncert z nastopom pihalnega orkestra Tržič z gosti. »»»»»»»»»»»»» Igrica in Dedek Mraz Tržič - Jutri, v sredo, bo ob 10., 11. in 15. uri v tržiškem kinu novoletna igraica za otroke za troke Kljukec in Pavliha z obiskom dedka Mraza. Knjižnica dr. Toneta Pretnarja obvešča svoje obiskovalce, da bo predvidoma prve tri tedne v januarju 1995 -2aradi nujnih obnovitvenih del zaprta. Bralce vabi, naj si do konca tega leta zato priskrbijo dovolj branja in si naredijo malo "zaloge" za januar, ker izposoja med obnovo ne bo možna. Hvala za uzumevanje - v obnovljenih prostorih bo bralcem in knjižničarjem prijetneje. Karaoke Železniki - KMN PIK klub -Plavalni bazen Železniki vabi na veliko zabavno prireditev Karaoke, ki bo jutri, v sredo, od 18. ure naprej v kulturnem doku v Železnikih. Čakajo vas bogate nagrade. Za povezovanje programa in prijetno zabavo bo posktbel ansambel Spin. »»»»»»»»»»»»» Veseli december škofja Loka - V okviru prireditev na Mestnem trgu Veseli december bo danes, v torek, ob 17. uri nastop Godbe na pihala Alples iz Železnikov. V četrtek bodo ob 17. uri učenci OŠ Peter Kavčič prebrali novoletna voščila, učenci Glasbene šole Škofja Loka pa bodo poskrbeli za glasbeni program. Ob 17.30 uri bo prihod dedka Mraza v spremstvu baklarjev, ob 18. uri pa bodo Karaoke (prijave najmanj uro Sred začetkom). ♦»»»»»»»»»»»» Sprevod dedka Mraza Kranj - Komisija za organizacijo prireditev Občine Kranj in Agencija Pan vabita na sprevod dedka Mraza po ulicah Kranja, ki bo danes, v torek, in jutri, v sredo, obakrat ob 16. uri. Danes bo program popestrilo Lutkovno gledališče 3, jutri pa Romana Krajnčan. Gledališče Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v torek, ob 19.30 ponovili dramo Federica Garcie Lorca Dom Bernarde Aiba - za konto in izven. Jutri, v sredo, ob 19.30 bodo ponovili komedijo Kadar mačke ni doma avtorjev Mortimerja in Coo-ka - za abonma modri, konto in izven. V četrtek, 29. decembra, bodo predstavo ponovili za abonma četrtek, konto in izven. V soboto, 31. decembra, ob 19.30 bo v gledališču silvesterska predstava komedije Kadar mačke ni doma - za izven. Naročnike malih oglasov v Gorenjskem glasu obveščamo, da male oglase oddane po telefonu, zaračunavamo po c«niku oglasnih storitov. Kuponov, ki jih pošiljate šele po predhodnem telefonskem naročilu objave, ne upoštevamo. Brezplačno objavo malega oglasa do 10 besed zagotavljamo z originalnim kuponom i z Gorenjskega glasa (objavimo ga vsak prvi torek v mesecu). Se priporočamo! HAL a, HALS, GORENJSKI GLAS Z VLAKA HOP NA SMUČI Vse ljubitelje smučanja je tokrat prav pred prazniki razveselil pravi sneg. Slovenske železnice že nekaj let organizirajo posebni smučarski vlak Kobla, ki vozi od Ljubljane do Jesenic in Bohinjske Bistrice, njegova posebnost pa je med drugim ta, da pripelje le streljaj od prvih žičnic smučarskega središča Kobla. Za vse potnike velja pri nakupu vozovnice 40-odstotni popust, skupine otrok in mladine do 26. leta starosti ter uPokojenci in starejši od 60 let pa imajo 50 odstotkov Popusta. Tako vas stane povratna vozovnica od Ljubljane do Koble in nazaj le 632 oziroma 530 tolarjev. Vlak bo vozil od 24. do 30. decembra 1994 in od 27. febmarja do 3. marca 1995 ter vsako soboto od 7. januarja do 4. marca prihodnje leto. Iz Ljubljane bo odpeljal ob 6.58, ob 8.35 bo že na smučišču. Utrujeni smučarji pa se bodo proti Ljubljani vračali ob 16.00 in prispeli v Ljubljano ob 17.40. Na železniški postajiv Bohinjski Bistrici lahko shranite smučarsko opremo, kar bo še posebej dobrodošlo med zimskimi počitnicami, da smuči ne bo treba tovohti gor in dol. TRGOVINA Zl) USTVRRJRINC KfiRNJ GLAVNI TRG 17 VHOD S TOM5ič«V6 Pooblaščena prodajalna: MARABU EFA EBERHARD FABER • masa FIMO, keramični prah za odlivanje, kalupi • materiali za modeliranje EFAPLAST, HOLZY... • barve za tekstil (svilo, bombaž, platno,...) • barve za steklo, les, plastiko, kovino... (tudi spreji) • visokokakovostne šolske potrebščine • pisala, čopiči, otroške barve, plastelini... Malooglsisna služba Gorenjskega glasa GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS - Na AMZS so od petka do danes na zasneženih cestah 22-krat odpeljali poškodovane avtomobili in 8-krat nudili pomoč na kraju okvare. GASILCI - Na Gorenjskem so v teh dneh imeli največ dela kranjski gasilci. Tako so reševali osebni avto, ki je v času zapore ceste Ljubljana - Kranj obtičal v bližini železniške proge na Orchku, reševali pa so tudi vkleščeni osebi v osebnem avtomobili po prometni nesreči, ki se je zgodila na Brniški cesti. Gasili so diskont na Zlatem polju, za katerega kaže, da je bil požar namerno podtaknjen. Jeseniški gasilci pa so vozili pitno vodo na Planino pod Golico in pogasili požar dimnika na Prešernovi 24. GORENJSKI DOJENČKI - Žal smo v teh prazničnih dneh uspeli dobiti podatke le v kranjski porodnišnici, koder se je rodilo 17 otrok. Od tega je na novo zajokalo 9 deklic in 8 dečkov. Rekorda sta postavili deklici, najtežja jc imela 4.400 gramov, najlažja pa 2.950 gramov. Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI TEL.: 064/66-052 AVTOŠOLA B in B TEL.: 064/22-55-22 J Z P IT ZA TOVORNJAK PRODAJNI CENTER STARI DVOR Kidričeva 26, tel: 634-800 Fax: 634-810 ZNIŽANJE IN NAKUP NA VEČ ČEKOV Vsak PONEDEUEK od 11. 11. 1994 dalje PEKS-ovi izdelki CENEJE STENSKE IN TALNE OBLOGE FORTUNA DOM TEL.: 064/681-234 REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel. 212-367, 211-142 TV - HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA - NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE AVTOŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Tel.: 064/631-729 PUROLI, do.o. Tekstilna proizvodnja in prodaja Polica 19, Naklo NAKUPOVALNI IZLET UGODNE CENE! TELEVIZORJI GORENJE NO 9. Zadružni dom Primskovo in na Likozarjevi ul. KMEČKI STROJ EMAJLIRANJE kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 064/66-052 Točno to, kar želite! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 9. januarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novim vozilom IVECO v Avtošoli B in B. Tel.: 064/22-55-22 Akcijska ponudba po ugodnih cenah, ALU Lestve, ročna in električna orodja, pr. KOVČEK ORODJA - 100 kosov samo 6.990, barvni TV -VOYAGER 51 cm/TTX 48.900, oljni gorilec JOANNES AZ-3 54.000, črpalka GRUNFOS 1 "9.990, jedilni pribor - 49 kosov 9.990 parni likalniki MOLINEKS že od 4.733 dalje. VABLJENI! Jeans: Levi's 501 original 8690 SIT, Sexes, Diesel, Joop 3990 SIT; puliji 3290 SIT; termovelurji 4690 SIT; bunde Brugi 8500 SIT; ženske bluze že od 2990 SIT; pasovi: Diesel,Mustang, El Campero. QUEEN, Cankarjeva 12, Kranj Loški hlebec beli 130 SIT, loški hlebec polbeli 126 SIT, krem kocka 105 SIT, krem kocki pakirani 220 SIT KRUH IN SLAŠČICE IZ NAJBOLJŠE MOKE, TO JE PEKS IZ ŠKOFJE LOKE Pestra izbira keramičnih ploščic, sanitarne keramike, mešalnih pip, toplih podov, itisonov, trave ter talne in stenske plute. V MESECU DECEMBRU VAM NUDIJO 10 % NOVOLETNI GOTOVINSKI POPUST NAD 10.000,00 SIT. Fortuna DOM, Gorenja vas 77, tel.: 064/681-234. BTV 37 cm POLOG: BTV 37 cm, TTX POLOG: BTV 51 cm, TTX POLOG: BTV63cm,TTX POLOG: BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: VCR 2 glavi, VPS POLOG: VCR 4 glave, VPS POLOG: VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: HIFI stolp MAX 335 2x20W POLOG: HIFI stolp MAX 360 2x40W POLOG: HIFI stolp MAX 460 2x60W POLOG: HIFI stolp MAX 477 2x60W POLOG: HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: HIFI stolp SCM 9100 2 x 60 W POLOG: RADIOKASETOF. RCD 1230, CD POLOG: 15.630 in 11 16.858 in 11 20.000 in 11 33.000 in 11 40.700 in 11 42.000 in 11 17.300 in 11 20.000 in 11 25.483 in 11 19.815 in 11 22.300 in 11 31.256 in 11 35.296 in 11 18.800 in 11 31.500 in 11 9.300 in 11 x po 3.310 SIT x po 3.576 SIT x po 4.257 SIT x po 7.024 SIT x po 8.634 SIT x po 8.939 SIT x po 3.674 SIT x po 4.340 SIT x po 5.406 SIT x po 4.2O0 SIT x po 4.738 SIT x po 6.630 SIT x po 7.487 SIT x po 3.998 S!T x po 6.691 SIT x po 1.971 SIT Avtošola Zveze šoferjev in avtomehanikov Škofja Loka obvešča vse kandidate škofje Loke in kandidate Selške doline, da imajo v mesecu decembru posebne ugodnosti pri praktični vožnji. Začetek tečaja CPP 27. 12. ob 16. uri. Zelo ugodne cene za vse izdelke iz lastne proizvodnje, kot so termovelur, brezrokavniki, bunde, trenirke, srajce, ž. bluze, jakne... Možnost plačila na več čekov, zamik plačila ter 5 % popust za gotovino. Obiščite nas in se prepričajte! PALMANOVA, 18. 1., MADŽARSKA 064/712-247, 715-249 LENTI, 19. 1. Rozman, tel. Barvni TV: 51 cm TTX od 49.405 SIT 55 cm TTX od 58.346 SIT 63 cm TTX stereo od 79.940 SIT 70 cm TTX stereo od 84.969 SIT Satelitske antene z montažo od 36.000 SIT dalje. Vse na 3 obroke ali 5 % popusta za takojšnje plačilo. Otroške pižame ■ 999 SIT, otroške bunde = 2599 SIT, ženske bunde parke = 4.999 SIT, moške bunde = 5.999 SIT flanela srajce = 1.299 SIT. In Se in ie poceni proizvodov v BOŽIČNO - NOVOLETNI AKCIJSKI PRODAJI. Največja izbira traktorjev: ZETOR, FIAT, SAME, DEUTZ, kmetijske k~ll)UlFl<~va 76 TFI ~tiU JHK mehanizacije: SIP, CREINA, TAJFUN, BORI, RIKO, strojev iz uvoza: ^ j *x A ' i *,i*n2 BCS- GASPARDO, MASCHIO, DURANTE, CARAON, rezervnih delov: Godešlč 53, tel.: 631-497 ZETOR, BCS, CREINA, TAJFUN, SIP, CERJAK, akumulatorjev, RONO SENČILA ROLETARSTVO NOGRAŠEK Pizzerija ORLI TENET1ŠE, tel.: 46-198 Lamelne in plise zavese, žaluzije 16, 25, 35 in zunanje 50, 65 in 80 mm, rolete, plastične in aluminijaste IZDELUJEMO in MONTIRAMO. Naše izdelke si lahko ogledate v našem razstavnem prostoru -Mavsarjeva c. 46, Notranje Gorice. Nov zimski delovni čas: vsak dan od 15. do 24., sobota od 12. do 24., nedelja od 12. do 23. Pizze iz krušne peči, ocvrti lignji, solate, sladice. AVTOŠOLA "VIC" - MI ADI VOZNIK Vpis kandidatov B, C, E in D kategorije! Novi naslov: Kidričeva (bivši Dijaški dom), tel.: 064/213-160 KOLESA USISTEM MODELI 95 DODATNI POČITNIŠKI TERMINI REKREA CIJSKEGA DRSANJA NA BLEDU Ugodna novoletna ponudba gorskih koles po predsezonskih cenah. USISTEM, Prebačevo 51, Kranj, tel.: (064)331-542. Odprto: pon.-pet.: 12. - 19. ure, sobota: 8. - 12. ure. V času božično-novoletnih počitnic od 23. decembra 1994 do 2. januarja 1995 bo v športni dvorani na Bledu rekreacijsko drsanje vsak dan od 10. do 11.30 ure in od 17. do 18.30 ure. Cene vstopnic: odrasli 300 - SIT, otroci do 10 let 200 - SIT. OSMRTNICA V 86. letu je umrla mama, babica, prababica in sestra FRANČIŠKA KUNSTELJ roj. Brajec - Kunsteljnova mama, iz Zg. Gorij 8 Žara bo v mrliški vežici v Zg. Gorjah jutri, v sredo, 28. decembra, od 9. ure dalje. Na željo pokojnice bo pogreb v družinskem krogu. Njej namenjeno cvetje spremenite v prispevek v korist Zdravstvenega doma Bled - žiro račun št.: 51540 609-9074. Žalujoči: hčerki Francka in Lojzka, sinovi Jaka, Štefan, Janez in sestre Jerca, Marija in Ivanka z družinami Gorje, Ljubljana, Neuburg, Gorenja vas, Canteleu SPORT MALI OGLASI m 223-444 Torek, 27.12.94, po 22. uri TON Y CETINSKI Četrtek, 29.12.94 po 22. uri Večer dalmatinske glasbe TRIO MORE Oddam PROSTOR 2 x 20 m2, primeren za skladišče ali obrt. O 241-524 28796 PONUDBA TEDNA, v centru mesta Kranja oddamo v najem v 3. nadstropju obnovljene poslovne prostore 120 m2 s centralnim ogrevanjem in telefonom, primerno za pisarniško ali podobno dejavnost, možnost delitve v dve enote, (razni biroji, agencije, ipd. ), K3 KERN Kranj, d.o.o., Ko-menskega 7. 0 221 -353 2**m PONUDBA TEDNA: nudimo najem 24 m2 pisarniškega prostora v centru mesta Kranja, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. B 221-353 2asse PONUDBA TEDNA: nudimo najem 700 m2 skladiščno proizvodnega prostora v Kranju po 5 DEM/m2, vse v pritlični etaži, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 O 221-353 Škofja Loka oddamo TRGOVINO, 2 prostora 30 x 25 m2 za 500 DEM mesečno. Pogoj, odkup zaloge, po dogovoru tudi opremo. Šifra: ZAČETEK DELA TAKOJ 2*»*3 APARATI STROJI OBLAČILA PANASONIC te!efaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV «632- 595 28116 Prodam COMMODORE 64, nov model, z igrami, vojsticom, kasetni-kom in pa SYNTHESIZER 5 oktav, z ritmi spremljavami in prevleko. Gu-zeli, Puštal 51, šk. Loka, »622-245 28766 Prodam termoakumulacijsko PEČ. Kavčič, Benedikova 22, »310-730 28789 Elektromotor 18 KW 2900 obr. prodam. Dovžan, Tržič, «50-423 HTM Poceni prodam PEČ za centralno TVT 17 K, dobro ohranjena. «224- 141 28811 Ugodno prodam dvoredni PLETILNI STROJ PASAP avtomatik. «325- 736 28816 Nov mizarski PONK prodam. «65- 452 2*620 Prodam motorno ŽAGO HUS-OUARNA. »78-606 2*6?3 Prodam SMUČARSKO VLEČNICO Tomos. »43-333 28826 NOV TV PHILIPS TXT 40 cm, 700 DEM. «325-626, 9-12. ure 26837 Prodam malo rabljen sklopljiv LIKALNI STROJ Cordes z valjem « 211-706 28646 Prodam volnene, pletene NOGAVICE. »736-690 28702 PRIDELKI Prodam suhe KRHLJE JABOLKA. B421-799, Zalog 26827 POSESTI GLASBILA Prodam SYNTHESIZER YAMAHA PSR 7 m klavirsko HARMONIKO Welt Maister 60 basov, 5 registrov. »620-660 28608 Prodam "B" TROBENTO model ML 37, Bach s kovčkom. »217-333 2*838 _ GR. MATERIAL FURNIRANO STENSKO OBLOGO prodam po 1200 SIT/m2 »422-193 26313 POSLOVNI STIKI Oddam podjetje v mirovanju »218-324 'mo* KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice ..Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE ANTIKA KIRKA Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 ali 47-534 24222 Kupim KARAMBOLIRAN AVTO. «328-218 LOKALI PONUDBA TEDNA: nudimo ugoden naiem 24 m2 trgovine v centru mesta, K3 KERN Kran|, d.o.o.. Ko menskeoa 7. » 221-353 2**» V Dragočajni pn Smledniku prodam HIŠO v IV. grad.fazi 10x13 m, na parceli 709 m2 za 195000 DEM. «633-291 26443 V Kranju ob glavnih cestah kupim HIŠO ali zazidljivo parcelo. «324- J04 28463 Na Jesenicah prodam GARAŽO. Ponudbe na «066/67-075 2*793 Prodam oz. zamenjam garažo na Javorniku za enakovredno v Radovljici. «714-978, Roman 2*«21 KUPUJEMO - PRODAJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMO... stanovanja, hiše, poslovne prostore, parcele DOM NEPREMIČNINE, «211-106 26*28 POLJANSKA DOLINA - kupim zazidljivo parcelo ali starejšo hišo za vikend »061/317-829 28631 PONUDBA TEDNA prodamo star ejšo hišo na vhodu mestnega jedra, Krimerno za poslovno dejavnost. K3 ERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, • 221-353 HM I PONUDBA TEDNA: za 120 000 DEM prodamo dvostanovanjsko hišo v centru Naklega. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. O 221-353 28*41 PONUDBA TEDNA: enonadstropno oodkleteno hišo s parcelo 780 m2 v Šenčurju prodamo za 190.000 DEM K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. » 221-353 28652 PONUDBA TEDNA prodamo po-slovno-stanovanjsko h>šo v centru Tržiča za 150 000 DEM K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. » 221-353 26663 PONUDBA TEDNA: gradbeno parcelo 1.200 m2 iz Radovljice proti Lancovem prodamo za 63.000 DEM K3 KERN Kranj, d.o.o , Komenskega 7. » 221-353 26868 PONUDBA TEDNA prodamo 1.000 m2 zazdiljive parcele na Koroški beli, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7,0 221-353 2*169 PRIREDITVE TRIO ali DUO igra na zabavah, porokah m obletnicah. 1.1.95 smo še prosti! 0731 015 2*61» Hotel Transturlst Škofja Loka vas vabi na SILVESTROVANJE. Novo leto boste dočakali ob gala večerji In s plesom do jutranjih ur. Raz. po tal. 064/624-026 ZLOŽLJIVE SANI, izdelujemo in prodajamo! Žagar, Senično 60, 057-214 2*152 KAJAK ugodno prodam, dodam tudi krovnico, 0 311-266 Grega nees STORITVE SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. 0329-886 27366 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. 0211-140 2751* SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV! 0 332-053, mobitel 0609/ 624-731 27527 TERMOIZOLACIJA PODSTREH, montaža opažev, oblog, ograj, stavbnega pohištva. 057-214, zvečer 28153 Izdelava PODSTREŠNIH STANOVANJE z izolacijo, polaganje stropnih in stenskih oblog ter izdelava različnihz vrst lesenih stropov. 0422-193 28315 ČISTILNI SERVIS METOD vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapisonov, premaznih talnih oblog, kristalizacija ali premaz marmorja. 0326-325 28326 Popravljam PRALNE STROJE. 0714-465 28458 Elektroinstalacije, montaža gorilcev, SATV sistemi. 0725-103 28797 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 28630 PEDIKURA na vašem domu. 0214- 626 28832 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin, Jenkole, Prebačevo 32 a. 0 326-426 28662 STANOVANJA V najem vzamem 1-sobno stanovanje ali garsonjero na Jesenicah ali v bližnji okolici. 0 062/301-692, popoldan 26807 PONUDBA TEDNA, prodamo dvosobno stanovanje 46 m2 na Zlatem pol|u s centralnim ogrevanjem. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, 0 221-353 28847 PONUDBA TEDNA: pri Vodovodnem stolpu v Kranju prodamo stanovanje 49 m2 brez centralnega ogrevanja za 45.000 DEM ali menjamo za manjše. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 28*48 PONUDBA TEDNA: 2 sobno stanovanje na Planini menjamo za manjše pri Vodovodnem stolpu ali Sorlijevo naselje. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskeoa 7 0 221-353 26649 Kranj, Koroška 53 c OD 19.12. DO 30.12. 10% POPUST NA GOTOVINSKO PLAČILO nad 5.000 SIT Ob nakupu brezplačna kava v BIFEJU ETP-a DEL ČAS: od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure IZOBRAŽEVANJE PODARITE ZNANJE! Tečaji nemščine za vse stopnje. ŠVICARSKA ŠOLA, Kranj, 0312-520 28*04 Instruiram fiziko in mehaniko za srednje šole. 0332-366 Aleš 2**10 SMUČANJE V SMUČARSKEM RAJU GERLITZEN - samo 40 km od meje z 12 žičnicami (od 500 - 1911m) UDOBNA POČITNIŠKA STANOVANJA v K \, I .1 lili SM 12S TKI : 064 633-425 PLANIKA Kranj Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, p.o. 64000 Kranj, Savska loka 21 vabi k sodelovanju 2 STROJNA TEHNIKA (lahko pripravnika) za delo v orodjarni Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom (s pripravniki za čas pripravništva). Pisne objave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema kadrovski oddelek podjetja 8 dni po objavi. in srečno novo leto 1995 €N ■ €^d O.O. Računovodske in knjigovodske storitve Davčno svetovanje Srednja vas 108, Šenčur Tel.: 064/41-240, fax:41-360 TEHNIČNA TRGOVINA TV - VIDEO - HI-FI - KAMERE SIEMENS aiura MIDI STOLP DUAL 2X30 W 58.550 SIT DUAL 2X50 \N 84.550 SIT SIEMENS ST.TTX 55 cm 87.550 SIT SIEMENS ST.TTX 63 cm 127.550 SIT SIEMENS RADIOBUDILKE 3.900 SIT SIEMENS RADI0KASET0F0NI OD 8.550 SIT MINI STOLPI AIWA OD 54.550 SIT 54.550 SIT ►VESELE BOŽIČNE ^ PRAZNIKE IN ~ SREČNO NOVO LETO VODOPIVCEVA17 MOHORJEV KUNEC KRANJ TEL: 064/214 788 0DPRT00D 10h - 12h IN OD 16h - 19h, OB SOBOTAH 9h - 12h Delavski svet podjetja LTH Škofja Loka, p.o., Kidričeva 66, 64220 Škofja Loka razpisuje ponovitev JAVNE DRAŽBE VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU | ni ,vw a/^ .i 120 SIT JEMANJ ^»»^^ KOT 3.000 SIT za odprodajo zgradbe (nekdanja osnovna šola v Poljanah) s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Omenjene nepremičnine so vpisane v zemljiški knjigi Temeljnega sodišča Kranj, Enota v škofji Loki pod naslednjimi parcelnimi številkami: pare. št. 197, stavbno zemljišče v izmeri 923 m2 (s stavbo v skupni izmeri 645,60 m2 pokrite površine v treh etažah); pare. št. 413/2, vrt, v izmeri 240 m2; pare. št. 413/5, travnik, v izmen 2115 m2; vse v vi. št. 347, k.o. Dobje. Izklicna cena za prodajane nepremičnine je 177.000 DEM v tolarski vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan dražbe. Pravico sodelovati na dražbi pridobi vsak, ki v posojilni službi na sedežu podjetja položi kavcijo v višini 10 % izklicne cene, do dne 6. 1.1 995. Ponudnik, ki bo uspel na dražbi, je s prodajalcem dolžan v roku 8 dni po končani dražbi skleniti kupoprodajno pogodbo za navedene nepremičnine, sicer vplačana kavcija zapade prodajalcu in se ne vrača. Javna dražba bo dne 13. 1. 1995 v prostorih Obrata Elektrostroji v Poljanah, z začetkom ob 10. uri. Ogled prodajanih nepremičnin bo dne 10. 1. 1994 ob 7. ure do 14. ure oz. po dogovoru. Dodatne informacije so interesentom na voljo na sedežu podjetja, tel. št. 632-451, int. 136 (Janko Podrekar). AVTO MARK0VIC d.o.o. podjetje za trgovino, servisiranje in proizvodnjo, škofja Loka, d.o.o. Podlubnik 249, tel. (064)622-031 AVTO MARK0VIČ Trgovina: Sp. trg 40, škofja Loka Tel.: 064/620-647 Fax: 064/620-647 Delovni čas: vsak dan od 8. do 19. ure sobota od 8. do 17. ure Trgovina vam nudi avtomehanske dele iz zaloge ali po naročilu za osebna in tovorna vozila. • OLJA za tovorna vozila za daljia obdobja menjave: VALVOLINE ALL FLEET EXTRA 55 I 340.00 SIT za 1 I VALVOLINE ALL FLEET EXTRA 200 I 320,00 SIT za 1 I TURBO SUPER 20 I 330,00 SIT za 1 I BP Vanellus 18 I 348,00 SIT za 1 I • OLJA za osebna vozila: Castrol GTX3, 2000 PLUS, Valvolme turbo V, ELF, TOTAL, MOBIL 1 sintetični VVESTOL; BREZPLAČNA MENJAVA OUA IN FILTRA. • NOVO DODATEK K OLJU PROTI OBRABI ŠKORPION ZA POZNAVALCE KVALITETE. • DODATNA OPREMA: - žaromet SATURNUS H4 YUGO 2.890,00 SIT - sedežne avtoprevleke univerzalne od 3.000,00 SIT dalje - spojlerji za več tipov vozil, z organiziranim lakiranjem in montažo - snežne verige že od 3.600,00 SIT dalje • NAJNOVEJŠE V TRGOVINI avtoradu BlAUPUNKTod 15.300,00 SIT dal|e - avto/vočmki PIONEER, BLAUPUNKT od 5.300,00 SIT dalje - otroški avtosedež 11.970,00 SIT akumulatorji TOPLA Cenjenim strankam voščimo vesele božične in novoletne praznike. Obiščite nas in ne boste razočarani! Se priporočamo trgovina AVTO MARKOVIMI REKLAMNI NOVOLETNI ^ PROGRAM i KOLEDARJI (namizni, stenski) KEMIČNI SVINČNIKI. ŽEPNI NOTESI STEKLENI IZDELKI OBESKI, ODPIRAČI.VŽIGALNIKI ROKOVNIKI, MAPE ZA VIZITKE PROGRAM ZA FRIZERJE itd. Vse izdelke dobite z dotiskom vašega LOGOTIPA. Naročila sprejemamo po telefonu in telefaxu. i Za večja naročila vas obišče predstavnik. > TISK, REKLAMNI NAPISI, OBLIKOVANJE i Ul D.Kvedra 11, Šentjur pri Celju «.fax.: 063 741 104 Planinska vas 44, Planina pri Sevnici, ts 063 783 232 'SKRA KIBERNETIKA Podjetje Mehanizmi Lipnica, p.o. 64245 Kropa, Lipnica 8 Opisuje na podlagi Sklepa DS Podjetja z dne 22. 12. 1994 in v skladu z internimi akti podjetja, W Zakona o prometu z nepremičninami JAVNO DRAŽBO Predmet javne dražbe so pisarniški prostori v delu objekta Planina 3, v Kranju in sicer prvo •n drugo nadstropje ter del kleti, v skupni izmeri 862,60 m2 ter naTncla,0ce stavbno in funkcio-aino zemljišče v skupni izmeri Oh m2- 9nA/ se nanaJa na ParC- Št. f.Uu/1. pod vi. štev. 123 k.o. 1?UJ©. vpisano v zemljiško knjigo 'zeljnega sodišča Kranj, ^premičnina se prodaja po pjstemu videno kupljeno. ^klicna cena na ponovljeni dražoj znaša 603.820,00 DEM in je P^cljivo v tolarski protivrednosti P° srednjem tečaju Banke Slo-venije na dan plačila ter je ^sklajena z zakonom... rometni davek in vse druge j^jatve v zvezi s prenosom ^stništv a na nepremičnini je f*°lžan nositi kupec, kupnino je treba plačati 8 dni po Ppdpisu pogodbe. ^a javni dražbi lahko sodelujejo •se pravne in fizične osebe, ki najmanj en dan pred začetkom 10 o/ vPlačajo kavcijo v višini nnr/° od 'klicne cene z virma- EE«"8 ž,ro racun; 51540 601 j»iU7z oznako javna dražba, tretjim primerom virmanskega a|oga, potrjenim od Agencije za Splini promet, o vplačilu kav-se morajo vsi ponudniki 'Kazati pred začetkom javne "'ažbe. Vplačano kavcijo bomo *uPcu vračunali v kupnino, Uspelim ponudnikom pa vrnili °rf)z obresti v 8 dneh po opravlja lavni dražbi. Će uspeli ^°nudnik ne bo sklenil kupopro-J^ine pogodbe v 8 dneh po "Pravljeni javni dražbi oz. ne bo r^Cal kupnine v celoti v dogo-rjenem ro|^u nima pravice do ^cila kavcije. redstavniki pravnih oseb morij'0 lrrieti veljavna pooblastila za g 'pranje in kopijo registracije l0 fizične osebe pa potrdi-S.0 državljanstvu., k Poprodajna pogodba bo vse-v ,Va|a klavzulo, da stopi v i|avo, ko jo v smislu 44. člena P- potrdita javni pravobrani- SI Agencija RS za prestruk- . branje m privatizacijo. lSa*a dra*ba Po 17- Januarja mS od 10- "r* v prostorih J«kta Planina 3. Vsa dodat V, P°|asnila dobite po tel. 061 0qi1329 vit, ^ prostorov je možno opra-sarrio ob predhodni najavi. ISKRA KIBERNETIKA Tovarna VEGA 61000 Ljubljana, Stegne 13 A razpisuje na podlagi Sklepa DS podjetja z dne 23. 12. 1994 in v skladu z internimi akti podjetja, ter Zakona o prometu z nepremičninami Predmet javne dražbe so pisarniški prostori v delu objekta Planina 3, v Kranju in sicer pritličje ter del kleti, v skupni izmen 431,30 m2 ter pripadajoče stavbno in funkcionalno zemljišče v skupni izmeri 288 m2. Objekt se nahaja na pare. št. 200/1, pod vi. štev. 123 k.o. Huje, vpisano v zemljiško knjigo Temeljnega sodišča Kranj. Nepremičnina se prodaja po sistemu videno kupljeno. Izklicna cena na ponovljeni dražbi znaša 301.910,00 DEM in je plačljiva v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila ter je usklajena z zakonom. Prometni davek in vse druge dajatve v zvezi s prenosom lastništva na nepremičnini je dolžan nositi kupec. Kupnino je treba plačati 8 dni po podpisu pogodbe. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki najmanj en dan pred začetkom dražbe vplačajo kavcijo v višini 10 % izklicne cene z virmanom na žiro račun: 50101 601 17473 z oznako javna dražba. S tretjim primerom virmanskega naloga, potrjenim od Agencije za plačilni promet, o vplačilu kavcije, se morajo vsi ponudniki izkazati pred začetkom javne dražbe. Vplačano kavcijo bomo kupcu vračunali v kupnino, neuspelim ponudnikom pa vrnili brez obresti v 8 dneh po opravljeni javni dražbi, če uspeli ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe v 8 dneh po opravljeni javni dražbi oz. ne bo plačal kupnine v celoti v dogovorjenem roku, nima pravice do vračila kavcije. Predstavniki pravnih oseb morajo imeti veljavna pooblastila za licitiranje in kopijo registracije družbe, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Kupoprodajna pogodba bo vsebovala klavzulo, da stopi v vi).ivo, ko jo v smislu 44. člena ZLPR potrdita javni pravobranilec in Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Javna dražba bo 17. januarja 1995 ob 11. uri v prostorih objekta Planina 3. Vsa dodatna pojasnila dobite po tel 061 132 132 9. Ogled prostorov je možno opraviti samo ob predhodni najavi. Vabljeni na veselo silvestrovanje v Gostišče Kazina na Jezerskem, kjer boste pričakali Novo leto ob izbrani silvestrski večerji in prijetni glasbi ansambla "BLED", ter v tradicionalno prijetni družbi. INFORMACIJE in REZERVACIJE na telefonsko številko 064-44-007 in 064-44-071. VOZILA DELI CITROEN - AVTOODPAD, rabljeni in novi rezervni deli ter odkup avtomobilov za Avtoodpad. ©692-194 27521 VOZILA Prodam Z 101, letnik 1977, lepo ohranjen, reg. do 4/95. 065-741, po 15. Uri 28566 PRODAJA • ODKUP rablje* wzil in komisijska prodaja AVTO • Hfl Gethard, $.064/217-528, po20. uri 064/325-659 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. 0325-981 28645 Prodam odlično ohranjen R 5, letnik 1993, 20.000 km, rdeče barve, 5 v, nekaj dodatne opreme. 0 725-627 28787 331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9 DO 23. URE VSAK DAN ALF' TV - video - AUDIO SOJTSTY JMbb KEF 3BL Jama MINI STOLP: PIONEER 2x50 W 99.990 SIT 126.400 SIT GORENJE 51TTX 45.990 SIT SONY E-180 630 SIT S0NY UX-60 260 SIT NOVA DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV. HI - FI KOMPONENT IN SURPlOUND SISTEMA. ODPRTO OD Oh DO 1*.h IN OD 15.h DO 10.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva S, Kranj tel.: 222-0S5 rmrf Panasonic i in telefaksi za prawB podrjvnefe SERVIS Z OfUGiNALjSlU DEL! KOSLASCCM ZASTOPNIK ZA tlOVENUO TILIFON TROOV1NA - SERVIS Updvau 0S4 222sea ki os« 222 se? UUBUANAt«|/fOK.:061 16Q0?i2 KRANJ. t*/to k 064 m 180 t. 'S mmm Naročnike malih oglasov v Gorenjskem glasu obveščamo, da male oglase oddane po telefonu, zaračunavamo po ceniku oglasnih storitev. Kuponov, ki jih pošiljate šele po predhodnem telefonskem naročilu objave, ne upoštevamo. Brezplačno objavo malega oglasa do 10 besed zagotavljamo z originalnim kuponom i z Gorenjskega glasa (objavimo ga vsak prvi torek v mesecu). Se priporočamo! Maloojzlasna služba Gorenjskega glasa GOLF, letnik 1987 december, 125000 km, bele barve, prodam. 0422-721 28790 ŠKODO FORMAN KARAVAN, letnik 1993, prodam za 12500 DEM/tolarska protivrednost. 077-095, po 15. Uli 28791 ASTRO 2.0 GSI 16 v, letnik 1993, prne kovinske barve z vso dodatno opremo, prodam. ©632-465 28792 Prodam JUGO 55, letnik 1989 karamboliran in ZIMSKE GUME s platišči za S750. 0681-214 28800 Prodam oranžnega JUGOTA, letnik 1985, reg. do 7/95 in belega, letnik 1982, reg. do aprila 95, oba lepo ohranjena. S 53-062 28801 Prodam Z 750, 850, letnik 1984, reg. do 9/95. prvi lastnik. Šučur, Groharjevo 5. Šk. Loka 28803 Prodam FIAT UNO 45, star 5 let, črne barve, 67000 km. O76-155 28809 Prodam R4, letnik 1988, rdeče barve, reg. do 6/95. Vasiljevič, Gro-sova 11 a, Kokrica pri Kranju 28812 Prodam Z 101, letnik 1985, reg. do 5/95, prevoženih 100.000 km. ■ 802-624 28822 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989, km 60.000, reg. do septembra 95. «733-272 28824 Prodam PEUGEOT 504, letnik 1983, neregistriran. S329-351 2882» Prodam R 4 GTL, letnik 1989, rdeče barve, cena po dogovoru. ©241-717 28834 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989, 5 prestav, bele barve. 0242- 822 28835 Prodam YUGO 45 KORAL, letnik 1989. rdeče barve. S 421-334 28861 CISTERNE KOVINSKE 1500 L 27.954,00 + 20 % PD CISTERNE KOVINSKE 2500 L 38.406,00 + 20 % PD BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 80 L 14.750.00 + 10 % PD BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 100 L 15.900.00 + 10 % PD OLJNI GORILCI S PREDGR/LOP/POKR/DIZA 40.823,00 + 20 % PD ČRPALKA GRUNDFOS S HOLANDCEM 1" COLA 8.990,00 + 10 % PD REGULATOR VLEKA SAMSON 3/4 COLE 3.990,00 + 20 % PD EKSPANZIJSKA POSODA 35 L 3.200,00 + 20 % PD UGODNO TUDI RADIATORJI, PEČI, VENTILI IN DRUGO BLAGO ZA INŠTALACIJE. Brezplačna dostava. Za večje količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610 SERVIS IZPUŠNIH CEVI Sp. Bitnje 22, ZABNICA, tel.:311-965 Zaposlim NATAKARICO v pizzeriji. 843-502 . 28564 Športna trgovina Mike's sport fash-ion zaposli PRODAJALCA. 0 221- 129 i nt 02 28583 Posebna prodajna enota MK nudi redno ali honorarno zaposlitev vsem, ki so željni dobrega zaslužka. Meglic, Pot na Zali rovt 11, Tržič, 053-488 Delo prodajalca v trgovini dobi oseba s končano komercialno, trgovsko ali ekonomsko šolo. Delo je honorarno. Možnost tudi za osebe s končano delovno dobo. 0327-200 28802 Simpatično dekle dobi delo v okrepčevalnici. 047-346 26S05 Gostišče ZATRNIK potrebuje snažilko in dekle za pomoč v kuhinji. Obezen lasten prevoz. Informacije osebno ali na 0725-088 28814 Študentko za pomoč v šanku ob koncu tedna zaposli Discoteka Ark, Radovljica. Informacije osebno! 28815 Honorarno zaposlimo KV KOZMETIČARKO in več urejenih in komunikativnih žensk s srednjo izobrazbo za pomoč. 0329-683 28*45 ŽIVALI ZAPOSLITVE M K potrebuje pomoč pri prodaji daril za otroke in odrasle. 0328-265, 84-662 in 323-501 27136 Iščemo prodajalce za PRODAJO novega tehničnega izdelka. Dobre Drovizije. 0312-430 27171 Prodam PRAŠIČA za zakol. Krmelj, Sv. Duh 45, šk. Loka, 0632-553 28788 Prodam TELIČKA težkega cca 150 kt^primernega za zakol. 065-120 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. 0633-465 28795 Prodam PRAŠIČA za zakol. Kozina, Okroglo 15. Naklo, 047-712 2879» Prodam meso od žrebeta. 066-778 Prodajamo ODOJKE. Mihovec, Sp. Senica 2 a, Medvode 2S8is Prodam plemenskega MARKAČA. 0736-239 28819 Prodam domačega PRAŠIČA cca 150 kg. 0681-245 28825 Oddamo PSE OVČARJE. Šmartno 29, Cerklje 28833 Prodam dva BIKCA simentalca od 120-160 kg. štefanja gora 11, 0421-587 28836 DOMAČE PURANE težke 7 kg, lahko očiščene prodam. 0217-128 28839 SUHA PURANJA BEDRA, prodam. 0217-128 28840 Prodam PUJSKE (odojke). Sp. Bela 4, Preddvor Prodam TELIČKE simentalke, stare 10 dni in mlado KRAVO s teletom. Zalog 17, Cerklje 2SS4i Prodam TELETA 100 kg težkega. 0421-464 28842 Prodam TELETA simentalca. Močnik, Stiska vas 6, Cerklje 28843 PRAŠIČA za zakol, domača krma, ugodno prodam. 0 725-254 28860 Po hudi bolezni je za vedno zaspala naša dobra, nepozabna JOŽICA RIBNIKAR roj. Kogovšek Od danes, torka, 27. decembra 1994, od 8. ure dalje bo ležala v poslovilni vežici na kranjskem pokopališču. Pogreb bo jutri, v sredo v družinskem krogu. Žalujoči: mož Peter, hči Andreja z možem, sin Matjaž z ženo, vnuki Jaka, Nina in Le a, oče in bratje. V Struževem, 25. decembra 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka FRANCA KRIŽNARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in tolažbo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, ga pospremili na zadnji poti ali na kakršen koli način počastili njegov spomin. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede ter pevcem za ganljivo petje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Če bi v Begunjah zgradili nov otroški vrtec, bi rešili prostorsko stisko sedanjega vrtca in osnovne šole, v kateri "gostujeta" dva oddelka predšolskih otrok. Begunjska šola in vrtec v prostorski stiski n v •• rj t i • i j i • i Smučarji L vrtcem bi ubili dve muhi na mah so na smučiščih Kranj, 26. decembra - Na smučiščih na Gorenjskem je povsod dovolj snega: Krvavec (50 centimetov), Vogel (55), Kobla (30 do 50), Kranjska Gora ( 40 do 50), Pokljuka (60 do 70), Cerkno (60 do 80), Stari vrh (50), Soriška planina (60). Smučišča so urejena, žičnice povsod obratujejo, razen na Zatrniku. Tekaške proge na Pokljuki so urejene. Za obisk Soriške planine z avtomobili je potrebna zimska oprema. * A. Ž. Radovljica - Osnovna šola je zašla v tako prostorsko stisko, da je v letos v njem prostora le še za tri razrede, medtem ko morajo četrto-šolci že v šolo v Radovljici ali v Lescah. V naslednjem šolskem letu se bo stiska še zaostrila: če bodo želeli ohraniti enoizmenski pouk, bodo tudi tretješolce morali napotiti v šolo zunaj domačega kraja. Starši se dvoiz-menskemu pouku in prevozu otrok v Radovljico in v Lesce upirajo in si želijo, da bi se lahko njihovi otroci do četrtega razreda šolali v Begunjah, v šoli, ki jo imajo za svojo. Ob tem, da je že vsa leta na tesnem s prostorom tudi vrtec, in da so oddelki (kljub enemu v gasilskem domu) vedno prenapolnjeni, je v Begunjah stara osnovna šola, ki razpada in kvari izgled kraja. Prostorsko stisko v šoli in vrtcu bi lahko rešili tako, da bi vrtec izselili iz osnovne šole (s tem bi pridobili dve učilnici), staro šolo pa bi preuredili v Fuerstu odvzeli pooblastilo Izvršni svet je na torkovi seji preklical pooblastilo, ki ga je dal Boštjanu Fuerstu za vodenje Zavoda za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo. Razlog za odvzem pooblastila so prekoračitev pooblastil, prepletanje njegove občinske službe z zasebnim projektiranjem in kritične pripombe na njegovo delo. Tako naj bi občinska skupščina na novembrski seji odločala le o osnutku zazidalnega načrta za obrtno cono Spodnje Gorje, a je na Fuerstov predlog, češ da na osnutek ni pripomb, osnutek sprejela kot predlog. Fuerstu pri tem očitajo, da je zamolčal strokovno mnenje republiškega zavoda za prostorsko planiranje in Limnološke postaje Bled, ki nista najbolj naklonjena ureditvi obrtne cone. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi na decembrskem zasedanju skupščine: izvršni svet je predlagal, da bi več prostorskih dokumentov obravnavali kot osnutek, in da bi odločanje o njih prepustili novim občinam, Fuerst pa je v nasprotju s stališčem izvršnega sveta predlagal, da bi jih sprejeli tudi kot predlog. Delegati so tako sprejeli tudi dopolnjeni odlok o prostorsko-ureditvenih pogojih za Kropo, ki zadeva izgradnjo rekreacijsko turističnega centra Posavec. vrtec oz. bi na njegovem mestu zgradili novega. Ker strokovnjaki opozarjajo, da obnova ne bi bila možna, se bolj navdušujejo nad novogradnjo, ob kateri pa se jim tudi zastavlja vprašanje, ali naj bi vrtec zgradili s tremi ali s štirimi oddelki. Čeprav se je število otrok, ki obiskujejo vrtec, v zadnjih trinajstih letih povečalo z 29 na 43 odstotkov, podatki iz registra prebivalstva kažejo, da bo število "malih šolarjev" upadalo; prav tako pa ni znano, ali bo 1997. leta oddelek priprave na šolo prešel k osnovni šoli in postal prvi razred nove devetletne osnovne šole. Občinska komisija za izbiro najustreznejše rešitve se zato zavzema za tak vrtec, ki bi ob večjem številu otrok lahko imel štiri oddelke, ob manjšem številu pa tri in večnamenski prostor, ki ga sicer že precej zastareli standardi in normativi ne predvidevajo. Večina vrtcev je pritličnih, begunjski naj bi bil enonadstropna stavba (z mansardo), v kateri bi lažje razgibali prostore in ustvarili domačnost hiše in doma. Med tremi projekti, ki jih je IRA po pooblastilu občine pridobila na natečaju, komisiji najbolj ugajajo rešitve arhitekta Marka Smrekarja. Izvršni svet se je na torkovi seji strinjal z utemeljitvijo programske zasnove vrtca, sicer pa je odločanje o tem prepustil novi občini. • CZ Nova razpisa stanovanjskega sklada Prvi, namenjen mladim družinam, bo odprt od 1. februarja do 30. aprila, drugi pa le do 15. januarja Ljubljana - V četrtek je republiški stanovanjski sklad objavil dva nova razpisa ugodnih stanovanjskih posojil. Novost pomeni predvsem drugi razpis posojil, namenjenih državljanom, ki vlagajo v prenovo ali vzdrževanje lastnega stanovanja s posegi, za katere po zakonu ni potrbno gradbeno dovoljenje. Obrestna mera znaša R +5 odstotkov, odplačilna doba posojila pa je enajst mesecev. Posojila bodo odobrena v višini od 3.000 do 10.000 mark tolarske protivrednosti, vloge pa na skladu pričakuje jo najkasneje do 15. januarja prihodnje leto. Obrazci bodo v prodaji na enotah PIT od 5. januarja naprej. Prvi razpis je po namenu in osnovnih pogojih podoben nekaterim prejšnjim razpisom republiškega stanovanjskega sklada, le da zanj ne morejo zaprositi tisti, ki so že dobili posojilo pri skladu. Odprt bo kar tri mesece, od 1. februarja do 30. aprila prihodnje leto. Sklad bo spre- jemal vloge prvih deset dni v vsakem mesecu. Za razdelitev bo vsak mesec namenjenih okrog 200 milijonov tolarjev. Posojila so namenjena za prvo reševanje stanovanjskega problema mladim družinam, če kupujejo, gradijo ali obnavljajo stanovanje oziroma hišo, starejšim prosilcem pa tudi za preurejanje podstrešij na podlagi gradbenih dovoljenj. Prosilcem, ki ponovno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, bodo namenjena manjša posojila. Po cestah se poznajo občinske meje Kranj, 27. decembra - Vse ceste na Gorenjskem, razen prek Vršiča, so prevozne in odprte za promet, zimska oprema ni več obvezna. Tudi promet prek mejnih prehodov se spet normalno odvija. Še vedno pa se po marsikateri cesti pozna občinska meja, ugotavljajo vozniki, pri tem pa ni bistvene razlike med "državnimi" magistralnimi in regionalnimi cestami, nad katerimi bedi Cestno podjetje Kranj, ter med lokalnimi, ki so v pristojnosti občin. Očitno je zelo pomembno, komu občinski možje zaupajo vzdrževanje cest in kako sitni so v svojih zahtevah po pošteno spluže-nih in posutih cestah. Iudi tistih, s katerimi upravlja Cestno podjetje. Iako so že v prvih dneh, kar je sneg pobelil ceste, vozniki opažali, kje jc meja med kranjsko in ljubljansko občino, kje med novo nak-lansko in kranjsko, kje med gorenjevaško in žirovsko... Tako je marsikatera lokalna cesta, za katero je "zadolžen" vaški kmet, bolje splu-žena kot državna regionalka. Na srečo gre cestarjem na roke razmeroma toplo vreme, tako da bo nebo počasi vzelo, kar je prejšnji teden nasulo. • II. J. Fotorazstava Kranj '94 Škofja Loka - Jutri, v sredo, ob 17. uri bodo v galeriji Loškega gradu odprli 32. slovensko razstavo fotografij Kranj '94. Uro pred tem bo tudi svečan občni zbor Fotografske zveze Slovenije, na kateri bodo podelili Priznanja za življenjsko delo fotografom Vlastji SimonČi-u, Janezu Marenčiču in Jaki Čopu. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi prve izvode foto monografije Slovenija, avtorja Staneta Staniča. • L. M. Sneženi možje so se tudi vrnili Za snežen in vesel božič ter zimsko okrašeno novo leto po dolgih letih, ko je bilo v tem času snega le za vzorec, ali pa niti toliko, so se "vrnili" tudi sneženi možje. Šolarji, ki imajo počitnice, na podeželju se niso pozabili nanje. Tegale, prek dva metra visokega in mogočnega snežaka, smo včeraj (ponedeljek) "srečali" ob Kamniški cesti v Vodicah oziroma na dvorišču hiše Ob jami 2. - A. Ž. Oporečne konzerve Republiški sanitarni inšpektor je prepovedal prodajo ribjih konzerv Natura. Svetuje pregled domačih zalog. Gre za dve vrsti higiensko oporečnih ribjih konzerv hrvaškega proizvajalca Plavi-ca Cres, in sicer za sardine v semenovem olju Natura in za sardine v paradižnikovi omaki Natura. Obe konzervi sta 125-gramski, iz deklaracije v. slovenskem jeziku pa je moč razbrati, da sta uporabni do konca 1996. leta. Datum i/de lave, odtisnjen na pokrovu, je 10. 94. Analize so pokazale, da ribe v obeh vrstah konzerv vsebujejo nedopustne količine histamina, ki je zdravju škodljiv. Vsak teden ena srečna družina več Nagrada Živi v Soro Kranj, 27. decembra - V torek zjutraj nas je poklicala gospa Božena Gaber in nam povedala, da je sorodnica 13-letne Žive Lončarič, ki s svojo staro mamo, gospo Ivanko Belec, stanuje na naslovu, kije bil ta dan skrit na srednjih straneh Gorenjskega glasa. Ni vedela, kdaj bosta Živa, ki hodi v sedmi razred in njena stara mama, ki skupaj z njo živi v Sori št. 16, pogledali v časopis, zato je poklicala kar sama in seveda povedala, v kakšnih sorodstvenih vezeh je z Živo in gospo Marijo. Draga Živa in stara mama Marija, za nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev vama iskreno čestitamo in vama želimo veliko sreče in veselja v letu 1995! • L. Čolnar Je petarde utišala pamet ali sneg? Kranj, 27. decembra - Božični prazniki so, kar zadeva črno kroniko, minili dokaj mirno, nam je včeraj dopoldne povedal dežurni v operativno komunikacijskem centru UNZ Kranj. Hujših prometnih nesreč ni bilo, kar gre pripisati predvsem slabim voznim razmeram na cestah, ko tudi "pogumnejši" vozniki peljejo z zmerno hitrostjo. Če že poči, potem čaka delo predvsem kleparje in ličarje, manj zdravnike. Tudi o vlo- mih, ropih in podobnih kriminalnih dejanjih dežurni policisti ne poročajo. Očitno so imeli tudi nepridipravi praznike - ali pa dopust zaradi še vedno slabo prevoznih cest. In kako je bilo minule dni s petardno manijo? Če se nad nenavadnim mirom čudijo celo policisti, potem bo že držalo, vprašanje je samo, ali je mladež prišla k pameti ali pa je svoje napravil - sneg. Sneg namreč "Čar" močnega poka zaduši. • H. J. Pojdite z nami na vzhodno obalo Istre, kjer vas čaka vrsta turističnih objektov v RABCU. V zalivu Maslinica, prav v bližini peščene plaže, so trije hoteli B kategorije - MIMOSA, HEDERA in NARCIS. Ob hotelih so številni športni objekti, veliko je priložnosti za sprehode in zabavo. Morda še to, v hotelu HEDERA je pokrit bežen s sladko vodo in trim kabinetom, v hotelu MIMOSA pa pokrit bazen z morsko vodo. V vseh hotelih so nadvse ugodni tedenski aranžmaji! POLPENZION ZA BIVANJE VSAJ 7 DNI -HOTEL MIMOSA 23 DEM UPOKOJENCI ZA BIVANJE VSAJ 7 DNI -HOTEL MIMOSA 18 DEM Informacije in rezervacije 00 385 52 872 226 ali 00 385 52 872 206! v Te m PP-tDNovoLer/^e^ SPOMINJA NA S***'*' DOMAČE IMA KRANJSKEM RADIU V ŽIVO RETEK 30. DEC. 94 OB 1 7h /Al 20h v Kinu Contor - Kranj 3