i/A . JZ/, Z-S.

častitljivi oče

redovnik sv. Dominika.


Drugi zvezek.

dovoljenje« visoko častitljiviga Djubljanskiga Škofijstva.

Z eno podobšino.

V Ljubljani.

Natisnil in založil Jok. Rudolf Milic .

1854 .

„Spisi Ludovika Granaškiga se morajo s poštljivo/ 0  ’ n
pobožnostjo brati, ker naj koristniši razsvitljenja zapopad 0 ; k*
jih duša z nebes dobiti zamore.“

Sv, Frančišek Salezijn-

,,Kolikor koli jih je tvoje spise s pridam b alo, to|ko sinov
si Kristusu pridobil, ter si jim veliko veči dobnte storil, kakor
ko bi bil slepim vid in mertvim življenje od Bga sprosil.“
Papež Gregori  XIII. LudovikuGranaškioiu.

Mus*.

<

i

I h ' dSovo^r Ji

I

Nadaljevanje perviga oddelka.

Tretje bukve,

v kterih so overženi ugovori tistih, ki pobožno
živeti nočejo.

I. Poglavje.

Zoper izgovore tistih, kteri za prihodnost pobolj-
šanje svojega Muljenja odlašajo, in pobožno živeti
ne marajo.

JHH^ende vender nihče tajiti ne bo mogel, de dosle
povedano obilno zadosti, v človeških sercih s po¬
močjo božje milosti ljubezen obuditi do pobožnosti
in hrepenenje, nje vdeležiti se. Akoravno bi se tedaj
zdelo, da je namen, kteriga smo si pri spisanji teh
bukvic postavili, zdaj že popolnama dosežen, si ve
človeška malopridnost vedno še vzroke kovati, kteri
se nekoliko resnični zde, in s kterimi si svojo vne-
marnost izgovarjati, ali se pa zavolj svojega pre-
grešniga življenja tolažiti skuša, zakaj — kakor modri
Sirah od tega pravi — „pregrešin človek se karanja
ogiblje, in dobiva primere, to je, dozdevne izgovore,
kakoršnih si želi.« (Prid. XXXII. 21.) Tega mende

1 *

—<KXJ 4  ^CW>-

tudi Salomon opominja, rekoč: „Kdor hoče prijatla
popustiti, iše vzrokov.“ (Tregov. XVIII. 1.)

Enako skušajo tudi tisti, kteri hočejo kakor
grešniki, Boga zapustiti, kakošniga izgovora za svoje
ravnanje si zmisliti. Nekteri odlagajo obžalovanje
svojih grehov in poboljšanje svojiga življenja v daljno
prihodnost; nekteri ga odlašajo celo do konca svojiga
življenja; in zopet nekteri se izgovarjajo s terpkostini
in težavami, s pobožnim življenjem združenimi, ktere
jih zaderžujejo, svojiga spokorjenja se resno popri¬
jeti; nekteri se tolažijo z upanjem na božje usmiljenje,
ker napčno mislijo, da zamorejo z vero in z upa¬
njem brez ljubezni večno zveličanje doseči; še ne-
ktere tolikanj ljubezen do posvetnega veže, de nočejo
osrečenosti, ktero menijo na zemlji vživati, za ob¬
ljube božje besede zamenjati. In v tem obstoje vare
in zmote, s kterimi sovražnik človeštva um ljudi v
svoje zaderge vabi, de bi jih vse njihove življenje
kakor z verigami v grehu vklenjene imel, in de hi
jih smert nanaglama in nepripravljene pokosila.

Vse takošne ugovore in prazne izgovore hočemo
tedaj v teh bukvah ovreči, sosebno pa nespametnost
in zanikernost tistih razložiti, kteri poboljšanje svo¬
jega življenja v prihodnost odlašajo, ker je to pri
večini grešnikov v navadi, kteri si svoje pregrešno
življenje toliko manj nevarno mislijo, ker se menijo
nekdaj spreoberniti.

Veliko ljudi je, ki sicer spoznajo, de je vse to,
kar smo do zdaj povedali, resnica, in deje  stan
pobožnih med vsirni nar srečniši, zatoraj bi se tudi
bogoljubnosti oklenili, ali kaj, ki pravijo, de se spo-
tama to ne more zgoditi, pozneje pa bo pripravin
čas prispel, in takrat bodo z veči zložnostjo in bolj

popolnama storiti utegnili. Tako piše tudi sv. Avgu¬
štin, de je pred svojim spreobernjenjem sam od sebe
rekel: „Nič ti nisim imel odgovoriti, o Gospod, ko
si govoril: Zbudi se, zaspanec, In vstani od smerti,
in Kristus te bo razsvetlil. In ko si mi spričal, da
resnico govoriš , nisim , od resnice premagan, nič
odgovoriti imel, kakor lene in zaspane besede: Preč,
preč, le počakaj malo! Ali preč in preč ni imelo
konca, in beseda, — le malo, — se je po daljnim
stegovala.** (Avg. spoved. I. VIII. c. 5.) Tako se
tudi zdaj s hudobnimi godi. Svoje spreobernjenje
odlašajo od dne do dne, ali dan spreobernitve nikdar
ne zazori. Prav zlalikama bi nas stalo, spričati, de
je to — motenje une stare kače, kteri je prirojeno
lagati se in ljudi goljufati. Ali s takim spričevanjem
bi bilo vse v pretres predstavljeno dokončano, ker
smo prepričani, de kristjanu nič ljubšiga ni, kakor
blagor njegove duše, in de je v njegovo dosego po-
boljšanje življenja naravnost potrebno, ker je jasno,
ko beli dan, de nobeden brez nje večniga zveličanja
doseči ne more. Ker je toraj potrebnost, življenje
poboljšati, naravnost spozna, ne ostane nič druziga,
nam pozvediti, kakor, kdaj de naj se boljšanje prične.

Terdiš, de zamore še za prihodnje odloženo
biti, jaz pa pravim, de se mora neutegama zgoditi.
Preglejva, kdo naju pravo terdi. Preden pa od tega
govoriva, ali se tako spreobernjenje ravno tako lahko
v prihodnosti, kakor sihmal zgodi, te prosim, mi
popred povedati, kdo ti je prihodnjiga časa kaj ob¬
ljubil? Koliko ljudi se je temu praznimu upanju zmotiti
dalo! ^Čeravno je Bog, kakor sv. Gregor piše —
skesanimu človeku časa za pokoro obljubil, venderle
grešniku jutrešnjiga dneva zagotovil ni.“ Enako boje se


tudi Cezari od tega govori: „Morde kdo pravi: Ko
bodo moji lasje sivi prihajali, bom iskal pribežališa
pri zdravilih sv. pokore. Kako se more vender člo¬
veška šibkost prederzniti, kaj taciga govoriti, ko še
eniga dneva v svoji oblasti nima ?“ — Brez dvombe
je ta nečimerna navada brez števila duš pogubila.
Tako se je tudi tistimu možu v evangeliji godilo,
od kteriga sv. Lukež piše : „Nekiga bogatiga človeka
polje je obilno sadu rodilo. In je mislil sam pri sebi,
rekoč: Kaj bom storil, ker nimam, kamor bi svoje
pridelke spravil? In je rekel: To bom storil: po-
derl bom svoje žitnice, in veči naredil, in vanje
bom spravil vse, kar mi je zrastlo, in vse svoje
blago; in porečem svoji duši: lluša! veliko blaga
imaš spravljeniga za prav veliko let. Jej, pi, počivaj
in bodi dobre volje! Ali Bog mu reče: Neumneš! Še
to noč bodo tvojo dušo tirjali od tebe , kar si pa
spravil, čigavo bo (Luk. XII. 16—20.)

Si moreš li misliti veči nespametnosti, kakor,
če hoče človek po svoji glavi s prihodnostjo gospo¬
dariti , ravno ko bi bil sam gospodar in zapovedo-
vavec časa in trenutkov, ktere vender sam nebeški
Oče po svoji volji deli. In če ima, — kakor sveti
Janez piše — Jezus sam ključe življenja in smerti,
de ž njimi odpira in zapira, komur in kadar se mu
poljubi: kako se sme revni posvetni červ prederzniti,
in tako moč si prilastovati ? Ta prederznost zasluži
že sama po sebi nenavadno kazen, de se namreč
tistimu pozneje nič časa za pokoro ne pripusti, ko¬
mur, od Boga mu podeljene ure brez porabe minjajo,
de bi ga lastna škoda spametovala. Ker je toraj
število enako kaznovanih tako obilno, bodo pametno
ravnali tisti, kterim je, podučenim po priliki ptujih

— 0 - 0 <* 7

nevarnost, lastna varnost mar, in slušali bodo nar
boljši svet modrijana, kteriga besede se takole glase:
„Ne spozabi, k Gospodu se spreoberniti, in ne od¬
lašaj od dne do dne. Zakaj nanaglama bo njegova
jeza prišla, in ob času maševanja te pogubila/* -
(Sir. V. 8. 9.)

Vender pa, naj ti bo še tako dolgo življenje
dovoljeno, kakoršnega si sam obetaš — ali ni mar
lože, s potarna s spreobernitvijo pričeti, kakor pa
odlašati jo, in jo na deleč odložiti? Da se ti pove¬
dano še bolj razjasni, hočeva preiskati, zakaj bi se
neki človeku spreobernjenje tolikanj težavno zdeti
moglo. Taka težavnost ne izhaja iz resnično nastav¬
ljenih zaprek in opravil, ki nas od njega zaderžujejo,
ampak le iz vdanosti in navade pregrešniga življenja,
kterimu se utergati se marsikomu smert storiti zdi;
kakor pravijo: „Predolga navada pregreh nam na-
reja,* - * -  — kakor sv. Hieronim pravi, — „stezo po¬
božnosti grudavo in neprijetno. Zakaj navada je
železna srajca, navada nam je ko prirojeniga kaj,
in moreš jo premagati, če sam sebe premagaš, in ta
zmaga je med vsimi nar slavniši/* -  (Hier. ad Gelan-
tiam c. IV.) Podobne so besede sv. Bernarda: „Ce
se je kakošna pregreha po mnogoletni navadi vkore-
ninila, je treba sosebne, čudne, celo pomoči božje
milosti, da se premaga in opusti. Toraj naj se kristjan
* nar skerbniši ko moči varuje, da se mu pregreha ne
prinavadi, zakaj če je prinavajena, terdne korenine
pognala, se zamore le z nar večini trudain poruvati/ (

Nadalje izhaja ta težavnost iz sile hudobniga
duha, kteri ima v vsaki duši, ktero je smertni greh
omadežval, veliko veliko oblast. On je tisti od verha
do tla oroženi, od kteriga sv. Lukež v svojim evan*

—I8 ^0-0—

geliji govori, in ki skerbno svojo domačijo varuje.
Tudi od tod izhaja ta težavnost, ker se Bog, — ki
je nad Jeruzalemam postavljeni stražnik — od duše,
po smertnim grehu onesnažene, daleč umakne. Iz te
odpričnosti Božje pa nastaja nar veči poguba in
reva, kakor Gospod sam z besedami svojiga preroka
spričuje : ,,Gorje jim, ki so od mene ustopili.**’ (Hos.
VII. 13.) In: „Gorje jim, ko se bom od njih umaknil.“
(Ondi IX. 12.) To je drugi „Gorje,“ od kterega sv.
Janez v svojim skrivnim razodetji govori. (Skriv.
raz. XI. 14.)

Nazadnje hodi ta težavnost tudi iz pokvarjenih
naših dušnih moči, ktere so po grehu, — čeravno
ne samo v sebi, — venderle v storitvah oslabljene
in razderte. Kakor se namreč vino po kislini, in sad
od snedljiviga červa spridi, in dvoje nasprotno drugo
ukonča : zatoraj so tudi dušne moči po grelni, kteri
je njen nasprotnik in nar veči sovražnik, pohabljene
in nezmožne. Zatoraj greh um omračnje, prostost
volje je zmanjšana, spoželjivost nevgnana, tako, da
človek nič več ni gospod ne samiga sebe, ne svojih
del. Zakaj une moči so kakor orodje, s kterim duša
dobro dopernaša, in kolesca v urnim hodju dobrored-
niga življenja, tako sicer, de ako jih ustavljaš, lioma-
tija med njimi in nazadnje popolnama zastanje nastopi.

Iz teh vzrokov sosebno izhaja težavnost po-
boljšanja svojiga življenja. Vsi izvirajo iz greha, in
vedno veči prihajajo, ako jih s kalijo vred ne zatereš,
temuč, jim navadnim bivati pustiš, in čedalje bolj
so nezmagljivi. Kdo bo toraj v takošnih zadevah
tolikanj bedast, in bi verjel, da je spreobernjenje
čez leta, -r- ko bo število grehov še veči, in vzro¬
kov, iz kterih izhajajo, še veči kupica, — ložji ?

-°°i  9 V»»-

Naj ti bo zagotovljeno , de, kolikor bolj se bodo
tvoji grehi množili, toliko slabotnišiga se boš čutil,
toliko veči oblast bo zlodi čez-te imel, toliko dlje
bo Bog od tebe proč. Verh tega bo stan tvoje duše
čez več let tudi mnogo žalostniši, in vse njene moči
veliko bolj oslabljene. Ker se namreč na poprešnje
grehe dan na dan novi kopičijo, se potem duša,
brez dvombe vedno terdneje zapleta in v ožji spone
kuje : um se po dolgi navadi, neprenehoma grešiti,
zamegli; volja je slabotniši v dopernašanju dobriga,
poželjivost huje mika k prepovedanimi!, in skušnjavi
se zamere le slaba moč v bran postaviti. Kako moreš
toraj misliti , spreobernjenje te bo pozneje ložeje
stalo ? Oe terdiš, de skoraj suhe struge prebresti ne
moreš, — kako boš potlej mogel čež njo priti, ko se
bo mali potočic v derečo reko narastel? Se ti tako
težko zdi, svoje pregrehe populiti, ko so še majhni-
mu steblu enake—jih boš ti zmagal, ko bodo zrastle
košate drevesa in se bodo, kakor une po zemlji, s
svojimi koreninami globoko po tvoji duši preprečile?
Se li čutiš zdaj nezmožniga, ko imaš komaj sto pre¬
greh, ki so še le eno ali dve leti čez te gospodarile,
premagati, — kako si upaš obstati, ko se boš s
stotero pregrehami, ki so se po desetletnim gospo¬
dovanju v tebi za terdno vgnjezdile, boriti imel? —
Kdo te je kdaj pregovoril, de boš z vedno manjši
močjo, slednji dan težji breme čez deset let lože
nesel, kakor zdaj? Ali ne opaziš, de so to le zvi¬
jače slabiga dolžnika, kteri s praznimi obljubami,
kterih nikdar spolniti ne misli, svoj dolg od dne do
dne odlaša ? Ali ne spoznaš v tem prekanljive zvi¬
jače une stare kače, ki je naše perve starše pre¬
motila, in nas vse ljudi v svojo past zapeljati skuša?

-Co( ] O >00-

Xe moreni ti dovolj svojiga začudenja dopove¬
dati, kako le moreš misliti, de te bo to, kar se ti
zdaj nemogoče zdi, kasneje malotežno, ko se vender
težavnosti vedno narašajo! Kdo bi vender, če se
mu v glavi ne blede, pregovorili dal, de zamore z
vedno ponavljanim dolgam z malo trudam odpušenje
zadobiti, in ko bolezen huji prihaja, popred ozdra¬
veti? Ali ti je znan pregovor modriga Siralia: „DoIga
bolezen da zdravniku opraviti, kratko bolezen zdrav¬
nik kar odreže.* Y  (Sir. X. 12.)

To zmoto je enkrat angel nekimu sv. očetu pu-
šavniku jasno pred oči postavil; peljal ga je namreč
na polje, ter mu pokazal moža, ki je derva sekal.
Ko je mož težko butaro terstja si nabral, je poskusil,
ali bi jo mogel na svojih ramah odnesti; ko pa dovolj
močan ni bil, se je zopet vernil, še več derv na¬
bral, in v poprešnjo butaro zvezal, ali ker je bila
zdaj še težji, jo je bil še manj zmogel, in vender
ni nehal, derv nabirati. Začuden zavolj smešniga
ravnanja tega moža prosi pušavnik angela, naj mu
to razloži. „Glej , £k  — pravi on ,,ravno tako nespa¬
metno kot ta mož, ravnajo tudi ljudje, kteri, če
težkiga bremena svojih grehov prenašati ne morejo,
vender slednji dan nove hudobije v butaro vežejo,
in tako greh na greh, težo na težo devljejo, ravno
kot bi jim lože bilo, težko breme nesti, kakor pa
lahko in majhno.

Kaj pa naj pravim od sile slabe navade in od
moči, s ktero ona v pregrešnost zatopljene ljudi v
nji zaderžuje? Kakor, ki žebelj zabija, začetkama
le malo, potem pa zmiraj močneje po njem bije, de
se žebelj vedno bolj priterduje, de se nazadnje prav
težko izpuli; tako se tudi naše pregrehe ob slednjim

-oo{  1  1  J 0 * -

liudobnim delu, ktero dopernesemo, kakor s kladvam
zabijane, zmiraj globeje v našo dušo zarivajo; in
se v nji tolikanj zasedejo, de skoraj pomočka ni,
potrebiti jih iz nesrečniga zavetiša. Zatoraj vidimo
večkrat ljudi, ki so svoje dni v pregrešnosti in ne¬
sramnih sladinali preživeli, de jih še v starosti ne
popuste, čeravno jim moči v njih letih odrekujejo.
Zakaj, čeravno se natora v njih utrudi in obnemore,
jih vender navada ne popusti, temuč si iše sladčic
preskerbeti, ktere so jim odrečene. Tolika je sila
slabe navade! Zatoraj se prav bere v Jobovih buk¬
vah : „Njegove kosti bodo napolnjene s pregrehami
njegove mladosti, in ž njim bodo v prahu spale*'
(XX. H.), tako, de take pregrehe nobeniga druziga
konca ne store , kakor vsim rečem namenjeniga,
namreč smert, s ktero biti nehajo. De, še s smer-
tjo celo ne nehajo, zakaj vedno terpe, in Job pravi:
„In ž njim bodo v prahu spale.* To izvira od tam,
ker se navada po dolgim terpežu udomači in pre¬
grešno nagnjenje vse, kri in kost, po človeku prerije,
in se v njem vkorenini, kakor hudi rak se po truplu
širi, in vsimu početju zdravnikov se posmehuje. To
nam Zveličar Božji spričuje v vstajenju Lazarja, kteri
je že štiri dni v grobu ležal, in kterega je z moč¬
nim glasam in z zdergetanjem duha od smerti obudil,
čeravno je druge mertve z veliko ložjimi naznanki
oživil. S tem nas je hotel Gospod opomniti, kako
veliko je čudo, če kaciga štiri dni že mertviga, to
s e pravi, kteriga po dolgim navajenji v grehih za-
kopaniga človeka od smerti obudi.

j^Pervi teh štirih dni je,“ kakor sv. Avguštin
razlagaj e tele Gospodove besede pravi — „pervi je
veselje nad greham v našim, sercu ; drugi je privo-

-°o< 1 2  )*>*-

Ijenje v greh: tretji je storjenje greha, in četerti
njegova navadaA Kdor je pa do četertiga dneva
prispel, se zamore le, kakor Lazar s krepkim kli¬
canjem in s solzami Gospodovimi prebuditi.

Iz vsiga tega se jasno razvidi, kako svojo po¬
koro in svoje spreobernjenje z odlašanjem težimo,
ker je potem ven in ven težavniši, in kako močno se
motijo, misleči, de jih bo poboljšanje življenja v
poznejših časih bolj zlahkama stalo, kakor sihmal.

Vender pa naj velja — kar je pa neskončno na¬
pačno — vse bi ti po godu šlo, in tvojiga upanja
bi nič ne prevaralo: koga pa boš od časa rekel,
kteriga vmes žalostno potratiš in ga brez porabe
miniti pustiš, sosebno, ko bi si ga bil lahko obernil
v nabiranje neminljiviga, ničemur enaciga zaklada ?
Kakošna neumnost bi bila, — de po posvetno rečemo
— ko bi vojak, ob času, ko si vsi drugi vojaki po
pridobljenji kaciga prebogatiga mesta dragotin plen
nagrabljajo, pri zadnjih ostal, in se s hlapčoni in z
igrami zadej pečal? Resnično tak svojiga hasna
malo pozna! Kolikanj nespametniši pa ti ravnaš, ko
si daješ mnogo opraviti z otroškimi igračami in z
nečimurno robo, kadar je vsim dobrim mar, si za¬
kladov nabirati za svete nebesa, in lahko bi si tudi
ti enake zaklade pridobil ? Kako le se moreš opra¬
vičiti, ne samo zavolj premoženja, ki ga zaprav¬
ljivo razgubiš, ampak tudi zavolj hudobij, ki jih
v tem storiš. Kakor sv. Avguštin pravi, naj se tudi
za vse zlato sveta le majhen greh ne stori! Kako
se moreš toraj prederzniti, toliko smertnih grehov
kriviga se storiti, ko bi se en samkrat za stotero
svetov ne smel pregrešiti ? Kako se smeš, tolaže se
z upanjem, de boš odpušenje dosegel, vender še

-»4  13

prederzniti, tistiga razžalili, skozi čigar vrata te
pelje pot v večnost ? pred čigar noge si prisiljen,
hote ali nehote, prostreti se? čigar roka tvoja osodo
za vso večnost suče, in pri kterim si misliš enkrat
z jokam in zdiham odpušenje pridobiti ? Kako moreš
tako nesramin biti, tistiga razjeziti, čigar pomoči si
slednji trenutek potreben, in kteri se ti bo toliko
manj milostiviga skazal, kolikor več mu jeze naprav¬
ljaš? — Izverstno spričnje sv. Bernard tacim ljudem,
kako narobe je njih početje: „Ti,“ — se glase nje¬
gove besede — ,,ki tako pameti nasprotno sklepaš,
ko se ne zganeš od svojiga pregrešniga in brezbož-
niga življenja, povej, ali veruješ, de ti bo Bog tvoje
grehe odpustil, ali ne veruješ? če misliš Bog ti ne
bo prizanesel, kje je li veči budalost najti, kakor
grešili brez upanja odpušenja? (Je pa veruješ, de
je Bog dobrotljiv, spravljiv, usmiljen, in pripravljen,
dolg ti odpustiti, čeravno si ga tolikrat razžalil, po¬
vej mi, ali je kje veči zanikerna hudobnost, kakor
sleherno priliko zasledovati, ko ga utegneš še bolj
razžaliti, ko te vender vse opominja, ga še bolj lju¬
bili V‘  — Kaj imaš le koli tem besedam nasprotvati ?

In koga mi boš od solz povedal, ktere boš
pozneje čase tako pogostama zavoljo svojih grehov,
kterili ne nehaš doprinašati, pretakal. Zakaj če te
Bog nanaglama iz tega življenja pokliče, verjemi mi,
takrat bodo vse sladine, po kterih zdaj neprenahama
hlepiš, grenkeji ko žolč. Pomisli, de se boš potem
ven in ven nad greham jokal in tarnal, če si ga
ravno le enkrat svoje žive dni storil. O nikar ne
dvomi; prišel bo dan, ko bi bil raje muk brez mere
preterpel, kot Boga le enkrat razžalil. Le kratek je
bil čas, ko je bil David poželjivosti udan, pa čas

— 14

njegovega kesanja in pokorjenja je bil dolg, — kar
sam pravi: „UtrudiI sim se v svojih izdihljejih,
slednjo noč spiram svojo posteljo, in s solzami na¬
makam svoje ležiše/*' (Ps. VI. 7.)

Čemu tedaj tratiš svoj čas z razsipanjem semena,
ki ti druziga sadu ne bo obrodil, kakor solze; de !
ne samo solz in bolečin boš sejal, temuč s priva-
jenjern greha si boš tudi težavnosti nasajal, ki te
bodo mnogo v poboljšanju ovirale. Kakor se namreč
lomljeni od dolge in hude bolezni malokrat tako zgaji,
de bi nič poprešnje slabotnosti v truplu ne zastalo,
ravno tako se tudi redko človek pregrešnosti zavoljo
njene velikosti in terpeža tolikanj ozdravi, de se vsi
nasledki porazgube; zraven pa ga bo hudič vsakrat
le od tiste strani napadal, na kteri ga je slabotniga
spoznal. Izraelski otroci so tele molili, in de jih je
kaznoval, je dal Mozes malika sošgati, in pepela
med pijačo namešati, ktero so Izraelci piti mogli.
Enako Bog več pregreh kaznuje, ker hoče v svoji
pravičnosti, de nam nekaj, s čimur smo grešili, v
kosteh zastane, in de je nam v kazen in muko, kar
smo popred nad oblake častili.

Ali ti naj še opišem, kako je vender krivično,
pokoro za sedo starost prihranovati, in cvetečo mla¬
dost z nesramnimi sladinami potratiti ? Kakova topost
bi bila, ko bi človek, ki ima velike in težke bremena
prenesti, in mu je mnogo tovorne živali na ponudbo,
vender vse le eni, in sicer nar šibkeji naložiti hotel,
vse druge pa praznim iti pustil? Se veči pa je tistih
topost, kteri hočejo z vso težo pokore le sivo sta¬
rost otovoriti, mladost pa in čversto moško starost,
ko ste vender za prenašanje nar pripravniši, zvesto
varovati, ko priletnost komaj butaro svojih lastnih

-»«< 1  o y><»-

slabost prenaša. Lepo govori modrijan Seneka: „Kdor
pobožno življenje v pozno starost odlaša, razodeva,
de za pobožnost nobeniga druziga časa oberniti noče,
razun tistiga, ki za nič druziga niA In nekje drugej:
„Mnogo jih boš čul besedovati: S petdesetim letam
se hočem utegniti šumečimu svetu, šestdeseto leto
naj me vsili obilnih opravil oprosti. In kdo ti je porok
za dalje življenje? Kde je mož vse to napeljati, ka¬
kor zgospodariš ? — Ali te ni sram, gošo življenja
za se obderžati, in blagimu duhu le tisti čas odločiti,
ki za nobeno inako rabo že ni? Kako je vender
kasno, še le, živeti pričeti, ko se mora nehati? Kako
brezumno pozabljenje umerjočnosti, pametne sklepe
za petdeseto ali šestdeseto leto prihranovati, in živ¬
ljenje pri piki začeti, ktero jih malo doseže !“ (De
brevitate vitae c. 6.)

Koga pa boš počel, če pomisliš, kako neznan¬
sko zadostenje bo neskončno veličastvo Božje od
tebe tirjalo, preden ti bo moglo odpušenje hudih
krivic, s kterimi si ga mnogo žalil, podeliti? To
zadostenje je pa toliko, de zamore človek, poleg
besed sv. Janeza Klimaka, komaj za grehe današ-
njiga dne dans zadostiti, in se tisti dan komaj svo-
jiga dolga znebi. Cernu tedaj hočeš dolgove vsiga
svojiga življenja ravno kot na eno kopico znositi, in
njih poplačanje do zadnje starosti odlagati , ki je
vender komaj zmožna svoje lastne dolgove zbrisati?
To tolike graje vredno početje imenuje sv. Gregori
nar veči nezvestobo, kakor sledeče besede kažejo:
»Kdor za delanje pokore pozneji starosti pričakuje,
ima malo zvestnosti, ker se je bati, de, ko upa na
usmiljenje, božji sodbi ne zapade.“

V ender pa — mislimo, de nima dosle rečeno

=«< 16

nobeniga pomena, in od vsiga tega se nič ne pripeti,
— govori, ali bi ne imela — če je še kakošna pra¬
vica in pamet na svetu, — velikost in sila prejetih

dobrot, in lepota obljubljenih plačil že sama, pre¬

govoriti te, ne lenimu stati, in se proti tistimu, ki
te tolikanj blagodušno s toliko dobrotami obdaruje,
manj termastiga in nehvaležniga skazoval ? Kako
resnično je branje Pridigarja: ,,Ne daj še zaderže-
vati, in moli vselej in ne anaj se, pravičnosti do
smerti udanimu biti; zakaj Božje plačilo v večnost
terpi.“ (Pridig. XVIII. 22.) Ino, če plačilo tako

neskončno dolgo terpi, čemu tirjaš, de naj bo tvoja

služba kratka ? Ce plačilo nehalo ne bo, dokler Bog
v nebesih kraljuje, to je, nikoli ne poteče: zakaj
neki nočeš tako dolgo služiti, kolikor časa na zemlji
ostaneš? In kakor je pičla ta doba, ji vender še dve
tretjini pritergati želiš, in Bogu tako rekoč, kar bi
popihnil, pustiti !

Sicer pa, če upaš večno zveličanje doseči, si
moraš tudi, se ve de, misliti, de te je Bog od več¬
nosti že za ta blagor odločil. Zdaj pa mi povej, če
je Bog tolikanj zate skcrbel, de te je že v veke
ljubil, in ko si kristjan začel biti, te svojiga otroka
sprejel, in deleža svojiga kraljestva postavil, kako
se moreš obotavljati, in tako ljubeznjiviga očeta ne
ljubiti? Ali te ne oblije rudečica, svojo ljubezen
do neznano dobrotljiviga očeta do konca svojiga živ¬
ljenja odlašati ? Kako ti je vender mogoče, prego¬
voriti se, de zamoreš v tako kratkim času tistimu
zadostiti, pri kterim je sklenjeno, z večnimi dobro¬
tami ti postreči? Vsaj bi bilo pravično, de bi tudi
za večno plačilo tirjano češenje in pokornost, ko le
količkaj mogoče, večno bilo. Ker se pa to ne more

-«<H I 7

zgoditi, in čas, v kterini utegneš Boga častiti in mu
vse svoje moči posvečevati, nič dlje kot eno člove¬
kovo življenje ne terpi, — zakaj hočeš veči del te
že kratke dobe še odtergati, in za Boga le nar manj-
šiga in nar slabšiga prihraniti ? Kakor namreč Seneka
pravi, ,,kar narpred iz posode teče, je nar čisteji,
kar pa zastane, je kalno in blatno. In vender hočeš
to gošo za Boga spraviti. (Juj, kako se mu godi ,
kdor Bogu nar slabši daruje: ^Preklet naj je goljuf-
nik, kteri ima zdravo ovco v svoji čedi, in storivši
obljubo , Gospodu slabo (bolehno) v dar prinese;
velik kralj sim , pravi Gospod vojskinih trum , in
moje ime je med ljudstvi strašno/' (Malah. I. 14.)
Ravno, kot bi Bog reči hotel: Tako mogočnimu Go¬
spodu, kakor sim Jaz, gre nar veči češenje in po¬
kornost; tedaj je grozno velika razžalitev Božjiga
veličastva, če se mu nar slabši daruje. — Čemu
toraj veči del svojiga življenja v službi hudičevi
prežiješ, in Bogu del daruješ, kteriga že svet sam,
ko malovredniga kaj zametava? Poslušaj besede Go¬
spodove : „Ne imej dvojniga tehtila v svojim žepu,
eno manji, eno veči; tudi ne imej v svoji hiši manji,
ali veči mere. Imej pravično in pravo tehtilo, pra¬
vično in pravo mero/ 4  (V. b. Mojz. XXV. 13.) In
prederzneš se, tej zapovedi naukljub, dvojno tehtilo,
prav veliko eno za hudiča, kakor bi bil tvoj nar
veči prijatel, in prav majhno eno, za Boga, kot bi
tvoj sovražnik bil!

Vender, če te vse te dobrote ne ganejo, spomni
se vender uniga neprecenljiviga darila, s kterim ti je
nebeški oče svojiga edinorojeniga Sinu podaril. l)e
je tvojo dušo smerti otel, ti je podaril tisto življenje,
ki ima neskončno veči ceno, kakor življenje vsih

-«< 18  >» 0 -

ljudi, in vsili angelov, tako sicer, de bi mogel, ako
bi vse življenja imel, in bi vse, kar živi, in bi ži¬
veti moglo, v tebi združeno bilo, vse to tistimu v
dar prinesti, ki ti je uno neprecenljivo življenje dal.
In vender, še s tem bi ne shajal! Kako toraj moreš
tako top biti, in nehvaležnost enako pregnati, kratko
to, slabotno in revno življenje edino, ki ga imaš,
tistimu Gospodu odrekovati, ki je zate tako blago,
neizrečeno drago življenje izdihnil! Bi vsaj ta, če¬
ravno na sebi malovredni dar dobrotljivimu Očetu
podal! Ali še se ti boljši del utergovati ljubi, in
njemu le prazno gošo ponujati! Je li kje viši stopnja
nesramnosti ? Končajva toraj to poglavje s Salomo¬
novimi besedami: ^Spominjaj se svojiga stvarnika v
urah mladosti, dokler ne pridejo dnevi britkosti, in
se leta ne približajo, od kterih boš rekel: Mi ne
dopadejo! Preden se zatamni solnce, in luč, in luna,
in zvezde; preden se oblaki po dežji vernejo. Ko
se bodo tresli hišni čuvaji (roke) in se majali nar
eversteji možje (kosti, ki truplo podpirajo), in dro¬
beči (zobje) brezdelavni vmanjim številu, in se bodo
zamračili, ki gledajo skozi line, (ko se bo pogubila
svetloba oči,) in se bodo zapeide duri po cestah,
(ko bodo počulki tumpasti) ob tihim glasu drobečiga,
in bodo vstali o petju ptičevim (petelinovim , ker
stari ljudje malo in nemirno spe) in bodo oglušele
vse hčere petja (ko bo starost sluh oslabila). Tudi
višin se bodo bali, in se strašili po potu (stare močne
skerbi težavnih in nevarnih potov) mandelnovo drevo
bo cvetlo (glava bo siva prihajala), kobilica se bo
odebelila, in kapara osula (starec bo s težkim bre-
menam obložen, in slednja posvetna radost bo zgi¬
nila); zakaj šel bo človek v hišo svoje večnosti,

-®<>< 19  'po-o—

(v svoj grob) in plakajoči (sorodniki in prijatli) bodo
po cestah lazili; preden prah v zemljo gre, iz ktere
je, in se duh k Bogu verne, ki ga je dal.“ (Prid.
XII. 1—7.) Salomon tako govori: Toraj naj ti je v
spominu, ljubi brat, tvoj stvarnik, dokler si mladih
nog, in ne odlagaj svoje pokore v tiste leta, ktere
so prenapolnjene s težavami in slabostmi; ko človek
sam razpade, in se gibčnost vsih počutkov skerha;
ko človek komaj s trujenjem in premagovanjem za¬
stavi, kar je svoje poprešnje storivnosti in čverstosti
pogubil, koliko manj tedaj zmožen, s pokoro zdru¬
žene težave in nadloge prenašati ; ko se bolj pri¬
siljeno, kakor pa prostovoljno pobožnosti posvečuje ;
ko že skoraj čez pregrehe ne gospodarimo, ker so
nas one poprej zapustile, preden mi pregrehe, če¬
ravno se tudi pogostama v starosti živi, kakor se je
v predhodnji mladosti, po besedah modriga : „Oesar
v mladosti nabiral nisi, kako boš vender v starosti
tisto najdel ?“ (Sir. XXV. 5.) Zatoraj se nam na
nekim drugim mestu sledeči blagotni svet podeli:
„Xe obstajaj v zmoti brezbožnikov; hvali Boga pred
smertjo, zakaj mertviga, ki je ko nikdo, mine hvala.
Slavi v življenju, hvali in spoznaj Boga, ko si živ
in zdrav, in oponašaj se z njegovim usmiljenjem.
(Sir. XVII. 26—27.) '

Bes je bila visoko pomenljiva skrivnost, de so
zlasti tisti bolniki, ki so pervi v kernino stopili, ko
je bil angel vodo zmajal, ozdraveli. (Jan. V.) Iz
lega imamo povzeti, de ves naš blagor v tem ob-
s l°.l' i  de božje nagovore in v nas obujene ganitve
neutegama in brez odlaška slušamo.

Podvizaj se toraj preljubi brat! ^Dans, ko slišiš
njegov glas, ne uterduj svojiga serca." (Ps. XCIV.8.)

-<>«< 20  >*>-

De boš že jutro njegovimu zvanju odgovoriti mogel,
loti se spotama dela, in pomisli, de, poprej ko prič¬
neš, urniši ti pojde spod rok.

II. Poglavje.

Zoper tiste, ki obžalovanje svo jih grehov do smertne
ure zakas najejo.

§• 1 .

Že dosle razloženo bi imelo zadostiti, tistim, ki
za svoje grehe se spokoriti, do poslednje ure od¬
lašajo, mreno raz oči potegniti, de bi svoje nevarno
in hudobno početje spregledali. Ker je pa že tolikanj
nevarno, svoje spreobernjenje nekaj let odstavljati,
koliko nevarniši je še, če hočeš v to konec svojiga
življenja pričakovati! Ker se pa vender ta zmola
tolikrat prigodi, in se neznano veliko duš v tem po¬
gubi, se nam potrebno zdi, od abotniga menjenja
tacili ljudi kaj besed povedati. Zakaj, čeravno je z
ene plati nevarno, to okolišino bolj natanko razjas-
novati; ker bi se maloserčni in strahopetni lahko
obupljivosti in nepololažljivosti iz tega se naserkati
utegnili, je vender z ene plati še veči škoda, ljudem
nevarnost prikrivati, v ktero se zavoljo poboljšanja
do konca svojiga življenja odlašaniga zagrezvajo;
tako sicer, de se če obojestransko nevarnost preteh¬
tamo, poslednja veliko grozniši pokazuje, ker nas
skušenost uči, de se veliko več duš v prevelikim
zaupanju na prihodnost, kakor pa v presiljenim strahu
in maloserčnosti pogubi. Mi pa smo postavljeni kakor
tisti čuvaji pri preroku Ecehielu (XXXV.) de ljud—

-o^ 21  >»°~

stvo svarimo, če se sovražnik približuje, de jih mo¬
litev ne zapelje, ktere imamo opominjati, in de nam
njih prelita kri ne skliče Božjiga serda nad nas.

Ker pa v tem življenju nobene druge luči in
nobene druge resnice nimamo, kakor sv. pismo, in
sv. očete ter cerkvene pisatelje, ki so obširniši to
zadevo obravnali, hočemo njih besede poslušati. Saj
mende vender ni pričakovati, de bi se kdo v svoji
prederznosti njih menjenjem svoje lastne nasproti
postavljati upal. Poglejva toraj, kaj sveti očetje od
tega govore, in potem poslušajva, kaj nas sveto pismo
od tega uči.

§• 2 *

Besede nekterih cerkvenih očetov od pokore, do
konca življenja odlašane.

Preden lupino do praviga jedra preteremo, si
moramo s svetim Avguštinam in z vsimi očeti že v
naprej misliti, deje  slehernimu vediti treba, deje
le pri Bogu pokora, on jo da, komur in kadar jo
hoče. Po tem predmisliku utegne toraj vsaka pokora
prava in v dušni blagor zadostivna biti, naj se ka¬
darkoli zgodi, še celo v smertni uri. Kako redko pa
se to pripeti, naj ne razsojuje ne moja, ne tvoja
beseda, ampak poterjenje tistih, kterim je sveti Duh
skozi usta govoril. Poslušaj toraj, kaj sv. Avguštin
v svojih bukvah od prave in napačne pokore go¬
vori : ^Kteriga grehi popred zapuste, kakor pa on
£ r ehe, se ne obsodi sam radovoljno, ampak, tako
rekoč, i e  od potrebe prisiljen. Bog pa hoče prosto
voljo. Toraj ne bodo tisti, kleri se k Bogu ne ver-
nejo, dokler jim je moč grešiti, in še le potem, ko'
več grešiti ne morejo, svoje pregrehe spoznajo,

—0-0^ %% poo—

tako zlahkama dosegli, kar žele.** Malo potem, ko
sv. Avguštin tako pokorjenje popisuje, onako pravi:
„Tisti se spreoberne, to je, se ves poverne, ki se
ne boji samo kazni, temuč mu je tudi mar, k do-
brotljivimu Bogu se verniti. Se pri kom tako spre-
obernjenje tudi še le na koncu njegoviga življenja
zgodi, vsaj upanje ne gre po vodi, de mu bodo
grehi odpušeni. Ker se pa redko ali komaj tako po-
polnama spreobernjenje prigodi, se je bati, de ne
bo tako pozen skesanec zveličanja dosegel. Zakaj
kogar bolezen stiskuje, in kazen straši, bo javalne
resnično zadostil, sosebno če ga žena, otroci in svet,
ktere preobilno ljubi, med se sklicujejo. O koliko se
jih moti v odlašani pokori! Ker je pa Bog vedno
mogočen, zamore tudi vselej tistim, kterim hoče, v
smertnih težavah opiralo biti. Ker pa je premnogo
opovir, ki se pravi pokori na pot nastavljajo, in na
truplu šibkega od nje zaderžujejo, je nevarno in po¬
gubno, nam za pokoro podeljeni pripomoček do smerti
prezirati. Neskončno veliko pa je, če Bog tistihmal
komu s svojim svetam priskoči. Zeli namreč kdo res¬
nično pokoro doseči, si sme svest biti božjiga usmi¬
ljenja, ker občuti, de je Božja dobrotljivost veči,
kakor pa njegova lastna pregrešnost. Vender pa, če
ravno se kdo tako spreoberne, in ga smert ne po¬
kosi , mu ne zagotovljamo, de je vsimu povračilu ute¬
kel ; zakaj, kdor je sad spokorjenja za uni svet
prihranil, mora v vicah očiševan biti. Akoravno pa
tudi ta oginj večno ne žge, je vender grozno hud,
hujši mimo slednje kazni, ktero koli si mogel v tem
življenju preterpeti, čeravno so Božji mučeniki veli-
krat nedopovedljive muke preterpeli, in nekteri hu-
dodelniki z nar grozniši kaznijo splačevani bili. Toraj

-co(  23  >o®-

naj bo slednjimu mar, tako se spokoriti za svoje
pregrehe, de ne bo imel po smerti nobenih tacih
kazin terpeti . 44  Toliko sv. Avguštin. Tudi sv. Ambroži
govori sledeče v tej zadevi v svojih bukvali od po¬
kore , ktere so nekteri sv. Avguštinu prilastovali:
„Kdor, zavoljo hude bolezni v nar veči stiski, za¬
krament sv. pokore prejme, in se spravljen z Bogam
loči od tega sveta, to se pravi, ko duša truplo za¬
pusti, mu sicer ne odrekujemo zaželeniga, — povem
vam, — ali reči se ne upam, de se mu bo dobro
godilo. Ne upam se, ne prerokujem ne, ne pravim
vam, ne goljufam vas, ne motim vas, ne obetam vam
ne. Kdor verno in pobožno živi, življenje neha, in
zanj nas skerb ne obhaja. Kdor pokoro dela, je še
zdrav in krepak in ko se je spravil, pobožno svoje
dni živel, je zavarovan / 4  — In spotama pristavi:
„Kdor pa pokoro še le na koncu dela, in se sprav¬
ljen od tukaj loči me ga zelo skerbi, de mirne vesti
življenja ne izdihne. Poslušajte pazljivo moje besede.
Jasniši hočem govoriti, de me nihče napak ne razume.
Ali pravim, de bo pogubljen? Nikakor; pa tudi ne
pravim, de bo odrešen. Rekel sim vam: Ne upam
si terditi, ne obetam vam, in Božja volja mi ni znana.
Se hočeš, ljubi moj brat, dvombe znebiti, in nego¬
tovosti uiti , delaj pokoro , dokler si zdrav! Če
namreč, zdrav še, resnično pokoro delaš, in te do¬
hiti poslednji dan, si v zavetju. Bodi toraj nagel s
pokorjenjem ! V takim početji si zavarvan. Zakaj ?
Hočeš pozvediti? Ker si se spokoril ob času, ko si
še grešiti mogel. Ce ti bo pa še le potlej pokora
mar, kadar ti bo priložnosti zmanjkovalo, grešiti, so
grehi tebe zapustili, in ne ti grehov/' (Ambrosius
de poenitentia lib. II.) Tern besedam soglasuje tudi

24 >»o-

sv. Izidor: w Kdor hoče v smertni uri zavoljo odpu-
šenja grehov zagotovljen biti, delaj pokoro, ko je
še zdrav, in objokuj svoje hudobije. Kdor pa je
pregrešno živel, in še le v smertni uri pokoro dela,
se ziblje gotovo v veliki nevarnosti; in kakor je
negotovo njegovo pogubljenje, je tudi njegovo zve¬
ličanje dvomljivo.“ (S. Isid. lib. II. c. 13.) Grozne,
res, so te besede, ali koliko grozneji pa so, ktere
je govoril sv. Hieronim, ko je blizo zadnje ure v
rasovniku ležal na tleh, kakor nam Evzebi, njegov
učenec, sporočuje. Pa ne upam si, v njihovi stra¬
hotni obliki jih zapisati, de bi maloserčne in boječe
duše rnorde popolnama poguma ne zgubile zavoljo
tega. Kdor jih brati želi, jih najde v četertih bukvah
Hieronimovih spisov v nekim pismu, ktero je Evzebi
škofu Damazju od smerti svojiga učenika pisal. Bere
se: „Morde poreče kdo: človek, ki je vse svoje
življenje hudo dopernašal, bo pred Bogam milost
dosegel, če se je v svoji smertni uri spokoril. O
nečimurna abota, o napačna misel! — Komaj od sto
tavžent ljudi, ki so vedno pregrešno živeli, en sam
zasluži, pri Bogu odpušenje svojih grehov doseči. —
Človek, ki v grehih rojen in odrejen, ni hotel ne
Boga spoznati, ne od njega kaj slišati ; ki ne spre¬
vidi, de je grešil, in kaj je pokora, razun če v
sanjah; —kterega še vsiga posvetne zadeve vežejo;
kterega peče, če svojim otrokam, ktere more tedaj
zapustiti, nobeniga bogastva ne zapusti; kteri svojiga
terpljenja z voljnostjo ne prenaša, in kteriga huda
bolečina pregreva zavolj ločitve od posvetniga blaga
kakošno Bogu prijetno pokoro zamore le taki delati?
Resnično javalne bi se pripravil, ko bi se zopetniga
zdravja smel nadjati. Mende smem z gotovim sklepati,

-«< 25 !**-

de ne zasluži od Boga odpušenja grehov v smertnim
trenutku, kdor se ni anal v svoji kreposti in v cvetju
svoje mladosti Boga žaliti. Kakošna je le pokora, o
predragi sinovi, ktero kdo le dela v spoznanji, de
dalje živeti ne more ? — Kteri bi morde še huje
počel, ko bi ozdravel svoje bolezni? O kako mnogo
ne poznam vender takih denarja lakomnih ljudi, ki
so se ob uri, ko jim je smert s koso pretila, za po¬
koro pripravljali, po ozdravljenji na telesu pa še
pregrešniši ko prej živeli! Tega sim prepričan in
uresničen, in učil sim se po mnogoteri skušnji, de
mu konec dobro ne steče, čigar življenje je slabo
bilo, ki se ni anal, grešiti, in je vedno v nečimur-
nostili tega sveta terl svoj čas.^

Iz teh Evzebjevih besed je jasno, kako vodena
se je sv. Hieronimu še le v smertnih trenutkih za
grehe vsiga življenja delana pokora zdela. Memo
grede ne spozabimo menjenja sv. Gregorja, ktero je
povedal, razlagaje sledeče Jobove besede: »Kaj je
le upanje hinavca, če iz skoposti ropa , in Bog
njegove duše ne otme ? Bo Bog slišal njegovo vpitje,
ko ga bo nadloga in stiska terla ?“  (Job XXVII.8.9.)
„Bog ne sliši* — nadaljuje sv. učenik, — „ob času
stiske vpitja onega, ki ni maral v pokoju Božjiga
glasu, ki je v njegovih zapovedih ga opominjal.
Zakaj zapisano stoji: ^Ostudna bo njegova molitev,
kteri si ušesa zatiskuje , de zapoved: ne sliši.**
(Preg. XXVIII. 9.) Ker je toraj pobožni Job vidil,
de se vsi, kterim v življenji dobre dela niso mar,
v poslednjih trenutkih k prošnjam zatekajo, je rekel:
bo slišal Bog njih vpitje?  Ktere besede pomenijo
ravno tisto, kakor, kar je govoril Zveličar Božji
rekoč: ^Potem pridejo tudi une device, rekoč: Go-

2

-«< 26  'p**-

spod, Gospod, odpri nam! On pa odgovori ter reče:
Resnično vam povem, vas ne poznam !* v  (Mat. XXV.
H. 12.) Ker ti bo potem s toliko veči ostrostjo po-
vračevano, kolikor poterpežljivši je bila zdaj Božja
usmiljenost. “ Tako deleč sv. Gregori. Te izreke po-
terduje tudi Hugon od svetiga Viktorja, ko pravi v
družiti bukvah od zakramentov: ^.Javalne je potem
(namreč v smertni uri) pokora resnična, ker se tako
pozno godi. Zakaj , če truplo hudo terpi in pekoče
bolečine človeka mamijo, skoraj kaj druziga misliti
ne more. Pokori, ktera se prisiljena vidi, ni kaj veli-
ciga upati, kako lahko namreč more človek misliti,
de kaj storiti noče, če vidi, de storiti ne more. Po
mogočosti, kako stvar narediti, se naj lože volja
spoznava. Ako toraj kaj ne storiš, kar bi lahko storil,
očitno pokazuješ, de nočeš.? Vse te menjenja poterdi
tudi Peter Lombarški, imenovan „Magister senten-
tiarum/" z besedami sv. Avguština: „Ker ni tečna
pokora delo človeka, ampak Boga, jo toraj da, kadar
hoče njegovo usmiljenje; milostiv zamore plačevati
njim, ktere je mogel pravičen kaznovati. Ker je pa
mnogo reči, ktere resnični pokori napotje delajo, in
na truplu šibkiga od nje zaderžujejo, je nevarno, in
kraj brezna pripelje — zdravilo pokore do smerfi za¬
ničevati.“

O pomisli toraj, koliko vzrokov te ima vender
poleg teh besed zavoljo unkrajne prihodnosti strašiti,
kdo je vender tako silo prederzen , nar višji, nar
dražji tako očitni nevarnosti nastavljati! Ali je morde
zate kaj lepšiga, kaj dražjiga na tem svetu, kakor
večno zveličanje ? —

Iz teh izrek cerkvenih očetov se mende očitno
pokazuje, kakošno prederzno nespametnost tisti ra-

-»o< 27 )°°-

zodevajo, ki se brezskerbno po nevarnim morji spuste,
od kteriga še nar bolj skušeni kermarji tako neza-
upno, strašljivo govore. Toliko imenitna je umetnost
dobro umreti, de bi se moglo vse življenje v njeno
naučenje oberniti, zakaj v smertm uri da že smert
sama zase človeku tolikanj opraviti, de mu silo malo
časa zaostaja, še le zdaj se učiti, kako naj umerje.

§. 3.

Kaj imenitni cerkveni pisatelji od tega pravijo ?

V veči poterjenje dosihmal razloženiga, nam
še menjenje cerkvenih pisateljev od te zadeve pri¬
staviti ostane. Družili neomene Škot, ki to reč iz-
verstno obravnuje in nam v vsim priglasuje, sledeče
sklepa: „Pokora, do zadnjih trenutkov odlagana, je
redko resnična, ker je neznano težko, pravo pokoro
takrat delati.“ To izreko dokazuje iz štirih vzrokov.
Pervič zavoljo prevelike zmešanosti, v ktero duša
zavoljo hude bolezni in pekočih bolečin, in pa za¬
voljo smertne pričnosti zajde , zakaj serce se ne
more takrat enako k Bogu povzdigniti, in se prave
pokore poprijeti. De ti je to toliko razumljivši, moraš
vediti, de ima slednje serčno vrenje veliko oblast
nad zavednostjo in svobodno voljo človekovo ; in
modroslovje je že davno zgotovilo, de je vse, kar
bolečina in žalost obudi, v tem obziru storivniši,
kakor občutki, ki nas razveseljujejo; iz česar se
povzame, de mora ognjenost umirajočiga med vsimi
nar močnejši, nar storivniši biti, ker je smert med
vsiini strahotami nar strašneji , zakaj takrat se s
telesnimi bolečinami tudi dušne težave, prevelika
skerbljivost zavoljo žene, otrok, sveta, in vsiga, kar

-<>•< 28  >*•-

mora zdaj zapustiti. Kje pa more človek pri vrenju
tako silnih strast še jasno misliti, ker mu združene
dušne in telesne bolečine silama zavednost tanine ?
Vsakdanja skušnja nas uči, de ne more človek,
kterimu po zobeh hudo terga in razgraja, ali ga pa
inaka nadloga tepe, takrat lahko svojiga serca k
Bogu povzdigovati, in ga od njega ne ukreniti, če¬
ravno je morde sicer prav pobožen, ker je vse nje¬
govo notrenje le v bolečino zamaknjeno, ki mu vse
drugo mersi. Če se to že pobožnimu naključi, kakošna
le bo za tistega, ki mu ni bilo nikoli mar, v svojini
sercu na Boga misliti, in ki je toliko več nevarnosti
zanj, de bo dušo zanemaril, in le za truplo skerbel,
kolikor bolj se mu je poslednje omililo? Med čvetero,
ktero poleg sv. Bernarda človeka svoje misli vredo-
vati opovira, se šteje tudi bolehni stan trupla; zakaj
duša se takrat tolikanj s telesnimi bolečinami peča,
de človeku, svoje misli na kaj druziga oberniti, ka¬
kor na bolečino, komaj pripusti. Je to tedej zagotov¬
ljeno, ktera svojeglavnost more le veči biti, kakor
take, tolikanj škodljive bolehnosti pričakovati, de se
potem še le neznano imenitne dušne zadeve poskerbe?
Poznal sim nekoga, ki se je ob približevanju smertne
ure in ob opominjevanju, de naj se pripravlja za
prehod na uni svet, tako ustrašil, in tako vprične
smerti zbal, de je bila njegova duša za vse druge
misli mertva, in santo ta mu je blodila po glavi, kako
bi jo mogel nastoječi nevarnosti unesti, ravno ko bi
bila volitev med smertjo in življenjem v njegovi moči.
Le tje je stermel, s kterimi pripomočki bi se smerti
še enkrat oteti mogel. Ko je duhovni, ki ga je v
smertnih težavah podpirat prišel, opazil, kako malo
mu je v taki uri nar potrebniši mar, ga je opominjal,

-*•< 29 bi¬

vših drugih misel se znebiti, in Božje milosti prositi.
Bolnik pa se je zavoljo tega pokazal njevoljniga, in
zavernil je duhovnimu nekako, kakor se mu je po
tacim opominu silo malo podalo. Kmalo potem je
svojo dušo izdihnil. Vender pa je bil ta človek po¬
božnosti prav vaden, zatoraj se iz tega lahko spre¬
vidi, kako zamore bližnja smert tiste, ki jih preveč
posvetno mika , premotiti; ker je s svojo strahot-
nostjo celo tistiga zapeljala, ki se je sicer učil, jo
zaničevati. — Še nekoga sim poznal, kteri je serčno
želel, pred ločitvijo še s pobožno molitvijo svojiga
ojstriga sodnika potolažiti, ko ga je huda bolezen
polomila in je bleda smert že vanj stermela. Ali pre¬
grenka bolečina in ven in ven ponavljani napadi nje¬
gove bolezni mu niso dali miru. — Če je tedaj po
tem pripravljanje za pokoro tolikanj težavno, komu
le bi ljubo bilo tako oslepljenimu biti, zdravila vsiga
svojiga življenja do zadnjiga trenutka ne porabiti ?

Druga napota velja Škotu, ker mora biti prava
;pokora radovoljna , to je, po prosti udanosti volje
pričeta, in ne od potrebe prisiljena, zatorej pa tudi
sv. Avguštin pravi: „Ne čakaj mi nobeden, dokler
več grešiti ne more. Bog hoče v izbrisanje grehov
prosto voljo; ne prisiljenosti , ampak ljubezin ; ne
samo strahu, ker človek samo v strahu ne živi.“
Kdor se toraj pozno skesa, se mora svojiga sodnika
ne samo bati, ampak tudi ljubiti, ker brez ljubezni
nihče večniga zveličanja deležin ni. Če toraj kdo
nikoli v svojim življenji resnično svojih zmot ni ob¬
žaloval, temuč zato konec svojiga življenja pričakuje,
se ne vidi taki iz prostovoljnosti, marveč iz potreb¬
nosti pokoro delati. Taka se je imela s ksam Seme-
jevim, ki ga je razodeval zavoljo krivic, s kterimi

—oo^ 30 ^<>r¬

je Davida bežečiga pred svojim sinam Absalonam
močno žalil. Ko namreč Semej vidi, de se je zmaga
na Davidovo stran nagnila, in pomisli, kako hudi
zlegi mu prete, tu pohiti in gre doli z Judejskimi
možmi, de bi kralju nasproti šel, pred kteriga se
zniža v prah in ga prosi, mu hudobijo spregledati
in se ne spomniti žalitev uniga dne. Ko pa to Abisaj
sliši, kmalo govori: ,,Ali nima mar Semej zavoljo
teh besed smerti storiti , ker je preklinjal mazi¬
ljenca Gospodovjga?* r  David, pobožni kralj, dobro
vede, kako malo more tako skesanje zasluženja imeti,
seje  sicer delal, kakor bi bil za takrat razžaljenje
pozabil, ali brez povračila ga ni pustil. Ko je namreč
že smertni pot ga oblival, je zapovedal svojimu sinu,
ne iz maševavnosti , ampak iz marnosti za pravico
Semeja kaznovati, kar se je tudi zgodilo. (II. buk.
kralj. XVI., XIX.; 111. b. 'kralj. II.)

Taka je mende tudi pokora veliko slabih kristi-
janov, kteri se, ko so vse svoje življenje zanikerno
v svojih grehih tičali in ne nehali, Boga žaliti, na¬
zadnje — ko se ura odgovarjanja pred večnim go¬
spodarjem približuje, ko vidijo bledo smert in sko¬
pani grob, in morajo pred večniga sodnika priti; ko
se vidijo prepričane, de zoper Božjo brezkončno
mogočnost nobena sila, nobeno napenjanje nič ne
opravi, de je v tacim trenutku storjena sodba nepre-
menljiva in večna, — nazadnje, pravim, s svojimi
prošnjami in s skesanostjo po svojim pravičnim sod¬
niku ozirajo. Je skesanost resnična, je tudi koristna.
Ali navadni izid nam daje le prejasno spoznavati,
kakošna je taka skesanost bila, in je še; zakaj iz
skušnje vemo, koliko tacih grešnikov, kterim je smert
prizanesla, zopet vse pozabijo, kar so obljubili, in

-m 31  >“ ,_

urno steko , kot svinje po lajnati mlaki svojih pre¬
greh se valjat, in se zopet s težkim bremenam ob¬
ložit, ktero so za  malo časa v /lajšanje svoje duše
s sebe vergli, tako sicer, de je jasno kot beli dan,
de niso storjeniga storili iz ljubezni do Boga, ampak
le iz strahu, ki jih je takrat pritiskal. Ko je nehal
vzrok, je zginila tudi storivnost, vzroka izvirek. Ta-
kov je kes, kakoršniga občutijo pomorski jadravci.
Jim nevarnost preti, terdno sklepajo, svoje življenje
poboljšati, pobožnosti se poprijeti — store vse mo¬
goče obljube. Je pa nevihta potihnila, in se morje
potolažilo, in se oteti mislijo, jim je zopet poprešnje
ravnanje , poprešnje mišljenje domače; šalijo se,
zasramujejo, preklinjajo in dopernašajo še gerdobniši
dela kot prej, storjene obljube se ne spomnijo ne,
in preteklo se jim le sanje zdi.

Je pa tretji od Škota postavljeni vzrok, ker
noče skoraj nikdar navada grešiti grešnika, ki je
dolgo ž njo živel, popustiti, ampak ga do smerti,
kakor senca truplo, spremlja; zakaj navada je že¬
lezna srajca, ktera se le z veliko težo udela in raz-
terga. Vidimo jih veliko, ktere je v njih zadnji uri
dušni blagor tako malo skerb, ki so tako tesno s
posvetnim blagam zvezani, tako globoko v mesenost
zagreznjeni, in tako terdno k posvetnosti pripeti, de
v tem nevarnosti ne opazijo, ktera jim žuga. Ali
nismo vidili že starcov, ki so tako lakomni in skopi
Bili, de jim ni ura minila, in bi ne bili svojiga bo¬
gastva pomnožiti skušali, in vender so bili proti rev¬
nim in potrebnim terdoserčni in neusmiljeni, kterih
hlepenje še celo v tistim trenutku nasiteno ni bilo,
ko so mogli vse na tem svetu zapustiti, karkoli so
si nagrabili na mertve kopice? —

32  v*®—

Ni ne majhna kazen zavoljo greha, ker Bog
pripusti, de svojiga storitelja do groba spremlja, od
česar sv. Gregori takole govori: „Bog grešnika s
tako kaznijo kaznuje, ker pripusti, de grešnik sam
sebe v smertni uri spozabi, ker se svojiga Boga
ni spominjal v cvetečim stanu svoje mladosti. Tedaj
se zanemarjenje in pozabljenje s pozabljenjem kaz¬
nuje, kar je kazen in greh vred.“ To nam vsakdanja
skušnja pokazuje; ali ne slišimo, de so hotli nekteri
v naročju svojih zaljubljenih umreti, in de jih je
strast tako oplela, de je še celo v smertni uri čež
nje gospodarila, in sicer po pravični razsodbi Boga,
ker so njega pozabili, in svoje lastne duše se ne
spomnili ?

Ceterti vzrok obstoji v pravi vrednosti del, ki
se v poslednjih trenutkih store. Komur je le nar manj
Bog znan, sprevidi, kako se dela še le takrat stor¬
jene ločijo od unih, ktere človek z zdravimi udi do¬
prinese, in de pervi Bogu veliko manj dopadejo,
kakor pa poslednji, zakaj — kakor opomni sv. Lucija,
— ne more Bogu prijeten dar biti, kteri ga le Bogu
daš, ker ti konec tvojiga življenja njegoviga dalj—
nišiga vživanja ne pripusti. Kako le more v zaslu-
ženje biti, če kdo v smertni uri kako razžalitev
odpusti, ker bi ga nar gerji očernilo, ko bi je ne
odpustil? In koga je vender zaslužniga zraven, če
kdo nazadnje svojo zaljubljenko popusti, saj se mora
od nje ločiti hote ali nehote ?

Iz teh vzrokov sklepa bistroumni cerkveni pi¬
satelj, de je nar veči težavnost, v poslednji uri svo¬
jiga življenja resnično pokoro storiti. Pravi celo, de
kristjan, ki nalaš svojo pokoro v zadnjo uro odlaga,
naglavno greši, ker s svojo dušo neznano krivično

-«< 33 K -

ravna, in svoj večni blagor v tolikšino nevarnost
zaganja.

In tedaj bravcu samimu prepustim, pomisliti, ali
nas more kaj bolj skerbeti, kakor pokora do zadnjiga
izdihljeja odlagana.

§• 4 .

A ekoliko dokazov iz sv. pisma za poterjenje zgor¬
njih besed.

Ker pa zgotovljeno spričanje beseda Božja nar
bolj ohrabri, ker se nji ne da ne ugovarjati, ne pred
inaki sodnji stol jo zvati, poslušaj toraj, kaj sv.
pismo od tega pravi. Ko je Salomon v pervim po¬
glavji navedel besede, s kterimi Modrost človeštvo
k spokornosti vabi, spotama tudi tiste pristavi, ktere
bo gluhim in svojeglavnim govorila: „Ker sim kli¬
cala^ — so besede, — „in niste hotli; ker sim ste¬
govala svojo roko, in nobeden se ni nanjo ozerl;
ker ste zaničevali moj svet, in moje karanje zame¬
tovali : se bom tudi jaz vašimu poginu posmehovala,
in zasramovala, če se vam prigodi, česar se bojte.
Oe nanaglama nesreča pridere, in se poguba, ko
vihar približuje, če vas britkost in nadloga objame,
tu mene kličete, ali jaz ne bom slišala; zgodaj boste
vstali, ali mene najdli ne boste; ker so strahovanje
čertiii, in si niso Božjiga strahu zvolili, in ne slušali
mojiga sveta.^— Kaj moreš le temu odgovoriti? Ali
ti morde niso zadosti te pretitve, ktere od samiga
Koga izhajajo, te s strahain in trepetam navdati, in
te pregovoriti, zarana na tisto uro se pripravljati.
\ ender zasliši še drugo, ravno tako jasno spričbo.
Ko je Zveličar v evangelji svoj prihod na sodnji
dan prerokoval, je prav iskreno svoje učence opo—

2 »*

<*š  spo¬

minjal, se za tisti dan pripraviti, ker jim je njegovo
imenitnost v marsikterih prilikah razjasnoval in sle¬
deče nadaljeval: „Blagor tistiinu lilapcu, kteriga nje¬
gov Gospod kadar pride, najde tako delati. Ako pa
reče tisti malopridni hlapec v svojim sercu : Moj
gospod odlaša priti; in začne biti svoje sohlapce,
pojeda in pije s pijanci , bo Gospod tega hlapca
prišel ob dnevu, ko se ga ne nadja, in ob uri, ktere
ne ve; in odločil ga bo, ter dal mu del s hinavci.^
(Mat. XXIV. 46-51.)

Ker so bile zvijače hudobnežev in prazni vzroki
in izgovori, s kterimi so svoje pregrešno življenje
prikrivati hotli, Zveličarju dobro znani, jim je hotel
s tem pot prepreči, in nasledke njih hudobij in go-
Jjufnost njih upanja pred oči postaviti. Ali pa morde
te besede ne veljajo vse tudi za tiste, ki svojo po¬
koro dokonča svojiga življenja odlašajo? In moremo
kaj druziga reči, kakor je Gospod sam govoril ? Ti
si tisti malopridni hlapec, in enake misli te nahajajo,
domišljevaje si, de ti časa še dovelj ostaja, ješ in
piješ in terdovratno se pajdašiš s hudobijami. Te
mar ni groza pretitev Tistiga, kteri jih ravno tako
lahko spolni, kakor zgovori ? Tebi veljajo njegove
besede; ti si, ki te kliče, in kterimu govori: Zbudi
se, nesrečnež, in pripravljaj se, ko je še čas, de
revno ne pogineš ob uni uri pravične Božje obsoje!

Vender pa preveč besed potrosim in preveč
časa potratim za nekaj , kar je že samo na sebi
jasno. Ali kaj bi ne počel, ker vidim, de se večina
človeštva v tem motenju ne ana, napake zvesto se
deržati in v grehih dalje živeti. De boš nevarnost,
v ktero se zagrezvaš, še bolj spoznal, sliši še drugi
Zveličarjev dokaz : „In poten) bo nebeško kraljestvo

-c-o< 35  y»~

podobno desetim devicam^ i. t. d. (Mat. XXV. 1.)
Jezus pravi „potem f  kdaj pa bo „potem ?“ Ko bo
prišel sodnik in ura priderdrala, bodi si splošne sodbe
čez vse, bodi si posamezne čez vsaciga posebej.
Kakor je slednjiga zadnji dan njegoviga življenja
dohitel, tako ga bo zadnji dan sveta zopet najdel;
kakor na uni dan umerje, bo tudi na ta dan sojen,
kakor sv. Avguštin pravi. Ob tem času toraj, pravi
Zveličar, se bo nam godilo, kakor unim desetim
devicam, kterili je bilo pet nespametnih, in pet raz¬
umnih , in ki so svoje svetilke vzele ter ženinu na¬
sproti šle; razumne pa so še svoje svetilke z oljem
nalile: nespametne pa so pozabile. O polnoči pa, ko
je vse v sladkim miru počivalo (to je, kadar ljudje
v svoji neskerbnosti nar manj na sodnji dan mislijo),
se zavzdigne vpitje : Glej, ženin gre ! Pojdite ven,
njemu naproti! Tu se vse te device napote in svoje
svetilke pripravijo, in ktere so pripravljene bile, so
šle z ženinam k svatovšini in vrata se zapro. Ne¬
pripravljenim pa je bilo še le zdaj mar, potrebniga
si poiskati in se pripraviti, in klicale so : Gospod,
Gospod, odpri nam. On pa je odgovoril: „Resnično
vam povem, ne poznam vas!“ — To priliko konča
Jezus z besedami: ^Zatoraj čujte, saj ne veste ne
ure, ne dneva!“ Kakor bi bil reči hotel: „ Vidite,
kako srečno se je sošlo razumnim devicam, ki so se
pripravile bile; kako nesrečno pa se je vedlo nespa¬
metnim, ki so bile olja pozabile. Ker toraj ne veste,
n e ure ne dneva, ko se bo ženin pripeljal, in je
ves vaš prihodnji blagor le v tem pripravljenji za¬
ložen, čujte toraj in bodite pripravljeni ob vsaki uri,
de se vam tisti ne bo posvetil nepripravljenim, kakor

36 >o°-

je obsijal nespametne device, in de ne bodo vrata
vam zaklenjene, in svatovšina brez vas obhajana.^

To je prilike pomen po besedah, kakor ga tudi
Kardinal Kajetan razlaga, rekoč: ,,,Varujmo se že
samo zavolj tega, ker ni pokora do smerti odlašana,
ko se začuje glas: Glejte, ženin je tu! gotova, v
tej priliki je celo ko neresnična razkazovana, in
navadna je poslednja.“ Ta cerkveni učenik pove ob
kratkim daljni obsežek navojene prilike, in sledeče
konča: „Izvirek tega nauka je toraj, de bi vender
spoznali, kako so bile nespametnice zaveržene ali ne
sprejete, ker ob ženinovim prihodu še pripravljene
niso bile. Razumne pa so bile sprejete, ker so se s
potrebnim preskerbele. Zatoraj je neznano potrebno,
de smo vedno pripravljeni, ker ne vemo, ob kteri
uri bo ženin prišel.“

S čim bi se mogla toraj resnica dozdaj razla-
ganiga bolj posvetiti ? Zatoraj se ne morem preču-
diti, kako si morejo vender ljudje po tako jasnim
spričanju še upati, tako slabotni, in ne gotovi navadi
se udati. Bi jim ta spričba tako pred očmi razpo¬
stavljena ne bila, bi se mi toliko čudno ne zdelo,
ko bi jih nasprotno pregovorilo, ali se pa sami pre¬
motiti skušali. Ali ker je nebeški Učenik in Gospod
sam sodbo sklenil, ko je nam sodnik sam v toliko
zgledih spoznati dal, vedenje s to zadevo, — kdo
more še tako nespametin in oslepljen biti in verjeti,
de bo še drugači se zgodilo, kakor je večni sodnik
sam prerokoval!

§• 5 .

Nekoliko ugovorov overjenih.

Utegnil bi mi morde kdo ugovarjati in reči: „Ali
morde ni razbojnik na križi malo trenutkov pred svojo

-«< 37  >° o -

smertjo z eno samo besedo večniga zveličanja do¬
segel? — Naj ti odgovori sv. Avguštin: „Ceravno
je uni hudodelnik še le pred smertjo prizanesenje
vsih svojih hudobij dosegel, vender pa s tem ni pri-
pušeno keršenim, kolikor jim ljubo grešiti, in v svo¬
jih grehih se starati. Uni je potem resnično sv. kerst
prejel, ko je narpred na križi Kristusa spoznal;
zakaj, se godi pokora tudi še le ob zadnjim izdih-
ljeji, vender ozdravi in pridobi večno zveličanje po
omitji grehov pri svetim kerstu, tako sicer, de so
rešeni vic, kteri so še le v zadnjim migljeji svojiga
življenja keršeni.“ Verh tega se zamore tudi zaver-
niti, de je bila čudna prigodba z razbojnikam, in
mnogo enakih čudežev in prerokovanih dogodb, do
prihoda Zveličarja in Sina Božjega na ta svet ko
dokazi njegove slavnosti prihranjenih. Zatoraj se je
zgodilo, de se je ob uri, ko je Gospod grozovito
smert na križi storil, nebo zatemnilo, zemlja v dnu
se potresla, skale pokale, mertvaški grobovi se od¬
pirali, in trupla davno umerlih iž njih se dvigovale.
Tem čudežem se prišteva tudi osrečenje razbojnika.
Pri tej dogodbi pa ni spreobernjenje hudodelnikovo
manj čudno, kakor doseženo zveličanje njegovo; ker
je namreč na križi Jezusovo kraljestvo oznanoval,
ko so njegovi učenci celo v veri se zmajali, se je
potem nova vera narpred pri hudodelniku uterdila.
Krivični je veroval, kar je izvoljeni tajil, in ko so
zveličarjev! čertivci v svoji brezbožnosti zastajali; ko
s <> si preklinjevavci svoje slavje praznovati domišlje¬
ni* in se pregovoriti hotli, na Jezusovim mertvaškim
obličji in v ranah le zgolj človeka gledati, jim je
samo uni zoperval, in ni se dal od sramotne smerti,
ktero je Jezus na križi storil - , premotiti; on, ki je

-<*K 38 H

bil Kristusov tovarš v terpljenji, je spričeval nje¬
govo nebeško visokost. Ker grejo tedaj ti čudeži v
Jezusovo oslavljenje in toraj v dobo njegoviga terp-
Ijenja, bi bilo neumno misliti, de Bog zmiraj in
povsod pripuša, kar je le tistimu času prihranjeno
bilo.

Tako vidimo marsikaj tudi po pozemeljskih kra¬
ljestvih ali deržavah ponavljati se , in sicer vedno
enako, marsikaj pa vidimo tudi po nenavadnim se
zgoditi, \avadno pa je, kar je vsim rečem lastno,
nenavadno pa, kar je le nekterim posebej. Ravno
tako se godi tudi v Božjim kraljestvu, ali v sveti
cerkvi. Kar se navadno zgodi, naznanuje Apostel s
temi besedami: v Kakorsne njih dela, bo tudi njih
konec“  (II. Kor. XI. 15.); ali drugači rečeno, de bo
po dobrini življenji dobra smert, po slabim življenji
grenka smert prišla. Tudi kaj navadniga vam bodi,
de bodo večniga zveličanja deležni, kteri dobre dela
doprinašajo, kteri pa hudo počenjajo, bodo v večni
ogenj pahnjeni. To je splošni, pravi nauk, kteriga sveto
pismo na več mestih pripoveduje. Dobimo ga v psal¬
mih, in pri prerokih, pri Apostelnili in Evangelistih,
in kraljev pevec ga s sledečimi besedami pripove¬
duje, rekoč : „Nekdaj je Gospod govoril. Tole dvoje
sim slišal: de je pri Bogu mogočnost, in pri tebi, o
Gospod, usmiljenje; vsacimu povračaš po njegovih
delih/*' (Ps. LXI. 12. 13.)

To je ves obsežek keršanskiga modroslovja.
Mi toraj pravimo: navadno je, de pravični in tudi
krivični na koncu svojiga življenja vsaki po svojih
delih, plačilo prejme. Ilazun tega splošniga pravila
zamore pa Bog iz posebne milosti in v svoje pove¬
ličanje nekterim sosebno s svojim usmiljenjem postreči

-«>< 39

in jim smert pravičniga podeliti, ki so grešno živeli,
in utegne se tudi zgoditi, de kdo po skrivnim Božjim
prevdarku, ko grešnik umerje, ki je na tem svetu
pobožno živel, kakor se tistima zgodi, komur se po
srečno dokončanim dolgim potu po morji tikama pri¬
stana barka razsuje in potopi. Zatoraj pravi Salo¬
mon: „Kdo ve, ali duh Adamovih otrok navzgor gre,
ali gre duh živinski navdol.^ (Prid. III. 21.) Čeravno
se namreč zmiraj duša po živinsko živelih (živečih)
v pekel zgrezne, duša po človeško živelih pa v ne¬
besa hiti, zamore vender po skrivnim Božjim pre-
misliku navadna ta hoja preobernjena biti. Vender
pa je zaupin in splošin nauk, de bo pobožni blažen
konec storil. Naj se nikdo po povedanih vzrokih na
priliko tistih ne opira, ki so iz posebne milosti večno
zveličanje dosegli; zakaj, take nenavadne prilike ne
snujejo splošniga pravila in se ne potezvajo na vse
ljudi, ampak samo na nektere, ki nam še znani niso,
in de nihče ne ve, ali je sam tudi med tistim številam.

Še nekteri imajo izgovor, s kterim se ne anajo,
svoje pokore odlašati, rekoč, de zakramenti nove
zaveze zavolj storjenih grehov skesaniga, v popol-
nama spokornika preobernejo in de mu je taka
žalost ali le naudanost zanjo, če jo ima v smertni
uri, združena z močjo sv. zakramenta, v doseženje
večniga zveličanja zadostna. Temu ugovoru zaver-
nemo, de ne zadosti vsakošna žalost tistimu serčnimu
kesanju, ktera, združena s sv. zakramentam prejem¬
niku milost ali gnado podeli. Zakaj slehernimu je
znano, de je žalost in kesanje mnogotero, in de ni
vsako obujenje taciga čutila resnična skesanost, am¬
pak le obujenje tiste serčne bolečine in pobitosti,
ktero le tisti pozna, ki milost deli; med umerjočimi

40  >«-

pa nikomur znana ni. Ta bogoslovski nauk so sv. cer¬
kveni učeniki dobro umeli, zatoraj so pa tudi taki
pokori, kakor že omenjeno, prav malo upali, sosebno
sveti Avguštin, s poprej napeljanimi besedami, ko od
človeka govori, kteri se še le na koncu svojiga živ¬
ljenja skesa, in se z sv. zakramenti zopet z Bogam
spravi: „Ne odrekujemo mu, — spoznam, — kar
želi; ali ne upam si reči, de se mu bo dobro godilo. 6

Bi mi li hotel ugovarjati, de je Bog Ninivlja-
nam vse pregrehe odpustil, ko so v strahu, čez 40
dni vsi pogubljeni biti, pokoro delali, pomisli, de
niso samo ostre pokore delali, ampak svoje življenje
popolnama poboljšali. Spreoberni tudi ti enako svoje
življenje, in enako usmiljenje ti bo dodeljeno. Ce se
pa, komaj hude bolezni zgajen, zopet v poprešnje
živetje poverneš, in vse blažene sklepe, ktere si v
bolezni storil, zopet pozabiš, kaj si le moremo mis¬
liti od tvoje pokore ?

§• «.

Konec poglavja.

Ni pa namen dozdaj od odlašane pokore pripo¬
vedovanima slehernimu duri večniga veselja in upanja
zaklepati; tega še ni ne svetnikov kteri storil, in
nihče naj ne stori. Namenili smo se, le pregrešnim
vsekakošin izgovor prestreči, in jih od slednje
obrambe uderževati, za ktero begajo, de nadalje še
hudobijo na hudobijo kopičijo. Ce pa izreke cer¬
kvenih učenikov in svetih mož, vse pametovanje in
sv. pismo enoglasno zakasnovano pokoro silo nevarno
popisujejo; kako se moreš nadjati, de boš te ne¬
varnosti otet ostal ? — Na koga se le zanašaš v taki
nevarnosti? — Morde na zapustnine, ktere hočeš

—41  y>9—

ubogim v prid podeliti, ali sicer na inake dela milo-
serčnosti in pobožnosti? — Po tem vender razumel
nisi, kako so se une nespametne device skerbno pri¬
praviti hotle, kar seje  nanaglama klicalo: ženin gre;
kako so milo prosile sprejetja, ali nič jim ni pomagalo;
kar so namreč storile, ni bil izvirek prave ljubezni
in spokornosti. —Morde staviš svoje upanje na solzne
potoke, ktere hočeš takrat prelivati? Res, solze imajo
vselej svojo ceno, in presrečin, komur iz praviga
serčniga žalovanja teko; ali spomni se, kako je solze
pretakal, kteri je, de je svojo pojednost potolažil,
pravico svojiga pervorojenstva prodal; ,,zakaj* —
kakor Apostel pravi — „kraja skesanja ni najdel,
čeravno ga je s solzami iskal* (Hebr. XII. 17.), ker
se ni jokal iz ljubezni do Boga, ampak le zavoljo
storjene zgube. Ali ti je morde tvoja zvestost v do¬
brih sklepih, ktere hočeš pozneje še narejati? Sicer
so tudi taki storivni, če so odkritoserčni in resnični,
ali bodi ti mar, kakošne sklepe je delal kralj Antioh,
ko ga je smert zazevala, in je toliko in veliciga ob¬
ljubil, de se mu moraš res čuditi. In vender pravi
sv. pismo: „Prosil je hudobnež Gospoda, od kteriga
vender usmiljenja doseči ni imel;* (II. Mal. IX. 13.)
in sicer zato ne, ker ni v duhu ljubezni obetal, am¬
pak le iz hlapčevskiga strahu, kteri, čeravno morde
sam na sebi dober, vender nebeškiga kraljestva ne
pridobi, ker groza pred peklam lahko iz samoljub-
nosti, človeku prirojene, izhaja. De se pa človek
sam sebe ljubi, ni še vzrok, mu nebeško kraljestvo
podariti; kakor namreč nikomur pripušeno ni bilo, v
rasovniku oblečenimu v poslopje kralja Aliasvera sto¬
piti (Ester. IV. 2.), so tudi nebeške vrata vsakimu
zaklenjene, kteri nosi hlapčevsko obleko, in vsak,

h*  42 v

kdor hoče v nebesa priti, mora oblečen biti v sva¬
tovske oblačila, to je, v ljubezen.

Zatorej te prosim in zarotim, o preserčni brat,
sprejmi te besede v serce, in pomisli, de bo tudi
zate kmalo tista ura se približala, in ti nevarnost
pretila, ktera je tovaršica do takrat odlašane pokore.
Saj vidiš, kako trenutki hitijo, kako kmalo je nit
tvojiga življenja utergana! „Blizo je dan pokončanja^
— pravi prerok — „in časi nam naproti hite/' (Deut.
XXXII, 35.) Je pa kratka ta doba doveršena, se
bo ta prerokba spolnila, in spoznal boš, de sim ti v
svojih opominih in nagovorih le resnico oznanoval.
In potem boš, bolečin onemagan, nadlog skerčen
ip od smertne vpričnosti v notranjim strepetan, vad¬
ije pričakoval, ki bo zate za večnost, za neskončno
večnost razsodila. —

O negotovi vroki! o nevarna steza, po kteri ti
je hoditi! O razsodba, ktera ti odloči ali večno smert
ali večno življenje! Komu je moč taki vrok prena-
rediti, komu je moč, tako razsodbo mirno poslušati!
Se ti je priložnost dana, vsimu temu v okom priti;
zatoraj , o preljubi prijatel, ne zamudi je! Se imaš
čas, svojiga sodnika potolažiti in njegovo milost pri¬
dobiti. Slušaj toraj svet prerokov in ravnaj tako:
„Išite Gospoda, ko ga še morete; kličite ga, dokler
je blizo/' (Iz. IV.) Zdaj je Gospod blizo, de nas
more slišati, čeravno ga ne vidimo. Na sodnji dan
pa ga bomo vidili, ali on nas slišal ne bo, ker se
mi zdaj ne trudimo, de bi naš glas do njega prišel.

—<xx- 4-3 ^° io—

III. Poglavje.

§. I.

Zoper tiste, kteri so zavoljo upanja na Boi je us¬
miljenje terdovratni grešniki.

Dobe se ljudje , ki terdovratno brezbožno na¬
dalje žive, ker se z upanjem na Božjo usmiljenost
in z zaslugami brilkiga terpljenja našiga Gospoda
Jezusa Kristusa tolažijo. Tudi te moramo njihove
zmote prepričati. — Praviš tedaj : Božje usmiljenje
je neizmerno, ker ga je nagnilo, se za grešnike na
križ pribili dati. Resnično, Božje usmiljenje mora
neskončo veliko biti, ker tvoje brezmerno bogokletno
govorjenje terpi, ker terdiš de Božja dobrotljivost
tvojim greliam potuho daje, in ker ti križ, kteriga
je Bog nase vzel, de je ž njim kraljestvo greha
razdjal, velja ko pripomoček, gauterjevati in varovati.
Ne de bi dal Zveličarju zato, ki je svoje življenje
zate daroval, stoterno svoje nazaj, ko bi ti bilo moč,
ti je naverh še prilika, de mu edino življenje, ki ga
imaš, in ki siga od njega dobil, odrekaješ! To mora
Zveličarja neznano bolj boleti, kakor smert, ktero je
zate preterpel; ko je namreč mirno svojo smert ter-
pel, razodeva nar grenkejši žalost zavoljo tvojih
pregreh, in pri preroku toži: „Xa mojim herbtu so
grešniki kovali, njih hudobnost je bila brez konca/'
(Ps. CXXVIII. 3.)

Povej mi vender, kdo te je učil modrovati tako,
de smeš, ker je Bog dobrotljiv, brez skerbi greh na
greh nakladati. Vse drugači, menim, sv. Duh skle¬
pa, ker on iz Božje dobrotljivosti dosleduje, de
ravno zavoljo tega zasluži, memo vsiga ljubljen in

—oo4  44

češen biti; in de gre njegovim zapovedim neukrače-
vana pokornost; in ravno zavoljo njegove dobrotlji¬
vosti je pravično, de sim tudi jaz pravičen, in nanj
upam, ker je, čeravno sim nar veči grešnik, vender
zmiraj pripravljen, mi zopet svojo milost podeliti,
če se z vsim in resničnim sercam zopet k njemu
obernem. llavno, ker je Bog dobrotljiv, in neskončno
dobrotljiv, je dvojna hudobija, toliko dobrotljivost
razžaliti, tako sicer, de kolikor veči si misliš Božjo
dobrotljivost, v ktero svoje zaupanje staviš, toliko
veči je tudi tvoj greh, kteriga zoper njo storiš.
Pravično pa je, de se toliki greh kaznuje, zakaj
bitju Božje pravičnosti ktera kakor se tebi dozdeva,
Božji dobrotljivosti ne nasprotuje, ampak se ž njo
edini in jo mašuje; — pravičnosti toraj ni lastno,
tako neznane razžalitve ne kaznovati.

Ta hudobna misel pa, de se sme zavoljo Božje
usmiljenosti brezskerbno dalje in dalje grešiti, ni nič
noviga na svetu, ampak navadniga kaj. V tem je
obstal nekdaj razloček med pravimi in krivimi preroki,
de so uni ljudstvu Božje žuganje oznanovali, in nje¬
govo pravičnost z živim peresam opisovali ; krivi
preroki pa iz lastniga nagiba zmišljeno spravo in
usmiljenje obetali. Ker so pa Božji udarci spričali,
de so eni resnico terdili, eni pa ljudstvo slepili, so
rekli pravi preroki: „kje so vaši preroki, ki so vam
prerokvali in govorili: Ne bo ne prišel kralj Babi¬
lonski čez vas, in čez to deželo?* (Jerm. XXXVII.)

Praviš, Božje usmiljenje je veliko. Verjemi,
ni ti Bog oči odperl, de bi mogel viditi velikost nje¬
gove pravičnosti. Ko bi jo viditi mogel, bi klical s
prerokam: „Kdo pozna silo Tvojiga serda, in meri
Tvojo jezo v strahu pred teboj ?* (Ps. LXXXIX. 1 i.)

— oo^  45  }oo—

De se boš pa rešil te nevarne zmotnjave, hočeva
natančniši to reč premišljevati.

Ne ti ne jest nisva vidila Božje pravičnosti, ka-
košna je, de bi povedati mogla, dokle se raztega.
Mi Boga samiga na tem svetu ne poznamo drugači,
kakor iz njegovih del. Hočeva toraj na uni duhovski
svet, ki ga nam razkriva sv. pismo, stopiti, in se
potem zopet na telesni svet, v kterim živimo , verniti,
de bova mogla iz ogledaniga po obeh svetovih ne¬
koliko Božjo pravico premerjati. Res je tako pre¬
mišljevanje mnogo koristno, zakaj razun namena,
kteriga imamo v tedanji preiskavi, bo nam tudi v
drugi zadevi hasnilo , ker zopet v našim sercu Božji
strah obudi, kteri je poleg besed cerkvenih nčenikov,
zaklad, varh in enotežnost našiga serca. Kakor je
za ladijo brez oteženja nevarno, ker jo vihar sem
ter tje dervi, in vsakteri nevarnosti predaje; je
tudi duša v vedni nevarnosti, če ji Božjiga strahu
zmanjkuje, kteri jo enakotežno ohrani, de ji človeške
prijaznosti in božje pomilostovanje kakor sapa ne
vertinijo in potope. Kakorkoli se le močno čuti,
vender ni brez nevarnosti, če ji te enakotežnosti
zmanjkuje. Pa ne samo mlajši, ampak tudi odrašeni
in stari morajo, se ve de, v Božji hiši v strahu ži¬
veti; ne samo grešniki in kazni vredni, kteri se
morajo bati, ampak tudi pravični, kteri se nimajo to¬
likanj bati, ne smejo brez strahu biti. Grešniki naj
se boje, ki so grešili, pravični pa naj se v strahu
hranijo, de se greha varujejo, unih mora poprejšnjih
zlegov, tih pa prihodnjih nevarnost strah biti. Želiš
pa zvediti kako se taki sveti strah v tebi prične, ti
povem, de, vdan duši po Božji milosti, o premišlje¬
vanju del Božje pravice, od kterih hočemo zdaj go-

—c-oi  46 >»»-

vorili, močno kal poganja in krepko raste. Naj se
toraj pogostama v tvoji duši misel nanje vzbuja, in
sprevidil boš, kako se blagotni ta strah v tebi množi.

§• «

Od del Boi j e kazenske pravice , ktere so v sv. pis¬
mu omenjene.

Pervo delo Božje kazenske pravice, v sv. pismu
omenjeno , je obsojenje prevzetnih angelov. Pričetek
Božjih potov se je razodel v tistim strahotnim, ker-
voželjnim zmaju, glavarju prokletih, kakor je popisan
v Jobovih bukvah. Ker so pa vse pota Gospodove
usmiljenje in pravica, se do perviga greha Božja
kazenska pravica še ni bila razodela, temuč je
ostala poskrita v oserčju Gospodovim , kakor oster
meč v svoji mečnici. Uni pervi greh pa je bil kriv,
deje bil meč potegnjen, in strašan je bil pervi mahljej.
Glej namreč, nar lepši biser v Hiši Gospodovi, nar
izversfniši dika nebes, nar krasniši slika, v kteri se
je Božja lepota razkazovala, je ko pušica bil trešen
nebes, in sicer samo zavoljo ene same prevzetne
misli. Glavar angelov je začel biti glavar hudičev,
iz nar lepši Božje stvari nar gerdobniši spaka; nar
nesrečniši izveržek iz bitja, z nar veči slavnostjo
obdaniga; iz pervaka med Božjimi prijatli njegov
nar veči sovražnik! Kakošno čudenje je neki moglo
vstati v nebeških duhovih o tresku nar slavniši stvari,
ker so vedili, kaj je bil, in kaj je zdaj: Ali niso straha
plahi klicali z Izaijem: „Kako si pala od nebes, pres¬
vetla danica, ki si zjutraj zarana všla ? <ir  (Iz. XIV. 12.)

In poglej nekoliko v pozemeljski raj, in vidil
boš pad, kteri bi nič strašneji ne bil, ko bi Bog

-oo< 47

zoper nadlogo, iz njega izvirajočo, nobenega zdra¬
vila porabil ne bil. So namreč angeli padli, so padli,
ker so resnično  grešili: ali kaj je le mogla uboga
stvarica, komaj rojena, hudiga narediti, de je rojena
ko dete hudiga serda? Ni ravno potreba , de bi bila
sama resnično grešila, dovolj je, de je v rodu s
človekam, ki je grešil in s greham občno rodbino
človeškiga ljudstva ki je njegove kervi, zgonobil, že
to, pravim, zadosti, de otrok z greham na svet pride.
Tako neskončno velika je Božja slava in veličastnost,
de je ves rod zaslužil, hude nadloge in kazni zato
terpeti, ker se je ena sama stvar zoper njo pregre¬
šila. Ce Amanu kakor beremo v bukvah „Ester,“ —
tistimu ljubljencu kralja Ahasvera ni zadostilo, samo
nad Mardohejem, od kteriga je razžaljen bil, se
zmaševati, in se mu je razžaljenje, ker ga Mardohej
namreč ni spodobno počastil, toliko zdelo, de se je
hotel s pokončanjem vsih Judov maševati: kako bi
se mi mogli čuditi, de hoče Božja neskončna veli¬
častnost enako kazen?

Pervi človek je bil tedaj zavoljo povžitja eniga
samiga prepovedaniga sadu iz raja pregnan, in od
tega dne prenaša vesoljni svet odločeno kazen, ter
otrok, ki se čez toliko tavžent let porodi, prinese
očetov madež seboj na svet, in je dete jeze! po rodu
in čez toliko let! Takšino razžaljenje se ni moglo v
časih pozabiti, čeravno je med miljone ljudi razde¬
ljeno in toli— in tolikrat že kaznovano bilo. l)e, vse
terpljenje, kteriga so ljudje od začetka sveta pa do
zdaj prestali, vse brezštevilne smerti, ktere jih more,
vse duše, ktere na večno v peklu neizrečene muke
zdaj in v prihodnje terpe, so začetkama le nasledki
listiga perviga greha in dokazi in spričala Božje

—o-©^ 48  jXX>—

kaznovavne pravice. In še potem, ko je človeški rod
s kervijo našiga zveličarja Jezusa Kristusa odrešen
bil, se vender zmiraj še tisto godi! Ko bi pa nam
Bog tega odrešila podelil ne bil, kakošen razloček le
bi bil potem med človekam in med hudobnimi duhovi,
ker bi pervi ravno tako malo iz samiga sebe otetbe
pričakovati mogel, kakor drugi ?

Ti niso zadosti ti dokazi Božje kaznovavne
pravičnosti, in niso dovolj jasni tvojimu razumu ? Ali
razun težkiga jarma, kteri žuli Adamove otroke, so
nastale iz greha še mnogotere kazni zavoljo druzih
grehov, ki so iz perviga klili: Vsa zemlja je bila
potopljena; nad petero mest, ktere so se z nar ne-
sramnišimi grehi onečedile, je Gospod ognjeni dež
razlil. Datan in Abiron sta bila živa v žrelo zijavne
zemlje pahnjena, zavolj prepira, ki je med njima in
med Mojzesam se bil vnel. (Num. XVI.) Sinova
Aronova, Nadab in Abiuh, sta zgorela v ognju Go¬
spodovim, ker se pri darovanju nista po spodobni
slovesnosti ravnala, in ne njuna duhovska čast, ne
bogaboječnost njuniga očeta; ne milost, ktero je nujn
stric Mojzes pri Bogu vžival, ju ni mogla kazni oteti.
(Lev. X.) Ananija in Zafira, njegova žena, sta se
mertva zgrudila, ker sta se Petru lagala, naj se še
tako majhna ta pregreha zdi. (Apost. dj. V.)

Kaj pa naj pravimo od skrivnih Božjih obsoj
v kazen? Salomon, nar modrejši med vsimi ljudmi,
in kteriga je Bog tolikanj ljubil, de je bil zato ljub¬
ljenec Gospodov imenovan , je padel po neznanim
sklepu Božjim v nar ostudniši razujzdanosti in v
nar veči greh, namreč v malikovavstvo. Česa pa se
imamo bolj bati, kakor tega ? In vender — ko bi se
mogle une pogoste Božje kaznovavne sodbe, ki se

—oo^ 49 )<x>—

dan na dan v cerkvi Božji zveršujejo, spregledati,
morde bi nas nič manj v strah in trepet ne pripra¬
vile, zakaj tu bi se jih vidilo mnogo, ki so se po-
pred ko svetle zvezde na nebu lesketali, z njih
visočine v grozno globočino pasti ; tu bi vidili, kako
nekteri, ki so poprej kruha angelskiga jedli za mizo
Gospodovo, v tako nižino zapadajo, de si svoj trebuh
z otrobi, s svinsko pičo napolniti žele; kako se ne¬
kteri, kterih čistost je bila čisteji in svetleji ko
zlato, tako spremeni, de so le puhlimu oglju enaki.
De pa taki ljudje tako globoko padejo, so krivi njih
lastni grehi, zakaj Božja naredba in sklep ne dela
sile človeku pri njegovih delih in mu proste volivne
zmožnosti tudi ne jemlje.

Ali kakošin veči dokaz Božje pravice hočeš le
imeti, kakor de Bog zavolj svojiga razžaljenja no-
beniga manjiga zadostila tirjal ni, preden nas je v
svojo milost sprejel, kakor mu ga je storila smert
njegoviga edinorojeniga sinu. Kakošne besede je go¬
voril Zveličar ženam, ki so ga plakaje na moriše
spremile? „Ve hčere Jeruzalemske, ne jokajte se
nad menoj; ampak jokajte se nad seboj in nad svo¬
jimi otroci. Zakaj glejte, dnevi bodo prišli, ob kterih
poreko: Srečne so nerodovitne, in telesa, ki niso
rodile, in persi, ki niso dojile? In potem bodo rekli
goram: Padite na nas! in gričem: Pokrite nas. Ce
tako počno nad sirovim lesam, kaj le se bo nad su¬
him godilo? ,r  (Luk. XXIII. 28—31.) Ravno, kakor bi
bil hotel Gospod reči : Če mora drevo življenja in
nedolžnosti, kteriga ni ne červ zglodal, ne perelost
greha spridila, tako za pregrehe druzih v plamenu
Božje kaznovavne pravice goreti; kako le se bo
godilo z nerodovitnim in suhim drevesam, kteriga ne

3

— c-o^ 50  )=o-o—

obsodi ljubezen, ampak lastna hudobija v ogenj ? In
če se v tem delu Božjiga usmiljenja tako ostra pra¬
vica ugleduje, kako bo z drugimi deli, kterih se
toliko usmiljenje ne vdeležuje? —

Oe si pa tako top, de ti moč teh dokazov ni
jasna, premišljuj enkrat peklenske kazni, in vidil
boš, kako ostro Božja pravica en sam greh kaznuje,
kako v enim trenutku storjeno pregreho z večno
kaznijo poplačuje.

Tako tedaj sezjedinuje s tistim usmiljenjem, na
ktero se zanašaje meniš, de smeš kakor ti ljubo
grešiti, ta strašna pravica. Kaj je le grozniši, kakor
viditi nar vikšiga Gospoda in vladarja svetov s pre¬
stola svojiga veličestja na dušo se ozirati, ki ima
toliko tavžent in zopet tavžent let nar grozovitniši
peklenske muke terpeti, in njeno stokanje in prošenje
ga ne bo več omečilo, in usmilil se je ne bo; ker
mu je nasprotno v zadovoljnost in zadostilo, de je
kazen, brez prenehe, brez konca, brez upanja pri¬
hodnje odrešitve. O strašna globočina Božje pravice!
O čudovita skrivnost! O strahoviti brezen! Kteri
človek vender bi mogel tako iz uma djan biti, de bi
premišljevaje tako neznano hude kazni ves ne zder-
getal in ne strepetal, in kakor zdrobljen ne bil!

§. 3 .

Na tem svetu vidne dela Božje kaznujoče pravice.

Vender pa prezrimo za nekoliko sv. pismo, in
stopimo na domači svet, kjer bomo nar veči dokaze
Božje kaznujoče pravice dobili. Resnično, zagotovim
ti, de vsi, kterih pamet je le nar manjši žarek Bož¬
jiga spoznanja razsvetlil, v tesnobni skerbljivosti na
tem svetu žive, in se storitev Božjih kaznovavnih

-oo< 51

obsoj boje, ker iž njih ne najdejo druge utečine,
kakor ponižno svojo vero. In kteriga bi ne streso-
valo, ko vidi, kako je svet še poln nejeverstva,
kako hudiči tako obilo duš nažanjejo, s kterimi pekel
polnijo, in kako je veči del zemlje celo po odrešenju
človeškiga naroda zopet v poprejšnjo tmino se zgubil.
Kako pičlo namreč je število kristjanov, če preštejemo
ljudstva, ki še v neverstvu žive, ker je dežela
kristjanov le majhen del zemlje, drugi deli pa so
pod oblastjo hudičevo in zdihujejo pod trinoštvam
tminskiga kneza! Tu ne sije solnce pravičnosti, tu
ne sveti luč resnice, tu ne krepi' rosa milosti, kakor
tudi ne na gorah Gelboeških , kjer je toliko duš hu¬
dičev rop, ki jih grabijo in v ogenj treskajo. Kakor
ni ob času potopa nobeden, ki je bil vne Noetove
barke, pokončanju utekel, in nobeden Jeriških pre-
bivavcov, razun Rahaba in njegovih, rešen ni bil;
tudi dvomiti ni, de ni zanj otetbe, kteri bo najden
vne hiše Božje, ktera se sv. cerkev imenuje.

Če naverh še bolj natanko mali del kristjanske
zemlje pregledaš, boš vidil, kakošna ruja kristjanstvo
pokriva, in kako se na tem skrivnostnim truplu komaj
zdrav ud od verha do tal dobi. (Iz. I. 6.) Koliko
mest boš obhodil, po kterih boš komaj kakošin sled
praviga nauka opazil; kako mnogo ljudstev, za ktere
so po pravici une prerokove besede: „Pojdite po
Jeruzalemskih ulicah, in glejte, poprašujte in išite
po njegovih cestah, če boste moža dobili, kteri sodbe
sklepa in po veri poprašuje, in milostiv mu bom
(mestu).“ (Jer. V. 1.) Le poglej enkrat natanko,
kako se godi po stanovanjih tvojih sosedov — neo-
mene na tistih javnih krajih , kjer le goljufnost,
samopašnost in maka pregrešnost gospodari. Le pazi

3*

-oo< 52  ^0-0—

enkrat, in ne boš ga dobil, kakor Jeremija pravi,
kteri bi kaj blaziga govoril, slišal boš le natolco-
vanje, zavidnost, rotitve, kletvice in preklinjevanje
Boga. Tu se čuje le kreg in prepir, tam le žuganje
in gonobilve: „Xobeniga ni, ki bi pokoro delal, in
govoril: Kaj sim počel ?“ ( Jer. VIII. 6.) Tu se boš
po skušnji sam prepričal, de ljudem ni druziga mar,
kakor posvetne reči, de se od druziga nič ne po-
menkvajo, kakor od pomnoženja svojiga blaga; kako
pri vsih svojih delih Boga še ne opomnijo ne, če
ne v hudovanju, kletju in rotenju, čez ktero zvanje
njegoviga presvetiga imena pa se Gospod po svojim
preroku s sledečimi besedami pritoži: ^Spomnijo se
me, pa ne, kakor bi se imeli, temuč, ko po krivičnim
prisegajo v mojim imenu“ (Cahar. V. 4.); de se more
komaj po vnanjim videzu spoznati, ali so kristjanje
ali so neverniki; kakor se zvonovi, iz dalje ugledani
za zvonove spoznajo, njih teža in cena se pa še le
presoditi more, če se slišijo; tako se tudi ljudje, ki
se kristjane imenujejo, kmalo spoznajo za take, ka-
koršni so, kadar se od blizo njih gerdobne besede in
preklinjevanje Boga slišijo. Kako se morejo taki
tistim prištevati, od kterih Izaija pravi: „Vsi, ki jih
pogledajo, jih bodo poznali, de so tisto seme, ktero
je Gospod blagoslovil/' (Iz. LXI. 9.) Če mora tedaj
življenje kristjanov takošno biti, de jih bodo iz da¬
ljave ugledavši spoznali, de so otroci Božji: kaj pa
naj tisti veljajo, ki se bolj zasramovavei in zani-
čevavci Jezusa Kristusa, kakor njegovi združena' zde?

Če je toraj taka množica in sicer velicih greš¬
nikov na tem svetu, kako bi ne mogel v tem storitve
Božje kaznujoče pravice zaznati ? Zakaj nihče ne
more tajiti, de je, — kakor je nar veči dobrota,

-°o< 53 >» 0 -

ktero more Bog človeku podeliti, če ga greha ob¬
varuje, — tudi nar veči kazen, in spričevalo očitne
Božje jeze, če pripusti, de se človek z greham speča.
Tako je branje v druzih bukvah kraljev, de je Go¬
spod v serdu nad Izraelam pripustil, de je David
padel v greh prevzetnosti, ker je velel ljudstvo pre¬
šteti. Tudi v bukvah modriga Siraha se bere po
naštetju mnogoterih zlegov: „To vse pa bo od usmi¬
ljenih odvzeto, in v grehe se ne bodo zapletli.^ (Sir.
XXIII. 16.) Kakor namreč pobožnost sama v sebi
in sama po sebi že svoje plačilo dobiva, je tudi
redko greh kaznovan, ker Bog dovoli, de sam v
sebi kazen dobiva, in de iz eniga truma druzih gre¬
hov izhaja. Vidimo tudi, de ni bila nar veči kazen,
ktera je bila nar hujimu hudodelstvu, kdaj na svetu
doprinesenimu, namreč križanju sinu Božjiga, od¬
ločena, zgolj nič druziga, kakor kar je prerok s sle¬
dečimi besedami zoper tiste grozovilne hudodelnike
obsodil: „Pusti jih iz greha v greh padati in naj ne
gredo v tvojo pravičnost (naj ne spolnujejo tvojih
zapoved).« (Psalm. LXVIII. 28.) In kaj je tega
nasledek? Prerok preč nato razloži: „Naj se izbri¬
šejo iz bukev živih, in k pravičnim ne zapišejo:
(Ravno tam, 29.)

Ce je toraj tolika kazen in tako jasno znamnje
Božjiga serda, de Bog greh z greham poplačuje,
kako le ti morejo dokazi Božje kaznovavne pravice
pri brezštevilnih grehih, s klerimi je svet prenapol¬
njen, še prikriti ostati? Kakor mornarji na širocim
morju nič okoli sebe ne vidijo, kakor nebo in vodo,
bos tudi ti, če se oziraš, le greh vidil. In v tem,
bi ne spoznal Božje pravičnosti? Se ne razodeva
mar naj jasniši v tem, de je ves svet le neizmerno

54- >°o-

morje pregreh? Ni mi treba še le v pekel se znižati,
de bi se Božjiga mašujočiga povračevanja prepričal,
ker mi že ta svet dovolj dokazov deli. Si pa za vse
slep, kar je okoli tebe, poglej sam sebe; si namreč
v grehih zakopan, tedaj je meč Božje pravice nad
teboj zamahnjen, in dokler nekaznovan nadalje živiš,
ti preti, — če dle, bolj ti žuga. — V tacim revnim
stanu je bil nekoliko časa tudi sv. Avguštin, kakor
sam od sebe spričuje, rekoč: „Potopljen sim bil v
morje svojih grehov in tvoja jeza mi je hudo žugala,
pa vedil nisim. Omamljen sim bil od verižniga rož¬
ljanja svoje umerjočnosti, nisim vidil tvojiga serda,
in nisim spoznal svoje krivice, in to je bila kazen
za mojo krivico/'' (Spov. II. 2.)

Če ti Bog tako kazen naloži, ki pripusti, de
si tako globoko v blatu grehov zagreznjcn, in, s
svojimi lastnimi hudobijami obsut, jih vender ne vidiš,
kako se ti le more tako zoperin stan še dle brez
nevarnosti zdeti? Kdor je vredin Božjiga usmiljenja,
naj ga slavi in nanj naj se opira; kdor pa ostrost
Božje pravice občuti, naj tudi od te pravice govori.
Če te Božje usmiljenje, tako poterpežljivo v grehih
živeti pusti, zakaj bi te pa njegova pravica v pekel
telebiti ne pustila? O ko bi sprevidil, kako je kra¬
tek pot od krivice do kazni, od gnade ali milosti do
zveličanja! Če ni napčno sklepanje, de človek, ki
v Božji gnadi živi, večno zveličanje doseže, zakaj
bi se pa čudili, če je grešnik ven in ven nazadnje
v pekel pahnjen? Milost je izvirek in porok večniga
zveličanja; greh pa je pot v pekel, in pekel je nje¬
govo plačilo.

Kaj pa nas more sicer bolj s straham navdati,
kakor de Bog, čeravno so peklenske kazni tolikanj

»< 55 >»°-

grozovitne, vender pripusti, de je število pogub¬
ljenih tolikošno, število izvoljenih pa tako majhno!
Kako majhno pa je število izvoljenih, ti oznanuje, —
ko bi imel nad mojimi besedami dvomiti, tisti sam,
„ki prešteje trumo zvezd, in jih po imenu kliče/*
(Ps. CXLVI. 4) Kteriga ne zgrabi strah in trepet,
če zasliši tiste besede, ki so sicer vsim znane, ali
jih malokdaj kdo razume in v serce vtisne? Ko so
namreč Zveličarja vprašali, če je malo jih, ki bodo
zveličani, je rekel: „Pojdite skozi ozke vrata, zakaj
velike so vrata in širok je pot, ki derži v pogub¬
ljenje, in mnogo jih je, ki po njem hodijo. Kako
ozke so vrata, in kako tesna je pot, ktera v življenje
derži! In malo jih je, ki jo najdejo!“ (Mat. VII. 13.
14. Luk. XIII. 23).

Ko je ob splošnim potopu vsa zemlja z vodo
bila zalita, je uteklo le osmero jih občnimu pokon¬
čanju, s čimur se nam,  kakor sv. Peter omeni,
(I. P. III.) nalikuje malo število tistih, kteri v pri¬
meri s pogubljenimi večno zveličanje dosežejo. Šest¬
krat sto tavžent ljudi je peljal Gospod iz Egipta v
pušavo, de bi jih preselil v obljubljeno deželo, pa
ženske in otroci še všteti niso bili; čeravno jih je pa
Bog na tem popotovanju mnogo mnogo podpiral, so
bili vender sami krivi zgubljenja dežele, ktero jim
je Bog v svoji milosti obljubil, ker sta zmed te tru¬
me samo dva v obljubljeno deželo prišla. To skoraj
vsi cerkveni očetje razlagajo tako, de naj se nam s
tem naznanuje, kako veliko je število pogubljenih v
primeri z zveličanimi, ali pa ,,veliko jih je poklica¬
nih, malo pa izvoljenih.“

Zavoljo tega so pravični v sv. pismu večkrat
biseri in dragi kamni imenovani, de se pokaže, de

-«< 56 -xx>—

so ravno tako redki na svetu, kakor biseri, in de
je njih množica proti pregrešnim, kakor število biserov
proti navadnimu kamnju. To poterduje tudi Salomon
ko pravi, de je norcov truma brezštevilna. Če je
pa število dobrih tako pičlo, česar se iz vsiga lahko
prepričamo, in če jih toliko po pravični kaznujoči
sodbi Božji večno zveličanje, za ktero so rojeni,
pogubi; zakaj se ti ne bojiš, tudi v vesoljni nevar¬
nosti in ob splošni povodnji se potopiti? Ko bi število
zaverženih in poveličanih enako vsaj bilo, bi še ven-
der dovolj te imelo skerbeti. Vender, kaj pravim
„toliko!“ de! peklenske muke so tako strašno grozo¬
vite, de bi nas, ko bi le en sam zmed človeštva vanje
obsojen bil, že samo to kar nar bolj moči, v strah
in trepet pripraviti moglo. Ko je zveličar s svojimi
učenci poslednjo večerjo zavžival, in jim rekel:
„Eden zmed vas me bo izdaF (Mat. XXVI. 21.);
so bili vsi prav žalostni in prestrašeni, čeravno
jim vest, razun enimu, te krivice očitala ni. Zakaj —
je preteča nadloga grozna, če jih tudi le malo ali
eniga samiga zadene, vender vsaciga mami, in vsak
se je boji, de bi ga ne zadela. Ko bi na široeim
polju velika množica zbrana bila, in ko bi ji po
Božjim razodenju naznanjeno bilo, de bo čez malo
trenutkov strela z neba udarila, in eniga samiga med
njimi ubila, bi vsaciga nar veči skerbljivost za sa-
miga sebe terla. In koliko bolj bi se bal, svest si,
de jih bo več ubitih. Zdaj pa mi povej, človek,
kteri v posvetnih rečeh toliko pamet razodevaš, v
imenitni zadevi svojiga večniga blagra pa si ves brez
skušnje, ali ti je Bog kdaj razodel, koliko in ktere
bo meč Božje pravice zadel? Če tega ne veš,
mende še manj veš, koliko in kteri bodo tej nesreči

-®«< 57 >»'

ušli in med kterim kardelam boš neki ti. In vender
se nič ne bojiš? Ali meniš, de se je nesreče, v
pekel pahnjenimu biti, manj bati, kakor pa od strele
ubitimu biti? Ali ti je Bog izjemši te, zavarvanje
podelil, in ti poseben varen list napisal, de te enaka
nesreča zadela ne bo. Dozdaj, menim, ti ni še nič
taciga obljubil Bog, narobe pa te obsojajo tvoje dela,
in po spolnovanju pravice si — ako svojiga življenja
ne poboljšaš, — zaveržen. In bi se bati ne imel?
Praviš: Božje usmiljenje krepča moje upanje. Ali
to usmiljenje pravici Božji nič ne nasprotuje, in ji
pota ne prekopava; če namreč Božje usmiljenje
pripusti, de se jih toliko pogubi, zakaj bi le ne
pripustilo, de tudi ti v tisto trumo zajdeš, ker si
enako grešil? — Ali ne vidiš, de te tvoja nesrečna
samoljubnost slepi in moti, ker ti vse drugači doz¬
devati da, kakor se po svetu godi? Kakšin izjemek
pa si ti zmed druzih človekovih otrok, de bi ne imel
po tistim potu iti, kakor morajo vsi hoditi, kterih
dela ti posnemaš?

Če pa Boga po njegovih delih spoznavamo, ti
lahko še rečem, de nam, čeravno se mnogotere pri¬
mere med Božjim usmiljenjem in njegovo pravičnostjo
postaviti dajo, in je pervo memo poslednje težniši,
vender prikrito ostati ne more, kako se v Adamovih
naslednikih, od kteriga tudi ti svoj rod speljuješ,
veliko več posode jeze , kakor pa usmiljenja najde,
ker se jih toliko pogubi, tako malo pa večno zve¬
ličanje doseže, kar pa ne izhaja iz pomanjkanja
Božje milosti in pomoči, — zakaj ,,Zveličar hoče, K —
kakor Apostelj pravi, — „de se vsi ljudje rešijo in
k spoznanju resnice pridejo,“ (I. Tim. II. 4.) — ampak,
ker si sami pomagati in z Božjo- milostjo delali nočejo.

3**

— <K>^ 58  )>oo—

Vse to sim ti zavoljo tega tako obširno razložil,
de boš vedjl, de boš tudi ti s hudobnimi in never¬
nimi pogubljen, ako je tvoje življenje njihovimu enako,
če Bog brez kračenja svojiga usmiljenja pripusti, de
je toliko nevernikov in v njegovi cerkvi toliko slabih
kristjanov, in se jih toliko pogubi. Ali mar meniš,
de so nebesa ob tvojim porodu se zradovale, ali de
bo Bog svoje kazenske sodbe in Evangeljske zakone
ali postave v tvoj prid prenarejal, in za tebe voljo
inaki red po svetu osnoval, kakor je za druge ljudi?
Če pa Božjimu usmiljenju ni nasprotno, de se .pek¬
lenski prostor toliko daljša in širi, in de se dan na
dan brez števila duš v černo njegovo žrelo zverne ;
kako le moreš misliti, de samo tvoja duša vanj pah¬
njena ne bo, čeravno se v svojih hudobijah staraš? —
De mi ne ugovarjaš: Bog je le poprej pokazal svojo
ostrost, zdaj pa je mil in lahko potolažljiv, pomisli,
de ob vsi svoji milosti in prizanesljivosti vender vsimu,
kar smo zgoraj našteli, zgoditi se dovoli, in tudi ti
brez zasluženiga ostal ne boš. Enake kazni te ča¬
kajo, če se tudi kristjana imenuješ, če boš le greš¬
nik spoznan. Ali se ti zdi, de se bo Božja slava
zmanjšala ob tvojim obsojenju? Ali morde posebne
pravice vživaš pred drugimi, kar bi Boga nagniti
utegnilo, tebe, kakor si, brez ozira na tvoje dela,
v nebesa sprejeti? Pomisli, de, čeravno je Bog
Davidovim sinovam marsiktere prednosti zavoljo
posebnih zasluženj njihoviga očeta dovolil, vender
njih pregrehe nekaznovane pustil ni, ker jih je nas¬
protno mnogo žalostno poginilo. In ktero upanje ti
je še zabramba, in kako moreš pričakovati, de po¬
ginil ne boš, ki vender deležnikam tvojih pregreh
prizaneseno ni, čeravno so veliko več pravice imeli

-*=< 59 )xx>—

prizanesenja se nadjati? O kako zelo se motiš,
mene, de se to pravi, na Boga zaupati; to ni upanje,
le napčna navada, zakaj upanje obstoji v zaupljivim
pričakovanju, de ti bo Bog, če boš resnično kesanje
občutil in se greha očistil, — kakoršnokoli velik
grešnik si sicer bil — vse tvoje grehe odpustil, in
te zopet s svojo ljubeznijo sprejel. Napčna svestost
pa je, meniti, de boš, čeravno se greha ne varuješ,
vender večno zveličanje dosegel. Ne verjemi, de je
ta svestost le majhen greh, kteri se med tiste prište¬
va, ki se grehi zoper sv. Duha imenujejo, kdor se
namreč na krivo nado zanaša, Boga hudo razžali in se
pregreši zoper Božjo dobrotljivost, ktera se sosebno
sv. Duhu prilastuje. Ti grehi pa se ne na tem, ne
na unim svetu ne odpuste, s čemur nam hoče Zveličar
reči, kako težavno je zavoljo tacih pregreh odpušenje
zadobiti , ker grešnik milosti svoje serce zaklepa in
zdravnika zasramuje, kteri nam sam življenje podeliti
in rane zaceliti more.

§. 4.

Konec poglavja.

Končajmo toraj z besedami modriga Siraha, k
se glase: „Ne bodi brez skerbi zavoljo odpušenih
grehov; ne skladaj greha na greh! Tudi ne govori:
Usmiljenje Gospodovo je veliko, usmilil se bo mnogih
mojih grehov. Zakaj usmiljenje in jeza se bosta
hitro od njega približala, in serd bo na grešnika
gledal.« (Sir. V. 5 — 7.) Če moramo toraj že zavoljo
odpušenih grehov vedno v strahu biti, kako še moreš
neskerbno živeti, ko vender dan na dan grehov ko¬
pico množiš ? Dobro pomisli , kaj Modri pravi:
»Njegov serd gleda na grešnike.^ Zakaj v teh be-

-*»< 60  JO»-

sedah je založeno vse, kar smo zgoraj pravili. Če¬
ravno se Božje usmiljenje steguje čez pravične in
krivične, ali grešnike, ker lete k sebi vabi in njih
spreobernjenja počakuje , une pa varuje in hudiga
brani, so vender le imenitne milosti in preblage do¬
brote, ktere se v sv. pismu ljudem obetajo, sosebno
pravičnim namenjene, ktere z enako zvestobo Bog
vodi, in varuje, kakor oni zvesto spolnujejo Božje
zapovedi. Natanko spolnuje storjene jim obljube, in
razodeva se jim enako blaziga očeta, kakor so se
mu skazovali pridne njegove otroke. Kar smo pa
v sv. pismu od pretitev, prekletev, in kaznujoče
pravice Božje brali, je sosebno od pregrešnih go¬
vorjenje in od njihovih posnemavcov. Kako grozna
je tvoja slepota, in neobčutljivost, če te ne prestra¬
šijo take strahovite pretitve, in se tolažiš z obljubami,
ki ti nikoli storjene niso bile. To, nesrečnež, poprej
pretehtaj, kar je v obziru tebe in tvojih pajdašev
rečeno bilo in ne prilastuj si prešerno, kar le pra¬
vičnima velja! Tebi velja jeza, zato se boj; pravič¬
nima pa ljubezen, zato naj se veseli in raduje. Ho¬
češ li še več dokazov te resnice , poslušaj , kaj
David pravi: „Oči Gospodove gledajo na pravične,
in njegove useša poslušajo njih prošnje. Ali obličje
Gospodovo je zoper hudodelnike, de bo njih spomin
pogubil na zemlji/*' (Ps. XXXIII. 16, 17). Enake
besede se bero v bukvah Ezra: „lloka našiga Boga
je nad vsimi, ki ga v dobrim išejo. In njegova mo¬
gočnost, njegova sila, in njegov serd nad vsimi, ki
ga zapušajo.“ (I. Ezr. VIII. 22.) Kako ti je še dle
obstanek v tvojih grehih? Kako se moreš sam slepiti
in še dalje se opotekati? Ne prilastuj si obljub us¬
miljenja in milosti, ki jih v sv. pismu bereš; dokler

-oo< 6 1

nanireč v stanu pogubljenja ostaneš, ti Božja ljube¬
zen in blagost v svoji neskončni milobnosti ne govori:
Jakobu je ta del odločen, ne Ezavu; le dobrim je ta
sreča namenjena, ti pa, ki hudo počenjaš, je nimaš
pravice zato. Prenehaj, grešnik biti, in tudi tebi bo
veljalo, kar Božja dobrotljivost govori; popusti svoje
pregrešno življenje, in z očetovsko ljubeznijo te bo
objel nebeški Oče, in njegova sprevidnost te bo va¬
rovala: Če pa tega ne storiš, si hočeš silama družili
blago prisvojevati. „Zaupaj na Boga ,“ — pravi
David — „in delaj dobrot (Ps. XXXVI. 3.) In
drugej: „Darujte dar pravičnosti in zaupajte na Boga. ££
(Ps. IV. 6.) Tako je nar boljši upanje , pa ne ko
norčuješ z Božjim usmiljenjem, in zarašen grešnik v
nebesa priti upaš. Če hoče tvoje upanje pošteno
biti, se greha varuj, in oberni se k Gospodu. Če
pa pregrešniga življenja ne popustiš, se tvoje upanje
na vodo opira, in je le prazna napčna nada; to se
ne pravi, na Božje usmiljenje upati, ampak ga za¬
sramovati. Kakor namreč cerkev nikomur ne koristi,
ki se od nje odloči in njenih naukov ne spolnuje ,
marveč se pregrešnimi! življenju uda: je tudi pravično,
de Božje usmiljenje nič prida ne prinese tistima,
kteri, nanj se opiraje, z greliam nadaljuje. To naj
bi si zlasti oznanovavci Božje besede dobro zapom¬
nili , ker se, ne pomislivši, pred kom govore ,
ob oznanovanji Božjiga usmiljenja njegovo pravico
pozabiti zde, iz česar si pregrešni nagibe speljujejo,
de v svojih hudobijah zastajajo. Dobro naj bi si v glavo
vtisnili; kakor namreč oslabljenimu in bolehnimu truplu
toliko bolj škoduje, kolikor bolj se z netečnim jedilum
pita, de tudi v grehih zanikerno serce, kolikor bolj
se s tako neresnično nado jn svestostjo sladka,

—oo^ 62  K-

tolikanj terdovratniši biva, in v njih za vedno
ostane.

Xa konec hočemo še sledeče besede sv. Avguš¬
tina postaviti: „V svojim upanju in v svojim obupanju
poginja človeštvo; zavoljo svojiga nečimurniga in
prekanljiviga upanja v življenju, in še bolj zavoljo
svojiga obupanja na smertni postelji/* Zatoraj pa, o
keršanski moj prijatel, popusti ono ošabno in puhlo
upanje, in pomisli, de je Bog ravno tako pravičen,
kakor usmiljen. Kakor smeš upati, če se oziraš na
njegovo usmiljenje, se imaš tudi bati, če njegovo
pravico premišljuješ. Zakaj, kakor sv. Bernard
pravi, Bog ima dve noge, ena je milost, ena pravica,
pa ne smemo se samo ene oklepati, de nas pravica
brez usmiljenja strašila ne bo, in usmiljenje brez
pravice ljudem priložnosti ne daje , pregrešno dalje
živeti.

IV. Poglavje.

Zoper tiste, ki se izgovarjajo, rekoč: Steza pobož¬
nosti je grudava in težavna.

§. 1 .

I)e se vsiga vzroka bosi ne zde, ker se pobož¬
nosti vaditi nočejo, se navadno posvetnjaki še za
drugi izgovor zakrivajo, ker namreč pravijo, de je
steza pobožnosti grudava in težavna, čeravno vedo,
de ta lastnost pobožnosti ne izvira iž nje, ki je mar¬
več prijatla razumu, in pametni stvari prav primer-
jena, — ampak iz škodljiviga nagnjenja mesa, ktero
ima korenino v grehu. Zatoraj pravi Apostel, de

-«<K 63 )«-

„meso poželi zoper duha; in duh zoper meso; in oba
sla si nasprotna* (Gal. V. 17.) In nekje drugeje:
^Radujem se nad Božjo zapovedjo, poleg notranjiga
človeka; občutim pa v svojili udih drug zakon, ki
nasprotuje zakonu mojiga duha, in me ukrenja pod
zakon greha, ki je v mojih udih.“ (Rimlj. VII. 22 23.)

S temi besedami hoče namreč Apostel reči, de se
Božji zakon ali postava in pobožnost z blažji dušno
krepostjo človekovo, ki je vsa duhovska, in um in
voljo v sebi zjedinuje, prav dobro strinjate, deje pa
njegovo spolnovanje mnogo opovirano in zateževano
od zakona, ki po naših udih gospodari. V tem boju
pa, v kterim se naše pregrešno nagnjenje in vse
strasti, ki iž njega izvirajo, višjimu delu duše in
Bogu ustavljajo, je vzrok težavnosti, ktera se ljudem
pri spolnovanju dobriga nastavlja. Zatoraj se jih
nje mnogo ogiblje, čeravno jo sicer visoko čislajo ,
in si je prav žele, ali počenjajo kakor bolniki, kteri
sicer zdravje zadobiti žele, zdravila pa nočejo, ker
se jim^ neslajno in terpko zdi.

(Je se bo nam toraj pogodilo, ljudem napčno
to menjenje dokazati; menimo, de ne bomo nič ma-
lokoristniga storili, ker ravno ta zmotnjava sama
toliko ljudi od pobožnosti zaderžuje, in se razun te
težavnosti nič v nji ne dobi, kar bi nam ne imelo
biti prav mar, dokler je ne dosežemo.

§. 2 .

Kako nam milost Jezusa Kristusa stezo pobožnosti
olajšuje.

Poglavitniga vzroka te zmotnjave izvirek pa je,
de imajo ljudje le oči za težavnost, s pobožnostjo
združeno, na Božjo pomoč pa,, ktero nam Gospod v

—oo^ 64 >>»-

premaganje te težavnosti pošilja, se nič ne ozirajo.
Enaka zmotnjava je slepila Gieze-ta, tistiga služab¬
nika preroka Elizeja, ki je sicer vojaške trume
Sirske, ki so v mesto bile priderle in hišo njegoviga
gospodarja obsule, vidil, straže pa, ktero je Bog v
zabrambo svojiga preroka postavil, ni ugledal, dokler
se mu niso po molitvi Elizejevi oči odperle, in se je
prepričal, de je število varhov veliko veči memo
sovražnikov. (IV. b. kr. VI.) Enako se motijo tudi
pregrešni glede pobožnosti; ker namreč težavnosti,
doseženje pobožnosti ovirajoče , v sebi občutijo,
nasprotno pa Božje milosti in pomoči, kteri te te¬
žavnosti zmanjšujete in od njih pojate, še skusili
niso, se jim steza pobožnosti neznano težavna zdi,
in varujejo se, de nanjo ne stopijo.

Ko bi pa imela pot pobožnosti res težavna biti,
zakaj pa pravi prerok: „Na potu tvojih resnic se ra-
dujem, kakor nad vsim bogastvam ? ii ' (Ps. CXVIII. 14.)
In na drugim kraji: '„Bolj so poželeti, kakor zlato
in biserov mnogo, in sladkeji ko med in sterd.“
(Ps. XXXVI. II.) Sveti prerok ne dobi v pobožnosti
samo onega, kar ji mi prilastujemo, namreč čudovito
visokost in čast, ampak tudi kar svet v nji najti noče,
namreč prijetnost in radost. Iz tega se posleduje,
de tisti, ki pobožnim naloženo breme tolikanj utežu-
jejo, in si tolikanj ostrogasto mislijo, de skrivnosti
še nikoli okusili niso, čeravno so kristjani in v
zakonu milosti žive. In ti revež, ki se hliniš kri¬
stjana, povej mi, zakaj je Kristus na svet prišel?
čemu je prelil svojo drago kri? čemu je svete
zakramente postavil , in sv. Duha poslal ? Kaj
pomeni izreka sv. Evangelja in beseda milost  ali
gnada? Kaj presveto ime Jezusovo? Ako ne veš,

-»<>(  65 $°°-

poprašaj Evangelista, ki piše: »Njegovo ime pa
imenuj ,,Jezuszakaj  odrešil bo svoje ljudstvo
njih grehov." (Mat. I. 21.) Ali kakošin drugi
pomen naj je v imenu »zveličar«  in »odrešenik«  ?
Se mar kaj druziga pravi odkupiti  in grehov rešiti,
kakor odpušenje naših grehov nam zadobiti in mi¬
lost doseči, de se bomo prihodnjič jih varovali? Je
li kaki drugi namen bil prihoda zveličarjeviga na ta
svet, kakor, de bi tebi pomagal, in te podpiral do¬
seči večno zveličanje? Zakaj Ii je hotel smert na
križi storiti, kakor de je greh zaterl? Zakaj je od
smerti vstal, kakor de je tebe od smerti greha pre¬
budil, in v novim življenji se sprehajati ti dal? Čemu
je prelil svojo kri, kakor de je tebi rane zacelil?
Čemu je zakramente postavil, kakor de je zdravila
kaj zoper greh ti zapustil? Kakošin inaki sad je
dozorel za ta svet iz uniga britkiga terpljenja, kakor
ki nam pot v nebesa, poprej tako ternjevo in grudavo,
poravnuje in zapreke ž nje pospravlja? To je, kar
je Izaija poprej prerokoval, de bodo namreč ob dne¬
vih zveličarja „vse doline povikšane, vsi hribje in griči
ponižani; kar je krivo, naj bo ravno, kar je gerčasto
in grudavo, naj se v gladke pota premeni." (Iz. XL.4.)
Zakaj neki je sv. l)uh z nebes poslan bil, kakor de
se tvoje meso v duhu prestvarja? Kaj namreč naj
milost z drugimi vdanimi krepostmi, ktere iž nje
izhajajo, stori, kakor de jarm Gospodov uglaja, nam
priljubuje in pobožnost zlajšuje, de bi se ljudje v
nadlogi veselili, v nevarnostih upali, in v skuš¬
njavah premagali? To je začetek, sreda in konec
Evangeljev.

Kakor je pozemeljski človek in grešnik, namreč
Adam, vse ljudi v stan posvetnosti in grešnosti

-<«>< 66  iz¬

postavil,  je nebeški in pravični človek, namreč Je¬
zus Kristus, vse ljudi nebeške in pravične storil.
Kaj le druziga so Evangelisti pisali? Ktere le druge
obljube so nam preroki oznanovali in Apostelni učili?
To je vesoljni obsežek keršanskiga bogoslovja; raz-
sodivna beseda, ktero bo Bog na zemlji ^[storil
(llimlj. IX. 28.); razsojenje in doveršenje, ktero je
Izaija od Gospoda začul (Iz. X. 22.), in iz ktere je
toliko zakladov krepost in pravičnosti izšlo.

Vender razložimo rečeno še natančniši. Od kod
le meniš, de težavnost v pobožnosti izhaja? Rekel mi
boš, iz maldpridniga nagnjenja našiga serca in iz
mesa v grehu porojeniga; zakaj „meso poželi zoper
duha, in duh zoper meso, ker sta si nasprotna. K
(Gal. V. 17.) In misli si, de te Bog pred se pokliče,
in ti reče: Glej, človek, vzeti ti hočem serce, ki
ga imaš, in prav novo ti dati, navdano z močjo, svoje
poželenje in hudobne nagnjenja zatirati! Ako bi ti
Bog to resnično obljubil, bi se ti potem steza po¬
božnosti še težavno zdela? Gotovo ne! Kaj dru¬
ziga pa ti je Bog tolikrat v sv. pismu obljubil ? Po¬
slušaj, kaj pravi Gospod po preroku Ecehielu, ko
posebno v stanu milosti živečim govori: „In hočem
jim podariti novo serce, in noviga duha v njih oserč-
je dati, in vzeti jim hočem kamnito serce iz njihoviga
telesa, in jim dati meseno serce, de bodo v mojih
zapovedih živeli, moje postave spolnovali in ohrano-
vali, de bodo oni moje ljudstvo, in jaz njih Bog.
(Eceh. XI.)

Kako le moreš še dle dvomiti, človek! Ali
meniš, de Bog svoje obljube spolnil ne bo, ali se
bojiš, de ne boš mogel, čeravno obljubo spolni, z
njegovo pomočjo njegove zapovedi spolnovati ? Če

-°o< 67  >o«-

obupaš ali pervo tajiš , imaš Boga ali goljufa ali
lažnjivca , kar je nar huje Božje preklinjevanje; če
pa praviš, de naukljub njegove pomoči vender nje¬
govih zapoved spolnovati ne boš mogel, ti je mogočni
Gospod brezmožin obetavec, ki doveršiti ne more,
kar bi hotel in kar je obljubil, kar je ravno tako
hudo preklinjevanje.

Kako te more še kaka dvomba moriti, in kako
bi krepost tvoja dovolj moči ne imela, hudobne
nagnjenja premagovati, ki Tvojimu duhu zopervajo in
ti stezo pobožnosti otežujejo? Je vender ta moč
zgodnji sad drevesa življenja, ktero je Bog s svojo
kervijo posvetil. To poterduje Apostel, rekoč: Naj
bo nam zapomnjeno, de je stari človek v nas vred
križan bil, de se sleče telesa pregrešnost, in de na¬
dalje grehu služili ne bomo.“ (llimlj. VI. 6) Kar
Apostel ,,,stari človek^ in „telesa pregrešnost^ ime¬
nuje, je naše posvetno poželenje in iz tega izvirajoče
hudobne nagnjenja; te, pravi, so bile s Kristusam
vred križane; zakaj po tem presvetim daru smo
zadobili milost, uniga trinoga premagovati in se nje¬
gove sužnosti rešiti, kakor smo že zgoraj povedali.
To je una velika zmaga, tista preobilna dobrota,
ktero nam Gospod po preroku Izaiju obeta, rekoč:
„Ne boj se, zakaj jaz sim pri tebi; ne opotekaj se,
zakaj jaz sim Tvoj Bog; jaz sim te okrepčal, in ti
pomagal, in sprejela te je desnica mojiga pravičniga.
Glej, vsi bodo osupnjeni in zarudeli, ki se zoper
te bojujejo; bodo, kakor bi ne bili, in poginili bodo
možje, ki ti zopervajo. Iskal jih boš, pa ne našel
mož svojih sovražnikov; bodo, kakor bi ne bili, in
kakor zginili bodo možje, ki se zoper tebe bojujejo;
zakaj jaz sim Gospod, Bog tvoj, ki poprime tvojo

—»«< 68 po¬

roko, ter reče: Ne boj se, jaz sim ti pomagal.“
(Iz. XIjI.  10 — 13.) In tedaj mi povej, kaj mu le
manjka še, kteriga taka pomoč podpira? Komu bi
pogum upadal in kdo bi se boja s svojimi hudobnimi
nagnjeni sedle ogibal, ko jih milost Božja onako uklepa?

§. 3.

Nekoliko ugovorov overienih.

Ako bi mi hotel ugovarjati, de so v človeku
vedno še ostanki nekdanjiga stanu njegove pregreš-
nosti, kteri, kakor Job (XVI. 9.) pravi, pravičniga
tožijo, ti zavrača na to prerok rekoč: „Bodo kakor
bi ne bili.“ ^Čeravno ostanejo, se ne zgodi v našo
pogubo, temuč de se neprenehama v vaji premagovanja
samiga sebe ohranimo; ostanejo, de imamo priložnost,
se sami sebe poskušati in zmage venec si pridobili,
ne pa, de bi nam zaderge nastavljali, v ktere bi se
vjeli in nesrečne storili; ostanejo za spričevanje zmage,
ne pa podjarmiti nas; ostanejo nazadnje, de se člo¬
vek poskuša in ponižuje, sebe, in svojo slabost
spoznava, v Božje in njegove milosti poveličanje;
tako sicer, de nam mnogo basen in korist njih daljno
zastajanje v nas pridobiva. Kakor so divje živali
človeku sovražne in zanj nevarne; ukrotene pa mu
marsikaj koristijo; ravno tako nam basnijo tudi naše
strasti, ko so vredjene in uberzdane, de se krepost
ali čednost vadimo.

v

Ge te Bog enako krepča in varuje, kaj ti more
na zemlji še nasprotno biti? Če se Gospod s teboj
bojuje, kdo si upa, nate namahovati? ^Gospod je
moja luč in moj konec,^ pravi kraljev prerok, —
^koga se imam bati? Gospod je varh mojiga življenja,
pred kom se imam tresti? Če se bližajo, ki mi

69 >«-

škodvajo , de bi pogoltnili moje meso, oni,  moji
sovražniki, ki me terpinčijo, onemagajo in se zver-
nejo po tleh. Če se tabori zoper me vstopijo, se ne
bo balo moje serce. Naj se boj zoper me dvigne,
upal bom zraven.* (Ps. XXVI. 1 — 3). Če te ne
pregovore take obljube, Bogu služiti, resnično ne
vem, kaj le bi te zdramilo, in res moraš prav sirov
in neobčutljiv, de, malovreden in zaveržen moraš
hiti; če pa unih besed verjetnih ne spoznaš, resnično,
tvoja nevera je silna. Saj je vender Bog sam, ki ti
obeta, de ti bo novo bitje vdal, in iz kamnitniga
serca meseno ti naredil, de bo ukrotil tvoje strasti,
in te tolikanj premenil, de se nič več spoznati ne
boš mogel, in svojih poželenj, ko bi jih iskal, nič
več najdel ne boš, ker jih bo oslabil in pomoril,
kakor bi jih nič več ne bilo. Kaj se le more še več
obetati, več upati, več pričakovati? Česa ti manjka
še, kakor živa vera in živo upanje, de bi v Boga
zaupal in njegovi mogočni roki se zročil!

Mende mi ne veš nič nato zaverniti, razun, de
so tvoji grehi tako množni in veliki, de ti zavolj
njih ne more taka milost skazana biti. Nato ti od¬
govorim, de Boga bolj žalili ne moreš, kakor ravno
s tacimi besedami, ker s lem razodevaš, de je mogoče,
de Bog svoji stvari, če se resnično k njemu spreoberne
in ga pomoči in usmiljenja prosi, noče ali ne more
pomagati. — Ne tirjam, de bi mojim besedam verjel;
ali verjemi unimu svetimu preroku, ki je mende nate
misl il, in ti je naproti priti hotel, ko je sledeče be-
se,,e  pisal: „Ko se bodo tedaj nad teboj spolnile vse
te besede, blagoslov ali prekletstvo, ki sim ga po¬
stavil pred tvoje obličje , in se boš ves skesan v
sercu med vsimi ljudstvi, med ktere te je Gospod ,

70  ><x>-

tvoj Bog, raztresel, zopet k njemu vernil, in boš
njegovimu poveljstvu zopet pokorin, kakor ti jaz
dans zapovedujem, s svojimi sinovi vred iz vsiga
svojiga serca, in iz vse svoje duše; ti bo Bog tvojo
sužnost zopet odtegnil, in se te usmilil, in te zbral
iz vsili ljudstev, med ktere te je bil raztresel, in
peljal te bo zopet v deželo, ktero so tvoji očetje
posedli, in tvoja bo.^ (V. b. Mojzesove.) In preč
potem: ^In Gospod, tvoj Bog bo tvoje serce obrezal
in serce tvojiga semena, de boš ljubil Gospoda, svo¬
jiga Boga, iz vsiga svojiga serca, in iz vse svoje
duše, de boš mogel živeti. K  fRavno tam. 6.)

O de bi Bog tudi tvoje oči obrezal, in tamoto,
ki jih pokriva, pregnal, de bi mogel spoznati, v čim
to obrezanje obstoji; ne bodi tako bedast in bi mislil,
de je omenjeno telesno obrezovanje, zakaj za tako
naše serce vstvarjeno ni. Ali kiikošno je obrezanje,
ki ga Bog tukaj obeta? Gotovo krepke rasti naših
strast, in slabih poželenj, ki iz tvojiga serca klijejo
in ljubezni do Boga veliko napotja delajo. Obeta,
vse spridene veje z nožem svoje milosti porezati in
pokončati, de zamore naše serce, enako obrezano in
očejeno, vse svoje šoke in moči veji ljubezni do
Boga oddajati. Potem boš pniv Izraelec in Bog te je
obrezal, če je v tvoji duši ljubezen do posvetniga
zaterl in če nič v nji ostalo ni, razun ljubezni do
nebeškiga Očeta.

In tedaj te prosim, prav dobro si zapomniti, de
Bog na tem mestu ono storiti obeta, kar na drugim
mestu tebi, spreobernjenimu že, storiti veli, namreč:
^Obrežite se Gospodu in razpotegnite mreno s svo¬
jiga serca.“

Kako pa, o Gospod, mi storiti veliš, kar sam

-co< 71  y > °-

storiti obetaš. Če imam jaz storiti, zakaj sam storiti
obetaš? To vprašanje razkroji sveti Avguštin, nam¬
reč: ,.Daj, o Gospod, kar zapoveš, in veli, kar
hočeš/ 4  (Spov. I. X. C. 3.) Tako sicer, de je moj
zapovednik tudi dodelnik milosti, de doveršim, in
Bog in človek eno delata, Bog kot poglavitni spelje-
vavec, človek pa pristranski, de Bog s človekam
nareja, kakor slikar, ki roko svojiga učenca pelje
in vodi, in mu sliko doveršiti pomaga: Oba dokon¬
čata delo, pa slednjimu ne gre enaka čast zavolj
storjeniga. Enako dela Bog z nami, pa brez ome-
jenja prostosti naše volje: če je namreč človek svoje
delo doveršil, se ž njim sicer ne more oponašati,
vender naj se raduje, klicaje s prerokam: „Gospod,
ti si vse v nas storil! 44  (Ps. XXIX.)

Dobro si zapomni te besede, zakaj one so ti
ključ k pravimu razumljenji vsih Božjih zapoved. Za
vse namreč, kar ti Bog storiti veli, ti obljubi tudi
svojo pomoč, de ti bo zverševati pomagal. Ge ti
toraj veleva, svoje serce obrezovati, pravi tudi, de
ga bo sam obrezal, in če ti zapoveduje, ga mimo
vsiga ljubiti, ti tudi milost dodeli, de ti ga je onako
ljubiti moč. Zavolj tega pravijo, de je jarm Go¬
spodov sladak, zakaj ob enim vred ga nosita dva,
Bog namreč in človek, in kar se je samo po sebi
težavno zdelo, je po Božji milosti lahko in prijetno,
zatoraj pa tudi prerok po poprejšnjih besedah sledeče
nadaljuje: „In zapoved, ki ti jo dans zapišem, ni
nad teboj, ali dalječ od tebe, ali v nebesih, de bi
utegnil reči: Kdo zmed nas more v nebesa stopiti,
de bi jo doli prinesel, de jo bomo slišali in v djanji
spolno vali? Tudi ni nad morjem, de bi se izgovarjal
in rekel: Kdo zmed nas more nad morje zleteti, in

-ck^ 72

nam ponjo iti, de bi jo slišali, in storili, kar zapo¬
veduje, temuč beseda ti je prav blizo, v tvojim
sercu je, de jo spolnuješ/' (V.  b. M. XXX. 11 — 14.)
S temi besedami je hotel sv. prerok slednjimu ugo¬
voru v okom priti, ktere bi utegnil meseni človek iz
težavnosti popeljevati, ktero si v spolnovanji Božjih
zapoved prestajati domišljuje, ker se samo na zapo¬
vedi ozira, in ne naEvangeli, to je, na milost, ktera
nas zmožne stori za spolnovanje. Zavolj tega se
mu zdi spolnovanje zapoved trudapolno in težavno,
in ne pomisli, de s takim terjenjem naravnost besede
sv. Janeza presekuje, ki pravi: „Zakaj to je ljubezen
do Boga, de spolnujemo njegove zapovedi; in njegove
zapovedi niso težke. Vse namreč, kar je iz Boga
porojeno, premaga svet.“ (I. J. V. 3 — 4.) S temi be¬
sedami hoče sv. Evangelist dopovedati, de vsi tisti,
ki so Božjiga duha v se sprejeli, kteri jih zopet
prerodi, in otroke tistiga naredi, čigar duha so v se
vzeli, Boga samiga imajo, kteri po milosti v njih
stanuje, in zatoraj več premorejo, mimo vsiga, kar
ni Božjiga, in ne svet, ne hudič, ne nobena moč
pekla jim škodovati ne more.

Vsiga tega izvirek je, čeravno je breme božjih
zapoved težavno in utrudno, de ga vender po mi¬
losti dodeljena nova moč lahko in celo sladko naredi.

§. 4.

Kako tudi ljubezen pot v nebesa lahno in prijetno

dela.

Kaj pa porečeš, če prideneva k naštetim zlajši-
kam še uniga, kteriga vir je živa ljubezen? Gotovo
namreč je silo posebna lastnost ljubezni, de nam jarm
Božjih zapoved priljubuje, ker poleg sv. Avguština,

—0-0^ 73  >>CrtV—

trud ljubijo čili v nobenim obziru težaven ni, temuč
se v njem vesele, kakor na priliko tisti, ki se iz
priljubnosti z lovam, s tiči in z ribštvam pečajo; zakaj
kar se iz ljubezni stori, nam nikakor težave ne dela,
ali je pa težava nain prijetna. Kaj druziga, če ne
ljubezen, zlajšuje materi neprenehane skerbi, ktere
ji dela odreja njenih otrok? Kaj druziga, če ne lju¬
bezen naganja zvesto ženo, de noč in dan pri
postelji bolniga moža čuje, in mu nar ljubeznjivši
skerbnost skazuje? Kaj druziga kakor ljubezen, na¬
ganja še celo žival, de tolikanj skerbno svoje mladiče
godi, jih varuje in brani, in še celo najdeno pičo
sebi priterga, de jo more ljubim podeliti? Zakaj je
govoril sv. Pavl sledeče, tako blage besede: „ln kdo
bo nas ločil od ljubezni Jezusa Kristuza? Ali nadlo¬
ga? ali stiska? ali lakota? ali žalost? ali nevarnost?
ali preganjanje? ali meč? Kakor stoji zapisano: Za-
volj tebe storimo smert slednji dan, cenjeni smo kot
ovce za mesnico. Pa v vsem tem zmagujemo, za-
volj tistiga, ki je ljubil nas. Gotov sim, de nas ne
bo mogla ne smert, ne življenje, ne angeli, ne kne-
žije, ne sile, ne sedanje, ne prihodnje, ne moč, ne
visokost, ne globočina, ne kterakoli stvar ločiti od
ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu
našim/*' (liimlj. VIII. 35—39.) Kaj druziga, kakor
ljubezen, je obudilo v sv. Dominiku tako goreče hre¬
penenje po mučeništvu, kakor žejni, trudni jelen bi-
striga studenca poželi? Kaj je sv. Lavrencja, sredi
hudiga plamena na železnim ražnju razpetiga neki
pripravilo reči, de mu je švigajoči plamen krepčaven
hlad? Kaj neki druziga, kakor po ljubezni vdihovana
iskrena želja po mučeništvu? „Zakaj pravi ljubezni
ni nič terdo, nič terpko, nič težavno, nič strupeno,**

4

—0-0^ 74 £©-0—

pravi Peter Ravenski. „Kaj zamore meč, rana, muka,
smert proti popolnama ljubezni? Ona je jeklen oklep,
na kterim vse pušice zdersujejo; ne boji se meča,
nevarnostim se ustavlja in smerti se posmehuje; za¬
kaj kjer je prava ljubezen, ondi je zmaga.“

Vender pa resnični ljubezni ne zadosti veselo
prenašanje vsih le mogočih nadlog in terpljenj, vedno
več si želi terpeti iz ljubezni do svojiga ljubljenca.
Iz tega nastaja pri toliko popolnama ljudeh ono
iskreno hrepenenje po mučeništvu, to se pravi, svojo
kri za tistiga preliti, ki je poprej svojo zanje prelil.
Če svojiga namena doseči ne morejo, se groze sami
sebi, in so sami svoji rabeljni, ter svoje truplo z
lakoto, žejo, mrazam, vročino in enakim hudim ter-
pinčijo, de svojo željo saj po nekoliko spolnijo.

Tega jezika ne umejo ljubivci tega sveta, zakaj
ni jim dano spreviditi, kako neki zamore kdo tako
iskreno ljubiti, kar je njim tolikanj zoperno, in kako
more nasprotno čertiti, kar njih tako strastno mika.
In vender je tako. V svetim pismu je branje, de so
si Egipčani nespametne živali malike zvolili in jih
molili. Izraelcam je bilo ostudno, kar Egipčanam
božje, in darovali so svojimu pravimu Rogu živali,
ktere so bogove Egipčani molili. Kakor Izraelci
delajo pravični; nagnjusni so jim maliki tega sveta,
namreč: Čast, sladina, bogastvo, in krive te bogove
svojimu pravimu Bogu darujejo. Kdor hoče loraj
Bogu prijeten dar prinesti, naj vzame in daruje, kar
svet pomalikuje, in zvoli naj zase, kar je svetu zo¬
perno. Ali ne meniš, de so ravno tako storili, kteri
so po sprejetih vdihih sv. Duha iz zbora šli, veseli,
ki so bili vredni spoznani, sramoto terpeti zavolj
imena Jezusoviga? (Apost. dj. V. 41.) Ali ti ni

—CO<" (  75 ^0-0—

sprevidno, de ima, kar vsim nadlogam in mukam,
smerti celo grenkoto odvzame, tudi moč, spolno-
vanje Božjih zapoved ti zlajševati in oslajevati ?
Ali bi ne moglo, kar pravične sleherni dan naganja,
ne samo jarma zapoved , ampak še več , namreč:
post, budenje, tepenje, radovoljno uboštvo i. t. d.
preterpeti, tebe pregovoriti, navadno breme Božje
postave in naše matere sv. cerkve prenašati? Kako
si, o nesrečnež, v zmotnjavi zamrežen, in kako malo
ti je znano bitje pobožnosti, moč ljubezni in Božje
milosti! —

§■ 5 .

Od dru-zih reči, ktere pot do -zveličanja lahkotno
in prijetno delajo.

Kar smo dosihmal povedali, bi mende zadostilo
v razprašenje tisliga izgovora, s kteriin se jih toliko
pobožnosti umika. In bodi si, de se vse to ne zgodi,
in de je steza pobožnosti res težavna in sterma; za¬
kaj bi te le težko stalo, ravno tisto za dušo storiti,
kar z vso marnostjo za truplo delaš? Ali ti morde
ni ljubo, kaj preterpeti, de bi večnim peklenskim
mukam ušel? Ali morde ne meniš, de bi uni bogati
skopuh z veseljem vse storil, ko bi mu pripušeno
bilo, na ta svet nazaj priti, de bi se tu za svoje
grehe pokoril? Pravično pa je, de nič manj ne storiš,
kakor bi uni storiti pripravljen bil, ker te, če še
zmiraj pregrešno živiš, ravno take kazni pričakujejo,
in kakor uni si boš želil, de bi za svoje hudobije
kolikor mogoče, se spokoril.

nadalje pomisliš, koliko in kako veliko je
Bog zate storil, in kaj ti je obljubil; s kako mno¬
goterim greham si ga razžalil; kako grozovite muke

4*

-CK* 76  >CK>-

so svetniki preterpeli, nar bolj pa svetnik vsili svet¬
nikov sam: bi te moglo resnično sram biti, ko bi iz
ljubezni do Boga tudi kaj preterpeti, ali kar te mika,
zavreči in popustiti ne hotel! Zato pa pravi sv.
Bernard, de britkosti tega sveta ne morejo v število
priti, bodi si ali za velikost naših pregreh, ki so
nam odpušene, ne za hasen, ki nam iz tega dohaja,
ne za nekdanjo slavo, kije  nam obljubljena. Slednja
teh okolišin, sama zase ogledovana, bi nas mogla
pregovoriti, veseliga serca stopiti na stezo pobož¬
nosti , ko bi tudi resnično grudasta in težavna bila.

Čeravno se je pa človeškimu življenju v sleher¬
nim obziru in v vsih stanjih z mnogoterim terpljenjeni
in nadlogami boriti, vender tajiti ne moremo, de je
življenje pregrešnih veliko revniši in nepokojniši,
kakor pa pobožnih; zakaj, če je že kakorkoli le
težavno, po potu hoditi, ker se gotovo utrudi, je
vender popotvanje veliko huji in nevarniši za tistiga,
ki v tami vse prek korači in se povsod zadevlje,
kakor pa za tistiga, kteri z odpertimi očmi jasno
okoli sebe pogleduje. Ker je toraj naše življenje
popotvanje, mora, se ve de, človek truden biti, pre¬
den do počivavnika prispe; gotovo pa je grešnik,
ki po tami tava, zakaj njega ne vodi luč pameti,
ampak njegove slepe strasti. Pobožni pa, ki se
dajo pameti voditi, se ogibajo, če pred svojimi no¬
gami brezne vidijo, in z manji težavnostjo in nevar¬
nostjo dalje popotovajo. To je sprevidil tudi uni
imenitni modrijan, ko je rekel: „Steza pravičnih se
pomikuje nadalje kakor svetla luč, in se naraša do
beliga dne; pot pregrešnih pa je taman; ne vedo,
kdaj padejo.“ (Preg. IV.) Pa ne samo taman je pot
pregrešnih, ampak tudi nevaren in spolzek, kakor

-*«< 77

David pravi (Ps. XXXVI. 6.), de namreč omeni,
kako se po njem gredoči velikrat spodtaknejo in pa¬
dejo. Pobožnim pa pri malih težavah , ktere imajo
preterpeti, še mnogo in mnogo zlajškov in tolažb
dele, narpred jih vodi vpričnost in očetovska pre¬
vidnost Božja, čutijo se navdušene po milosti sv. Duha,
posvečene od moči sv. zakramentov, okrepčane po
zgledu dobrih, podučene od sv. pisma, potolažene
od spričevanja dobre vesti, in naposled podpirane in k
stanovitnosti opominjane od upanja večne slave; zra¬
ven pa so deležni še mnogo druzih Božjih milost in
dobrot, de mirno in lahkotno dalje popotvajo, in s
prerokam kličejo: „Kako sladke so tvoje besede mo-
iimu gerlu: sladkeji mimo medu so za moje usta!“
(Ps. CXVIII. 103.)

Če preiskuješ po sv. pismu, najdeš mnogokrat
pot pobožniga na zemlji popisovati kakor grudastiga,
mnogokrat pa kakor lahkotniga in prijetniga. N. pr.
se bere v psalmih Davidovih: ^Zavoljo besed tvojih
ust sim se ohranil na težavnih potih“ (Ps. XVI. 4.);
in nekje drugej: „Na potu tvojih spričevanj sim se
radoval kakor nad vsim bogastvam. K  (Ps. CXVIII. 14.)
Ta pot namreč združuje v sebi naenkrat težavnost
in prijetnost, pervo, poleg svoje lastnosti, drugo za¬
voljo Božje milosti, in de je zavoljo eniga vzroka
težavno, kar je iz eniga lahkotno in prijetno. Oboje
nam naznanuje Zveličar: „Moj jarm je sladak in moje
hreme je lahkot (Mat. XI. 30.) Ker namreč beseda
jarm  kaj težavniga pomeni, pokazuje beseda „sladak“
lahkotnost, ktero dela Božja milost. Ako bi se ti pa
čudno zdelo, kako utegne kaj po svoji lastnosti te¬
žavniga lahko in sladko biti, ti zavernem, de to iz¬
haja od tod, ker Gospod jarm zlajšuje, kakor je po

78  fOO~~

I

preroku obljubil: „Hočem jim biti, ko nekdo, ki jim
jarm nad ramami derži?“ (Hos. XI. 4.) Kako se ti
more še čudno zdeti, de je ta jarm lahak, ker ga
Gospod zlajšuje in nositi pomaga. Če je germ ves
v plamenu švigal in vender ne gorel, ker je Gospod
v njem bil, zakaj le bi se čudil, de butara težka ni,
ker je v  tudi Gospod v nji in jo nam vedno odnaša.

Želiš Ii oboje v enim združeno imeti, poslušaj,
kaj pravi sv. Apostel: „Povsod nadlogo terpimo, pa
nam ni britko; stiskovani smo, pa ne zaterti; pregan¬
jani smo, pa ne zapušeni; metani smo, pa ne pogi¬
nemo.“ (II. Kor. IV. 8 — 9.) In vidiš na eni strani
stisko in nadlogo, na drugi tolažbo in razveseljen je.
Ravno to hoče dopovedati prerok v besedah: „Ki
zaupajo na Boga, se bodo spremenili v moči, in pe¬
ruti bodo dobili kakor orli; leteli bodo, pa se ne upe¬
hali, hodili in moč jim ne bo pošla.“

Ali ne vidiš, kako ta jarm milost omili; kako se
spreobrača moč mesa v moč duha, ali marveč člo¬
veška zmožnost v Božjo krepost? Ali ne vidiš kako
sv. prerok terpkostim, ktere pobožni popivajo, toliko
razveseljenje nastavlja?

Ni ga toraj vzroka, kteri bi te, o preljubi krist-
janski brat, pregovarjal, stezi pobožnosti se umikovati,
in naj bo tudi grudasta in težavna, kako mnogotere
prijetnosti pa jo nasproti poravnujejo in gladijo!

§. 6 .

Prilike, ktere resnico poprešnjiga dokazujejo.

v

Ge ne more tedaj nič poprešnjiga tvojiga ter-
dovratniga serca omečiti, in če nočeš, kakor sv.
Tomaž, nič poprej verjeti, preden ne vidiš in ne
otipaš, ti hočem tudi s tem postreči.

-»o< 79 >»«-

Mislimo si koga, ki je obilo časa s posvetnim
veseljem se sladkal, in v vsih le mogočih grehih
živel, potem pa po Božjim usmiljenju svoje življenje
preobernil in tedaj prav različno od poprešnjiga živeti
začel; ta bo za nas nar boljši razsojevavec, zakaj
on ne sodi po ,,slišal sim praviti,“ ampak po lastni
skušnji. Taciga hočemo vprašati, kteri obeh stanov,
v kterih je živel, je pač prijetniši in ljubši. Nar
bolje utegnejo pa tisti od tega spričevati, ki so v
cerkvi poklicani, družili vest preiskovati, zakaj ,,oni
se spušajo po ladijah na morje in velevajo in brodijo
po veliko vodah/' (Ts. CVI. 23.) Oni sosebno vidijo
djanje Božje milosti in spremenjenje, ktero ona dan
na dan v sercih ljudi dela, in ki zares nar veči ču¬
denje obuja. Pač nas ne more nič bolj zavzeti,
kakor spremenjenje v duši pravičnih po milosti Božji
storjeno; kako človeka predrugači, povzdiguje, krepča,
od vne in od znotraj zaljša; kako mu osterguje
slabosti stariga človeka, vse njegove nagnjenja dru¬
gam obrača in ga pregovori, sovražiti, kar je poprej
ljubil, in ljubiti, kar je poprej čertil in se mu je
' mersilo; kako se mu ljubo in sladko zdi, kar se mu
je gnjusilo; kako ga čversti za stanovitnost; kako ve¬
selje in razsvitljenje mu deli, de bi Božje zapovedi
spoznaval in nečimurnost tega sveta in visokost in
vrednost duliovskih reči jasno spregledal.

Nar bolj pa se je čuditi, de se vse to v kratki
dobi zgodi, de ni treba silo let po šolah modrovačev
se plaziti in starosti pričakovati, de bi ona pameti
pomagala, in naše strasti zaterla. Sredi kipeče mla¬
dostne soparice in v malo dneh se človek tako spre¬
meni, de se ves drugačinj zdi, zatoraj pa tudi sv.
Ciprian pravi, de se”poprcj tu spremenjenje občuti,

80  )oo-

kakor pa ugleda, in ne naključi ga dolgoleten trud,
ampak milost, ki ga kmalo kmalo stori. Po pravici
zamoremo toraj reči, de je milost duhovsk čar, s
kterim Bog človekovo serce tolikanj čudno spremeni,
de se z nar iskreniši ljubeznijo tistimu udano čuti,
kar jnu je poprej prav nagnjusno bilo, namreč spol-
novanje zapoved in nasproti ga resničen čert po¬
prime zoper tisto , kemu je vse njegovo nagnjenje
poprej naklonjeno bilo, namreč zoper pregrešno ra¬
dost in sladnost.

To je silo imenitna basen, ktero spovedniki, če
svoj poklic s potrebnim duham in s potrebno pobož¬
nostjo spolnujejo, iz spovedovanja zajemajo, zakaj
slednji dan pozvedujejo take imenitne čudeže, s
kterimijih hoče Bog za terpljenje, ktero morajo pre¬
našati, obilo poplačevati. De! večkrat vidimo, kako
se spovedniki sami, če vidijo grešnike tolikanj spre¬
menjene, od tacih zgledov spodbadani, spreobernejo
in poboljšajo, in v pobožnosti neznano napredujejo.
Kakor nekdaj Jakob, molče poslušajo besede in skriv¬
nostne naznanila Jožefove in jih premišljujejo, pre-
tehtvaje po pravi vrednosti, kar spovedujoči se,
kakor Jožef v svoji priprostosti, kemu je bila skrita
važnost njegovih besed, naznanujejo.

V veči poterjenje pripovedovaniga hočem tukaj
priliko dveh imenitnih cerkvenih očetov navesti, ki
sta skoraj oba ob eni dobi v enaki zmoti živela, pa
sprevidivši, de sta se varala, sta se po dopadenju
Božjiga usmiljenja spreobernila, in de bi nas enake
zmotnjave obvarovala, sta nam dogodbo svojiga
spreobernjenja v svojih spisih zapustila. Eden nju
je sv. Ciprian, kteri v pismu do svojiga prijatla
Donata od začetka in doveršenja svoje spreobernitve

-°°(  8 1  >° o_

takole piše: „Ko sim v tami in v slepi noči tičal, in
nezaveden svojiga življenja in dalječ proč od resnice
in svetlobe po morju šumečiga sveta se zibal ter
zavoljo nezaznanja sledu dvomljivo semtertje taval, sim
si mislil tisto, kar mi je Božje usmiljenje v moj bla¬
gor obljubila, pri tadašnjim nravu težavno in terdo,
de bi utegnil kdo zopet prerojen biti, de bi po kopli
zdravilne vode za novo življenje navdušen staro
ostergal, in ko telesna odeja ostane, človeka po umu
in duhu spremenil. Kako je, sim mislil, tako spre-
menjenje mogoče, de bi se neutegama in ko bi trenil,
sleklo, kar se je ko prirojeno že sterdilo zavoljo
lenobe natorne tvarnine, ali kar se je po dolgi rabi
in dolgim zastaranju že za drugo človeško lastnost
naredilo? To se je globoko, globoko vkoreninilo.
Kdaj se uči varčen biti, kdor je navajen pojedin
in obilnih omizij; in kdaj se pripravi, kdor je opo-
našaje se z dražestnimi oblačili v zlatu in škerlatu
se svetil, za domačo priprosto nošo? Kogar je ve¬
selilo liktorskih palic in deržavljanskih služb, ne
more sterpeti brez službe in slave. Za uniga zopet,
kteriga je obdajala množica varvancov, in kemu je
veliko tovarštvo polrežljive druhali imenitnost delalo,
je kazen samiinu biti. Neprenehanih žgetanj nava-
jeniga mora, se ve de, pijanost vabiti, prevzetnost
napihovati, jeza grabiti, ropaželjnost zbadati, gro¬
zovitost goniti, slavohlepnost mikati, in naslija za-
grezniti.^

«Tako sim sam pri sebi mislil. Kakor sim bil
namreč v poprešnjim življenju v prav veliko zmot
zapleten, in od njih v spone kovan, od kterih sim
mislil, de se ne morem izviniti, sim tudi slušal meni
lastne pregrehe, in v obupanju zavolj kaj boljšiga,

-«< 82  w-

sim skerbel za svoje nadloge, ravno ko za svoje
vrodnike in domače. Ko pa je bil s pomočjo prerodne
vode madež poprešnjiga življenja izbrisan, in se je v
spravljeno serce čista in berhka svetloba od zgoraj
razlila, so bile čudovito nanaglama vse dvombe raz¬
jasnjene; kar je bilo zaklenjeno, se je odperlo; tainno
se je razsvetlilo; kar se mi je poprej težko zdelo,
mi je bilo lahko; kar sim si mislil nemogoče, se mi
je pokazalo doveršljivo, tako, de sim mogel spoznati,
de je, kar je popred meseno rojeno pregreham pod¬
ložno živelo, pozemeljsko bilo, to pa, kar je sv.
Duh že oživil, Božje bitje pričenja.^

,,Gotovo že sam veš in spoznaš, kakor jaz, kaj
je nam una smert pregreh odtegnila in kaj je nam
življenje pobožnosti prineslo. Se v lastno hvalo
slaviti, je nagnjusno, akoravno bi se ne imelo zvati
hvala samiga sebe, ampak hvaležnost, kar se ne
pripisuje moči človekovi, ampak ko darilo Božje slavi,
tako, de se zdajci brezgrešno življenje veri, po-
prešnje zmote pa človeški napčnosti pridevljejo !“ •—
Iz teh besed sv. Cipriana je jasno, kako se ti
in toliko druzih motijo, če s pobožnostjo združene
težave po svojih slabotnih močeh premerjate, in si
tedaj njeno dosego prav težavno, ali celo nemogočo
mislite; ker ne pomislite, de vam, ako se nebeškimu
očetu v naročje podaste in terdin sklep storite, greha
se varovati, milost Božja nasproti pride, in vam pot
ravna in zlajšuje, kakor se iz zgornje prilike lahko
sprevidi. Kar si slišal, ni mama, in tudi tebi ne bo
milost odšla, ktere je bil ta svetnik deležen, če se
spreoberneš, kakor se je on spreobernil bil.

Dovolite mi še drugo priliko, ktera ni nič manj
čudna, kakor poprešnja. Sv. Avguštin, znameniti

—oo^ 83 ^oo—

tisti cerkveni učenik, nam naznanuje v svoji spovedi,
de se mu je, ko ga je v sercu misel nahajala, se k
Bogu spreoberniti, s tem djanjem zjedinjena težavnost
nastavljala pred oči. <*Mene a  — piše — „so šale
šal zaderževale, in nečimurnosti nečimurnost, moje
stare prijatlice, in poprijemalc so me za obleko mo-
jiga mesa, teršeptale: Ali nas zapušaš? In od tega
trenutka ti bo to in to na vekoma prepovedano? —-
In kaj so mi šeptale v tem ,,,to in to,“ kaj le! Tvoje
usmiljenje naj odvrača od duše tvojiga služabnika.
Kakošne nesramnosti so mi šeptale, kakošne gerdo-
bije! In manj kakor na pol sim jih že slišal, njih,
ki mi niso nič več očito in pred menoj ugovarjale,
ampak kakor za herbtam berbrale, in me proč hitečiga
skrivej suvale, de bi se bil ozerl. Zakaj še so me
mudile, ker se jim nisim spotama stergal in jih otre¬
sel, in tje šel kamor sim klican bil, ko mi je mogočna
navada na ušesa bučala: Ali meniš, de boš mogel
biti brez njih? Pa že bolj natihama je letel glas.
Zakaj na slednji strani, kamorkoli sim svoje oči ob¬
račal, in kodar skozi iti sim se tresel, se mi je ka¬
zala čista častitljivost Zderževanja, prijazna in brez
samopašnosti vesela, s čednim posmehovanjem mi
migaje, de sim prišel in zaupal, ter raztegovaje
svoje pobožne roke, de me je sprejela in objela, ki
so bile polne trum blagih zgledov. Tam je bilo to¬
liko mladenčev in deklic; tam mnogo mladoletnih in
vsakoverstne starosti, resne udove in priletne device;
pa pri vsili zderževanje ni bilo nerodovitno, ampak
bogata mati otrok, veselic kterih oče si ti, o Gospod.
In zasramovala me je s podučnim posmeliam, kakor
bi rekla: In ti ne moreš kar leti zamorejo? Ali za-
morejo ti in ti sami po sebi ali po Gospodu svojim

_oo< 84  ><«-

Bogu? Gospod, njih Bog, me je njim podelil. Kaj
stojiš, nase zaupajoč, in ne stojiš? Verzi se prednj,
ne boj se, ne bo se ti umaknil in te pasti ne pustil.
Z živim zagotovljenjem se prednj prikloni: sprejel
te bo in ozdravil!“ (AJonfess. VIII. 11.) Med tem
borani, — pravi sv. Avguštin, — se je začel jokati.
„Padel sim tje,“ nadaljuje „pod smokvo, nevede, od-
pex*l sim vire solza, in derli so potoki iz mojih oči,
Tebi prijeten dar, in sicer ne teh besed, vender pa
v tem pomenu sim mnogo s teboj govoril: In ti,
Gospod, kako dolgo še? Kako dolgo še, o Gospod,
se hočeš jeziti? JV e spomni se naših poprešnjih hu¬
dobij! — Zakaj občutil sim, kako so me vklepale in
žalostni glasi so milo iz pers mi doneli: Kako dolgo,
kako dolgo, jutri in jutri? Zakaj ne zdaj? Zakaj ne
v tej uri konca moje sramote? Tako sim govoril, in
solzil sim se v nar britkejši potertosti svojiga serca/*'

Kmalo je pobegnila iz svetnikoviga serca, kakor
bi bila svetloba gotovosti vanj razlita, slednja mračna
dvomba, in po njegovim lastnim naznanilu je Bog
tolikanj njegovo oserčje spremenil, de potem ne nar
manjšiga hrepenenja po sladčicah in veselju tega sveta
v sebi gojilo ni. In ko se je rešeniga čutil teh su-
žinskih verig, je zgovoril svoje goreče čutila hva¬
ležnosti takole svojimu odrešeniku:

„0 Gospod, Tvoj hlapec sim in Tvoje dekle
sin, ti razklepaš moje spone; hočem ti prinesti dar
zahvale: Naj te hvali moje serce in moj jezik, in
vse moje kosti naj reko: Gospod, kdo ti je enak?
Naj reko, in odgovori mi, in reci moji duši: Tvoj
blagor sim jaz. — Kdo sim bil, in kaj sim bil? Kako
hudoben sim bil, jaz, ali pa moje dela, ali če ne
dela, moje besede, in če ne besede, moja volja!

-0-0^ 85  ^o-o—

Ti pa, Gospod, si usmiljen in dobrotljiv in Tvoji
desnici se je smilila terdota moje smerti, in do dna
mojiga serca je izplala globočino zgonobitve, tisto,
v kteri nisim vsiga hotel, kar si ti hotel, in hotel,
kar ti nisi hotel. Ali kje je bila v toliko času moja
prosta volja, in iz kteriga globociga in visociga brezna
je bila v enim trenutku sklicana, de sim zatilnik pri¬
klonil pod tvoj sladki jarm, in svoje rame pod tvojo
lahko butaro. Kristus, Jezus, moj pomočnik in moj
odrešenik! Kako sladko mi je bilo neutegama, ko
sim pogrešil šal sladinje; in kar me je bilo strah
zgubiti, temu se odreči me je veselilo. Zakaj ti si
jih od mene pometal, ti prava in nar veči sladkost!
Ti si jih pometal, in na njih mesto stopil, mileji mi¬
mo vse sladnosti, pa ne v kervi in v mesu; svetlejši
mimo vse svetlobe, pa skrivniši, kakor vse skrivno;
višji kakor vsa čast, pa ne tistim, ki so v sebi visoki.“
Toliko sv. Avguštin.

Geje toraj pobožnost in Božja milost tako storiv-
na in mogočna, kako le je, de se daš kakor vklenjen
zaderževati, de tistiga ne storiš, kar so uni storili? Ge
slednje dvombe prost, in prepričan djanja Božje
milosti v spremenjenju sere, in ona nikomur, kdor iz
resničniga serca zanjo prosi, odrečena ni, ker je
Bog vedno enak, in se po osebnosti ne ozira: Kaj le
se obotavljaš, in revne te sužnosti ne zapustiš, in
večne blagote ne objameš, ki se ti zastonj ponuja?
Zakaj si hočeš rajši pekel s peklam, kakor raj z rajem
pridobiti? Ne bodi len in brez upanja! Le poskusi
enkrat, in zaupaj na Boga; zakaj komaj boš delo
pričel, i n  že ti bo kakor oče zgubljenimu sinu na¬
proti prišel. Kako čudno! Bi prišel kak goljuf in ti
obljubil, umetnosti te učiti, iz domače medi zlato

-HXX< 86  Ro¬

kovati, le en trenutek bi se ne mudil, vsaj poskusiti,
akoravno bi ti veliko stroškov prizadjalo. Božja
beseda te pa uči, de zamoreš iz zemlje nebo, iz
mesa duha, iz človeka angela narediti, in vender ti
ni mar poskusiti, koliko le bi bilo tega govor¬
jenja res!

Ker pa boš enkrat, ali zgodaj ali pozno, na tem
ali na unim svetu resnico spoznal, te pač prosim,
dobro premisliti, kako se boš prevaraniga vidil na
dan plačevanja. Potem boš pogubljenju zapadel, ker
si pot pobožnosti zapustil, ki se ti je zdela težavna
in grudasta. Potem boš jasno sprevidil, koliko pri-
jetniši in lohkejši bi bila, kakor pot pregreh in slad-
nosti, ki je le v pogubo deržala, in ktere bo potem
vsakteri sled zginil.

V. Poglavje. ,

Zoper tiste, kteri iz ljubezni do tega sveta po
potu pobožnosti hoditi nočejo.

§. 1 .

v

C'e vse tiste, kteri po potu pobožnih iz ljubezni
do tega sveta hoditi nočejo, kaj bolj natanko pre¬
gledamo, bomo morde vidili, de se jih večina le zato
tako lene in vnemarne skazuje, ker se dajo ljubezni
do pozemeljskiga ^lepiti; pravim slepiti, zakaj to
ljubezin goljufna sleparija in vnanji videz osrečenosti
vnema, ktero menijo v pozemeljskih rečeh dobivati,
in zato se tudi nevednim tolikanj vredna zdi. Kakor
se živali nekterih samih na sebi neškodljivih reči
plašijo in ogibajo, uni ravno narobe po rečeh tega

— 0 - 0 ^ 87  ^ 0 - 0 —

sveta hlepe, ker mislijo v njih vsaktero le mogočo
srečo in veselje vživati, čeravno se to nikakor ne
godi. Kakor tedaj živali, kterim je taka iz napač-
niga dozdevanja izvirajoča plahota lastna, s tem
ozdravljajo, de jih k rečem, kterih se strašijo, vo¬
dijo in jih natanko ž njimi soznanujejo, dokler ne
sprevidijo, de se prazne sence hoje; bo tudi potrebno,
de skozi senčne podobe posvetnih reči tiste peljemo,
kteri jih tolikanj nerodno ljubijo, de bi jih z dru-
gačnjimi očmi gledali, in se nazadnje prepričali, de je
vse, kar so tolikanj občudovali in kakor mogoče do¬
seči skušali, le sleparija in zmota, in ravno tako
malo zasluži, ljubljeno in zaželeno biti, kakor so une
reči, ki živalim toliko strahu delajo, resnično škod¬
ljive in nevarne misliti.

Preglejva toraj enkrat natančniši srečo tega
sveta! Nikdo tajil ne bo, de je ž njo šest nadlog
združenih, namreč : kratkost, revšina, nevarnost,
oslepljenje, pregrešnost, in nazadnje od te sreče ne¬
ločljivo varanje samiga sebe. Iz tega moreš povzeti,
kakošna more biti.

Hočemo tedaj od slednje teh nadlog posameznim
in ob kratkim govoriti.

§. 2 .

Od kratkosti pozemeljske sreče.

Ne boš mi mogel tajiti, de je vsaka sreča na
tem svetu le kratka, ker ne more dalji biti rnemo
človeškiga življenja; kako kratko pa je življenje, smo
že drugej dokazali. Nar dalji prestopi komaj sto
let; koliko malo pa jih tako starost doseže! Poznal
sim škole in kardinale, kteri so komaj po dvameseč-
nim opravljanji te časti že umerli; papeže, ki so

-oo< 88 >oo-

svojo zvolitev komaj za en mesec preživeli. Vidil
sim, kako je marsikteri mož svojo lepo, bogato po¬
božno ženo že čez teden po poroki v tihi grob položil.
Tacih prilik nam zgodovina preteklih časov mnogo
razkazuje, in dandanašnji jih sami skušamo.

Vender pa , če je tvoje življenje tudi dalji,
kakor družili ljudi; naj terpi sto naj terpi dve sto,
naj terpi še dvakrat toliko let, — kaj je nazadnje
to v premiri z večnostjo? „Ce človek,“ pravi Salo¬
mon, „mnogo let živi, in v vsili teh veselje vživa,
naj se spominja tamniga časa, in množice dni: zakaj,
ko bodo prišli', bo preteklo nečimurnosti dolženo.*
(Prid. XI. 8.) V primeri namreč z večnostjo se mora
vsa sreča, naj bi bila še tako dolga, nečiinurna
zdeti in resnično nečimurna biti. Hudobneži spoznajo
to v bukvah modrosti, rekoč: ,,Komaj rojeni, smo že
nehali biti.“ Iz česar utegneš povzeti, kako kratko
se pregrešnim življenje zdi, menečim, de so le en
dan tukaj živeli. Iz tega nasleduje, de jim je bilo
vse pozemeljsko veselje in vsa sreča le senca sreče,
in so jo tako rekoč, le v sanjah, pa ne resnično
vidili in vživali. Lepo nam to pokazuje Izaija, rekoč:
„In kakor se lačnimu sanja, de je, ko se pa zbudi,
je prazin njegov želodec; in kakor se žejnimu sanja,
de pije, ko se pa zbudi, je še klavern, in žejin, in
njegov želodec še prazin; tako bo množica vsih
ljudstev, ki so se borili zoper goro Sionsko.* (Iz.
XXIX. 18.) Njih sreča je bila namreč tako kratka,
de se jim je, ko so spregledali in vidili, kako naglo
je čas minil, vživana sreča le ko sanje zdela. Kdo
le prispe tukaj doli na višji stopnjo pozemeljske sreče,
kakor kralji in knezi, kteri so čez vse gospodje?
In vender pravi prerok: ^Kje so poglavarji ljudstev

^ 89

in ki gospodarijo čez živali na zemlji? ki se igrajo
s ptiči neba? ki srebro kopičijo in zlato, na ktero
ljudje zaupajo, in kterim nabiranja konca ni? ki
srebro kujejo in premišljujejo, in kterih dela pre-
tuhtati niso? Zaterti so in trešeni v pekel, in na
njih mestu so drugi vstali." (Bar. III. 16 — 19.)
Kaj je zdaj, ki je menil, deje  nar veči človeško
modrost si zadobil? kje je uni, čigar učenost je tolika
bila? Kje je zastala Salomonova modrost, kje Alek¬
sandrova mogočnost? Kje biva prevzetni Ahasver?
Kaj so slavni uni cesarji Rimljanov? Kje so vsi
kralji in cesarji zemlje? Kaj jim je koristil njih ne-
čimurni svit in slava? Kaj razširjene dežele, čez
ktere so gospodovali; mnogoštevilna vojska, truma
družine, kaj vsi dvorjani, šalivci in brezsramni pri-
lizovavci, kteri so jih navadno slepili? Vse je bilo
le senca, vse, kakor sanje, in vsa njih sreča se je
porazgubila kot dim. Spoznaj toraj, kako ničljiva in
kratka je pozemeljska sreča!

§• 3 -

Od druge tovaršice pozem^ljske srede, od prevelike
revšine.

llazun kratkosti pa ima pozemeljska sreča še
mnogotero mako revšino v tovarštvu, kteri ne more
človek v tem življenji, ali, de bolje govorim, v tej
dolini solza, v tem bivališi pregnanstva in razvihra-
nim morji uiti. Zares je namreč nadlog in težav,
ktere ima prenašati, veliko več, kakor dni in ur
njegovi (ra življenja: Vsaki dan ima svoje terpljenje,
vsaka ura svojo revšino. Vender kteri jezik bi mo¬
gel vse človeške nadloge imenovati! Koliko ni vender
telesnih pokvek, koliko mučečih strast! Koliko ne-

-o<^ 90 ^

ugodine mrači tega življenja! Eden kuje kovarstvo
zoper te zavoljo tvojiga bogastva; eden zalezuje
tvoje življenje; eden gerdi tvoje dobro ime; zopet
eden te pekleno čerti in sovraži; eni iz maševavnosti
krivo pričajo, te celo tolovajsko napadajo; eni brusijo
svoje jezike, ki so huji mimo orožja, de te podku¬
pujejo. ltazun teh terpljenj je še preobilo družili,
ki se še imenovati ne dajo, ker jih neugoda marsikako
naključuje: eden oslepi na eno oko, enimu se v boju
roka odseka, eden se zverne s konja, eden z okna;
eden pogine v vodi, eden kako drugač. Želiš mno¬
gotero terpljenje, kterimu je človeško življenje pod-
verženo, še bolj natanko pozvediti, le poprašuj ljudi,
kaj se jim vse pripeti. Gotovo bodo rekli, de je
število nadlog večji, kakor pa veselja. In zares, če
se oboje nasproti pretehta, se prepriča, koliko težji
je posoda britkosti in žalosti kakor posoda vedne
sreče, in kako v primeri ena sama vesela ura sto
tužnih dni tehta.

Ge je tedaj tvoje življenje že samo na sebi že
tako kratko in veči del njegov zgolj terpljenje, kako
malo ti ga ostane, ko moreš reči, tvoja sreča je bila
jasna in neskaljena! Sicer pa zadevlje našteto britko
hudobne in dobre; ker namreč oboji po tistim morji
jadrajo, oboje tisti vihar preganja. Ali dobe se tudi
nadloge, ktere so le pregrešnim oddeljene, ker jih
njih lastne gerdobije vstvarjajo, in kterih znanje zlasti
našimu namenu streže, ker je zavolj njih življenje
unih, neskončno revno. Kako velike so in koliko jih
je, pripovedujejo grešniki sami v bukvah modrosti.
^Utrudili smo se na potu hudobije in spridenosti, in
hodili smo po težavnih stezah, za pot pa Gospodovo
nismo vedili.“ Kakor tedaj pobožni v tem življenji

-oc4,  91  Mo¬

rfij vživajo, in raj na unim svetu upajo, tako imajo
hudobni na tem svetu že pekel in pekel jih pričakuje
na unim; zakaj iz pekla svoje hude vesti se preselijo
v pekel večne kazni.

Terpljenja hudobnih pa so izvirek mnogoverstnih
vzrokov. Ene pošilja Bog sam, ker, kakor pravičen
sodnik', ne pripuša, de bi zleg krivice brez zlega
kazni ostajal, ktera, čeravno je navadno do prihod-
njiga življenja prihranjena, vender velikrat že tudi
na tem svetu tepe, ker ni nič bolj gotovo, kakor de
Božja sprevidnost ravno tako nad posameznim člo-
vekain čuje, in ga vodi, kakor ves svet vlada; in
kakor vidimo z veči množico grehov tudi kaznujoče
božje sodbe, n. pr. lakoto, vojsko, kugo, krivoverstvo
in enake nadloge dan na dan se množiti, enako tudi
slednjiga grešnika po primernosti njegovih hudobij
kazen tepe, zatoraj je Gospod Kajnu rekel: „Oe
dobro storiš, plačilo dobiš, če pa hudo delaš, bo
urno greh (kazen greha) pred durmi/* (Bukv. stv.
IV. 7.) In v petih bukvah govori Mozes ljudstvu:
„In vedi, de je Gospod tvoj Bog močen in zvest
Bog, ki svojo zvezo in svoje usmiljenje tistim skazuje
ki ga ljubijo in njegove zapovedi spolnujejo, do pre-
daljniga roda: in jim na mestu poverne, ki ga sov¬
ražijo, de jih uniči, in ne odlaša, tenmč jim urno
poverne, kar zaslužijo/* (VII. 9 — 10.) Opazi tukaj,
kolikrat prerok besedo „urno“ ali drugo enakopomen-
ljivo ponovi, de bi iz tega povzeli, kako so razun
plačila, kteriga grešniki še le v unim življenji dobe,
večkrat že tudi na tem svetu kaznovani, ker sv. pismo
tolikrat ponavlja, de ne bo njih kaznovanje zapozab-
Ijeno. Iz tega nastajajo za grešnike mnogotere nad¬
loge in britkosti , neprenehama namreč padajo iz

-*®< 92  y*°-

revšine v revšino, iz nuje v nujo, ktero sicer občutijo
pa ne vedo, od kod dohaja; zatoraj pa raji njeniga
vzroka v človeški natori, kakor pa v svojih grehih
išejo. Kakor jim namreč prirodne dobrote niso Božje
dobrote, in mu zavolj tega hvale ne dajejo, tudi
terpljenja, ki ga on pošilja, ne spoznajo kot kazno¬
vanje svojih grehov, in zatorej se tudi ne poboljšajo.
Od sodnikov na zemlji, ki so ravno ko spolnovavci
Božje pravice na zemlji, imajo hudobneži tudi mar-
siktero kazen preterpeti, n. pr. ječo, pregnanje,
usmertenje, in enaciga več, kar jim vživano veselje
zelo greni, in je že to življenje zanje polno muk
in revšine.

Se drugi zlegi vzrašajo iz strast in nečednih
poželenj človeškiga serca; kaj se le more dobriga
stvariti iz hudiga serčniga kipenja, iz nečimurniga
strahu, dvomijiviga upanja, samopašniga poželjenja
in prevelike skerbi? Vsi ti mnogoverstni stani delajo
človeškimu sercu stisko in bolečino, ga oropajo mir-
niga pokoja, od kteriga smo ravno popred govorili,
ga dražijo, v greh zapeljujejo, zavirajo dušo, se v
molitvi k Bogu povzdigniti, pdjajo spanje, in na vsaki
dan derve oblake in nevihte. Vsa ta revšina izhaja iz
človeka samiga, t. j. iz njegovih neberzdanih strast.
Če si pa že sam toliko revšine naklada, se lahko
sprevidi, de ga vnanje zbade ravno tako nesrečniga
delajo, kako bi neki mogel kdo, ki je sam seboj v
vednim prepiru, z druzmi v miru živeti?

§. 4 .

Od zaderg in nevarnost tega sveta.

Ko bi bilo terpljenje in pa slabosti, ki človeško
truplo terpinčijo, edini zleg, bi se nam morde ne

-<x>< 93 >««-

moglo življenje tako malovredno blago zdeti. Pa ne
samo telo ima marsiktero terpljenje prenašati, ampak
tudi duša, ktera veliko bolj našo skerb zasluži, je
od nar večih nevarnost obsejana, kterih je toliko, de
prerok pravi: ,,Zaderge dežuje nad hudobne/' (Ps.
X. 7.) Kolikošno mora število teh zaderg biti, ki so
primerjane s kaplicami, ki od neba padajo! Prerok
pa razločno pravi v nad hudobne,“  ker namreč svoje
serce in svoje občutke tako malo nevarnih vdanj ob¬
varovati skušajo, in jim prav nič ni mar priložnosti
se ogibati; ker se nadalje za duhovske zdravila, ki
so jim na ponudbo, tako malo pečajo, in se nazadnje
brez obzira vsimu palečimu plamenu tega sveta, ki
vse pokonča, kar se mu nezavarvaniga bliža, ne-
skerbno razstavljajo; ni drugač mogoče, kakor de jih
stotero in stotero nevarnost zazeva. Zatoraj pa pravi
prerok, de zaderge nad hudobne dežuje, zaderge v
mladosti in v odrašenih letih, v bogastvu in v uboštvu,
v posvetni imenitnosti, in v znižanosti, v drušini in
v samoti, v sreči in v nesreči; zaderge naposled v
vsili občutkih človekovih. Bi bilo Gospodu ljubo,
oči ti odpreti, kakor jih je nekdaj sv. Antonu, bi ves
svet zagledal polniga v se zamotanih zaderg; in ka¬
kor uni svetnik bi klical: „Kdo bo, o Gospod, vsim
tem zadergam utekel?" Zatorej se pa tudi vsaki
dan toliko duš pogubi, zakaj med desetimi ladijami,
ki po morju plavajo, — pravi sv. Bernard, se komaj
ena potopi, ali med desetimi dušami, ki se po morju
tega življenja vozijo, je komaj ena oteta.

Kako tedaj bi se ne imel neznano tega nevar-
niga sveta bati, in se na vso moč truditi, toliko
pastim uiti? Kdo bi se prederznil, bos čez toliko
strupenih kač stopati, in komu bi serce ne upadalo

-<*k  9-1- > c ' t> -

neoboroženimu toliko sovražnikam se ustavljati, obda-
nimu od toliko priložnost grešiti, ko mu preti toliko
smertnih bolezen brez zdravila? Kdo se ne bo trudil,
iz tega Egipta uteči? bežati iz tega Babilona in se
rešiti ognjeniga dežja Sodomskiga in Goinorskiga ?

Ce je toraj svet tako s pastmi preprežen, se
pred vsako našo stopinjo brezni in globeli odpirajo ,
ki nas požreti žugajo, in povsod okoli nas plamen
pregreh šviga, de bi nas popalil; kdo bi mogel tu
še brez skerbi biti! Po pravici toraj pravi modri:
„Ali zamore človek oginj v svojim naročji skrivati,
in bi svojih oblačil ne sožgal, ali more po razbeljenim
oglji hoditi, in bi si nog ne opekel?“ (Preg. VI. 27—28.)
„Kdor se smole dotika, se bo osmolil; in kdor je s
prevzetnimi v tovaršii, se bo sam napuha navzel.^
(Sir. XIII. 10

§• ' 5 '

Od slepote tega sveta in od tamote , s liter o je
zagernjen.

Za to množico past in nevarnost 'sledi še druga
revšina, ktera sprednje še bolj povikša, namreč
slepota hudobnih in tamina, po kteri hodijo, in ktera
se po pravici z uno egiptovsko tamnoto zaznamnja,
ki je bila tako gosta, de so lahko z rokami jo pri¬
jemali in skozi tri dni, ko je stala, se ni mogel nikdo
z mesta premakniti, ali prav blizo stoječiga viditi.
Ravno tako gosta in kalna je tudi megla, ki ta
svet ogrinja; zares namreč, ktera slepota more veči
biti, kakor meniti, kar ljudje mislijo, in vender ži¬
veti, kakor oni žive? Ali moreš bolj slep biti, kakor
ljudi tako ceniti, na Boga se pa še ne ozreti ne ? za
telo, ki je le nekaj živalskiga, toliko skerbeti, dušo

—o-cx- 95  ><~-

pa, ki je vender podoba Božjiga veličastja, popol-
nama zazabiti? — Ker le nar manjši dvombe ni, de
bomo mogli umreti, in bo ob tisti uri za večnost čez
nas razsojeno: kako je le brez nar strašneji slepote
mogoče, de moremo tako vnemamo in neskerbno
živeti, ravno kakor bi naše življenje brezkončno bilo?
In zares ne žive grešniki, ktere morde že jutri smert
pokori, nič drugač, kakor bi vekama živeli. Ktero
le veči oslepljenje , kakor za nasitenje ene same
gerdobne želje, ves nebeški delež prostovoljno po¬
gubiti? tako ceniti posvetno blago, in nič ne dobre
vesti? se nam na vso moč truditi, de se naše zadeve
na zemlji dobro ravnajo, in vedejo, in brezskerbnim
biti, ali je tudi naše življenje čedno ali ne?

Ta slabota je tolika in tako splošna, de bi po
pravici misliti mogel, de so ljudje začarani in s sle¬
parijami moteni, ker imajo oči, in ne vidijo, ušesa,
in ne slišijo; ko je namreč njih pogled bister in na-
tank kakor risoviga očesa, če velja pozemeljskiga
kaj zapaziti, so bolj slepi, kot kerti v spregledo¬
vanju nebeškiga.

§• O-

Od silo veliko grehov na svetu.

Ker je tedaj toliko zaderg po svetu nastavljenih,
in je taka tarna po njem razprosterta, se pač ne
more nič druziga pričakovati, kakor pad in greh.
Med vsimi zlegi pa je greh nar veči; in zavolj
njega bi nam svet neskončno zopern mogel biti. Ko
je slavni mučenik Ciprian neciga prijatla pregovoriti
hotel, se svetu umakniti, mu je edini ta vzrok raz¬
ložil. Prestavil se je ž njim vred v duhu na verh
visociga hriba, in mu je pokazal pod nogami raz-

—©o^ 96 ^o-

prosterti svet z vsimi vodami, deželami, mesti, gra¬
dovi in moriši , napolnjenimi s stoterimi verstami
greha in krivic, ki se ondi povsod gode, de bi, ko
z lastnimi očmi take in toliko zlegov vidi, spoznal,
kako naj se taciga sveta varuje, in kolikošna je nje¬
gova dolžnost proli Bogu, ki ga je iž njega otel.

Pojdi tudi ti, preljubi moj brat, verh visociga
hriba, in glej tje po šumenji in vrenji tega sveta!
Dobil boš po gradovih vladarjev in po bednicah
revežev tako brezštevilno versto greha, toliko laži,
natolcovanja, nevošljivosti , razžaljenja, goljufije,
toliko zavida, prilizovanja, nečimurnosti, in kar je
nar huje, takošno zazabljenje Boga, tako malti skerbi
za lastni večni blagor, de boš ob tacim ugledu kar
ostermel, in začudenja in osupnjenja kar okamnel.

Tu boš vidil večino ljudi po živinsko živeti, le slepi
nagibi njih strast jih gonijo, in z nimar jim hodi, vsa
pravica, božja zapoved, narava in pamet, brezsram-
niši živečim, memo paganov, ki ne znajo praviga
Boga, in menijo, de za človeka druziga ni, kakor
rojstvo in smert. Tu boš vidil kako nedolžnost hu¬
dobija gloje in krivični nekaznovan dalje greši; kako
so dobri zaničevani, hudobni pa češeni; kako je ubogi
zatiran in preganjan, in pri vsili rečeh naklonjenost
pravico in krepost zmaguje; kako se pravica, kdor
nar več ponuja, proda, resnica zasramuje, sramož- ,
Ijivost pokončuje; kako se umne glave in umetnosti
za nesramnosti rabijo, vse dolžnosti z nogami teptajo,
in po vsili stanovih le nerednost in spridenost go¬
spodari, kako marsiktere z gerdobijami otovorjene in
zatorej grozne kazni vredne ljudi, ko so si z golju¬
fijo, zvijačo in z nar slabšimi pripomočki veliko bo¬
gastva pridobiti znali, vsakteri visoko časti in se jih

-<x>< 97 >°®~

boji; — ob kratkim, vidil boš, kako na tem svetu
denar viši cenijo, — kakor Boga samiga. In ko
bodo tvoje oči vse to pregledale, boš spoznal, kako
so resnične prerokove besede: — „Gospod gleda z
nebes na človekove otroke, de bi vidil, ali je kdo
razumin, ali pa po Bogu poprašuje. Vsi so odskočili,
vsi se spridili: Ni ga, ki bi dobro delal, in ne Eniga
samiga ne“  (Ps. XIII. 2 — 3.) Ravno tako žaluje
lloseja nad človekovim stanjem: ..Gospod se ima
pravdati s prebivavci zemlje, zakaj ni je resnice, ne
usmiljenja, ne spoznanja Boga na zemlji. Kletev in
laž, moritev in ropanje ter prešeštovanje je prema¬
galo, in kri je kri pokrila." (IV. 1 — 2.)

De boš še bolje razumel, kakošin je ta svet,
ogleduj le enmalo tistiga, ki čežinj gospoduje; zakaj
res je, — in Jezus Kristus sam je rekel — de je
hudič gospodovavec tega sveta, to je grešnikov: in
kaj se more od trupla pričakovati, ki ima tako glavo,
od deržave, v kteri taki vladar kraljuje? Že iz tega
zamoremo spreviditi, česa si imajo tisti svesti biti,
ki se temu svetu zroče. Kaj je namreč druziga,
kakor zakotje roparjev, tolovajska druhal, hlev ne¬
čedne živali, mlaka polna kač in modrasov? Če je
svet takošin, — pravi neki modrijan, — zakaj ne
zapustim tako nesnažniga kraja, tako polniga nevoš-
ljivosti in goljufije, kjer se blagoserčnost, zvestoba
in pravica skoraj nič več ne dobi; kjer vse mogoče
pregrehe razgrajajo; kjer brat bratu sovražno zoper-
va 5 kjer sin očetu smerti želi, in žena svojimu možu,
mož svoji ženi po življenju streže; kjer le plamen
zavida in jeze, skoposti, požrešnosti in Iišpanja in
neštevilno druzih pregreh šviga? Brez dvombe je to
tudi prerok želel, rekoč: „Kdo mi poskerbi v pušavi

5

98

streho popotnikov, in zapustiti hočem svoje ljudstvo ,
in se od njih odločiti? Zakaj vsi vred so prešešt-
niki in kopica malopridnežev." (Jer. IX. 2.) Dosle
povedano velja pa sosebno od hudobnih. V vsih *
stanovih pa je še mnogo dobrih, za kterih voljo Bog
še svet ohranuje. —

Oe tedaj vse to premisliš, boš spreumel, kako
pravično se ti je ogibati nečeza, kar je vse sprideno
in kužno, in v čimur bi, ko bi ti Bog oči popolnama
odperl, več duhov zapeljivosti in greha zapazil, kakor
pa pralni v solnčnih žarkih. Naj bi to premišljevanje
vedno bolj željo v tebi budilo, ta svet vsaj v duhu
zapustiti, in te pregovorilo, s prerokam klicati: „Kdo
mi da peruti kakor golobu, in leteti hočem in poči¬
vati." (Ps. LIV. 7.)

§. 7 .

Kako goljufiva je sreča tega sveta.

Vsi dozdaj našteti zlegi in še veliko družili so
sreči tega sveta naveriženi; pridjani so ji kot na¬
sprotna tehta v posodo življenja, zatorej se pa tudi več
grenkiga pelina, kakor sladkiga medu v nji dobi. In ko¬
liko druzih nadlog polna je še tovaršija posvetne sreče!
Razun svoje nagle minljivosti namreč je tudi kalna in
umazana, ker človeka premeseniga in nečedniga dela;
živinska je, zakaj živini ga enači: pamet jemlje, za¬
kaj v divjo norost pa paha; nezvesta je nazadnje in
izdajavna, zakaj ravno v trenutku nas zapusti, ko
smo se nar manj nadjali. Med vsemi temi nadlogami
pa ni nobena hujši memo goljufnosti in prekanljivosti
te sreče; zakaj zdi se nekaj biti, kar ni, obeta, kar
ne spolnuje , in večino ljudi s svojim oslepivnim
svitam k sebi vabi. Kakor je pravo in slepo zlato,

I

-oo< 99 po¬

pravi in slepi biseri, je tudi pravo in popačeno blago,
prava in videzna sreča. Tako videzna sreča je sreča
tega sveta, ki nas s svojo leskečo vnanjostjo vedno
slepi; zakaj velikrat, — pravi Aristotel, — se dobe
napčnosti, kterini se bolj resnična vidi, kakor res¬
nici celo. Enako se dobe, res znamenito *legi,
kteri se, čeravno so resnično zlegi, bolj ko prave
dobrote dozdevajo, kakor pa resnično dobro. Med
to število gre tudi pozemeljska sreča, ktera nevedne
moti, ki se potem, kakor ptiči in ribe na zapeljivi
vabi, pod kteri ternek tiči, love. Zakaj lastnost
natornih reči je, se nam na vnanji plati vedno čiste
in mikavne skazovati, s čimur nam veselje in vžitek
obetajo; kadar jih pa zavžijemo, se nam v tisti
skriti ternek v živo zabodejo, in tedaj se prepričamo,
de ni vse zlato, kar se sveti. Skušnja nas uči, de
se z vsemi rečmi tega sveta tako vede. C’e to dvo¬
miš, pomisli, prijatel, n. pr. veselje novozaročenih.
Komaj so pervi dnevi po poroki minili, že nastaja
tamna viharna noč skerbi in britkost, ki ju odšle v
življenji spremljejo. Kmalo pridejo otroci, ki jima
mnogotero skerb napravljajo; oglasijo se bolezni,
prezgodni porodi in sicer inake terpljenje; ločitev,
ljubosumnost, pričkanje, prepir, slaba veda opravil,
zapravljanje premoženja, zgodnja smert tega ali tega,
— vse to spreminja veselje komaj pričete zakonske
sreče v solze, in velikrat vse življenje v terpečo bo¬
lečino. Ktera goljufija zamore veči biti, in ktero
osleplenje strašneji? Kako privoljna in vesela spremi
devica svojiga ženina v njegovo hišo, zakaj ona nič
ne vidi, kakor vnanji lesk prihodnje sreče! Ko bi
mogla vse polje revšine pregledati, ki je na ta dan
zanjo posejano, resnično, veselja zgorelo lice bi ji

5*

— 0 - 0 ^ 100  ^ 0 - 0 —

kmalo mertvaško obledelo žalosti in joka. Rebeka si
je želela otrok; ko je bila pa noseča, sta se otroka,
ki ju je pod svojim scrcam nosila, močno gibala in
se nasprotno odbijala; kar ji je veliko bolečino de¬
lalo, in je rekla: „0e mi je to namenjeno bilo, čemu
pa je bilo potrebno, de sim porodila?' 4 ' (I. b. Moz.
XXV. 22.) O kako veliko ljudi se vidi enako
premotenih, če nazadnje serčno zaželeno dosežejo,
zraven pa tudi zlagama vse nastopa, česar se jim
popred še sanjalo ni!

Kaj bi nazadnje še povedal od javnih služb,
uradov in časti? Kako je nam skoncama sreča bles-
keteča, de smo v tako imenitni časti, ali koliko
skerbi, sovraštva, težav in razpertije je v njih! In
tisti, ki v nečisti ljubezni žive, — kako prijetin in
sladin se jim zdi začetkama vhod v tamno polževino,
v ktero se podajo; ali kako mnogotero terpljenje in
muk obilo imajo prenašati, ko jo nastopijo! Koliko
mirnih noči prečujejo! Kakošne nevarnosti jih obze-
vajo, ker se ne zgodi redko, de svojo moljavo srečo
s pogubo svoje časti in celo svojiga življenja poplačajo.

Nič veči ni sreča skopuhov; časti lakomnih, ali
kteri se sicer inaki strasti tirati dajo. Vsi si enako
igrajo: Prijazin in vesel začetek, pa žalosten konec;
zakaj to je lastnost une čaše, ktero je Babilonska ne-
čistnica svojim ljubim ponujala; vne je zlata, znotraj
pa polna ostuda in nesnage. (Bukve razod. XVII.)

Ali ni svet primerjati z zapeljivim petjem mors¬
kih deklic? s sladko pa strupeno pijačo? na videz
neškodljivim krotkim gadam, ki pa v sebi smertni
strup hrani? Ce se ti svet po vnanjim lepo razkazuje,
je zavolj tega, de te slepi in vabi; če te povzdi¬
guje, te povzdiguje, de te huje na skalnate tla tresi;

—101  ^ 0 - 0 —

vživati ti da veselja, de bi kmalo potem prcterpko
bolečino okusil: Njegove dobrote so zmes stotere
revšine, in drago drago mu moraš poplačati, kar ti
deli. (Je se ti dete porodi in ti pozneje umerje, je
tvoja žalost neskončno veči, kakor pa veselje, ki si
ga ob njegovim rojstvu občutil, kar namreč zgubimo,
nas huje boli, kakor veseli, kar dosežemo; bolezen,
ki nas napade, nam veliko veči žalost dela, kakor
nas je pa zdravje razveseljevalo; bolj nas razkači
razžalitev, kakor se pa nad očitno pohvalo radujemo;
tako, de zamorejo nadloge tega sveta več žalosti
napraviti, kakor pa njegove dobrote veselja. —

§. H.

Konec.

Zdaj mendc vidiš, kako je svet za svojo svetlo
vnanjo platjo vstvarjen, in kakošno srečo more pode¬
liti! Kratka je, revna, vsa v nevarnostih, slepa,
pregrešna, goljufna: Kaj je le druziga, — pravi

neki modrijan, — kakor posoda bolečin in muk, šola
nečimurnosti, goljufin somenj, zapeljiva krivina,
tamna ječa, od roparjev zalezvan pot, nevarnosti
polna grez, in morje, po kterim neprenehama viharji
buče? Kaj je druziga ta svet, kakor nerodovitna
zemlja, kamnitna njiva, ternjev gojzd, čveteč, pa
nerodin vert? Kaj druziga, kakor reka solz, stu¬
denec skerbi, sladak strup, vesela žalo-igra, sme¬
šna norost? Kakošne dobrote se vender na svetu
dobe, ki bi spridene ne bile, in ktere nadloge, ki bi
resnično nadloge ne bile? Njegov pokoj ni brez truda
in težave, njegova krepost, brez terdne opore, nje¬
gov sad negotov, njegov trud zastonj, njegove solze
brez vzroka, njegovi nasveti, brez vspeha, njegovo

—CKx( 102 •x>o—

upanje ne čini urno, njegovo veselje zmišljeno in res¬
nična le njegova bolečina.

Iz tega lahko povzamemo, kako je ta svet s
peklam soglasin, zakaj pekel je le kraj kazen in
grehov, in kaj tlruziga vidimo na svetu? to spri-
čuje prerok: „Noč in dan hodi hudobija po njegovih
(mestnih) zidovih, in znotraj je trud in krivica. 44
(Ps. LIV. 11.)

Glej, to je sad, ki ti na svetu zori, to plačilo,
ki ga nazadnje dobiš, in ki si je povsod in vselej
enako, zatoraj se zamore po pravici pekel imenovati.
Za to je veljal tudi sv. Bernardu, ki je rekel, de
bi se ta svet komaj od praviga pekla razločil, ko bi
v tem življenju nič upanja ne imeli za prihodnje
življenje.

VI. Poglavje.

Pravi mir se le v Bogu zadobi.

§. V

Ko smo spričali, kako revna in goljufiva je
posvetna sreča, hočemo tedaj dokazati, de se prava
sreča, in pravi mir, kteriga ne more svet podeliti,
le v Bogu zadobi. Ko bi mogli posvetnjaki to spre-
umeti, bi se ne dali enako ljubezni do posvetniga
vezati, zatoraj se nam potrebno zdi, očito to resnico
poprešnjim priverstiti, in jo, ne samo iz verskih
spričal, ampak tudi iz pameti dokazati.

Narpred se mora vediti, de nobena stvar res-
ničniga pokoja vživati ne more, dokler svojiga na¬
mena, to je, svoje nar veči popolnamosti, ktero

-<x>< 103 >oo-

doseči je po svoji natori vstvarjena, spolnila ni.
Dokler svojiga konca doveršila ni, ne more pri miru
biti, kakor nekaj, kemu še nekaj primanjkuje.

Zdaj se poprašuje, kaj je li človekov poslednji
konec, v kterim samim je prava sreča zanj, in ki
ga bogoslovci nasebno srečo in zveličanje imenujejo?
Ne morem tajiti, de je Bog, kakor človekov pervi
izvir, tudi njegov poslednji konec. Ker pa ni mo¬
goče, de bi bila dva izvira, je tudi nemogoče, de
bi bila dva poslednja konca, zakaj to bi se velelo
dva Bogova častiti. Če je pa Bog poslednja namera
človekova, je tudi njegova poslednja sreča, ker ne
morete dve poslednje nameri ali pa dve poslednje
sreči biti, in tedaj se vne Boga ne more prava
sreča zadobiti.

Kakor je rokovica le za roko, in mečnica le
za meč narejena bila, je tudi človeško serce le za
Boga vstvarjeno, vne kteriga pokoja najti ne more.
Ker je namreč poglavitni vir človekove sreče v nje¬
govi pameti in volji, zatoraj ne more, dokler
te dve potolažene niste, ne sam pokojin biti.
Ni pa dvomiti, de se te dve dušne moči ne morete
drugači, kakor v Bogu potolažiti in vpokojiti, zalo-
raj ostanete, kakor sv. Tomaž Akvinski govori,
tako dolgo v stanu hrepenenja in nepokoja, dokler
niste občniga kaj zadobile, v kterim se vse dobro
združuje. Če je pamet občno uno spoznala, ji nič
več vediti ne ostane, in ravno tako ne želi volja
nič druziga ljubiti, kadar je to ljubiti začela. Za¬
toraj med vsimi stvarmi, in tudi ne vladarstvo ve-
soljniga sveta nič zmožno ni, zaželenje človeškiga
serca potolažiti, kakor Bog sam, za kteriga je
vstvarjeno bilo. Plutarh pripoveduje od neciga vo-

-*°< 104  poo—

jaka, de je sčasama vse stopnje od nar manjši do
nar vikši časti prešel, in nazadnje celo do vladar-
stva, in vender ni nikjer zadovoljnosti vžival, ktero
je upal z dosego slednje vikši in slavniši časti dobiti;
zatoraj je neki rekel: „Vse stopnje človeške sreče sim
prešel, pa pokoja nisim dobil!“ — In kako bi bilo
mogoče, ker vne Boga miru najti ne more, kar je
za Boga vstvarjeno.

De to še bolj spoznaš, oglej (magnetično iglo);
ona ti je slika prevažne resnice. Lastno je namreč
temu železnimu koščiku, s tistim končam, ki je ka-
lamita se dotaknil, vedno proti severju kazati, zakaj
Bog, ki je ta kamen vstvaril, mu je prilastil to na-
torno nagnjenje. Vidiš, če se kalamničnica premakne,
kako se vedno semtertje maje, in tako dolgo nepo-
kojna ostane, dokler ni pike, polnoči ravno nasproti,
dobila, na kteri naglo obstoji, in se na nobeno stran
več ne premakne. Enako je Bog človeka vstvaril,
vdavši mu natorno nagnjenje, vedno svojiga stvar¬
nika, svojiga konca in svoje poslednje namere,
iskati. Zatoraj se tako dolgo suče, dokler je vne
tega pota, in ko bi tudi ves svet premogel. Če pa
svoje serce k Bogu oberne, terdno ostane na tej
piki, in je pokojno. Iz tega je nauk, de je le tisti
srečin, ki Boga v sercu nosi, in de se tisti nar bolj
sreči približuje, ki se nar manj od Boga odmikuje.
Ker pa pobožni v tem življenji Bogu nar bliže stoje,
so tudi nar srečniši, čeravno svet njih sreče ne
spozna. Vzrok pa je temu, ker ta sreča ne obstoji
v zradovanji občutkov in telesni sladnosti, kakor so
rekli Epikurejci, in za njimi Mohamedanci in s temi
slabi Kristjanje terdijo, kteri sicer z jezikam Moha-
medoviga nauka ne oznanujejo, s svojim življenjem pa

—o -o4  105 >oo-

vender hranijo in spolnujejo, in nobeniga druziga
raja v tem življenji ne poznajo, kakor uniga Sara-
censkiga. Prava sreča pa ne obstoji v telesu in v
vnanjim blagu, ampak v duhu in v duhovskih ne¬
minljivih zakladih, kar modrijani boljšiga razuma in
dobri kristjani, čeravno mnogoverstno, terdijo. To
je hotel opomniti prerok, rekoč: „Vsa lepota kra¬

ljeve hčere je znotrenja, pisana je nje obleka, z
zlatarn pretkana/"' (Ps. XLIX. 14.) Tam dobiva
toliko zadovoljnosti in miru, kakor so je kdaj vsi
kralji na zemlji imeli ali je bodo, če nočemo reči,
de so vladarji tega sveta bolj zadovoljni, kakor
prijatli Božji. Ali, ne omene, deje  to terjenje na¬
pačno, gaje  tudi mnogo vladarjev že overglo, kteri
so vso posvetno imenitnost in bogastvo odložili, ko
so enkrat sladkost Božjo okusili. Prilika nam je sv.
Gregor; ko so ga namreč papeža, čeravno se je
branil, bili izvolili, je jokal noč in dan,  de je mo¬
gel svojo revno izbico v samostanu zapustiti, in le
tje nazaj je hrepenel, enako unimu, kteri dalječ od
preljube domovine v sužnosti po odrešenju milo
zdihuje. —

§• 2 -

Prilike, ktere povedano poterdijo.

Ker je pa ta pomota tolika in tako razširjena,
ti hočem še drugi prepričavin vzrok povedati, iz
kteriga ljubivci tega sveta lahko povzamejo, kako
nemogoče je, tisto srečo na svetu zadobiti, ktero
po svojim doseči žele. Ni ne dvombe, de se za
popolnama reč veliko več potrebuje, kakor za ne-
popolnama, zakaj za kaj popolnama morajo vse za
to potrebne lastnosti v popolnama meri gotove biti,

— <-o( 106  •xx>—

ko nasprotno zadosti, de je ena sama lastnost pri
kteri stvari nepopolnama, de tudi stvar samo nepo-
polnama dela. S tem predmislikam prav ravnosledno
sklepamo, rekoč, de je za posest popolnama sreče
potrebno, de ima človek vse, karkoli želi, in če ga
maliga kaj zbada, de ga lahko revniga imenujemo,
kar je tudi morde, akoravno bi vse drugo zadostilo
v njegovo osrečenje. Vidil sim jih mnogo, ki so nar
vekši časti opravljali, in prav velike dohodke imeli,
in vender je bilo njih življenje polno otožnosti in
čmernosti, zakaj veliko bolj jih je žalilo in bolelo
pogrešanje reči, po kteri so hrepeneli, kakor posest
vsiga druziga veselila. Ni toraj dvomiti, de mu
vse, karkoli bi človek le imel, toliko veselja ne
dela, kakor pa ena sama nepotolažena želja neje¬
volje, ker ga ne osrečuje mnogo premoženje, ampak
samo nasitenje svojih poželenj. Lepo to razlaga sv.
Avguštin v svojih bukvah od nravov katoliške cer¬
kve, rekoč: „Srečin, kakor jaz menim, šene more

ne tisti imenovati, ki nima, kar ljubi, karkoli bi
bilo, tudi ne tisti, ki ljubi kaj škodljiviga; in tudi
ne tisti, kteri, kar ima, in če je tudi prav dobro,
ne ljubi. Kogar namreč po čim žene, česar doseči
ne more, je mučen, in kdor je kaj zadobil, kar ni
bilo vredno zaželeno biti, se vidi prevaraniga, in
kogar ne mika, česar je resnično želeti, je bolehin.
Iz tega se izpeljuje, de naša sreča le v posestvi in
ljubezni nar veči dobrote obstoji, in de vne te bla¬
gote nobene prave sreče ni.“

Akoravno bi mogel v poterjenje povedaniga
veliko prilik napisati, nam bo vender una od Amana,
tistiga ljubljenca kralja Ahasvera, zadostila. Taje
bil, kakor so ljudje mislili, v vsakim obziru srečin,

-*« lor ^oo—

ali ker je menil, de ga je Mardoliej prehudo raz¬
žalil , ker mu spodobne podložnosti in časti skazal
ni, ga je to zelo spekalo, in njegova sreča se je
zamračila. Sklical je toraj vse svoje prijatle in
svojo ženo, in ko jim je na široko razložil, kako
veliko je njegovo bogastvo, koliko ima sinov, in s
kakošno častjo ga je kralj nad vse velikaše in dvor¬
jane povzdignil, jim je rekel: Tudi kraljica Ester
ni nikogar druziga s kraljem k obedu povabila razun
mene, in jutri bom s kraljem pri nji južinal. Ali
čeravno imam to vse, se mi vender zdi, de nimam
nič , dokler vidim Juda Mardoheja pred durmi kra-
ljeviga gradu sedeti.“ (Ester V. 10—13.) Iz tega
se sprevidi, kako je ta mala okolišina bolj v serce
ga zbadala, kakor ga je vse njegovo premoženje
veselilo. Tudi iz tega lahko povzameš, kako dalječ
preč je človek v tem življenji od praviga dušniga
pokoja, kako pa je nasproti vsaki vnanji vtiski pod-
veržen, ki ga dela nezadovoljniga in mu kri velikrat
zavre. Kdo je le na tem svetu, ki bi mogel storiti,
de bi ga nikoli nesreča ne zadela? Kje so cesarji
in kralji, kterim vse po godu gre, in kterim se nič
ne naključi, kar bi njih serca ne znepokojilo? Po¬
stavljeno, de bi kdo od ljudi nobene žal besedice in
druziga nerodniga kaj od njih preterpeti ne imel, —
kdo pa more vsim udarcam vroka, kdo telesnim
slabostim, domišljiji, strahu in otožnosti serca, ki
človeku velikrat prazno skerb delajo, in ga brez
vzroka žalijo, uteči?

Ako bi te povedani vzroki še ne prepričali, in
želiš še več dokazov iz skušnje, poprašaj le
uniga modriga Salomona, — ker je dolgo časa po
tem morju jadral in pozemeljsko srečo z vso radostjo

-o®< 1 os

v obilniši, kakor kdo drugi, vžival, — on ti bo
zvesto naznanil, kaj je vidil in skusil, in, čeravno
je vse dosegel, kar je njegovo serce poželelo, ti bo
vender povedal, de je vse nečimurnost. To prepri¬
čanje je bil edini sad vsiga vživaniga veselja. O
verjemi mu, ne moti te, zakaj on iz lastne skušnje
govori in ne iz pisanja. Bodi zagotovljen, de ni
nobeden toliko sledil za vsimi sladčicami in jih oku¬
siti želel, zakaj kteri vladar je bil bolj mogočin,
slavniši, in imenitniši? kdo bolj sladkosnedin in v
bolj vdan vsakterim veselicam in piram, kar je le
občutkam streči utegnilo? Vender spozna, ko je
vse skusil, de je vse le nečimurnost.

Zakaj pa hočeš še enkrat poskusiti, kar je že
tolikrat poskušeno bilo? Ne nadjaj se, kaj druziga
zaslediti, kakor je uni našel; zakaj svet, v kterim
za veseljem letaš, je še vedno tisti, in če ni moglo
nič žeje uniga kralja, kterimu je toliko sladin na
ponudbo bilo, pogasiti, nikar ne misli, de bi s svo¬
jimi pičlimi pripomočki več doseči zamogel. Uni je
vedno premišljeval in si zmišljal, in ves čas obračal,
v znajdehje vedno novih pirov, in zatoraj je morde
tudi, kakor meni sv. Hieronim, malikovavstvu se
vdal. Zakaj pa hočeš brez upanja dobriga vspcha
tako dragi čas potratiti? — Ker je? ljudem lastno,
bolj skušnji kakor pa pameti verjeti, je morde Bog
pripustil, de je uni kralj vse pozemeljske dobrote,
veselje in pire, kakor se jim le svet čudi, poskusil,
in potem njih veljavnost skazal, kakor smo že slišali,
de je enako po trudu eniga samiga veliko družim truj.e-
nje prihranjeno, in je zmota eniga človeka zmoti veliko
druzih v okom prišla, in bi svoj čas in trud bolje
porabiti se učili. Ker je to resnično, smemo po

-oo< 1 09 >o°-

pravici s prerokam klicati: O vi človekovi otroci,
kako dolgo boste še težkiga serca? „Zakaj ljubite
nečimurnost, in išete laži?“ (Ps. IV. 3). Prav go¬
vori kraljev grešnik , nečimurnost in laž,  ko bi
namreč v posvetnih rečeh nič druziga ne bilo, kakor
nečimurnost, bi nadloga tolika ne bila; ali poskrita
je v njih še druga napaka, laž namreč, slepa svet¬
loba, zavolj ktere si ljudje nekaj domišljujejo, kar
ftiso. Zatoraj pravi Salomon: „Golju(‘na je miljenost
in lepota nečimurna.“ (Preg. XXXI. 30.) Bi bil
svet le nečimurin, bi še preterpeti bil, ko bi bila
namreč nečimurnost razkrita, bi ne mogla veliko več
nesreče.naklanjati; ali svet, ki je nečimurin, in se
ne zdi biti, je posebno nevarin in spridljiv, ker le
hlimba v njem gospodari; kakor je namreč pobož-
njakam le mar, svoje napake prikrivati, se tudi
bogatini trudijo, svojo revšino, ktera jih v življenju
presilno nadleguje, zatajiti: uni hočejo pobožni ve¬
ljati, čeravno so grešniki, ti pa srečni, akoravno
jih revšina tare. Pristopi jim pa bliže in poglej v
njih notranje, boš vidil, kako se njih vnanjost od
njihovih notranjih čistil odlikuje, ^o zeliša, ktere
od dalječ lepo prijetno cvetje razkazujejo; če se jim
pa približaš, in peresa otiplješ, se kmalo njih nepri¬
jetni duh razširi, in človek je prisiljen, proč jih
zagnati, in, v čimur so se oči motile, s potipanjem
popraviti. V taki zadevi so na svetu tisti, ktere
lesk modrosti in mogočnosti obseva: Če se oziraš

samo po njih gizdi in svetlosti, po krasoti njih sta¬
novanj , po dolgi versti njih služabnikov in prilizo-
vavcov; se ti bodo samo oni srečni zdeli, če pa
prideš v njih bližavo, in poprašaš, kako se njih
domače zadeve vedejo, in M po njih sercu kipi,

-«< 110  )»*-

boš velik razloček zapazil. Zatoraj jih je pa že
mnogo bilo, kleri so si tudi imenitnosti in bogastva
želeli, dokler so svita posvetniga blaga le iz dalje
gledali, kadar so pa blizo mikavniga ugledali, so se
urno odmaknili in zaželeno zaničevali, kakor je v
mnogoterih dogodivšiaah, celo paganskih branje.
Tudi v opisih življenja cesarjev je zapomnjeno, de
so se nekteri, ko jih je vojska vladarje zvolila,
branili, previsoko to čast prevzeti, ker so si bilf
svesti, koliko ternja je pod tako dušečimi cvetlicami
poskritiga.

Zakaj toraj , vi ljudje, ki ste po Božji podobi
vstvarjeni, z drago kervijo Jezusa Kristusa odre¬
šeni, in od Boga za njegove otroke vzeti, de bi bili
tovarši angelov, —zakaj ljubite nečimurnost in išete
greha? Menite mar v unih spridenih dobrotah za¬
dovoljnost vživati, ktere še nikdar nobeden v njih
vžival ni, in ne bo? Zakaj zapušate omizje angelov,
in skušate svoj trebuh z otrobi, s pičo svinj, pol¬
niti? Zakaj ste ljubljivost in sladki duh raja zavolj
terpkosti in smradu tega sveta zapustili? Kako je,
de vas vsa nesreča in revšina, ki jo dan na dan
skušate, grozovite sile tega trinoga oteli ne more?

Če je tedaj iz toliko vzrokov, iz toliko prilik
in skušenj dokazano, de srečo in mir, kterih išemo,
le v Bogu, ne pa med svetam najdemo: zakaj ju pa
išemo vne Boga, in ne marveč v njem? K temu
opominja sv. Avguštin, rekoč: „Prejadraj morje,

dežele in vse; preiskuj svet, povsod boš revin, če
k Bogu ne pribežiš.“ (Spov. VI. 16.)

-<XX- 111 $»«-

§• 3 -

Končanje vsiga perniga oddelka.

Ce obsežemo vse, kar smo v pervim oddelku
povedali, sprevidimo, de so vsi mogoči darovi,
ktere more človeško serce na tem svetu zadobiti, v
pobožnosti vstanovljeni, iz česar se izpeljuje, de je
tako sploh obsežen, neizmeren dar, de se nič ž njo
ne v nebesih ne na zemlji razun Boga primerjati ne
more. Kakor je namreč Bog vseobsežna dobrota,
de se samo v njem vsili darov popolnamosti zjedi-
njene, se po nekim obziru tudi v čednosti združene
dobe. Vidimo, kako so med stvarmi nektere nravsko
dobre, nektere lepe, nektere koristne, in nektere
prijetne, ali sicer drugači popolnama; med vsimi pa
je una nar bolj doveršena in nar ljubeznivši, ktera
ima večino unih popolnamast v sebi združeno. Ce
je pa to taka zadeva, kako vender zasluži potem
čednost, ljubljena biti, ker so samo v nji vse te
popolnamosti obsežene? Poglejmo zaderžansko dobro:
kaj more bolj to lastnost imeti, kakor čednost, ker
je začetik vsiga lepiga nrava? Ali išemo lepote:
kje se lepši sveti, kakor v čednosti? Ko bi nje
lepoto umerjoče oči ugledati mogle, gotovo bi, —
kakor Platon pravi — vsili oči nase obračala. Oe
pogledamo koristnost: kaj more bolj koristno biti,
memo pobožnosti, ker nam ona večno dobro pridobi:
»Dolgost dnov in darovi večnosti so v njeni desnici,
v levici pa bogastvo in lepota.^ (Preg. II.) tte tc
mika veselje in radost: kaj ti jo more lože dati, kakor
mirna in blaga vest, ljubezen, ki nas vodi k nebeš-
khnu  °četu, mir in svoboda, ktero otroci Božji
vživajo, brez opomnjenja veličastne radosti, ktero

112

delajo tolažbe sv. Duha. Ali si vošiš dolgodavne
slave: ^Pravični bo živel v večnim spominu, in ime
brezbožnika izbriše Bog vselej in večno/* -  (Ps. CXI,
6, IX, 6). Ali se trudiš za modrostjo, de bi ž njo
pot v nebesa, in za td potrebne pripomočke najdel,
vedi, de noben pripomoček poprej k temu koncu ne
pripelje, kakor pobožnost. Če te veseli, ljudem pri¬
ljubljenimi: biti, ni nič bolj za to pripravniga na
svetu, kakor pobožnost, zakaj — kakor Ciceron
pravi, — nič ni ljubeznivši od nje, in nič bolj ljudi
v ljubezni ne veže, ker pobožnost tudi pri tistih
ljubimo, ki jih nikoli vidili nismo, de! sila njena je
tolika, de je celo pri svojih sovražnikih spoštujemo.
Kakor se iz primere in soglasnosti posameznih delov
čioveškiga trupla nekaka lepota osnuja, ktere z za¬
čudenjem ogledujemo, ravno tako se tudi iz enako¬
mernosti dobro vravnaniga življenja taka veličastna
lepota razvija, de se ne priljubuje samo Bogu in
angelam, ampak tudi hudobnim in sovražnikam zelo
ljubeznivo dela.

To je blago, po vsili svojih delih dobro in
brez hude napake. Zatoraj pa je poslal Bog pra¬
vičnim uno veselo naznanilo, s kterim smo vvod k
pervimu oddelku tega spisa pričeli, in ktero hočemo
tudi na koncu ponoviti, namreč: Povejte pravičnimi *,
de se mu bo dobro godilo.  Povejte mu, de je bilo
njegovo rojstvo slovljeno, in de bo v srečni uri
umeri, de bo blagoslovljeno njegovo življenje, in
smert in vse, kar se mu bo po tem prigodilo; po¬
vejte mu, de se mu bo vedno vse v njegov blagor
stekalo, ali živi v sreči ali v britkostih, naj ga ob¬
daja veselje ali žalost, mir ali nadloga — zakaj —■
..kteri Boga ljubijo, jim bo vse k dobrimu priporno-

-<*X;

113  >~-

gljivo.“ (Rimlj. VIII. 28.) Povejte mu, ko bi tudi
svet v razvaline razpal, ko bi se natorne moči
sperle, nebo streslo in zgrudilo, de naj bo on brez
strahu, celo svojo glavo naj povzdiguje, ker se je
zasvetil dan njegoviga odrešenja. Povejte \pravic -
nimu, de se mu bo dobro godilo , ker mu je dar
prihranjen, ki je boljši od vsili druzih darov, nam¬
reč Bog sam, in de bo nadloge rešen, ki je med
vsimi nadlogami nar hujši, namreč sužnosti hudičeve.
Povejte mu, de se mu bo dobro godilo ; zakaj nje¬
govo ime je zapisano v bukvah življenja, nebeški
oče ga je svojiga otroka vzel, in sv. Duh svoj živi
tempelj si zvolil. Povejte mu, de se mu bo dobro
godilo , zakaj osoda, ki mu je zvadljana, je nar
zveličavniši med vsimi, ko bi tudi trenutki bili, ko
bi se mu tukaj na zemlji manj srečno godilo, naj
voljno terpi in v nar veči blagor mu bo služilo,
zakaj , kdor je poterpežljiv, mu bo dobiček, kar se
je škoda zdela, brilkost mu bo v zasluženje, boj
za večno slaven venec. Kolikorkrat je Laban pla¬
čilo svojimu zetu prenaredil, je menil, de bo njemu
hasnilo, .Jakobu pa zguba; pa ravno narobe se je
zgodilo, zakaj njemu ni nič koristilo, njegovimu
zetu pa.

Zakaj toraj hočeš tako grozovit in sam sebi
sovražen biti, o preljubi moj brat, de bi se še dlje
branil deležja tolike dobrote, ki vsili dobrot popol-
namost v sebi sklepa? Kaj je bolj svetovati, kakor
to povabilo slušati, in se za tako osodo /govoriti:
„Zveličani, ki v nedolžnosti hodijo, kteri žive v za¬
povedi Gospodovi , K  pravi prerok. (Ps. CXVIII. 1.)
Res stokrat zveličani, ki premišljujejo njegove be-
sede, „in ga išejo iz vsiga serca." (Ravno tam. 2.)

—oo^ I 1-t 'fao-

Ce  je dobro, kakor modroslovci pravijo, ktero
naša volja doseči želi, in kolikor je ono veči, toliko
bolj zasluži ljubljeno in zaželeno biti: kaj pa tvojo
voljo tolikanj mlačno in tumpasto dela, de nar boljši,
nar veči in nar splošniši dobrote sprejeti ne želiš?
O koliko boljši je storil uni kralj, ki je govoril:
„Pot pravice sim si zvolil, tvojih pravic nikoli ne
pozabil; tvoje besede sim spolnoval, o Gospod!“
(Ps. CXY III. 30 — 31.) In nekje drugej: „V vsim svojim
sercu sim poskril tvoje besede, o Gospod/*' V no-
trenjem svojiga serca jih je hranil, ker se nar dražji
in nar blagejši, kar se le more imeti, hrani in za¬
klepa. Kakor bi hotel reči: Ti si nar važniši in
nar vekši vsih mojih zadev; zatoraj te hočem tudi
na nar boljšim mestu shraniti. JVasprotno pa delajo
otroci tega sveta, ker poglavitni del svojiga serca
nečimurnosti ob vzeti puste, in Božjo zapoved v kaki
neznaten kotiček tje porivajo. Pa uni pobožni mož,
čeravno je bil kralj, in so mu mnogotere zadeve nje-
goviga kraljestva opraviti dajale, je vender vse od¬
ložil in je nosil zapoved Božjo v sredi svojiga serca.

Kaj te zavira, ta blagi zgled posnemati, de bi
se tolikanj velike dobrote vdeležil? Ali so ti mar
tvoje dolžnosti: ktera more veči biti, kakor una, ki
človeka z Bogarn veže, in ko bi se le na td opirala,
ker je Bog tisti, kteri je?  Zakaj vse dolžnosti,
ki so na svetu, ne zaslužijo dolžnosti imenovane
biti, če se s to primerjajo, kakor smo že začetkama
tega dela rekli. Ali te morejo dobrote v sercu ga¬
niti; ktere morejo pač veči in blagejši biti, memo
sprejetih iz Božje roke? llazun tega namreč, de
je nas vstvaril, in s svojo lastno kervijo odrešil, je
tudi vse njegova dobrota, kar imamo vne in znotraj,

~-°o^ 1 i o ‘p<x>~

dušo, telo, življenje, zdravje, bogastvo, milost, če
smo jo dosegli, vsi trenutki tega življenja, vsi do¬
bri sveti in želje našiga serca, ob kratkim vse, kar
gre za naše bitje, in mu je dobrota  ime, imamo
začetkama od njega, iz izvira vsiga bitja in vsili bla¬
got. Ali ti naj hasen popišem, ki jo iz pobožnosti
zajemaš? Zato mi manjka besed: Angeli, in ne
ljudje jo naj povedo! Zakaj ktera veči hasen je le
misliti, kakor z večno slavo venčanimu in brezkonč¬
nih peklenskih muk otetimu biti, v čimur plačilo po¬
božnosti obstoji? Ali te mikajo dobrote, ktere
utegneš že na tem svetu vživati: ktere morejo ime-
nitniši in ljubši biti, kakor dobrote unih dvanajsterih
prednost, kterili se pobožni razveseljujejo, in kterih
nar manjši ima veči moč nepokojno naše serce po¬
tolažiti in želje našiga serca spolniti, kakor ves
svet in bogastvo tega sveta ? Resnično ne vem,
ktere basni bi mogle za te pobožnosti storjene ob¬
ljube natehtane biti.

Ker smo tudi ugovore , ktere navadno posvet-
njaki napeljujejo, oslabili in overgli, ne sprevidim,
kako še morejo uhilati, če ne, de si nalaš oči klju¬
jejo in ušesa maše, de očite resnice ne spoznajo.
Kaj ti še ostane, ko si popolnamost in lepoto po¬
božnosti natanko spoznal, kakor, de s Salomonam,
kadar od modrosti, tovaršice in sestre pobožnosti,
beseduje, govoriš: „Njo sim ljubil in je iskal že z
mladiga, nevesto sim si jo zvolil in ljubivec nje po¬
stave sim biti začel. Poslavlja njeno milo bitje,
drušina z Bogam: Tudi Gospod jo je pred vsimi

rečmi ljubil. Zakaj ona je učenica strahu Božjiga
in zbiravka njegovih del. In če bogastva na svetu
želiš, kaj bolj bogati, kakor modrost, ki vse stori.

116  »OO-

Ce pa pamet budi;kdo je, kar jih je, bolj znajdljiv
umetnik od nje? Če kdo pravico ljubi; njeno djanje
se razodeva v velikih krepostih; zakaj ona uči
zmernosti, in pametnosti, pravičnosti in stanovitnosti,
ktere so človeku na svetu bolj potrebne, kakor vse
drugo. In če kdo obširne vednosti zaželi; ona ve
pretečeno in primeri prihodnje; ona ume govora zvi¬
jačnost in nestalnost dokazov razkrivati; ona zna
znamnja in čuda, preden se pripete, in dogodke
časov in vekov. Zatoraj sim sklenil jo zbrati, de
bo z menoj bivala; ker vem, de se bo z menoj od
dobriga pomenkvala, in me nagovarjala, kadar bom
zamišljen in otožen.“ (Bukve modr. VIII. 2 — 9.)

Hočemo toraj ta oddelek z besedami sv. Ci-
priana končati, ktere izsnujemo iz neciga lista, ki
ga je ta cerkveni oče nekimu prijatlu od zaničevanja
tega sveta pisal, in ktere se takole glase: „Tedaj
je en sam tih in gotov dušen mir, le ena sama
terdna, nestresljiva in terpežna varnost; če namreč
kdo, tem vertanjam razvihraniga sveta odnesen, in
na okraju blaženiga pristana terdno stoječ, svoje
oči od zemlje proti nebesam povzdigne, in se, pri-
pušen k darilu Božjimu svojimu Bogu kolikor mogoče
v Buhu, blizo, more oponašati, de je vse, kar pri
druzih v človeških rečeh za veličestno in krasno
velja, pod njegovo zavednostjo. Kdor se je nad
svet povzdignil, ne more nič več od sveta poželeti,
nič več od njega tir jati. O kako krepka in terdna
zabramba, o neminljivih blagot bogati nebeški za¬
klad, — otetje iz zaderg vertanjastiga sveta, in oster-
ganje posvetniga lajna za svetlobo večne neumerjoč-
nosti! Naj bi videl, kako prekanljiva poguba zala-
zujočiga sovražnika je poprej nad nami razsajala!

-*®< 117  ><«-

i

Zdaj ko je nam dovoljeno spreviditi in studiti,
kar smo bili, smo spodbadani, bolj ljubiti, kar bomo.
In zato nam ni treba ne denarja, ne priljubovanja,
ne delanja, de bi si s pustim trudam nar vekši člo¬
veško čast in mogočnost zadobili, temuč nezaslužen
in lahko zadobljiv dar Božji je. Kakor solnce samo
iz sebe sveti, dan bliši, studenec moči, dež poliva,
ravno tako se nebeški Duh razliva. Ko je v nebo
pogleduječa duša svojiga stvarnika spoznala, tedaj
pričenja, više kot solnce, in zavzdignjena nad vso to
pozemeljsko mogočnostjo, biti, kar biti meni.“

„Vender ti, kteriga je služba pod nebeškim ban-
deram v duhovskim taboru že okrasila, ohrani po
keršanskih čednostih koristno živetje. Moli ali pa
beri neprenehama. Zdaj govori ti z Bogam, zdaj
govori Bog s teboj. On te podučuj svojih zapoved,
on te vodi. Kogar on obogati, ga nikdo obožal ne
bo; in nobene potrebe več ne bo občutil, komur je
nebeška jed serce nasitila. Z zlatarn odeskani izbanski
stropovi in z dragimi marmeljskimi plošami okinčane
bivališa se ti bodo potem gole in zaničljive zdele, ko
boš spreumel, de moraš marveč ti izobražen in okra¬
šen biti, in de ima hiša zate več vrednosti, v ktero
se je Bog Gospod kakor v kaki tempelj preselil, v
kteriin si je sv. Duh svoje stanovanje zvolil. To
hišo hočemo z barvami nedolžnosti opisati, in z lučjo
pravičnosti razsvetliti. Nikoli se ne bo v dolgo času
poderla, in zginjanje barv po stenah, ali pa bledcnje
zlata je ne bo kazilo. Minljivo je vse olišpano, in
nobene dolge svestosti ne podeluje lastnikam, kar ni
resnična lastnina. Ta hiša pa, ohrani vedno svojo
živo lepoto, svojo nespremenljivo imenitnost in svojo
neprenehano svetlost. Ne more.je nihče razkopati,

— c-o • 118  )oo-

nihče razdjati, le ob vernitvi telesa se zamore v
boljši preoberniti." Toliko sv. Ciprian.

Kar se toraj od vzrokov in dokazov, ktere
smo s pomočjo in vdanjem Božje milosti, brez ktere
je slednje človeško početje prazno, obravnovali,
ginjeniga čuti, in visoko dobroto pobožnosti doseči
želi, naj bere sledeči oddelek, v kterim je razloženo,
kako si jo prilastiti.

častitljiviga očeta

Ludovika Granaškiga,

redovnika sv. Dominika.

Drugi oddelek.


/


*




'















^fjloveka pa z dokazovanjem pregovoriti, de bi
pobožno živel, ne zadosti, ampak, tudi pot se mu
mora pokazati, po kterim zamore do svojiga vi-
sociga namena prispeti. Ko smo tedaj v popreš-
njim oddelku veliko važnih vzrokov razložili, iz
kterih se morajo ljudje v sercu priganjane čutiti,
pobožnosti vso svojo ljubezen posvečevati; hočemo
zdaj pokazati, kako mora pridobljena in spolno-
vana biti, in potrebne nasvete dati, po kterih
zverševanji zamore človek čednost popolnama do¬
seči. Perva čednost pa je, — kakor je neki
učenik rekel, — greha se varovati, potem se
utegne človek prosto in neopovirano s spolnova-
njem čednosti pečati. Zatoraj smo sledeči oddelek
zopet v dva dela ali dvoje bukve razdelili, kjer
bomo v pervim od nar navadniših pregreh, v
drugim pa od čednost govorili. Preden pa prič¬
nemo , hočemo še dva važna nauka in nasveta

6

123 ^od¬

povedati, ktera imajo sosebno tisti, ki žele na pot
pobožnosti priti, spolnovati.

Pervič se mora tisti, ki je sklep storil,
Bogu služiti in svoje življenje poboljšati, terdno
prepričati, de je nemogoče, kaj boljšiga storiti,
kakor to ; naj prav razume visoko imenitnost svo-
jiga namena, in terdno verjame, de ne more no¬
ben sklep zanj blagotniši biti, noben zaklad ga
bolj bogatiti, in nobeno delo pametniši in modrejši,
kakor, kar bo zdaj pričel, Gelo', de ni nobene
več modrosti, nobeniga druziga zaklada, nobene
druge zadeve zanj imenitne: „Uči se, Izrael, —
pravi prerok, — kje je modrost, čednost in pa¬
met, de boš vedil, kje je dolgost življenja, in
hrane, kje je luč oči in mir / 4  (Bar. III. 14.)
Zatoraj pa govori (udi Gospod po preroku Jere¬
miju: „Modri naj se ne oponaša s svojo modrostjo,
in močin ne s svojim bogastvam, temuč s tem naj
se oponaša, kdor se oponaša, de mene ve in pozna . 44
(Jer.IX, 23—24.) Vtem  je vsa keršanska mo¬
drost obsežena 5  ko bi bil kdo med človeškimi otroci
kolikor mogoče moder, bi vender njegova modrost
v nič zginila, ko bi čednosti ž njo ne združeval.
(Bukve modr. IX.) K tej modrosti nas vabi sv.
pismo tolikrat in tako resno, razlagaje nam spol-
novanje čednosti kot Edino koristno in potrebno.
K nji nas vabijo vse bitja v nebesih in na zemlji;
k nji glas svete cerkve in vse človeške in Božje

-XXXV

123  t&o-

zapovedi; zanjo nas vnemajo brezštevilni zgledi
svetnikov, kteri so, razsvetljeni z nebeško lučjo,
svet zaničevali, in se iz vsiga serca z ljubeznijo
oklepali čednosti, tako de je veliko zmed njih
smert mučenikov storilo, ker so se nekteri dali na
kosce raztergati, nekteri na živim ognji neusmi¬
ljeno sožgati, ali sicer nar grozovitniši muke raji
preterpeli, kakor bi bili z nar manjšim greham
veličastvo Božje razžaliti ali pa le en trenutek
brez njegove prijaznosti živeti hotli. To nam ve¬
leva vse, kar smo v poprešnjim oddelku tega dela
razložili; ker je nam namreč tam častitljiva veli¬
kost in visoka vrednost čednosti pokazana, se
moramo vnete in terdno namenjene čutiti, le nji v
prihodnje svoje življenje posvečevati. Od postav¬
ljenih nagibov je vsaki, sam zase pretehtovan
zadosti, nas terdno prepričati važnosti te stopinje,
in koliko bolj, če vse pretehtamo; tako, de jasno
sprevidimo, kako potrebno in vspešno v svojih
nasledkih je za nas, zmiraj pobožno živeti, in
kako nas vse nagovarja, ves svoj trud le za
njeno dosego porabiti.

Drugi nauk je ta, de je človek, ker je ta
zadeva tako imenitna zanj, vesel in brez pomis¬
lila pripravljen, vse brhkosti in udarce neugode,
kteri prijatle Božje navadno zadevljejo, voljno ter-
peti in nič zanje ne marati, ter iz ljubezni do
nebeškiga Očeta vse zapustiti, de bi zmage venec

6 *

-<x>4  i 24r ><*>“

v tem slavnim boji si pridobil5 naj premisli zra¬
ven, de ni natora nič visociga in izverstniga na
svetu obrodila, čigar dosega bi vsaj nekoliko
težavna ne bila. V trenutku pa, ko sklep storiš,
pregreh se ogibati in pobožno živeti, se gibljejo
vse peklenske moči, in knez taminski oborožuje
vse svoje pomagače zoper noviga učenca Jezusa
Kristusa. Meso, ki se terdno oklepa naj brez-
sramniših naslij in je od rojstva že k hudimu
nagnjeno, odkar ga je mertvaški strup peklenske
kače zgonobil, te z naglo silo draži, in skuša,
na prešuji kolovoz te zapeljati. Tudi navada sla-
biga zaderžanja, kije enako močna kakor natorno
nagnjenje, se bo hudo otresala zoper to spre-
menjenje, in dokazovala, koliko de premore5 ka¬
kor je namreč silo težavno, kako reko iz njene
struge, po kteri je dolgo let derla. odpeljati, tudi
s težkama stane, človeka od slabiga pota, po
kterim je dosle bodil, zvoditi in na druziga pri¬
peljati. Tudi svet bo besniši in grozovitniši od
divje zverine, z mnogim številam pohujšljivih zgle¬
dov, ktere sam v sebi dobi, noviga bojevavca
za Jezusa Kristusa pregovoriti, ga s svojim svitam
in nečimurnostjo zapeljati, ali pa s budim pre¬
ganjanjem ostrašiti skušal. In kakor bi vse to ne
zadostilo, bo tudi hudič, uni mogočni, prestari
goljuf, pritekel, de bi tvoj namen prekanjeno
spodrinil, ker po svoji navadi nar terdovratniši

-<x>< 12 o

tiste preganja in čerti, ki so nedavno njegovi
sovražniki še le začeli biti, in, ko so njegov jarm
otresli, se mu ustavljati.

Tako se bo tedaj k Bogu spreobernjeni od
vsili plati s težavami in ostrogovno obdavaniga vidil,
kterih pa mora vsili svest si biti, kakor bi jih bil
že popred vidil, de se mu ne bodo nove in ne¬
pričakovane zdele, če resnično nanj udarijo. Naj
se pa zraven spomni nasveta, ki gaje Modri dal:
„Preljubi sin, če se v Božjo službo podaš, stoj
terdno v pravičnosti in strahu, in tvoja duša bodi
skušnjave si svesta." (Sir. II.) Terdno bodi pre¬
pričan, de, če se v Božjo službo podaš, ne greš
k kaki igri ali pojedini, ampak preskerbeti se
moraš s ščitam in s sulico, in dobro oborožen za
boj pripravljen biti. Zakaj, čeravno je resnično,
de bomo, če se po stezi pobožnosti napotimo,
veliko pomoč dobivali na tem svetu, se vender ne
more tajiti, de se bo tistimu, ki se začne pod
banderam Jezusa Kristusa bojevati, začetkama
mnogo težavnost nastavljalo, za ktere mora pri¬
pravljen biti. Pa zapomnjeno naj mu bo, de je
plačilo, za ktero se bori, tolike vrednosti, de
mora pač radovoljno to in še veliko več preter-
peti.

Pe bi ga pa preveč groza ne bilo toliko pro-
tivnikov, in mu serca ne jemalo, naj se spomni,
de je tistih, ki se ž njim bojujejo, veliko veči

-oo< 126  •xx>—

število in močnejših, kakor so njegovi nasprotniki,
zakaj čeravno je na strani greha število zakletih
veliko, so vender s čednostjo mogočniši varhi in
branitelji združeni. Sprideni natori se ustavlja,
kakor zrno že rekli, milost Božja, hudiču Bog,
slabi navadi dobra, druhali hudobnih duhov truma
angelov; zoper pohujšljive zglede in preganjanje
tega sveta nam pomagajo blagi zgledi svetnikov;
zoper pozemeljske radosti in poželjivosti tega sveta
darovi sv. Duha. Ni pa dvomljivo, de je vsaka
teh na strani pobožnosti se bojujočih sil veliko
močnejši, kakor njena nasprotna; zakaj milost
Božja je veliko močnejši, kakor natora, Bog
neskončno mogočniši, kakor hudič, dobri duhovi
mnogo krepkejši memo hudobnih, in nazadnje
duhovsko veselje veliko bolj krepčavno memo me¬
senih spohotov.

i

v ktcrini se razlaga nauk pobožnosti,
in mnogotero nasvetuje, kar zversevaje
zainoremo nazadnje pobožno življenje

Od pregreh in pripomočkov zoper nje.

I. Poglavje.

Od terdniga sklepa, kteriga naj kristjan stori, vpri-
hodnjic skerbno se varovati smertniga greha.

je je tisti, ki hoče Bogu služiti in se za spolno-
vanje čednosti pripravili, una dva oba nauka, ki sta
kakor podlaga vsiga tega zidovja, dobro razumel,
mora narpred v svojim sercu terdni sklep storiti,
vprihodnjič vsaciga smertniga greha se varovati, ker
ga le ta prijatelstva in milosti našiga Zveličarja, in
vsili darov oropa, ktere smo zgoraj v poglavji o
pokore našteli. Na ta terdni sklep se opira vse du-
hovsko življenje; samo s tem si ohranujemo piijatel-
stvo in milost Božjo in upanje večniga zveličanja; v
tem obstoji ljubezen in duhovsko življenje duše, in

začeti

Pcrve bukve

—o®< 138

to je, kar človeške otroke Božje otroke, tempeljne
sv. Duha, žive ude Jezusa Kristusa im vsili (inkov¬
skih darov deležne dela. Dokler duša v tem sklepu
stanovitna ostane, se ohrani v ljubezni in v milosti;
kadar pa opeša, je izbrisana iz bukev življenja, in
zapisana v bukve večniga pogubljenja; in odšle je
peklenskimu kraljestvu zapadena. Na vsaki reči,
bodi si natorni bodi si umetniški, zapazimo kaj po-
glavitniga in kaj malenkastiga, kjer pa je razloček,
de, če se tudi malenkasto spremenuje, vender pogla¬
vitno zmiraj ostane in se ohranuje, kakor n. pr. če
se na kaki hiši po vnanjih stenah ozaljšanje in sli¬
karija pokonča in zbriše, vender hiša še ostane, če¬
ravno ne v tako popolnama stanu, kakor popred.
Ce se pa hiša sama podre, zgine poglavitno in nič
več ne ostane.

O natankim pregledanju uniga sklepa sprevidimo,
de so ž njim onake zadeve: Dokler se nezmajan v
duši ohrani, tudi čednost skalnato po svoji poglavit-
nosti v nji stoji; če pa uni upada in zginja, se tudi
celotina zgrudi, in v nič razpraši. Vzrok temu je,
de vsa podlaga pobožniga življenja le v ljubezni
obstoji, kar se pravi Boga čez vse ljubiti. Tisti pa
Boga čez vse ljubi, ki bolj kot vse drugo sinerlni greh
čerti, ker nam samo ta ljubezen in prijatelstvo Božje
pogublja. Kakor je prelomljenje zakona nar bolj za¬
konski ljubezni nasproti, je tudi smertni greh nar
bolj pobožnimu življenju nasproti, zakaj on umori
ljubezen, v ktcri tako življenje obstoji. Zavolj tega
se tudi sv. mučeniki tako grozovitih muk niso anali,
ker so se dali raji žive sožgati, si kožo odreti, na
drobno sekati, z železnjimi kaveljni tergati in kakor
le mogoče terpinčiti, kakor bi bili en sam smerten

—o-o<- 129

greli storili, zavolj kteriga bi bili mogli, čeravno en
sam trenutek brez prijatelstva in milosti Božje živeti,
čeravno so vedili, de bi greh pozneje obžalovati in
milost doseči zamogli, kakor je storil sv. Peter, ko
je bil Kristusa trikrat zatajil. Uni pa so raji liotli
vse le mogoče muke preterpeti, kakor le nekoliko časa
brez Božje milosti živeti. Med mnogo zgledi take
stanovitnosti opomnimo le tri žene. Perva namreč
mati sedmerih Makabejcov, gre v staro zavezo, une
dve pa v novo, in ime jima je bilo Felicitata in Sim-
forosa, kterih je bila ena tudi mati sedem sinov.
Vse tri so bile pričujoče pri mučenju njihovih otrok,
in so vidile, kako so jim rabeljni grozovito meso s
trupla tergali; pa pri tem strahovitim pogledu niso
ostale samo stanovitne, ampak še vnemale svoje si¬
nove, ker sojih nagovarjale in opominjale, stanovitno
terpeti v veri in pokoršini do Boga, dokler niso samo
iz ravno tega vzroka s svojimi otroei v nar veči
stanovitnosti grozovito smert storile.

K tem slavnim zgledam hočemo še eniga pri-
djati, kteriga je sv. Hieronim v življenji sv. Pavla
pušavnika zapisal. Lep mladeneč, kteriga niso mo¬
gli pregovoriti svojo vero zatajiti, je bil po povelji
trinoga na vert peljan, kjer so ga sredi cvetečib rož
in limbarjev zraven lahno tekočiga vira med prijaz¬
nim šeptanjem od sapiee majaniga listja, ob kratkim
med vsim, kar se more občutkam priljubovati, na
mehko posteljo položili in de bi ne mogel ne uteči
in se ne ganiti, mu s svilnatimi vezmi roke in noge
zvezali. Ko je tedaj tu ležal, in so se vsi odmak¬
nili bili, stopi k njemu lepa, z vsimi naj zapeljivšimi
milinami vstvarjena vlačugarica in vse zvijače za¬
peljivosti si je zmišljala, de bi bila bogaboječiga mla-

6 **

— 130 ^oo—

denča v past pripravila. Kaj le je mogel blagi bori-
vec za nauk Kristusov v takim stanu storiti? Kteri-
mu niso nič mogle nar strašneji muke, njega bi zdaj
naslija premagala? Tu prešine ko blisk misel nje¬
govo dušo, kakor z nebes poslana, in hitro si ugri¬
zne košček svojiga lastniga jezika ter ga vlačugi v
obraz pljune, in tako je s telesno bolečino meseno
poželjivost premagal. Resnično, junaško djanje, ktero
se ne sledi v dogodivšinah ne Grekov ne Rimljanov!

To naj zadosti, de pokažemo, s kakošno sta¬
novitnostjo so se svetniki zoper smertni greh bojevali,
in kako se jim je studilo le eniga samiga storiti. Ne
stalo bi me težko, še veliko družili zgledov povedati,
ker so se nekteri vsi goli po osastim ternji valili, in
v nar huji zimi po snegu in ledu skakali, de bi ne
bili pred skušnjavami posvetne slasti, ktero je hu¬
dobni duh v njih zbujal, obnemagali.

Kdor lioče tedaj po tem potu se napotiti, mora
uni sklep zmiraj bolj v svoji duši vterdovati, tako,
de ga nič ne more ž njega speljati, ker reči po njih
pravi vrednosti ceni in Božje prijatelstvo neskončno
više ima, kakor vse zaklade tega sveta, in če se od
njega tirja, raji manji kako basen zavolj neskončno
veči popusti. To je, na ktero se ima vse njegovo
življenje opirati in mu pri vsim njegovim djanju pred
očmi biti, to je, česar ima Roga vedno v molitvi
prositi, in v čimur se ima z zavžitjem svetih zakra¬
mentov zmiraj krepčati; ta nauk naj si posnema iz
poslušanja besede Božje, in branje dobrih bukev; v
tem ga naj vterduje pogled vesoljniga sveta in čudo¬
viti sklad vsili stvari; to bodi posebno sad, kteriga
naj terga iz premišljevanja Kristusoviga terpljenja in
vsili druzih Božjih dobrot, namreč, de nikoli tistiga

-«< 13 i )o-o—

V

ne razžali, kteri gaje  s toliko dobrim obdaril. Po
terdnosti tega svetiga strahu in sklepa naj premerja
svoje napredke po potu zveličanja, kakor namreč
njegov sklep veči moč in terdnost dobiva, ali pa peša,
tako tudi vedno bolj raste v svetosti, ali se pa od
nje odmikuje. Kakor, kdor žebelj v steno zabija,
ne udari samo enkrat ali dvakrat, ampak tako dolgo
po njem tolče, dokler terdno ne stoji; ravno tako
naj za pobožnost vneti ne bo zadovoljen samo s
storjenim sklepam, ampak truditi se mora dan na dan
iz vse svoje moči, z vsim, karkoli vidi, sliši, bere
in misli, v svojim sercu ljubezen do Boga in sovraš¬
tvo in čert zoper greh povikševati. Kolikor bolj se
namreč pri njem čert zoper greli naraša, toliko bolj
bo napredoval v ljubezni do Boga in toraj tudi v
vsaki čednosti.

De se bo pa ta sklep bolj in bolj vterdoval, naj
se prepriča in gotovo verjame, de bi, ko bi vsi zlegi,
vse terpljenje in vse bolečine, ki so bile od začetka
sveta do današnjiga dne, z vsimi kaznimi vred, ktere
zaverženi v peklu terpe, vsi v eno tehtilnico djani
bili, v eno pa en sam smerten greh, — bi ta gotovo
une vse vzdignil, zatorej pa se mora greha veliko
bolj varovati, kakor vsili unih britkost in muk, če¬
ravno je slepota z egiptovsko tamo zagernjeniga sveta
tolika, de ljudje vse drugači mislijo in delajo. Sicer
se ni čuditi, de posvetnjaki s svojo slepoto tega tako
veliciga zlega ne vidijo, in tako globoke rane ne
čutijo, ker slepim ravno tako dano ni, kaj viditi,
naj bo še toliko in razločno, kakor je mertvim nemo¬
goče, še tako pekočo rano čutiti.

Ko smo tedaj od nespravljiviga čerta govorili,
kteriga mora pobožni zoper greh v sebi gojiti, in

-*°t 132  ><”-

bolj in bolj vnemati, hočemo v pervih bukvah tega
dela od pripomočkov zoper grebe pripovedovati, za¬
kaj če so ti s korena iz duše populjeni, se zamorejo
čednosti, od kterilt bomo pozneje govorili, lože vanjo
zasajevati. Ne bomo pa samo od naglavnih, ampak
tudi od malih grehov govorili: in sicer ne, kakor bi
tudi oni duši življenje končali, temuč, ker jo slabe
in nezmožno delajo, in ji toraj polagama resnično
smert naklonijo. Ravno zavoljo tega hočemo narpred
od sedmerih naglavnih grehov govoriti, iz kterih vsi
drugi izvirajo. Čeravno namreč niso vselej smertni
grehi, so vender pogostama, ker se ž njimi vselej
kaka Božja ali pa cerkvena zapoved prelomi, ali pa
ljubezni nasproti ravna.

Ta nauk bo sosebno za tistiga koristen, ki za tak
greh v sebi nagnjenje čuti, ker bo potem potrebniga
pripomočka zoper njega iskal, in si za svoj stan nar
bolj pripravniga zvolil. Nektere teh branil (ktere
smo v svojim spominu keršanskiga življenja obširniši
razložili) so po splošnim zoper vsakoverstne pregrehe
dobre, nektere pa samo za posebne pregrehe, kakor
n. pr. zoper prevzetnost, zkopost, i. t. d. Od teh
posebnih pripomočkov toraj hočemo govoriti, de bomo
precej zoper vsako posamezno pregreho dovolj z
duhovskim orožjem preskerbljeni.

Opomniti pa je še tukaj, de se v tem duhovs¬
kim boji ne potrebuje tolikanj krepkih rok za hranitev
in urnih nog za beg, kakor marveč bistrih oči, za¬
kaj oči so poglavitno orožje v tej vojski, ker se
nimamo bojevati zoper meso in kri, ampak zoper
prav hudobne sovražnike, ki so duhovske stvari, ker
namreč vsi naši grehi iz neciga zmešanja naše pameti,
ktera voljo vlada, izhajajo, toraj skušajo naši pro-

—oo^ 133 k

tivniki samo to storiti, de bi ta zmožnost naše duše
zgonobljena bila; kadar je namreč naša pamet po-
kažena, je tudi volja, ktero pamet vodi, popačena.
Zatoraj jim je vedno mar, slabo po vnanjim za do¬
bro vstrojevati in pregreho za podobo čednosti pro¬
dati, s čimur skušnjavo tako prikrivajo, de se ne
dozdeva nič več skušnjava, ampak kaj pametniga.

(3e hočejo toraj koga s slavohlepnostjo, sko¬
postjo, jezo ali maševavnostjo v mrežo privabiti, ga
z videznimi naumeni pregovore, de je pametno, kar
dela, pameti pa nasproti, če tisto opusti, tako skri¬
vajo zaderge skušnjave pod zagrinjalam pameti, de
tiste, ki se dajo pameti voditi, toliko lože love. Za¬
toraj je silo potreba bistrih oči, de opazimo pod
vado tičeči ternek in se s šemo dobriga premotiti ne
pustimo. Oči tudi potrebujemo, de sprevidimo spri-
denost, sramoto, nevarnost in škodo, ktere pregreha,
ki nas skuša, seboj vodi, de z jasnim pogledam na
te nadloge željo, ki nas k pregrehi mika, krotimo,
in se nečesa okusiti bojimo, čigar zavžitek nam smert
nakloni. Zatoraj so imele tudi une skrivnostne živali
pri preroku Ecehielu, ki so bile podoba pobožnih, po
vsim životu oči, ko so vsili družili udov le navadno
število imele, de bi s tem opomnil, kako je služab-
nikam Božjim duhovskih oči treba, de se morejo
pregreh dobro varovati. Od tega zabranila toraj
hočemo sosebno govoriti in mu nadalje še mnogo
družili priverstiti, ki so za nas enako koristne.

—OO^ 134

II. Poglavje.

Od 'pripomočkov zoper napuh.

§. I.

Ker hočemo tedaj v teh bukvah od pregreh in
od pripomočkov zoper nje govoriti, pričnemo z uni-
mi sedmemi naglavnimi grehi, ki so glava in vir
vsih družili, zakaj kakor veje, če se kakimu drevesu
korenine posekajo, ki iz korenin hrano in življenje
prejemajo, kmalo veneti začno: tako tudi usahnejo,

če so uni smertni grehi, kakor korenine vsih druzih,
zaterti, iž njih izvirajoče pregrehe neutegama. Za-
volj tega je pa tudi Kasijan z veliko inarnostjo zoper
te pregrehe osmere bukve spisal, v čimur ga je
mnogo učenih in pobožnih mož posnemalo, ker so po
pravici menili, de se vsi drugi sovražniki ne bodo
upali ganiti, če bodo ti premagani. To pa iz tega
izhaja, kakor pravi sv. Tomaž, ker se začetkama
vsi grehi iz samoljubnosti rode, zakaj vselej grešimo
iz poželenja kake reči, ktero imeti nas samoljubnost
naganja. Iz te samoljubnosti klijejo une tri mladike,
od kterih sv. Janez govori, namreč: poželjivost mesa,
poželjivost oči in napuh življenja (II. Jan.II. 16.), ali
pa, de bolj umevno govorimo, poželenje posvetnih
radost, poželenje bogastva, in svetlosti ter imenit¬
nosti. Iz poželenja posvetnih radost izhajajo zopet
tri poglavitne pregrehe, namreč: nečistost, požreš¬
nost in lenoba. Iz poželenja po bogastvu nastaja
skopost, in nazadnje iz poželenja po svetlosti ter
imenitnosti prevzetnost. Una dva poglavitna greha ,
jeza in nevošljivost, sla služabnika teh škodljivih
poželenj, zakaj jeza se vnema, če je komu doseženje

—0-0^ 135 >«-

zaželeniga zaverto, in nevošljivost zato, če so nam
drugi preddevani ali pa zadobe, kar je nam ljubo
bilo imeti.

Ker tedaj iz naglavnih grehov vsi drugi izha¬
jajo, in če*te premagaš, ob enim tudi ostale pro-
streš, nam mora narpred mar biti, z vso močjo zoper
te velikane se bojevati, če hočemo čez vse sovražni¬
ke, ki nam vhod v deželo obljub zabranujejo, zmago
zadobiti.

Nar silniši med temi pregrehami je napuh, ktera
je nespodobno trujenje po lastnim povikšanju. Svet¬
niki pravijo, de je mati in kraljica vsik družili pre¬
greh , zatoraj je tudi pobožni Tobija svojimu sinu
ta nauk dal: „Ne pripusti nikoli, de bi kdaj napuh
v tvojih mislih ali pa v tvojih besedah vladal, zakaj
v njem se slednja gonoba pričenja.^ (Tob. IV. 14.)
Če se ti hoče toraj ta pogubljiva pregreha posiliti,
zgrabi v svojo zabrambo tole orožje.

Narpred pomisli, kako strašno kazen so si Lu¬
cifer in drugi malopridni angeli zavolj svojiga na¬
puha naklonili, zakaj ko bi mignil, so bili iz nebeške
višave v nar globeji brezen trešeni. Pomisli, kako
je ta pregreha tistiga zatamnila in ga nar maloprid-
niši bitje storila, ki se je popred bolj svetil ko zve¬
zde, ki ni bil samo angel, ampak pervi med angeli;
in ne samo hudič, marveč nar besniši in nar hudob-
niši hudič je zdaj.

Če je pa ta pregreha angela tako globoko zagrez-
nila, kam bo tebe pripeljala, ki si le prah in pepel?
Zakaj Bog ni sam sebi neenak, in pri njem ni razločka
med osebami kazni vrednih; kakor napuha pri angelu
terpel ni, ga tudi človeku prezerl ne bo, od kteriga
ponižnost hoče. Zatoraj tudi. pravi sv. Avguštin :

136  >»»-

„Ponižnost dela ljudi angelam enake, napuh pa dela iz
angelov hudiče." In sv. Bernard: ,,Napuh tresi iz
nebesnih višin v nar globeji globočino, ponižnost pa
dviguje iz globočine na višavo. Angel je padel za-
volj prevzetnosti z nebes doli v pekel človek pa
stopa zavolj ponižnosti proti nebesamA

Zraven te kazni premišljuj tudi neprecenljivi
zgled ponižnosti v sinu Božjim, ki je za nas tolikanj
slabotno človeško natoro nase vzel, in iz ljubezni do
nas svojimu očetu pokoren bil do smerti na križu.
Zatoraj se uči, človek, sam sebe poniževati; uči se,
pepel, sam sebe zaničevati! Uči se, človek, od
svojiga Boga, zakaj on je pohleven in ponižen iz
vsiga serca. (Je se ti zgled drugih ljudi ne zdi
dovelj vreden posnemanja, posnemaj nar vekšiga
Boga, ki se je včlovečil, ne samo, de bi nas odre¬
šil, ampak tudi, de bi nas učil ponižnosti.

Ozri se tudi malo po svojim lastnim bitju, tu
boš dovelj zasledil, kar te bo za ponižnost nagovar¬
jalo. Pomisli, kaj si bil, preden rojen, kaj si zdaj,
in kaj boš po smerti. Pred rojstvam si bil nekaj
tako umazaniga in ostudniga, de skoraj imenovati
ni; zdaj si kup gnoja s snegam zakrit, in po smerti
boš červov jed. S čim se hočeš toraj oponašati,
o človek, ker si bil rojen pregrešna stvar, ker je
tvoje življenje le revšina in tvoj konec le strohnenje
in gnjiloba? Ali te napihuje veliko posvetno pre¬
moženje, le počakaj malo, dokler ne pride smert,
ki kralje in berače enači; kakor smo namreč po svo¬
jim natornim stanu vsi enaki rojeni bili, ravno tako
bo nas tudi vse zadela potreba umreti, samo s tem
razločkam, de bo več odgovarjati imel po smerti,
kdor je več na zemlji premogel. Lepo beseduje od

-«< 137 sto¬

tega sv. Krizostom: „Poglej mertve v njih grobo¬

vih, in glej enkrat, če boš zasledil uno svitost, v
ktero so živeli; iši bogastva in pirov, v kterih so
svoje življenje dokončali! Kje so vender telesne
lepšarije in drage oblačila, kje veselice in pojedine,
kje družba prilizovavcov in služabnikov? Vse je
zginilo, vse: Imenitne gostije, šala in igra in vsako
veselje tega sveta! Stopi tje k grobu kaciga člo¬
veka, in nič druziga ne boš dobil, kakor prah, pe¬
pel, červad in strohnele kosti. To je tedaj konec v
vsi le zmišljeni obilnosti in dragoti rejeniga trupla!
Vender hotel Bog, de bi bilo to konec vsili zlegov,
zakaj kar sledi, se je veliko bolj bati, namreč straš-
niga sodnjiga stola sodbe Božje, razsodbe, ki bo na
njem sklenjena, splavi solza in dergetanja zob, nar
veči tame brez upanja razsvetljenja, vesti gloječiga
červa, ki nikoli ne zamre in ognja, ki nikoli ne
ugasne/'

Pretehtaj tudi, s kakošno nevarnostjo je neči-
murna častilakomnost, zvesta hči prevzetnosti, spaj-
dašena, od ktere sv. Bernard pravi: „Boj se pušice,
lahkotno 1‘erči, naglo predere, ali rana ni majhna,
ktero naredi, zakaj hitro umori/' Ta pušica je ne-
čimurna slavohlepnost ali častilakomnost, če te tedaj
ljudje hvalijo in časte, neutegama pogledaj, ali se
tudi resnično v tebi dobi, zavolj česar te hvalijo;
zakaj, če to ni res, je hvala prazna, ki ti jo pojo,
in zavolj ničesa te slave. Če pa meniš, de imaš
resnično, zavolj česar te hvalijo, reci z Apostelj-
nam: „Po božji milosti sim, kar sim." (I. Kor. XV.)
Ne, de bi zavolj kake hvalevredne lastnosti prev¬
zeten začel biti, se moraš marveč poniževati, in le
Bogu, ki ti je vse podelil, kar imaš, slavo dajati,

-<«>« 138

de se ne boš nevredniga storil še družili dobrot, in
pred Bogam zaničljiviga, ker ni dvombe, de gre
čast, ki se tebi godi, le Bogu, ker vzrok, iz kte-
riga se ti daje, le od njega izhaja, zatoraj mu
slednjo slavo, ki jo sebi prilastuješ, prejemlješ.
Kteri služabnik pa more nezvestejši biti, kakor kdor
svojimu gospodu slavo krati? Pomisli tudi, kako
neumno je, se ponašati s slavljenjem druzih ljudi,
ker tehtilnico tvoje vrednosti kakor jim ljubo in
drago, vzdigujejo in spušajo ter dans grajajo, kar
so včeraj hvalili, in preč potem nezmerno povzdigu¬
jejo, kar so ravno kar nar huje gerdovali. Če mi¬
sliš, de tvojo slavo njih mnenje vstvarja, pomisli
tudi, de te velikrat brez vzroka v zvezde prestavlja,
in drugikrat zopet nar bolj osramotiti hoče, kakor
se ravno njegovi nestanovitnosti zdi. Ne premerjaj
toraj svoje vrednosti po hvali, ki ti jo drugi ljudje
dajajo, ampak po unim, kar si resnično, in kar je
v tebi. Naj te uni še tako povikšujejo, oziraj se le
na to, kar je v tebi, in kar ti tvoja lastna vest
pravi. Verjemi sam sebi, ker se nar bolj sam poz¬
naš, bolj ko družim, ki te le iz dalje gledajo in te,
kakor po pravljenju, sodijo. Zatoraj zaničuj sodbo
ljudi in zročuj svojo slavo v roke Gospodove; moder
je, de ti jo ohrani, in zvest, de ti jo zopet zroči.

Spomni se nadalje tudi, o ti od prevzetnosti
zaslepljeni nesrečnež, v kakošno nevarnost dirjaš,
če hočeš čez druge gospodovati, ker se še nisi učil
sam sebi zapovedovati. Kako boš mogel od druzih
odgovarjati, če še od samiga sebe ne moreš? Po¬
misli, kakošni nevarnosti se nastavljaš, če zmote
svojih podložnih k svojim napakam pridevljaš , in za
oboje odgovarjati prevzameš! Zatoraj pravi sv.

— 0-0^ 139  •xx>—

pismo: ^Prav ostra sodba bo čez tiste sklenjena, ki
družini zapovedujejo: Zakaj majhnim se bo milost
skazala, mogočni pa bodo hudo kazen terpeli/*'
(Bukv. modr. VI. 5 — 7.) Kdo bi mogel težko breme
popisati, s kterim so gospodovavci čez druge oblo¬
ženi? Pač je to dobro sprevidil Armenski kralj,
Tigran po imenu; ko je namreč ravno kronan mogel
biti, je premislil vse skerbi in težave, ki so z vla¬
danjem združene, in pogledavši na kraljevo krono v
rokah je rekel: „0 slavniši kakor osrečujoči kinč,
kdor bi vse britkosti in nevarnosti, s kterimi si zje-
dinjen, poznal, bi te gotovo ne hotel vzeti, in tudi
ne nar manjši berač.“

Spoznaj tudi nazadnje, de nisi nikomur ljub in
drag, ker se tvoj napuh vsakimu mersi, Bogu ne
dopadeš, zakaj „0a se napihnjenim ustavlja, po¬
nižnim pa milost deli.“  (I. Pet. V. 5.) Ponižnim
se ne moreš prikupiti, ker se jim nič bolj ne studi,
kakor napuh in prevzetnost. Se manj te bodo uni
ljubili, ki so s teboj vred ošabniga serca, zakaj oni
te ravno zato čertijo, zavolj česar se napihuješ,
ker jih nič bolj ne gloje, kakor človek, ki se visoko
nosi in se čez druge povzdigovati upa. De! ko bi
mogel svojo smešno topost spregledati, gotovo bi se
nikomur tolikanj ne studil, kakor sam sebi. Zatoraj
pa pravi Gospod po sv. Bernardu: „Ko bi se ti, o
človek, dobro poznal, kako bi se sebi gnjusil in
meni dopadel! Ker pa sam sebe ne poznaš, si sebi
lj u b in meni zopern. Ali pritekel bo čas, ko ne boš
ne sebi ne meni ljub: Meni ne boš dopadel, ker si

grešil; sebi ne, ker boš kazen svojiga dopadenja
na samim sebi v večnim plamenu terpel; samo hudič,
ki je iz nar svetlejšiga angela nar strašneji zlod, se

140  >«-

bo radoval nad tvojo prevzetnostjo, zakaj njega
razveseljuje pogled tovarša. <£

K ponižnosti se boš tudi spodbadaniga čutil,
če pomisliš, kako majhne morajo pred Bogain tvoje
zasluge biti, ker si malo dobrih del, ali pa nič ne
doprinesel, ki bi utegnile resnično čiste in zaslužne
imenovane biti; zakaj večkrat so prave pregrehe
pod podobo čednosti; veliko samih na sebi dobrih
del pogubi vso svojo vrednost, ker se hoče storivec
skazovati, in velikrat je kaj Bogu ostudno, kar se
je ljudem lepo in svetlo zdelo; zakaj drugači sodi
nar pravičniši sodnik, kakor mi. Ponižen grešnik je
Bogu manj zopern, kakor ošaben pravičen, čeravno
se nikdo ne more pravičniga imenovati, kteri je
prevzeten. Ve  meniš, de si kaj dobriga doprinesel,
se spomni, kako je lahko mogoče, de utegne ravno?
kar se tebi blago zdi, zavolj namena, iz kteriga se
je storilo, ali sicer zavolj družili okolišin, ktere ti
tvoje slepote ne pripuste viditi, prav hudo biti.
Vender pa, če je tudi samo na sebi dobro bilo, ni
morde popolnama brez napake bilo, ker je izšlo od
človeka, s tolikanj slabostmi obloženiga, tako, de bi
skoraj potrebniši bilo odpušanja prositi zavolj stor-
jeniga , ali marveč, kakor se je zgodilo, kakor si
pa kaj plačila obetati. „Zakaj, — pravi sv. Avgu¬
štin, — gorje tudi hvale vredniinu človekovimu živ¬
ljenju, če ga Bog brez usmiljenja sodi“ (Spov. IX.
13.); ker je mogoče, de ga z ravno tistim, s čimur
si mu mislil prijeten biti, razžališ, zakaj hudobne
dela, ktere doprinašamo, so same na sebi resnični
zlegi, kar pa nasproti dobriga storimo, ni čisto do¬
bro, ker je z mnogo nepopolnamastmi namešano. Za-
toraj te bodi tvojih dobrih del veliko bolj skerb,

— t -1- 1 1 °'

kakor pa ž njimi se hvaliti. Enako je storil pobožni
Job, rekoč: „BaI sim se vsili svojih del, vedoč, de
grešniku ne prizanašaš/* (Job IX. 28.)

§. a.

Od nekoliko družili 'posebnih pripomočkov zoper
napuh.

Kakor je poznanje samiga sebe podlaga poniž¬
nosti, tako vstaja iz nepoznanja samiga sebe napuh.
Kdor toraj resnično želi ponižen biti, se mora sam
spoznavati, zakaj to ga bo k ponižnosti peljalo.

In kako bi človek vsake visokoleteče misli ne
popustil, če se brez prilizovanja posveti z lučjo res¬
nice in se obloženiga vidi z grehi, pollačeniga pod
butaro umirajočiga trupla, zamotaniga v posvetne
skerbi, onesnaženiga z nečedo telesnih želja, zaslep-
Ijeniga, hromastiga, zapleteniga v mnogoštevilne zmote,
razstavljeniga stoterim nevarnostim, stiskaniga od
vsili plati, zdihujočiga pod velikoterimi britkostmi,
nadlegovaniga od neštevilnih potreb, nagnjeniga k
vsakteri pregrehi in nezmožniga za dobro! Na kaj
se more vender ošabnost taciga človeka opirati? Za-
toraj izvira tudi, kakor sv. Bernard pravi, — iz
poznanja samiga sebe ponižnost, mati našiga blagra,
kdor se namreč sam natanko pregleda, ne bo nič v
sebi dobil, kar bi mu velevalo ošabnimu bili.

So pa ljudje, kterise, pogledavši sami sebe, za
ponižnost vnamejo; kadar se pa po družili ozro, se
obudi v njih prevzetni duh in jih napihuje, ker se v
primeri z druzimi, bolji in vredniši mislijo. Ti pa naj
bi pomislili, de vender, čeravno nekterim v marsi-
kaki reči napredujejo, v veliko družili obzirih za
svojimi bližnjimi zastajajo, če-se vse natanko pre-

-o-o^ 143

tehta: Kaj pa, prevzetnež ti, ki si le prah in pepel,
kaj najdeš v sebi, s čimur bi se mogel bahati, in
kar bi te opravičevalo, po druzih zaničljivo se ozi¬
rati? Morde ker si zmerniši in pogumniši? Morebiti
je pa uni, čez kteriga se povzdiguješ, čeravno manj
zmeren in pogumen, vender ponižniši, sprevidniši,
poterpežljivši in prijazniši proti svojimu bližnjimu.—
Ti bi bil mogel bolj na to, kar ti manjka, kakor kar
imaš, in bolj na ptuje, kakor na lastne čednosti gle¬
dati. To premišljevanje te bo v ponižnosti ohranilo,
in željo po lastnim izurjenji v tebi obudilo. Če imaš
pa nasproti le oči za svoje lastne dobre lastnosti in za
druzih napake, se boš boljiga mislil in slabo napre¬
doval v čednosti, zakaj prevzetnost in zadovoljnost
samiga seboj zaduši v človeku slednjo željo po po-
b olj sanji.

Ce čutiš, de se po storjenji kaj dobriga samo¬
ljubne misli v tebi obujajo, posebno čuj, de neči-
murnost, kije  kuga za blage dela, dobriga, kar je
v tvojim djanji bilo, ne spridi; sam sebi nesmeš nič
zaslužniga prilastovati, ampak vse ko darilo Božje
milosti si misliti in svojo ošabnost kaznovati z unimi
besedami Aposteljna, rekoč: „Kaj imaš, kar nisi
prejel? Če si pa prejel, kaj se hvališ, kakor bi prejel
ne bil?« (I. Kor. IV.)

Bela, ktere iz lastniga nagiba brez posebne
dolžnosti v veči popolnamost samiga sebe doprineseš,
in ktere Evangeljske svete imenujemo, moraš skušati,
prav natihama ohraniti (razun, če te tvoj stan sili,
očitno jih kazati), tako, de levica ne zve, kaj des¬
nica stori, zakaj dobre dela, očitno doprinašane, so
preveč v nevarnosti, de bi se jim nečimurna hvala
ne pridružila.

-oo< 143 K

V  v *

Ce se hoče tvoje serce s presirno ošabnostjo
napihniti, porabi neutegama pripravni pripomoček,
spominjevaje se storjenih grehov, zlasti pa nar hujih,
in tako po zdravniško strup s strupam preženeš; ali
pa delaj kakor pav, in oziraj se le na to, kar je na
tebi gerdiga, de bi mahania ošabni tok nečimurnosti
ustavil. Kolikor više pa te svet povzdiguje, toliko bolj
se sam ponižuj; zakaj kdor je že sam na sebi poni¬
žen, ga ne bo težko stalo, se poniževati; če pa vi¬
soko čast med svetam opravljaš, in se vender poni¬
žuješ, si prisvojiš redko in visoko čednost. Zakaj
ponižnost pri vnanji časti je čast časti, in vrednosti
veči vrednost deli; ker pa ponižnosti zmanjkuje, ondi
ni prave časti.

Če se trudiš za čednostjo ponižnosti, hodi po
potu zniževanja, zakaj če se nočeš poniževati, ne
boš nikoli ponižen imenovan, in če ravno se jih ve¬
liko priklanja, čeravno res ponižni niso, je vender
gotovo, de zniževanje ponižnost pridobi, kakor po-
terpežljivost mir, učenje pa vednost. Zatoraj se zni¬
žuj pred Bogam, in kakor sv. Peter opominja, pred
vsako človeško naredbo zavolj Koga. (1. Pet. II. 13)

Sv. Bernard hoče, de bi zmiraj trojno skerb-
nost v sercu hranili: „Blagor ti ,« — se glase nje¬
gove besede, — „če je tvoje serce s trojno skerb-
nostjo napolnjeno, namreč, zavolj sprejete milosti,
še bolj zavolj zgubljene, nar bolj pa zavolj zopet
pridobljene. Če je milost v tebi, bodi skerben, de
nič nje nevredniga ne počneš; če te je zapustila,
bodi še bolj skerben, zakaj če ti milosti manjka, si
pogubljen; ž njo te je zapustila vsa zabramba in to¬
liko popred boš poginil. De si jo pa zopet pridobil,
bodi nar bolj skerben, de je še enkrat ne zgubiš.«

—0-0^ t44

V taki skerbnosti živeč, nikoli nič sebi ne prilastuj,
in bodi vedno poln strahu Božjiga ! Bodi poterpež-
Jjiv, pri vsim preganjanji, zakaj v poterpežljivim
prenašanji razžalitev se skazuje resnično ponižni. Ne
zaničuj uboziga , zakaj revšiua tvojiga bližnjiga za¬
služi bolj milovana, kakor pa zaničevana biti. Tvoje
oblačila naj ne bodo drage, zakaj kdor lepo obleko
ljubi, je redko ponižen v sercu; kdor jih obleče,
želi od ljudi pogledovan biti, ker se noče nikdo v
dragih oblačilih skazovati, če ga drugi viditi ne mo¬
rejo. Varuj se tudi, de tvoja obleka preslaba in za
tvoj stan nespodobna ne bo, de ne boš, ko meniš na
eni plati nečimurni lišparii uhitati, v drugo versto
nečimurnosti zašel, kakor se marsikterim godi, kteri
se delajo, de bi druzih oči na se obračali, kakor bi
jim hotli zoperni bili, in na videz zaničevaje hvalo
množice, natihama po nji hrepene. Ne brani se ma¬
lih postrežb, zakaj kdor je resnično ponižen, ga ni
sram, z manjimi se pečati, on se celo radovoljno
med nje meša, kakor kdor sam sebe nar manjšiga
misli.

III. Poglavje.

Od pripomočkov zoper skopost.

Skopost je nezmerno poželenje bogastva; zato-
raj ni samo tisti skop, ki si ptuje blago prilastuje,
ampak tudi, kteri nezmerno po njem hlepi, ali si pa
svoje preskerbno ohraniti skuša. To pregreho ob-
sojuje A postelj rekoč: „ Kteri hočejo obogateti, pa¬
dajo v skušnjave in v hudičeve pasti, in v veliko
nepotrebnih in škodljivih poželenj, ktere ljudi v po-

-o ®i  145 po¬

gubo in pogin zagrezvajo. Zakaj korenina vsiga
hudiga je skopost." (I. Tim. 17,9  — 10.) Pogub-
ljivost te pregrehe ni mogla boljši popisana biti,
kakor s temi besedami, iz kterih se sprevidi, de je
ob enem tudi sužen vsih dražili pregreh začel biti,
kdor je tako nesrečen bil, vanjo se zagrezniti. (Je
te toraj v tvojim sercu ona nahaja, iši v sledečim
premišljevanji orožja za svojo zabrambo.

Narpred pomisli, skopuh, de tvoj Bog in Go¬
spod, pridši na zemljo z visocih nebes, nobeniga
bogastva imeti ni hotel, po kterim ti tako željno
hlepiš, in je celo tako uboštvo ljubil, de je hotel od
preubožne in nepoznane device, in ne od bogate in
mogočne kraljice porojen biti. Pridši pa na svet,
ni hotel v krasnim in zložnim gradu prebivati, ne
na mehki postelji počivati, ampak v terdih revnih
jaslih, kjer je bila debela slama pod njegovim njež-
nim truplam sprosterta. Dokler je tu na zemlji živel,
je ljubil vedno uboštvo, in zaničeval je bogastvo.
Za svoje poslance in oznanovavce njegovih besed si
ni zbral visocih in imenitnih mož, ampak ubožnih in
priprostih ribčev. Kako bi se toraj red sprevergel,
ko bi reven človek bogastva si želel, ker ga je ven-
der Gospod vsiga stvarjenja zavolj njega zaničeval.

Pomisli nadalje, kako siroviga duha razodevaš,
če se, akoravno je tvoja duša po Božji podobi
vstvarjena in ž njegovo lastno kervijo odkupljena,
vender ne moreš uderževati, de bi te draščice zavolj
umazaniga dobička ne pogubljeval. Voljno je Bog svoje
življenje za dušo človekovo izdihnil, ko bi ga vender
za ves svet dal ne bil; zatoraj je pa tudi duša ve-*
liko bolj ceniti, kakor pa vesoljni svet. Pravo bo¬
gastvo ne obstoji v zlatu, srebru in v biserih; le v

7

-oo< 146 ^oo—

čednosti se dobiva, ktera dobro vest seboj združuje.
Le popusti krivo ljudsko inenjenje, in spoznal boš,
de zlato in srebro nič druziga ni, kakor bela in ru¬
mena stvar, ktera je po zmoti človeški toliko vred¬
nost zadobila. Kako, kar so vsi neznaboški modrijani
tolikanj zaničevali, to se ti toliko vredno zdi, de se
mu sužnjiga ponujaš, akoravno si učenec Jezusa
Kristusa? ,,Zakaj“ — kakor sv. Bernard pravi, —
^tisti je sužnik bogastva, ktcri ga, kakor sužnji
straži; kdor pa njegov jarm otrese, kakor mu ljubo
ž njim ravna, ravna ko Gospod/*

Pomisli tudi, kaj pravi zveličar v Evangelji:
j^Nihče ne more dvema gospodama služiti, Bogu in
Mamonu (t. j. denarju).** (Mat. VI. 24.) Duša, ki
željno po bogastvu preži, se ne more prosto k svo-
jimu stvarniku povzdigovati, in duliovske radosti
begajo iz serca, ki je s skerbmi za posvetno blago
prenapolnjeno, zakaj —ni zjedinljivo nečimurno z
resničnim, nizko z visocim, časno z večnim, meseno
z duhovskim, in nihče ne more obojiga na enkrat
zavživati.

Spomni se nadalje, de si morde toliko revniši,
kolikor bolj se ti glede časne sreče speši, ker meniš
v posvetnim blagu zastavo sreče na tem svetu imeti,
in brez pomislika vse vanj zaupaš. O ko bi vedil,
koliko nadlog ta sreča seboj vodi, bi vidil, de hle¬
penje po bogastvu človekovo serce veliko bolj muči,
kakor ga pa njegova posest razveseljuje, zakaj bo¬
gastvo zopleta dušo v marsikake skušnjave, ji dela
neštevilno skerbi, jo zapeljuje k mnogoterim nedo¬
voljenim veselicam, ji grešiti veleva, ji sladki mir
ropa in zdravje spodkopuje. Bogastvo se pridobi le
k  nujo in težavo, le s skerbjo se hrani, in z žalostjo

—<xx- 147  $oo—

zgubi, kar je pa nar huje, —redko se brez žaljenja
božjiga nabira, zatoraj je tudi pregovor: Bogatin je
ali sam hudobnež, ali pa deležnik hudobniga.

Pomisli tudi, kako je neumno, neprenehama si
kaj vošiti, ktero ti nikdar in še s tako obilnostjo
ne , serca potolažiti ne more , nasproti pa te vedno
zbada in tvoje želje bolj in bolj vnema, kakor pijača
žejo vodeničnimule množi, tako sicer, de ti pri vsih
kopicah bogastva še zmiraj nekaj zmanjkuje, po
kem zdihuješ. Tako se serce z vednim hlepenjem
po posvetnih rečeh upeha, in ni vender nikoli nasi-
teno; pije, pa njegova žeja se ne pogasi; kar ima,
se mu nič ne zdi, dokler še uniga ne dobi, kar bi
moglo imeti, in veliko veči muko občuti zavolj one¬
ga, česar ne doseže, kakor veselja nad unim, kar
si je pridobilo. Zlato ravno tako nasiti serce, kakor
sapa in zrak telo. Po pravici se toraj temu sv. Avguštin
čudi, rekoč: „Kakošno je vender to nenasitljivo po¬
želenje, ko še živali neko mero poznajo? Zakaj še
le takrat ropajo, kadar so lačne; rop pa popuste,
ko so nasitene. Nenasitljiva samo je skopost boga-
tincov; vse k sebi zgrabi, in vender ji ni nikdar
dovolj; ne boji se ne Boga, ne mara za ljudi; ne
prizanaša ne lastnimu očetu, matere ne spozna, bratu
ne odstopi, in zvestobe prijatlu ne spolnuje. a

Pomisli tudi, kjer je veliko bogastvo, jih je
tudi dokaj, ki ga zapravljajo, po njem hlepe in ga
k sebi zgrabiti skušajo. Kaj ima nar bogatejši na
vsem svetu, druziga od svojiga bogastva, kakor
de vsakdanje potrebe življenja ž njim opravlja? Te
skerbi se pa lahko znebiš, če jo Bogu zročiš, in se
poln zaupanja njegovi očetovski previdnosti prepu¬
stiš, zakaj nikoli jih ne zapusti, ki nanj zaupajo.

7 *

-oo^ 148 )<K>—

Kogar je Bog vstvaril, ne bo lakote poginil. Kdor
ptice pod nebam živi, in limbar po polji krasi, kako
bi mogel človeka zapustiti, ki le tako malo potre¬
buje! Življenje je kratko , in naglo nas smert do¬
hiti! Čemu bi toraj na tem kratkim potu toliko
brešna potreboval? Kaj hočeš z unim neznanim bo-
gastvam početi, ker boš toliko lože hodil, kolikor
manj boš obložen, in čeravno reven, vender ne bo
tvoja osoda na koncu huji, kakor bogatinov, ki so
z obilo zlatarn obloženi? Nasproti pa bo zate še
bolji, ker boš zavolj zgube manjiga premoženja tudi
manj žalovati, in manj odgovarjati imel. Bogatinci
pa ne zapuste brez nar huje bolečine svojih zlatih
gomil, ktere so ko bogove molili, in težak in neva¬
ren je odgovor, kteriga bodo mogli od svojiga pre¬
moženja dajati.

Spametvaj se tudi, o ti skopi človek, za koga
tolikošno bogastvo kopičiš; zakaj nič ni bolj gotovo,
kakor, de boš ravno tako od sveta se ločil, kakor si
se rodil: Ubog si ugledal svetlobo sveta, ubog boš
zatisnil oči. To bi mogel sercu dobro vtisniti, za¬
kaj, kakor sv. Hieronim pravi, kdor pomisli, de bo
kmalo umeri, lahko vse dobrote tega življenja za¬
ničuje. V smertnim trenutku moraš vse posvetno
blago zapustiti; samo tvoje dela, bodi si dobre, '
bodi si slabe, te bodo spremile. Takrat boš spre¬
mne], kako napačno si ravnal, večne dobrote s
časnimi zamenjal, in le na pridobljenje poslednjih
vse svoje misli, skerbi in trude obračal. Ko se
bodo v tvoje truplo snedni červi zagnjezdili, in tvojo
dušo hudi sprejeli, bo tvoje premoženje med dednike
razdeljeno, kterim bo rriorde prilika nehvaležnosti,
zapravljivosti in slabiga življenja. Zatoraj je veliko

-<«< 149 )oo—

bolje in varniši, svet zveličarjev slušati, kteri pravi
de razdeli svoje imetje in blago med uboge, de ti
bodo večno življenje pridobili; kakor delajo imenitni
gospodje, kteri svojo robo in svoje zaklade naprej
pošljejo, če se hočejo v drugo deželo preseliti; kaj
more neki nespametniši biti, kakor svoje zaklade tam
zapustiti, kamor se nikdar več vernil ne boš, in jih
ne tje poslati, kjer boš mogel večno ostati!

Poglej nadalje, kako je vladar in Gospod ve-
soljniga sveta kakor moder oče tako naredil, de
eden vodi, eden pa^je vojen, de eden darila deli,
eden pa sprejema. Ge si toraj med tistimi, kterih
dolžnost je blago, ki ga imajo čez potrebo, med
take deliti, ki ga nimajo: ali mar meniš, de ti je

dovoljeno, sam zase obderžati, kar si za veliko
druzih prejel? Poslušaj, kaj pravi sv. Ambroži:
„Kruh, ki ga prideržuješ, je lačnih; oblačila, ki jih
po škrinjah zaklepaš, so nazih; denar, ki ga zako-
puješ, mora za otetje in odkupovanje v revah ječe¬
čih porabljen bitiA Zatoraj pomisli, de je blago,
ki si ga od Boga sprejel, namenjeno, človeško ter-
pljenje zlajševati in ozdravljati, pa ne, de bi bilo
orodje sladnosti in prevzetnosti. Si deležnik časniga
premoženja, nikar tistiga ne žabi, ki ti ga pošilja,
in varuj se, de ti zročene zdravila bolečin tvojiga
bližnjiga ne bodo prilika za nečimurno ošabnost. Ne
ljubi bolj dežele pregnanstva memo svoje očetnjave,
in glej, de ne boš preveč z nepotrebnim otovorjen,
ko se boš v daljni kraj napotil. Ne stavi lunne svet¬
lobe pred solnčni žar, in ne živi onako, de bi ti
vživanje tadanjiga kratkiga življenja večno smert
naklonilo. Bodi zadovoljen s stanam, kteriga ti je
Bog odkazal, in spomni se Aposteljnovih besed:

150 ^■o-o—

v

„Ce imamo hrano in obleko, pa bodimo zadovoljni/ 4
(I. Tim. VI. 8.) Zakaj, kakor sv. Krizostom pravi,
služabniku Božjimu ni treba ne lepo opravljenimu
biti, in ne drago jesti, in svojimu posvetnimu pože¬
lenju nič ne privoliti; dovolj je, če ima nar potreb¬
nimi; „Zatoraj iši narpred Božjiga kraljestva in
njegove pravice, in vse drugo se ti bo dodalo/''
(Mat. VI. 33.) Zakaj Bog, ki ti je veliko podelil,
ti majhniga odpevedoval ne bo. Spomni se, de ni
uboštvo , ampak ljubezin do uboštva čednost. Ubogi
v duhu ali pa v volji Kristusa posnemajo, kteri,
čeravno bogat, je vender iz ljubezni do nas ubožen
bil. Kdor toraj v prisiljenim uboštvu živi, ga voljno
prenaša in bogastvo zaničuje, kteriga nima, si čed¬
nost dela iz prisiljeniga uboštva. In kakor ubožni s
svojim uboštvam Kristusa posnemajo, ravno tako se
bogati, kteri revežem z milodari pomagajo, po Kri¬
stusu spremene; zakaj ne samo ubogi pastirji, ampak
tudi mogočni kralji so Zveličarja našli, kterimu so
drage dari prinesli bili. Zatoraj deli tudi ti, če
kaj bogastva premoreš, mile darove med siromake,
zakaj kar njim daš, Jezus od tebe sprejme, in ti v
nebesih, kjer bo tvoje večno stanovanje, zvesto
hrani. Ce pa svoje zaklade tukaj na zemlji zako-
puješ, tudi tam nič dobil ne boš, kamor nič spravil
nisi. Kako moremo tisto blago pravo blago imeno¬
vati; kega ne moremo seboj vzeti, in ki je nam tako
lahko uropano? Cernu mi je tako blago, — pravi
sv. Ambroži, — kteriga po smerti seboj ne morem
vzeti! Le duhovsko blago je pravo, zakaj to se
vlastniku ne spridi, ga v smerti ne zapusti, in nihče
ga mu ne more uzeti.

—oo^ 151 ><*?-

§. 2 .

Nobeden si ne sme ptujiga blaga brez volje in
vednosti vlastnikove priderževati.

Glede tu obravnovane pregrehe si moraš po¬
sebno zapomniti, v kakošno nevarnost se tisti zalet-
vajo, kteri si ptuje blago prideržujejo, zakaj ni
samo greh, drugimu kaj uzmikati, ampak tudi, zoper
vlastnikovo voljo si priderževati, kjer pa ne zadosti,
de ga misliš kdaj poverniti, če se to lahko preč
zgodi, kar pa nisi samo dolžan poverniti, ampak
neutegama poverniti. Ko bi se ti toraj, n. pr. za-
volj siromaštva nemogoče zdelo, preč in popolnama
storiti, se ve de nisi dolžan, ne uniga ne tega, ker
Bog od nobeniga nič nemogočiga ne tirja.

De bi to dokazali, nam mende ni treba obilo
besed, zatoraj nam bo dovolj zapisati, kar je sv,
Gregor Justinu, tadanjimu Sicilijskimu poglavarja
sporočil, namreč: „Nobena hasen vas ne zapelji k
kaki krivici, in nobeniga žuganje ali prijatelstvo vas
ne zvodi s praviga pota. Le pomislite, de moramo
vse pridobljeno pozemeljsko blago tukaj zapustiti, in
de nič pred sodnji stol tje vzeli ne bomo, kakor,
kako smo si ga prisvojili.^ Kakošna neumnost te¬
daj, za nas hasnovito na zemlji pušati, in le škod¬
ljivo seboj jemati? druzimu veselje delati, sebi pa
terpljenje? Kaj more nespametniši biti, kakor na
unim svetu zavolj nečesa kaznovanimu biti, kar
drugi tukaj zapravljajo? .Napačnost brez mere, više
ceniti svoje bogastvo, kakor sam sebe, in raji dušo,
kakor nečimurno blago pogubiti; svoje truplo meču
razgoliti, de bi se obleka ne poškodovala! Resnično,
taki se Judu neenak ne zdi, k.teri je za malo sre-

— 00 $  152

bernikov pravico, milost in svojo lastno dušo prodal.
In če je sicer res, — kar dvomiti ni, — de moraš
pred svojo smertjo vse nepošteno pridobljeno po-
verniti; ktera topost more le veči biti, kakor kar
moraš enkrat verniti, še dlje si priderževati in raji
■do svoje smertne ure v grehu živeti, ž njim spat
hoditi in vstajati, ž njim se spovedovati in obhajati,
in vse zgubiti, kar grešnik pogubi, kakor pa spo-
tama poverniti? Nobena zguba na svetu ne more
veči biti, kakor ta, in komur se majhna vidi, se mi
brez vse pameti zdi.

Preljubi moj brat, poverni toraj urno in neu-
kračeno, kar ti po vsi pravici ne gre, in ne delaj
v prihodnjič nikomur več krivice ali škode. Varuj
se tudi, unimu, ki je dolgo tebi delal, zasluženo
plačilo utegovati. Ne daj mu večkrat priti, in zopet
žalostnimi! oditi, preden svoje zasluženo plačilo
dobi, de ne bo več časa potratil s tirjanjem, kakor
pa z delanjem, kar se tolikrat zavolj terdoserčnosti
in malopridniga obotavljanja nekterih plačevavcov
zgodi. v

Oe so te spolnovavca kake oporoke postavili,
de duša umerliga ne bo prevarana, in tolažbe oro¬
pana, ktero si je mislil s kakim dobrim delam pri¬
dobili; de ne bo s tvojim zanemarjenjem njena kazen
podaljšana, kar bo tudi tebi veliko težo nakladalo.

Če imaš s svojimi v denarstevnih zadevah kaj
poravnati, skerbi, de bo račun natank in nedvomljiv,
in stori to zgodaj in dokler še živiš , de se ne bo
po tvoji smerti zavolj tega prepir in pravdanje vnelo.

Kar moreš glede obernjenja svoje zapustnine
sam storiti, ne zročuj drugimu; zakaj si ti vnema-
ren v svojih zadevah, kako moreš pričakovati, de

—0-0^ 153  )o-o—

drugi v ptujih ne bodo ? Skerbi, de nikogar dolžnik
ne boš, razun v blagih delih, in mirno boš spal in
vest te ne bo pekla; mirno bo tvoje življenje in
sladka tvoja smert. l)e boš pa to toliko bolj spol-
noval, kroti zgodaj že svoje poželenje, in hotenje;
ne privoli v vsim svoji volji, in ne delaj večih stroš¬
kov, kakor ti jih tvoje premoženje pripuša. Ne
premerjaj svojih stroškov po svojih željah, ampak
po svoji moči, de ves v dolgove zalezel ne boš.
Dolgove narejajo naše neredne želje; zmernost v tej
zadevi je bolji, kakor vsakoletni veliki dohodki. To
naj ti bo nar večji in nar slaji bogastvo , od kteriga
sv. Pavl govori: „Pač je sreča z zadovoljnostjo ve¬
lik dobiček/' (I. Tim. VI. 6.) Ko bi bili ljudje z
osodo, ktero jim je Bog odločil, zadovoljni, in se
ne ustavljali Božjim naredbam, bi vedno pri miru
živeli. Ker pa hočejo začertane meje vedno pre¬
stopati, mora pokoj od njih begati, zakaj kar se
zoper Božjo voljo počne, nikoli dobriga konca ne
stori.

IV. Poglavje.

Pripomočki zoper nečistost.

Nečistost je napačno poželenje mesene slasti.
Med vsimi pregrehami je ta skoraj nar splošniši in
nar bolj pogastama, in ki se nar huje in naj nezma-
gljivši razodeva, zakaj noben boj ni za kristjana
težavniši, kakor boj z nečistostjo, ker skoraj ne-
prenehama terpi in se protivnik le redko zmaga.

De se toraj ta umazana in nesramna pregreha
v tebi jame gibati, in ti serce obvzeti skuša, se ji
ustavljaj s sledečim premišljevanjem.

7 **

-«< 154- r°»-

Narpred pomisli, de ta pregreha ne omadežva
samo duše, ktero je sin Božji s svojo lastno kervijo
očistil, ampak tudi telo, v ktero nar svetejši telo
Jezusa Kristusa in njegovo predrago kri kakor v
kako posvečeno bivališe sprejemaš. Ge je pa že
velika pregreha, iz kamnja sostavljeno hišo Božjo
skruniti; kako nesramno delo pa mora biti, ta tem¬
pelj , kteriga si je Bog za svoje živo bivališe zvolil,
onesnažiti. „Zakaj vsaki greh, “ pravi Apostelj,
„kteriga človek stori, je vne telesa; kdor pa ne¬
sramnost počenja, greši zoper svoje lastno telo.^
(I. Kor. VI. 18.)

Pomisli, de se ta greh ne doprinese in bi se
več oseb ne pohujšalo ali pa ne poškodovalo, kar
bo vest v smertni uri grozno težilo. Zakaj, če po¬
stava Gospodova veli, življenje za življenje, oko
za oko, zob za zob dati: kako bo tisti, ki je toliko
duš, ktere je Jezus Kristus s svojo lastno kervijo
odkupil, v pogubo zapeljal — kako bo mogel tisti
Bogu popolnama zadostiti?

Čeravno se nam ta pregreha sladkotna in ra¬
dostna začetkama zdi, je vender nje konec grozno
terpek; natihama se k nam zmuzne, ali ko smo va¬
njo zapleteni, nas prav težko stane, se je zopet
rešiti: „Globoka jama je vlačuga, in ozka rupa ptuja
baburaA (Preg. XXIII. 27.) Lahko vanjo zajdeš,
ali težko iž nje prideš. Resnično, nič ni na svetu,
kemu bi se ljudje toliko radi dali vloviti, kakor tej
zapeljivi pregrehi, ki je v začetku tako sladka in
prijetna; ko jih pa ona omreži, kdo jih more oteti!
Zatoraj se primerja z ribčevo mrežo, v ktero ribe
urno priplavajo, pa nikdar več iž nje ne odidejo.
Iz tega se lahko premeri, koliko grehov samo iz te

-<«>< 155  >°°-

pregrehe izhaja, ker je od — trenutka, ko se zbudi,
in nadalje z vsimi le mogočimi pripomočki svoj ne¬
sramni namen doseči skuša, dokler mere ne napolni,—
Bog stoterokrat z mislimi, željami, besedami in
djanjem razžaljen.

Pomisli tudi, koliko druzih neštevilnih zlegov
ta zapeljiva kuga seboj vodi! Pervič omadežva do¬
bro ime, in čast uropa, ki je med vsimi človeku
nar dražji, zakaj zmed vsili pregreh ni nobena, ki
bi toliko sramoto naklonila, kakor pregreha neči¬
stosti. Zraven tega slabi še človekove moči, mu
kvari prirojeno lepoto, telesno zdravje spodkopuje,
rodi bolezen brez števila, ki so ravno tako na-
gnjusne, kakor nesramne; ona zjeda cvetje mladosti,
de prezgodaj zvene; in seda starost se zgodaj oglasi;
ona pokončuje dušne kreposti, kerha bistrost uma,
in človeka brezpametni živali enaciga dela. Zader-
žuje ga nazadnje od vsiga blažjiga djanja in hotenja,
in zagrezne ga v morje živinskih naslad, tako, de
ne more od kaj druziga ne misliti, ne govoriti, kar
bi se ž njegovim gerdobnim počenjanjem ne stikalo.
Mladost dela tumpasto in brezčastno, in odrašeno
starost smešno. Vender ni zadosti tej pregrehi ljudi
samo na duši in na telesu spriditi, tudi premoženje
jim zapravlja in jih tudi v tem obziru v pogubo za¬
peljuje, zakaj nobeno bogastvo ni tolikošno, noben
zaklad tako prenapolnjen, kteriga bi razuzdanost s
kratkim ne pognala, ker se z vlačugarskim življe¬
njem veselej tudi gizdavost in pijančevanje druži.
Zatoraj so nečistniki veči del tudi zapravljivi, in jim
je le mar, kako bi mogli s popivanjem in pojedinami
svoje gerlo pitati, in s prelepo obleko po vnanjim
se svetiti. Nič pa bogastva urniši ne zapravi, ka-

-«< 156  >°°-

kor požrešnost, pijančevanje in gizdave oblačila.
Vlačuga ni nasitljiva; podari ji še toliko dražčic,
biserov, Zavratnikov, perstanov, in karkoli še, ni¬
koli nima dovolj. Kakošne nasledke ima samopaš-
no življenje, sprevidimo iz prilike od zgubljeniga
simi, od kteriga je v Evangelji branje: „S svojim
razuzdanim življenjem je vse svoje premoženje za¬
pravil.“ (Luk. XV. 13.)

Pomisli nadalje, de boš toliko lačniši, kolikor
bolj se boš. s to meseno slastjo sitil; zakaj naslija ni
nasitljiva in lakota vedno veči prihaja, ker telesni
nagon nikoli ne ugasne, marveč še s hujšim plaine-
nam zapuhti, ko meniš, de je že vsa njegova žer¬
javica mertva.

Tudi to pomisli, de taka mesena radost le en
trenutek, kazen pa, ki jo nakloni, večno terpi. Res¬
nično! prenarazen je menja, za tako kratko ger-
dobno naslado v tem življenji veselje blage vesti, na
unini svetu pa večno slavo pogubiti, in naverh še
brezkončne muke terpeti! Po pravici pravi sv. Gre¬
gor!: j,,Naglo je, kar zveseli, večno pa, kar muči.“

Poglej pa nasproti visoko vrednost in častit¬
ljivost deviške čistosti, ktero ta pregreha skruni in
pogublja, kteri so dragi ta zaklad ohranili, vživajo
že tukaj uno sladko srečo Angelov in po posebni
predpravici, kakor plačilo njih čistosti, so nebeškim
bitjem enaki, zakaj,— kakor pravi sv. Bernard, —
,,v mesu živeti in se mesenim pohotam ne uklanjati
se pravi bolj po angeljsko, kakor človeško živeti/*'
Čistost samo nam pokaže na tem kraju in ob tem
času umerjočnosti — stan neumerjočiga poveličanja;
ona samo nam zrisuje sliko unih rajskih poljan, ker
se ne mešajo ne spoli, in pozemeljskim stvarem daje

—o-o^ 157 ^oo—

sladkost nebeškiga zveličanja okušati. Zavolj njih
čistosti jim je, ki so se neomadežvane ohranili, v
nebesih posebna pravica dovoljena, od ktere sv.
Janez govori, rekoč: „Ti so, ki se z ženstvam
onečedili niso, zakaj deviški so; ti so, ki hodijo za
jagnjetam, kamorkoli gre.“ (Bukv. skriv. razod. —
XIV, 4.) Kakor so se v tem življenji pred dru-
zimi ljudmi oponesli, ker so v deviški čistosti za
svojim Zveličarjem hodili, mu bodo tudi na uniin
svetu bližnji, se ž njim veselili in se v svoji telesni
čistosti neznano osrečene čutili. Ta čednost ne dela
ljudi samo Kristusu enake, ampak jih tudi za vredne
žive tempeljne sv. Duha posvečuje. Pred vsimi nar
bolj ljubi čistost, in kakor nečistost bolj kot vse
druge pregrehe sovraži, biva tudi nar raji v čisti,
od posvetne slasti neomadežvani duši. Zatoraj je
tudi Jezus Kristus, ki je bil spočet odsvetiga Duha,
deviško čistost tolikanj ljubil in cenil, de je iz lju¬
bezni do nje uno znamenito čudo storil, de gaje
namreč prečista Devica rodila.

Ce si svojo deviško čistost zgubil, se boj po
brodolomu nevarnost, v ktere si bil zašel, in ker
nisi hotel daru natorniga nezgonobljeniga ohranili,
se zdaj vsaj trudi, kolikor mogoče zboljšati, ver-
nivši se po storjenim grehu zopet k Bogu, in toliko
bolj marljiv za dobre dela, kolikor veči kazni si se
zavolj svojiga greha vredniga storil. Zakaj večkrat
se zgodi, kakor meni sv. Gregori, de se nektera
duša, še le po storjenim grehu v pravim živim ognju
vname, ko je bila v svojim poprešnjim nedolžnim stanu
mlačna in vnemama. In ker te je Bog, čeravno si se
tako hudo pregrešil, vender še ohranil in je priprav¬
ljen, ti krivico odpustiti, tedaj se skerbno varuj, jo še

-■*>< 158

enkrat doprinesti, de te ne bo Bog samo zavolj
zdanjiga, ampak tudi zavolj poprešnjih grehov na
enkrat kaznoval, in de ne bo poslednja pregreha
tudi dolga poprešnjih terpela.

S tem in enakim premišljevanjem naj se člo¬
vek zoper ta greh oroži. — Po teh splošnih pri¬
pomočkih zoper nečistost hočemo tudi od nekterih
posebnih, ki so zoper to pregreho rabiti, govoriti.

§. 2 .

Od nekterih druzih 'posebnih pripomočkov zoper
nečistost.

Razun poprej imenovanih pripomočkov, ktere
navadno za zatiranje te pregrehe priporočajo, so še
tudi nekteri drugi inočneji in posebni, ktere hočemo
tedaj obravnovati.

Pervi je, de se preč začetkama tej pregrehi
ustavljamo, zakaj če tega sovražnika spotama ne
odpodimo, kakor skuša k nam se zalesti, tedaj mu
raste moč in silnost. ,,Zakaj, kadar se je nagon po
meseni slasti v človeškim sercu obudil, ne da člo¬
veku nič druziga misliti, kakor, kako bi svoji strasti
zadostil," — pravi sv. Gregori. Zatoraj mora ne¬
tilo hudiga, ko še v mislih spi, v vzhajanju zadu¬
šeno biti; kakor prižgana zapaljenka oginj nase
derži, ravno tako goji in odhranuje misel obujeno
poželenje, ktero, če je dobro, oginj ljubezni prižge,
če pa slabo, plam naslije širi.

Tudi je potrebno, de skerbno nad vnanjimi ob¬
čutki, zlasti nad obrazam ali nad očmi čujemo, de
bi ne vidile, kar bi zanje nevarno biti utegnilo.
Večkrat človek nehote kaj vidi, kar njegovo dušo

—oo^ 159 k-

rani. Kdor toraj brez strahu in opaznosti v ženske
gleda, zmaje ali marveč svojo stanovitnost ukonča;
zatoraj nam po pravici modri svetuje, rekoč: ,,Xe
poglej nobene device, de te njene miline spodvinile
ne bodo. Ne oziraj se po mestnih ulicah, in ne ta¬
vaj po njegovih samotnih krajih. Od lepo vzrašene
ženske obračaj svoje oči, in ne ogleduj nobeneptuje
lepote/* (Sir. IX. 5 — 8.) De se tega prepričamo,
bi nam mende že prilika in nauk pobožniga Joba
zadostil, kteri je, čeravno taki svetnik, vender
skerbno čul nad svojimi očmi, kakor sam od sebe
pravi: „Storil sim zvezo s svojimi očmi, de tudi še
misli ne bom imel na kako devico/ 4  (Job. XXXI,
I.) Ker tu ni zaupal ne sebi, ne svojimu dolgimu,
pobožnimu življenju. Če ti to ni dovolj, prideniva
še zgled Davida. Čeravno je bil velik svetnik in
mož po volji Božji, je vender, pogledavši enkrat
samkrat neko žensko, v tri hude grehe padel, nam¬
reč: prešeštvo, pohujšanje pred svetam in umor.

Tudi nad ušesi moramo dobro paziti, de nič
nenravniga in nesramniga ne slišijo. Ko bi se ti
pripetilo, kaj taciga slišati, daj s svojim obrazam
spoznati, kako ti je zoperno tako govorjenje; zakaj
kar radi in vsi vneti poslušamo, smo tudi kmalo za
djanje pripravljeni. Berzdaj tudi svoj jezik, de ne
bo nič gerdobniga govoril; zakaj pohujšljivo govor¬
jenje spridi tudi dobro vedenje. Jezik razkriva člo¬
vekovo serce in vse njegove čutila izdaja; zakaj
česar je serce prepolno, rado skipi. Tvoje serce
se naj vedno z blagimi mislimi peča, in tvoje telo s
pobožnimi vajami. „ Zakaj, “  kakor sv. Bernard
pravi — ,,v prazno dušo pošiljajo hudobni duhovi

— 0-0^ 160  •x>o—

škodljive misli, v kterih se mude, de bi vsaj z mi¬
slimi, če ne z djanjem, grešili/'

Pri vsaki skušnjavi, zlasti pa v taki, naj ti
vedno tvoj angel varil pred očmi stoji, in tudi hu¬
dič, tvoj tožnik, ki sta tudi res zmiraj okoli tebe,
vse tvoje dela vidita, in sodniku, ki vse vidi, spo-
ročujeta. Živo vpodobljenje in svestost njune vprič-
nosti stori, de se ne upaš, pred njunimi očmi kaj
nesramniga počenjati. Kako namreč bi se mogel
prederzniti, vpričo svojiga angela varha, svojiga
tožnika in svojiga sodnika kaj storiti, česar bi se
pred nar manjim človekam sramoval? Misli si tudi
uni strašni sodnji stol in plamen večniga terpljenja,
zakaj vsako muko prežene druga veči mišljena mu¬
ka, kakor klin klin zabija. Po takim se oginj
meseniga poželenja z mislijo na peklenski plamen
zaduši.

Varuj se tudi, de boš kolikor malokrat mogoče
s kako žensko, posebno, če je kake nevarne staro¬
sti , čisto sadi ž njo. Zakaj, kakor sv. Krizostom
pravi, takrat hudič nar huje in nar silniši napada
bodi si moške .bodi si ženske, kadar jih same vidi;
če se nima nikogar bati, ki bi njega se varovati
opominjal, takrat je skušnjavec nar prederzniši.
Zatoraj se ogibaj z ženskami brez priče se pomen¬
kovati; zakaj samota v slednje hudo zapelja. Ne
zanašaj se na svojo dosihmal terdno čednost in sta¬
novitnost, dokler tudi v nji poskušen ne boš. Saj
vender vemo, de sta se celo una sivca z maloprid¬
nim spohotam do Suzane vnela, ko stojo  samo na
vertu zagledala. Ogibaj se toraj pečanja z ženskami,
zakaj nevarno je, jih gledati, poslušati, se jih do-
tikovati; in kdor ima ž njimi opraviti, onemu žugajo

:<>< | 6  1

mnogotere nevarnosti zapeljanja. Tega nas svari
tudi sv. Gregori, rekoč: ^Kdor je svoje telo čistosti
posvetil, ne stanuj z ženskami vkup, de ne bo na¬
gel napad njegoviga serca toliko bolj zastermil, ko¬
likor bolj ga vpričnost nečesa, po kterim je nesramno
poželenje kopernelo, podpihuje/' Ogibaj se toraj
žensk, in varuj se njih pogledov, vabljenja in da¬
ril, in enaciga, zakaj vse to so le limanice, s kte-
rimi moške serca love, ali pa mehovi, s kterimi
čeravno že skoraj mertvo iskro poželjivosli zopet
razpišejo. Ge ti je kaka sramožljiva in pobožna
ženska ljuba, ohrani svoje nagnjenje zanjo na skriv¬
nim, in ne obiskuj je prevečkrat ter se ž njo pre-
podomače ne pomenkvaj. Poglavitno zmiraj ostane,
de se priložnosti ogibati skušamo, kjer pa ne mo¬
remo dovelj pazljivi biti. Posnemajmo toraj raji une
svete može, kteri so si, de bi kaj pregrešniga ne
počeli, še tisto odpovedovali, kar jim je bilo sicer
dovoljeno, kar lahko sprevidimo iz obilo zgledov,
ktere nam življenje tacih pobožnih duš razkazuje.

V. Poglavje.

Pripomočki zoper nevošljivost.

Nevošljivost je bolečina zavolj blaga koga dru-
ziga, in nekaka žalost zavolj druzih sreče; zoper
vikši se razodeva, ker jim nevošljivi enak biti ne
more; zoper manjši, ker se hočejo njemu enake na¬
rediti; zoper njemu enake pa, ker nič boljši ni,
memo njih. Taka nevošljivost je bila kralja Savla
zoper Davida in Farizejev zoper Jezusa Kristusa;
in tolikanj je bila ta besna strast njih serce obvzela,

-°o< 162 i»»-

de uniga, komur so nevošljivi bili, še terpeti niso
mogli in so mu po življenji stregli. Po svoji last¬
nosti je ta pregreha smerten greh, ker, kakor so¬
vraštvo, ljubezni naravnost nasprotuje. Vender pa ni
kterikrat ž njo storjeni greh smerten greh, kakor
n. pr. če ni nevošljivost že doveršena misliti, kar
tudi pri druzih grehih velja. Kakor čert in jeza,
če še popolnama dozorela nista, za smertne grehe
ne veljata, ravno tako je tudi nevošljivost ali do¬
veršena, ali panedoveršena, čeravno sicer že močno
vzhaja.

Ta greh je silo mogočen in škodljiv, ker je
tako pogostama po vsim svetu raznesen, posebno po
dvorih in gradovih kraljev in knezov, čeravno se
tudi po družbah učenih in uradnikov, in tudi po sa¬
mostanih in enačili ustavili mnogokrat dobi. Kdo se
bo mogel toraj zoper tega zmaja braniti? Kdo bo
tako srečen, de ne bo ne drugim nevošljivosti obu¬
dil, in sam, družim nevošljiv v to pregreho ne pa¬
del? Zakaj, če pogledamo nevošljivost, ki ni bila
samo med unima bratama, začetnikama rimskiga me¬
sta, ampak tudi med sinovam naših pervili staršev,
in sicer tako silna, de je brat brata umoril, in uno
nevošljivost, ki je Jožefove brate naganjala, ga pro¬
dati; nadalje uno, ki se je pokazala med Kristuso¬
vimi učenci, preden so sv. Duha prejeli, nazadnje
pa še uno, ktera je Arona in Marijo, zvoljenca Go¬
spodova, zoper njuniga brata Mozesa podpihovala, —
če premišljujemo, pravim, take zglede, kaj neki
moremo od druzih ljudi pričakovati, ki niso ne v
sorodnosti tolikanj vezani, in tako sveto ne žive?
Resnično, nobena pregreha se na svetu tako pogo¬
sto ne najde, kakor ta, in nobena tolikanj ne podira,

163

kakor srečo posameznih ljudi, tako tudi razdaljenih
deržav in kraljestev. Posebno lastno ji je, boljši,
ki se dobro obnašajo s svojimi čednostmi in druzimi
lastnostmi, in so toraj po pravici imenitni, prega¬
njati. Nanje, kakor na svojo tarčo, spušajo nevoš-
ljivci svoje pušice, zatoraj Salomon pravi: ^Zapazil
sim, de so vse dela in vse trujenje ljudi nevošlji-
vosti njih bližnjih razstavljene." (Prid. IV. 4.)

Zatoraj je naravnost potrebno, orožiti se, de
se boš mogel tako mogočnimu sovražniku krepko v
bran postavljati, neprenehama Boga njegove pomoči
prositi, in se z vso svojo močjo tej divji zveri bra¬
niti. Kolikor terdovratniši tvoje serce podpihuje,
toliko pogumniši in krepkeji seji  ustavljaj; zakaj
kdor sam v to pregreho ne privoli, ostane neoma-
dežvan, čeravno meso, ki je vedno k hudobnimu
nagnjeno, svoje djanje proti nam razodeva, in nas
k grehu zapeljati skuša. Če vidiš tedaj srečo svo-
jiga prijatla ali pa svojiga bližnjiga veči prihajati
kakor svojo, zahvali Boga in misli, de ti take sreče
vreden nisi; ali pa de ti ni koristna in ne tečna;
spomni se, de se ti ne bo bolje godilo, če boš, kte-
rimu srečnišimu nevošljiv, ker se boš nasprotno z
nevošljivostjo le še bolj otožniga delal.

Če želiš tedaj vediti, s kakošnim orožjem se
moraš tej pregrehi ustavljati, si sledeče premišlje¬
vanje v serce vtisni.

Narprej pomisli, de so vsi nevošljivci hudiču
enaki, kteriga naše dobre dela grozno otožniga de¬
lajo, in ki zavolj večnih dobrot, ktere si s temi
pridobimo, nar huji bolečino občuti, in sicer ne, ka¬
kor bi jih on mogel pridobiti, ko bi jih ljudje zgu¬
bili, — zakaj on jih je pogubil brez upanja kda-

-«*>< 164

njiga zopetniga pridobljenja, —temuč, ker umerjoči
človek srečo vživa, ktero je on zapravil. Zatoraj
pa pravi tudi sv. Avguštin v svojim spisu od ker-
šanskiga podučevanja: ^HotelBog od vsili kristjan-
skih duš kugo nevošljivosti odverniti, zakaj nevošljivost
je hudičeva pregreha, edina, s ktero se je prav za
prav hudič in sicer nespravljivo okrivičil, ker, kot
odpadenec, zoper človeka, ki še po koncu stopa,
v trenutku nar besniši nevošljivost občutiA Enako
so tudi ljudje, hudiča posnemaje, svojim bližnjim
nevošljivi, in ne, ker smejo upati, de bo unih sreča
po nevošljivosti k njim se preselila, temuč, ker
žele, de bi bili vsi ljudje ravno tako revni, kakor
so sami. Pomisli pa, nevošljivec, de bi, ko bi ravno
uni, komur blago zavidiš, vse pogubil, vender ti nič
pogubljeniga ne dobil. Ker ti namreč nar manjši
škode ne dela, če ima uni veliko bogastva, čemu
žaluješ zavolj njegove sreče? Ge prepustiš nevoš¬
ljivosti svoje serce, ker je drugi pobožniši, kakor
ti, pomisli, kako zelo sam sebe sovražiš; zakaj če
v milosti Božji živiš, si deležen vsili dobrih del
svojiga bližnjiga, in kolikor več zaslug si uni prido¬
bi, toliko bolj se množi tvoje duhovsko premoženje.
Sam ne veš, zakaj ga čertiš, ker bi se mogel mar¬
več veseliti, de dobre dela druziga ne samo njemu,
ampak tudi tebi basnijo, ker si jih tudi ti deležen.

Pomisli toraj, kako grozna mora tvoja revšina
biti, če toliko siromašniši in malopridniši prihajaš,
kolikor bolj tvoj bližnji z dobrimi deli bogati. Ce
pa, kar nimaš, na svojim bratu ljubiš, bi si tisto
tudi z močjo ljubezni prisvojil, in tako brez truda
družili pridelke vžival. To omenja sv. Gregori , re¬
koč: ^Ljubezen si ptuje dobre dela s tem prilastuje,

-»< 165 ^o-o—

ker jih ljubi; nevošljivost pa si jih s svojim čerte-
njem za rane lastnih pers dela.^

Glej tedaj, kako nevošljivost serce pali, telo
zjeda, duha muči, pokojno vest draži, te za vse
življenje otožniga in žalostniga dela in slednje ve¬
selje iz tvoje duše poja. Kakor červ lastni les, v
kterim se je rodil, razjeda, ravno tako nevošljivost
lastno serce gloje, ktero ji je vanj priti pripustilo, in
ko se je v njem terdno zagnjezdila, se tudi po
vnanjim razodeva, ker obličju cvetje pali in po ru¬
menkasto bledih licih in po zabuhlih očeh muko raz¬
odeva, ktero v notranjim peče. Noben sodnik ni
tako oster, kakor nevošljivost sama sebi; zakaj sama
se vedno terpinči in svojimu začetniku kolikor mo¬
goče škoduje. Zavolj tega imenujejo nekteri cer¬
kveni učeniki to pregreho pravično, ne, kakor bi
bila sama na sebi pravična, temuč, ker z lastno
šibo uniga tepe, v kterim je doma, in tako pravico
nad njim spolnuje.

Glej tudi, kako je ta pregreha ljubezni, ktera
je Bog sam, in občnimu blagru, kteriga Bog povsod
hoče in naklanja, nasprotna; zakaj nevošljivost sama
sebe terpinči zavolj družili sreče, vse sovraži, ktere
je Bog vstvaril in s svojo kervijo odrešil in kterim
neprenehoma svoje darove deli. Kdor pa to dela,
je resnično grozne kazni in pogubljenja vreden, ker
razdreti skuša, kar je Bog naredil, in čeravno ne v
resničnosti, vender pa s svojo voljo.

Če hočeš zoper to bolezen še boljši zabranilo
rabiti, ljubi ponižnost in odpojaj napuh, kteri je oče
te pokončevavne kuge. Ker namreč prevzetnež no-
beniga terpeti ne more, kteri više stoji, kakor on,
ali pa se njemu uklanjati noče,- se kmalo jame ne-

-«< 166  •>00—

vošljivost v njem gibati zoper vse tiste, ki so zavolj
posestva kakiga premoženja ali sicer drugači ime¬
nitni; kolikor namreč bolj druge srečne in povišane
vidi, toliko bolj znižaniga in nesrečnišiga sebe misli.
Pač je to vidil sv. Apostelj, ko je rekel: „Ne hre¬
penimo po nečimurni časti, ne dražimo se, in ne
bodimo drugi drugimu nevošljiviA (Gal. V. 26 .)
Kdor hoče tedaj nevošljivost iz serca pregnati,
mora narpred napuli s korenino vred zatreti, ker
nevošljivost iz napuha izvira.

Sicer moraš pa tudi svojo dušo slednjiga pre-
silniga poželenja po časnim blagu čisto ohraniti, in
svojo ljubezen le nebeškimu deležu in dušnim dobro¬
tam naklanjati, ktere se ne manjšajo, čeravno jih
mnogi ljubijo in vživajo, marveč se še rnnože, koli¬
kor več posestnikov imajo. Časno blago se pa toliko
bolj manjša, kolikor veči je število tistih, med ktere
je razdeljeno, zatoraj pa tudi po njem kopernečiga
tolikanj zlahkama nevošljivost obvzame. Zakaj, če
kaki drugi zadobi, kar je on želel, je zanj ali po-
polnama ali pa nekaj zgubljeno, in ne more se og¬
niti, de bi kdo drugi vlastnik blaga ne bil, za ktero
so vse njegove misli kopernele.

Ni pa zadosti, de zavolj premoženja svojiga
bližnjiga nobene bolečine ne občutiš, temuč dobriga
mu moraš skazati, kolikor le moreš, in Gospod
Boga prositi, naj bi dobro, kteriga ti storiti ne mo¬
reš, po unim doveršil. Ne zaničuj nobeniga človeka,
svoje prijatle ljubi v Bogu, in svoje sovražnike za¬
volj Boga, ko si bil namreč ti njegov sovražnik, te
je tolikanj ljubil, de je za tvoje odrešenje in otetje
iz rok tvojih sovražnikov nemilo smert na križu sto¬
ril. Če je tudi tvoj bližnji hudoben človek ga ven-

-*°t 167 !«-

der ne smeš zavolj tega zaničevati, temuč zdravnika
posnemati, kteri sicer bolezen sovraži in preganja,
bolnika pa ljubi. Enako stori tudi ti, ter ljubi, kar
je Bog vstvaril, in gnjusi naj se ti, kar človek hu-
diga počenja. Ne govori nikoli natihama: Kaj imam
stem opraviti, mi ni nič mar! Ne poznam ga, in
prijatla si nisva; ni mi še nikdar nič postregel ali
sicer kaj dobriga storil, nasproti mi je kterikrat še
kako škodo naredil. Pomisli marveč, de Bog tebi
brez nar manjši tvoje pravice in zasluge, dobrot
brez mere deli, in od tebe tirja, de si v zalivalo in
nekoliko povračanje njegove blagodušnosti tudi ti
miloserčen, ne samo proti njemu, ampak tudi proti
svojimu bližnjimu, kteriga ti je tolikanj priporočil.

VI. Poglavje.

Od zabranil zoper požrešnost in nezmernost.

Požrešnost in nezmernost je prehudo poželenje
jedi in pijače. Te pregrehe nas je svaril Zveličar
z besedami: ^Varujte se, de vaše serca preobložene
ne bodo v požrešnosti in pijanosti in v časnih sker-
beh?“ v  (Luk. XXI, 34.)

Če te ta pregreha nahaja, se ji ustavljaj s
sledečim premišljevanjem.

Narpred pomisli, kako je z enim samim greham
požrešnosti smert nad ves človeški narod prišla. Za-
toraj je silo važno, de v boju zoper to pregreho
zmagaš; zakaj če omagaš, se boš mogel vsim dru¬
žim pregreham, ki te bodo s toliko huji silnostjo
napadale, le slabotno braniti. Zatoraj se skaži čver-
stiga, če te hoče ta pregreha-skušati. Če si so-

—0-0^ 168 ^oo—

vražnike, ki jih ona porodi, premagal, se boš toliko
lože vnanjim ustavljal, zakaj kdor ima sam v sebi
sovražnike, se bo zastonj z vsimi druzimi bojeval.
Zatoraj je tudi hudič zveličarja narpred s greham
nezmernosti skušal, mene, de bo ž njim vsim drugim
na tečaj duri odperl.

Premišljuj tudi redko in neznano zmernost na-
šiga Gospoda Jezusa Kristusa, kteri je s svojim
svetim truplam grozno ostro ravnal, in se ne samo
v pušavi neprenehama postil, ampak tudi še pri ve¬
liko družili prilikah nar veči lakoto terpel, za naš
blagor in nam v zgled. (Je je toraj tisti, kteri že
s svojo vpričnostjo angele siti, in ptice pod nebam
redi, zate lačen bil, kolikor bolj moraš ti priprav¬
ljen biti, sam zase kaj terpeti? Kako si moreš ime
služabnika Jezusa Kristusa pridevati, če vse svoje
žive dni nezmerno^ živiš, ko je zveličar tvoj lakoto
in žejo terpel? Geje vse križe in težave za tvoj
blagor na svoje rame zadel, zakaj ti zavolj tega
nočeš nič nase vzeti? Se ti zdi križ zmernosti pre-
težak, se spomni jesiha in žolča, s kterim je mogel
Jezus na križu svojo žejo pogasiti. „Ni je še tako
grenke jedi,** — kakor sv. Bernard pravi, — „ktera
bi se primerjena v mislih z unim jesiham in žolčem,
ki so ga umirajočim Jezusu podali, ljubljiva in pri¬
jetna ne bila.“

Spomni se tudi zmernosti vsili sv. očetov, kteri
so v nar ilaljniši samotni pušavi z Jezusam Kristu-
sam svoje meso in vse njegove poželenja križali, se
v milosti Božji mnogo let z nič drugim, kakor s ko¬
reninami živili, in čudovito zmernost razodevali.

v '

Ge so pa ti svetniki onako Kristusa posnemali, de so

-■>«< 169 ^oo—

prišli v večno kraljestvo: kako si moreš misliti, de
boš po potu pijanosti in sladnosti tje prišel? —

Pomisli tudi, koliko siromakov je na svetu,
kteri so srečni, če morejo svojo žejo in lakoto z
vodo in s kruham potolažiti; in sprevidil boš, kako
blagodušno je Gospod s teboj ravnal, ker ti je ve¬
liko več podaril, kakor unim, in kako nepošteno bi
bilo, ko bi hotel Gospodovo blagodarnost le za na-
sitenje svoje goltnosti rabiti.

Pomisli, kolikokrat si presveto rešnje telo v
svoje usta sprejel! Ne pripusti tedaj, de bi skozi
tiste vrata, skozi ktere je življenje vte prišlo, ne¬
tilo vsakteriga greha in tedaj smert sama všla!

Pomisli nadalje, de je le nekaj drobtin treba,
de ti lakoto preženo, in de vsaka razdražba gerla
le malo trenutkov terpi. Kako, in za potolaženje
kake tako lahko nasitljive potrebe in kratkiga pože¬
lenja bivša zemlja, morje in zrak dovolj ne obsegli?
Ali kolikrat so ubogi zavolj poželjiviga gerla oro¬
pani, vse le mogoče krivice storjene, in slabotniji
v stradež obsojeni, de morejo mogočniši v preobil¬
nosti pirovati! Strašno in milovanja vredno je zares,
de je človek z vsimi svojimi občutki zavolj tako
majhniga dela svojiga trupla, kakor je goltanec, v
pekel pahnjen, in mora večno kazen terpeti! Ali ne
spreumeš, kako neumno je, svoje truplo, ki bo kmalo
červov rop, s toliko sladkimi in dragimi jedmi pi¬
tati, svojo dušo pa, ki bo mogla kmalo pred sodnji
stol priti, popolnama zanemarjati, in ko svoj trebuh
z nar prijetnišimi sladčicami polniš, dušo prazno
pustiti in jo večnim peklenskim mukam radovoljno
zdati? —

8

—c-o^ 170 ^■0-0—

v

Čeravno je pa prav za prav duša obsojena,
vedi, de bo tudi telo svojo kazen terpeti moglo,
kakor je namreč telo zavolj duše vstvarjeno, bo tudi
ž njo kaznovano. Če tedaj boljši del samiga sebe
zanemarjaš, slabejimu pa z vso mogočo skerbnostjo
strežeš, oba pogubiš, in se s svojim mečem pogubiš,
ker meso, v pomoč dano tvoji duši, tvojimu življe¬
nju zaderge stavi, in ravno tako v terpljenji za tabo
sledi, kakor te je na zemlji v sladinah spremljalo.

Spomni se nazadnje veliciga siromaštva Lazar-
jeviga, kteri se je hotel z drobtinami, padlimi z
mize bogatinove, nasititi, kterimu pa nikdo nič dal
ni; ko je pa umeri, so ga nesli angeli v Abraha¬
movo naročje; bogatin pa, kteri je svoje dni v
preobilnosti sladčic dopolnil, se je zgrudil v pekel;
zakaj lakota in sitost, vživanje in treznost se enako
ne izidejo, ker pride za vživanjem po smerti stra¬
danje, po revšini pa veselje in sreča. Če si, n. pr.
popred vse dobro v preobilosti jedel in pil, kaj ti
od tega vžitka ostane? Brez dvombe pekoča vest
in njeno očitanje, ki te bo morde vekoma preganjalo.
Kar si toraj čez potrebno mero zajedel in zapil,
je zgubljeno; kar si pa svoji poželjivosti utergal in
ubogim podaril, ti je dobro shranjeno v zakladu,
ki ti bo v večnosti zopet zročen.

De pa ne boš iz nepazljivosti v zaderge te
pregrehe zašel, si zapomni, de je velikrat, kar se
ti potreba zdi, ktera hoče potolažena biti, le pože-
Ijivost, ktera je tolikanj silna, in te toliko laže pre¬
moti, ker se skuša za šemo resnične potrebe skrivati,
svojo pravo podobo pa skerbno zagrinja. Zatoraj
ti je treba velike razumnosti in pazljivosti, de boš
mikanje gerla zatiral, in mesenost pod gospodarstvo

-oo< 171 )o-o—

#  v v

pameti sklanjal. Oe tedaj želiš, de bo meso duši
pokorno, stori popred, de bo tvoja duša Bogu po¬
korna; zakaj če hoče duša mesu zapovedovati, je
naravnost treba, de čeznjo Bog gospoduje. V tem
prečudnim redu bo človek ves spremenjen, ker nam¬
reč Bog pamet vodi, pamet dušo in duša zopet nad
mešam gospoduje. Ali telo oteplje zoper dušno go¬
spostvo, kadar ta pameti ne sluša in se pamet na-
verh volji Božji voditi ne da.

Če te mika razdraženo gerlo, si misli, kako ti
je memogrede dozdaj vsako veselje minilo, ker ni
ne nar manjši sled od njega ostal. Vživanje gerla
je resnično sanjam enako; — ko je minilo, ostane
duša žalostna in prazna; če pa željo premagaš, ti
v tvoji duši ta zavednost veselje in radost dela, po
besedah modriga, ki se glase: „Če si kaj nravsko
dobriga storil, kar ti je veliko truda prizadjalo,
mine trud in nravsko dobro ostane; če si pa kaj
gerdobniga z zavžitkam storil, ostane sramota, in
zavžitek zbeži.“

VII. Poglavje.

Zabranila zoper jezo in sovraštvo,  — njun
izvirek.

Jeza je malopridno poželenje, maščevati se nad
svojim dozdevanim razžalivcam. Zoper to hudo pre¬
greho nam nasvetuje Apostelj drugi strup, rekoč:
»Vse hudovanje, in jeza, čert in prepir ter prekli-
fljevanje z vso hudobijo vred bodi proč od vas.
bodite si nasprotno mili, ljubeznjivi, in odpušajte
drugi druzimu, kakor je tudi Bog po Kristusu vam

8 *

172  )o-o—

odpustil." (Efez IV. 31 — 32.) Od te pregrehe
pravi zveličar pri sv. Matevžu: „Jaz pa vam po¬
vem, kdor se nad svojim bratam jezi, bo sodbe
kriv; kdor pa svojimu bratu poreče: (Raka) Hu¬
dobnež! bo zbora kriv; kdor pa reče: Norec ti! bo
peklenskiga ognja kriv.^ (Mat. V. 22.)

Če se hoče tedaj ta razdivjana pregreha tvo-
jiga serca polastiti, jo popodi s sledečim premišlje¬
vanjem.

Narpred pomisli, kako mirno še brezpametne
živali enake med seboj žive. Brez nasprotniga so¬
vraštva stopa slon zraven slona; ravno tako vidiš
krave in ovce čedama iti, in si škode ne delajo.
Tudi veliko enoverstnih ptic leti skupaj; pri žerja¬
vih čujejo nekteri celo po noči v varstvo druzih.
To neki delajo tudi čaplje, jeleni in drugi živali.
Edinost in nasprotna postrežba mravlincov in bčelic
je vsakimu znana. De! med divjimi živalmi je ved¬
no nekakov mir in neka edinost: Divji lev se poto¬
laži, če pajdaša sreča; merjasec ni merjascu neva¬
ren, in lesica lesice ne prekani, še krokodila ne
vidiš s krokodilam se bojevati. Vender čemu še več?
Še celo hudobni duhovi, začetniki vsiga našiga pre¬
piranja, so vedno v edinosti združeni, in v skupni
soglasnosti svoje nemilo djanje razodevajo. Samo
ljudje, za ktere bi se vender mirnost in edinost nar
bolj spodobila, ali kteriin bi nar potrebniši bila, se
med seboj hudo čertijo in neprenehama v svojo
škodo prepirajo.

Nar bolj znamenito pa je, de je natora vsim
živalim orožje za boj vstvarila, kakor n. pr. konjem
podkove, bikam roge, merjascam zobe, bčelam želo,
ptičem parklje in kljune doli do komarjev, kteri tudi

—o-M 173

s svojim orožjem bodejo. Ti pa, o človek! ki si za
mirnost in pohlevnost rojen, ti se brez orožja in gol
rodiš, de bi ničesa ne imel, s čimur bi druge raniti
mogel. Pomisli toraj, kako tvoji natori nasprotuje,
če se hočeš maščevati nad kom ali pa mu škodovati,
kteri te je razžalil, in si vne sebe orožja dobiti
skušaš, ktero ti prirojeno ni.

Pomisli, de bi jeza in maščevavnost le divji
zverini lastna mogla biti, od ktere besnosti nam neki
modrijan pravi: „Človek, zakaj omahuješ od svojiga
blaziga namena, posnemaje natoro levov, kač in dru¬
ge zverine?^ Tako nam pripoveduje Elijan, de je
lev enkrat na lovu s sulico ranjen bil, in ko je mende
že kasneje kakor cez eno leto lovec, ki ga je ranil,
zopet v tiste kraje prišel z mnogo tovarši kralja Ju-
ba, ga je lev iz dalje zagledal, skozi med množico,
ktera ga uderžati ni mogla, nanj planil, in na drobno
raztergal. Ravno toko dolgo kuhano jezo sim tudi pri
nekim biku opazil, ki jih je divje preganjal, ki so
ga bili kerhnili. Kakor te divje živali delajo tudi
jezni in maščevanja želni ljudje, kteri se, ne de bi
svojo jezo s pametjo tolažili, kakor bi se zanje spo¬
dobilo, raji svoji živinski serditosti prepušajo in si
slavniši mislijo slabeji nagon, kteriga imajo z žival¬
mi vred, slušati, kakor pa pamet, ktera jih skoraj
med angele postavlja.

Ue praviš, de je težko, serda kipeče serce
potolažiti, pomisli, koliko težji je bilo, de je Sin
božji toliko zate preterpel. In kdo si bil, ko je zate
svojo kri prelil? Nisi bil njegov sovražnik? Ali ne
vidiš, s kakošno prizanesljivostjo še zate skerbi, če¬
ravno vsaki dan greh na greh nakladaš, in s ka¬
košno prijaznostjo te sprejme* če se k njemu po-

-oc^ 174- }*■*>-

verneš? Morde utegneš ugovarjati, de tvoj sovraž¬
nik- ne zasluži odpušenja zavolj storjene krivice.
Kako pa hočeš, de ti bo Bog vse grozne razžalje-
nja pozabil, če hočeš ti s svojim bližnjim nar ostreji
ravnati? Ge tvoj sovražnik odpušenja vreden ni, je
pa zender Kristus čez vse misli vreden, de mu za¬
volj njega odpustiš.

Pomisli tudi, de nisi vreden, Gospodu prijeten
dar darovati, dokler jezo nad svojiga bližnjiga v
sercu hraniš, česar nas uči zveličar v sledečih be¬
sedah: „Ko prineseš svoj dar k altarju, in se tu
spomniš, de ima brat kaj zoper te, pusti pred al-
tarjem svoj dar, pojdi tje, spravit se popred s
svojim bratam, in potem pridi in daruj svoj dar/*'
(Mat. V. 23 — 24.) Iz teh besed se lahko spreume,
kako velik greh je, s svojim bližnjim razderto ži¬
veti, ker je človek, dokler skregan ostane, pred
Bogam omadežvan, ’in de ne more toraj nič, karkoli
bi storil, Bogu prijetno biti. Na to speljuje tudi sv.
Gregori: „Ker Bogu nič brez edinosti ne dopade,
nam storjene dobre dela nič ne pomagajo, če mir-
niga serca razžaljenja ne preterpimo.“

Pomisli tudi, kdo je uni, ki si ga misliš svojiga
sovražnika. Pravičen mora biti, ali pa krivičen. Geje
pravičen, je velike graje vredno, mu hudo želeti, in člo¬
veka sovražiti, kije z Bogam prijatel. Geje pa krivičen,
je tudi grozno gerdobno, z lastno hudobijo nad hudo¬
bijo druzih se maščevati, sam sebe v lastni zadevi
sodnika postavljati, ter ptujo krivico z lastno kazno¬
vati. Nar slavniši maščevanje pa je uno, kteriga nas
Apostelj uči, rekoč: ,,Premaguj hudobijo z dobrot-
!jivostjo.“ (ttimlj. XII. 21.) Ali z inakimi besedami:
Premaguj ptuje pregrehe z lastnimi čednostmi. Ge

—0-0^ 175 )CH>—

pa ljudje hudo s hudim povračati hočejo, in se v
nič ne udajo, jih ne malokrat v njih lastno sramoto
jeza celo premaga, in pod svojimi pregrehami mo¬
rajo omagati. Ko bi se bili pa ž njimi bojevali in
jih premagali, bi bila njih zmaga slavniši, kakor bi
bili z orožjem kako terdnjavo si osvojili; zakaj manj
slave pridobi osvojenje ktere terdnjave, ki je vne
nas, kakor pa premaganje lastnih strast, ki v nas
gospodujejo; in krotenje presilne jeze, ki v nas raz¬
saja, in če je ne berzdamo, se nad nas vzdigne in
nas kaj početi sili, česar se pozneje sramujemo in
hudo kesamo. Kar je pa nar huje, — sami ne vi¬
dimo v strasti hudiga, ktero storimo, zakaj jeznimu
se vse, karkoli bi storil, pravično maševanje zdi, in
moti se z mislijo, de je pravica, ktera ga k jezi na¬
ganja, zagrinjaje pregreho s plajšem čednosti.

Nar boljši zabranilo zoper to pregreho mende
v tem obstoji, de se z vso močjo trudiš, brezmerno
ljubezen do samiga sebe in do svojih s korenino
vred zatreti, ker sicer jeza v tebi kipeti sačne, če
si ali ti ali pa tvojih kdo nar manj razžaljen. Sicer
se pa moraš, kadar čutiš, de te hoče jeza zmamiti,
spotama v poterpežljivost sprevreči in si živo misliti
zleg, kteri nastane, če svojim strastim berzde olila-
piš, kdor bližnjo nevarnost prav pregleda, ji bo
skušal uiti. To naj ti bo neprelomljiva postava, kar
nič z jezo ne početi ne govoriti, in vse sumljivo
imeti, za kar bi te tvoje notrauje v trenutkih kipenja
naganjalo, naj bi se kakorkoli tvoje početje pameti
soglasno zdelo. Odloži zveršenje svojiga namena,
dokler se jeza ne poleže, ali dokler nisi enkrat ali
večkrat „Očenaš-‘ ali sicer kaj druziga natihama
zmolil. Enaciga nekaj je svetoval tudi Atenodor,

-®e< 176 K

kakor nam Plutarh pravi, ko je namreč od cesarja
Avgusta dovoljenje zadobil, zavolj svoje sede sta¬
rosti v domovino se verniti in se od njega posloviti,
mu je hotel popred še modroslovu spodoben nauk v
spomin zapustiti, de naj bi namreč, kadar bi ga jeza
zgrabila, vsih štiri in dvajset pismen gerške abecede
po versti imenoval, preden bi kaj povedal ali storil.
Hotel je s tem cesarju dopovedati, kako de vse,
česar se v serdu in jezi lotimo, pameti nasprotuje.
Posebno je tu opomniti, de je jezin človek nar bolj
pripraven vse, karkoli mu na misel pade, spotama
zveršiti, čeravno čas prav nič pripraven ni, kaj
pridniga v takim kipenju skleniti; zatoraj ni človeku
nikdar tolike stanovitnosti in zavednosti treba, kakor
ravno, kadar po njem serd in jeza šumeče vre.
Kakor je namreč vsakimu znano, de pijani nič pa-
metniga storiti ne more, ali pa česar bi se pozneje
ne kesal, — kakor se nar jasniši vidi na Aleksandru
Velikim — ravno tako tudi razkačeni in od hude
strasti oslepljeni nič ne more skleniti, ne zveršiti,
naj se mu kakorkoli pravično zdi, česar bi se kmalo
britko ne pokesal, ker ni nobenih slabših svetovav-
cov, mimo jeze, vina in spohota; zatoraj se po pra¬
vici bere: „Vino in ženske zneverujeta modre/*' (Sir.
XIX. 2.) Z vinam pa ne misli sv. pismo samo res¬
nično vino, ampak vsako neberzdano strast, ktera,
se ve de, vsaka po svojim pamet tanini, čeravno ni
vse, kar se v takim stanu počne, naravnost pre¬
grešno.

Tudi to je dober svet, kadar se razjezimo si
precej kaj opraviti dati, de misli od uniga, nad či-
mur se serdimo, odtegnemo; zakaj če ognju kurjavo
odvzameš, bo plamen kmalo pogasnil. Bodi ti pa

-<«< 177 >*»-

tudi mar, de si boš do vsili, s kterimi se pečaš,
ljubezen in čislanje v svojim sercu zadobil; zakaj
če jih le poterpežljivo prenašaš, pa nič ljubezni do
njih ne občutiš, se kmalo lahko tako videzno poter-
pljenje v notranj serd spači. (Je toraj sv. Pavl pravi:
„Ljubezen  je poterpežljiva; preč še pristavi: in
dobrotljiva“  (I. Kor. XIII. 4.); zakaj prava ljubezen
jih resnično z dobrotljivostjo ljubi, ktere poterpež¬
ljivo prenaša.

Enaki svet je tudi, jeznimu se umakniti in m#
časa pustiti, dokler se ni njegova jeza potolažila,
ali pa če se nočeš od njega oddaljiti, mu odgovarjaj
pohlevno in prijazno, zakaj, kakor modri pravi:
,,prijazen odgovor jezo kroti.“ (Preg. XV. 1.)

VIII. Poglavje.

Pripomočki zoper lenobo.

Lenoba sploh je brezdclavnost in vnemarnost
za storjenje vsiga samo na sebi dobriga; tu se pa
pod lenobo neka zopernost in studenje razume, ktero
se brani storiti, kar je za keršansko življenje po¬
trebno. Kakošna nevarnost je v tem grehu, spri-
čujejo besede zveličarjeve; kteri pravi: „ Vsako dre¬
vo, ktero ne stori dobriga sadu, bo posekano in v
oginj verženo/ 4  (Mat. VII. 19.) In na drugim mestu,
kjer nas Kristus k pridnosti v dobrim opominja,
pravi: „(Jujte in molite, ker ne veste, ktero uro bo
vaš Gospod prišel/ 4  (Mat. XXIV. 42. Mark. XIII. 33.)

Kadar te ta pregreha nahaja, jo podi s slede¬
čim premišljevanjem.

Narpred pomisli, koliko križev in težav je Kri-

8 **

-*oi  178  >■»-

stus zate preterpel, od svojiga poroda do britke
smerti; kako je vse noči prečni, de je zate molil;
kako je iz dežele v deželo, od kraja do kraja hitil,
in ljudi povsod učil ter zdravil; kako je neprenehama
le s tem imel opraviti, kar se našiga večniga blagra
tiče, in naverh se ob času svojiga terpljenja na
svoje raztepene in kervave rame pretežki križ vzel.
Če je toraj Gospod nar vikši veličasti toliko terplje¬
nja in bolečine zavolj ptujiga blagra prestal: koliko
bolj bi se spodobilo, de ti sam za svojo srečo kaj
preneseš in preterpiš! De te je tvojih grehov odre¬
šilo, je preterpelo uno nedolžno ljubeznjivo jagnje
neskončno veliko, — in ti sam zase kaj maliga pre-
terpeti nočeš ? —

Pomisli tudi, kaj so Aposteljni preterpeli, ko
so po svetu šli sv. Evangeli oznanovat; kaj sv. mu¬
čeniki, spovedovavci in device, in očetje, ki so v
daljni pušavi brez vsiga občevanja z ljudmi samotno
živeli; kako so nazadnje vsi svetniki, ki se zdaj v
nebesih z Gospodam vesele, v slednjoverstnih brh¬
kostih in nujah sv. katoliške vere učili in do današ-
njiga dne ohranili.

Glej tudi, kako nič v natori ne postopa: Ne¬
prenehama hvalijo nebeške trume Gospoda, in brez
prenehanja se sučejo svetovi po svojih krogih, ze-
liša, germi, drevesa, vse do neke stopnje vedno
raste; mravlinci si poleti zalog nabirajo, s kterimi se
po zimi žive. Bčele marno zdelavajo svoje satov-
nice, in preganjajo ter lene med seboj more. Tako
se povsod po svetu delavnost in pridno živo giba¬
nje najde. In ti, človek, ki si s pametjo vslvarjen,
kaj ti bi se svoje lenobe ne sramoval, ko jo vender
nobena stvar že iz zgolj natorniga nagona pasti noče?

1 79 ^o-

Če se že nabiravci minljiviga blaga toliko tru¬
dijo, kaj pa naj uni stori, ki zaklade za nebesa
spravlja, kteri nikoli ne strohne? Ge nočeš zdaj, ko
si še mlad in čverst, in ti čas pripuša, delati, ampak
leno postopaš, glej, de ti enkrat vsiga tega manjkalo
ne bo, in, ko bi rad delal, ne boš mogel, kakor se
veliko ljudem godi. Kratko je naše življenje in polno
revšine; toraj ne pusti času, ko se moreš še gibati,
zastonj in ves zaspan miniti; zakaj „pride noč ki
nihče več delati ne more.^ (Jan. IX. 4.)

Pomisli, kako te tvoji mnogi in veliki grehi na¬
ganjajo, veliko pokoro delati in nenavadno pobožno
iskrenost razodevati, če smeš upati, de boš odpu-
šenje zadobil. Sv. Peter je le trikrat Gospoda za¬
tajil, in vender je ta greh vse svoje žive dni objo¬
koval, čeravno mu je že davno odpušen bil. Sv.
Marija Magdalena je do svojiga zadnjiga izdildjeja
britke solze pretakala zavolj grehov, ki jih je še
pred svojim spreobernjcnjem bila storila, čeravno je
iz Jezusovih ust sladke besede zaslišala: „Tvoji
grehi so ti odpušeni.“ In koliko družili je s pokoro
le ob smertni uri nehalo, čeravno so nekteri še manj
grešili, kakor ti. In ti, ki vsaki dan greh na greh
nakladaš, kako si moreš upati reči, de se ti tvoj
vsakdanji trud velik in težaven zdi, de bi za toliko
hudobij spodobno zadostil?

Trudi se toraj iz vse svoje moči, dokler je še
doba milosti in usmiljenja, in pridno nabiraj sadu res¬
nične pokore, de boš s terpljenjem sedanjiga živ¬
ljenja kazni na unim svetu utekel. A T aj se še tako
malovredno zdi, kar storimo in preterpimo, je ven¬
der vse zaslužno, če iz milosti izhaja, tako sicer,

— oo(  180  »so¬

de je trud in težava le časna, s tem pridobljene
zasluge pa večne: Kratka je pot, ktero imamo

prehoditi, večen pa lovorov venec. De nam toraj
čas, ko si utegnemo tacih zaslug kaj pridobiti, ne
bo brez sadu minil, imejmo zgled uniga sv. moža
pred očmi, kteri je ob vsakim zvonca udaru rekel:
O moj Gospod in Dog! že spet je ena ura pretekla,
ktera je po tvoji volji v številu mojiga življenja;
kako pa ti bom mogel enkrat odgovarjati od nje?“
„Ko bi časi v spolnovanji dobriga zavolj pre¬
mnogih britkost opešali, se spomnimo, de se od nas
za pridobljenje večniga kraljestva voljno terpljenje
vsih britkost in nadlog tirja, in de bo le tisti kronan,
ki se je pošteno bojeval.*’ (II. Tim. II. 5.) Če tudi
ti kterikrat misliš, de te je že dovolj pot oblival,
pomisli, „de bo le tisti zveličan, ki bo stanoviten do
konca.* (Mat. XXIV. 3.) Zakaj brez dokončne
stanovitnosti je vse drugo preterpljenje zastonj , in
zasluženo že prenesenih nadlog se zopet pogubi; ne-
hani boji niso vredni resnično hrabriga, če ne ostane
do konca svojiga življenja v službi gospodovi, in si
s tem venca ne zadobi. Zatoraj pa ni hotel naš zveli¬
čar s križa iti, ko so ga Judje nagovarjali, de bi
dela našiga odrešenja na pol doveršeniga ne pustil.
Ge hočemo tedaj svojiga učenika posnemati, moramo
neprenehama do smerti delati; ker plačilo, ktero pri¬
čakujemo , v večnost terpi. V pokori ne smemo
opešali; in križ Gospodov nositi in Kristusa posnemati
ne prenehati; kaj bi nam koristilo, ko bi tudi neko¬
liko časa srečno jadrali, v pristanu pa brodolomniki
bili? Xe daj se toraj nadlogam in težavam strašiti,
zakaj Bog, ki te v boj pošlje, te bo tudi k zmagi
pripeljal. Vedno je pri nas, kadar se bojujemo, in

—oo^ 18 1

pomoči nam pošlje, če je nevarnost prevelika, ter
nas z novo močjo okrepča, če nam udje dervene, in
nas venča po zadobljeni zmagi.

Ko bi se morde pod težkim bremenam terpljenja
preveč tlačeniga čutil, se s tem premišljevanjem zo¬
pet krepčaj. Ne primerjaj s čednostjo združenih
nadlog z vžitki in veseljem, ktere se ti nasprotna
pregreha ponujati zdi, primerjaj marveč neprijetnosti
in težave, ki ti jih spolnovanje čednosti prizadeva,
z bolečino, ki si jo o storjenim grehu občutil, ve¬
selje pa, ki ga iz pregrehe zajemlješ, z veseljem,
ki ti je za plačilo pobožnosti v prihodnjim življenju
ohranjeno, in kmalo boš sprevidil koliko boljši je
stan pobožnosti mimo pregrešnosti.

In čeravno si se že kterikrat zmagavno s skuš¬
njavo bojeval, ne postopaj zavolj tega, in ne bodi
brezskerben; zakaj večkrat se zgodi, kakor neki modri¬
jan pravi, de je kleri zmagavec po dobitvi vso skerb
popustil. Nasprotno mi vedno pazi, ker se bo sov¬
ražnik kmalo zopet prikazal, in ti nov boj napovedal.
Kakor morje brez valovja, tudi življenje brez brit—
kosti in skušnjave biti ne more. Kdor je pa še le
novinec in po potu pobožnosti še le hoditi začne,
tega hudobni sovražnik toliko silniši in besniši na¬
pada, ko nad une, ktere ima že saj nekoliko pod
svojo oblastjo, manj vihra, in nar divjiši nad tistimi
razgraja, ki so še vne njegove okrajine. Zatoraj
mora novi bojevavec za Kristusa vedno čuječ, in
dokler boj terpi, vsaki trenutek, s sulico in s šči—
tam napada svest si biti. Čeravno je tvoja duša
kterikrat ranjena, se varuj , de obupan orožja ne popu¬
stiš , in se sovražniku ne udaš, posnemaj marveč une
hrabre junake, kteri se, ne .de bi zavolj bolečine

—c-o^ 182 >»-

vsekanih ran zbežali, ko jim sramota, premaganim
biti, preti, z noviga za boj vnamejo. Ponovi tudi
ti onako svoje moči, in kmalo jih boš vidil, ki so
te preganjali, urno bežati, in ti boš čež nje zmagal, j
Ko bi te, kar se v vojski lahko zgodi, večkrat pu¬
šica ranila, ne daj svojimu sercu zavolj tega upa¬
dati , ampak spomni se, de se to pogumnim boja-
kam večkrat pripeti, ker njih slava ne obstoji v
tem, če nobenkrat ranjeni niso, ampak v tem, če
nobenkrat premagani niso. Kdor je tedaj veliko ran
dobil, ni zavolj tega že premagan, in samo tisti
velja za premaganiga, komur pogum opeša in sam
orožje popusti. Oe vidiš, de si ranjen skušaj rano
zaceliti, zakaj nova rana se lože zaceli, kakor pa
stara, in ena lože, kakor dve.

Ne bodi pa zadovoljen v premaganjem skuš¬
njave: nasprotno naj ti ponudi novo priliko, se v
čednosti bolj uterditi. S tem hotenjem, združenim
z milostjo Božjo, te ne bo skušnjava pridila, am¬
pak zverševala, in tedaj ti bo, kar je samo na sebi
slabo, v blagor tvoj streglo. Oe te skuša pregreha
nečistosti ali nezmernosti, si odrekuj nekoliko časa
privajene radosti in vžitke, čeravno so sicer po¬
šteni, in povikšuj svoj post in sicer druge pobožne
vaje. Oe se hoče skopost tvojiga serca polastiti, deli
med uboge še obilniši mile darove, in bolj pogosta-
ma naj bodo tvoje usmiljene dela, in če te mika ne-
čimurna slava, se toliko bolj znižuj. Oe tako rav¬
naš, se morde hudič nič več ne bo upal, v skušnjavo
te speljati, de ti ni opomogljiv za boljši življenje,
in za pomnoženje tvojih dobrih del, ker je vedna
njegova želja, de bi zmiraj grešil. Boj se, kolikor mo¬
reš , postopanja; ne pusti času miniti, ko se tvoj duh

— 0 - 0 };

1S 3 >»°-

z nič koristnim pečal ni; in skerbi, de te nikoli to¬
likanj posvetne zadeve obvzele ne bodo, de bi se
po tem tvoje serce od Boga odvračalo in nanj misliti
čisto pozabilo.

IX. Poglavje.

Od druzih grehov, kterih ogibati se bodi prarimu
kristjanu mar.

§. S.

Ilazun sedem grehov, ktere naglavne ime¬
nujemo, je še veliko druzih, kteri iz njih izhajajo,
in kterih se mora pravi kristjan ravno tako skerbno
ogibati, kakor unih. Med temi grehi je posebno
velik, nečimurno priseganje pri Bogu, ker je na¬
ravnost zoper samiga Boga in po svojim bitju huji,
kakor kteri drugi, ki se zoper bližnjiga stori, in ko
bi bil ta še tako velik. Pregrešimo se pa tu ne sa¬
mo, če pri imenu Božjim, ampak tudi če pri svetim
križu, pri zakramentih, svetnikih in pri svojim živ¬
ljenju persegamo. Vsaka taka zastonj storjena pri¬
sega je smerten greh; v sv. pismu so večkrat in
ostro pokorjeni kakor žaljenje samiga živiga Boga.
Sicer, če kdo v prenagljen ju in brez poinislika kaj
neresničniga s prisego priterdi, ni še smerten greh;
zakaj kjer pamet ne sodi, in volja radovoljno ne
priglasuje, ni greh smerten, to pa ne velja pri takih,
ki zavolj nar manjši reči iz navade prisegajo, in
jim prav nič ni mar, zakaj in pri čem prisegajo;
kteri se zavolj tacih praznih priseg ne kesajo, in se
ne trudijo, kolikor moč, slabo to navado opustiti.
Taki smertniga greha niso r.ešiti, dokler iz tega

IS4 yx>-

slabiga navajenja brez vzroka prisegajo, svojih na¬
pak ne popravijo, in svojih priseg ne prekličejo,
kadar so jih pregrešne sprevidili. S tem se ne mo¬
rejo izgovarjati, rekoč, de niso nalaš prisegli, ali ‘
pa, de niso namenjeni bili, zastonj priseči; zakaj če
to slabo navado ohranijo, se zgodi le ž njihovo ra-
dovoljnostjo, zatoraj tudi v vse nasledke, ki so
prazne prisege, privolijo in se toraj radovoljniga
greha reševati ne morejo.

Toraj naj bo pravimu kristjanu kolikor mogoče
mar, opušenje te slabe navade, in njeno popolnama
zaterije, de mu take preširnosti ne bodo za smertne
grehe veljale. De bo pa to toliko lože storil, naj
sluša svet preljubiga zveličarja in njegoviga druziga
učenca Jakoba, kteri pravi: „Pred vsim pa, bratje,

ne prisegajte ne, ne pri nebu ne pri zemlji, in si¬
cer drugači ne, vaše terjenje bodi De , vaše zani¬
kanje Ne.  De sodbe krivi ne boste.*' (Jak. V. 12.)

S tem hoče povedati, de nas navada prisegati k
krivim prisegam zapelja in de bomo zavolj tega so¬
jeni in večno pogubljeni.

Vender pa naj se nihče ne trudi samo, takih
priseg se ogibati, tudi naj skerbno pazi, de nobe¬
den njegovih tega ne stori, in z op orni nje vanjem in
s kaznovanjem naj gerdo in nevarno navado popol¬
nama iz svoje hiše prežene. Pri komur se je pa ta
navada tolikanj globoko vkoreninila, de jo zamore
le stežkama zmagati, naj se navadi, kolikorkrat ga
zopet napade, ali revežu kaki dar podeliti, ali pa en
Oče naš ali češena si Marija zmoliti, in sicer ne
samo kakor za nekako pokoro, ampak tudi za opo¬
min svojiga pregrešniga djanja in za svaritev, de
naj se ga dobro varuje.

-0-0^ 185 >x>-

§. 2 .

Od neljubiga grajanja, natolcovanja in umirjanja
svojiga blmnjiga.

Drugi greh, kteriga se moramo skerbno varo¬
vati, je natolcovanje, pregreha, ktera ravno tako
po svetu vlada, kakor poprešnja, ker pač ni hiše,
ne samostana, ne kraja, kjer je več ljudi v družbi,
de bi se v njih ne dobila. Čeravno je pa ta pre¬
greha vsim ljudem sploh lastna, ker svet s svojo
spreminljivostjo vsaki dan dobrimu jokati, slabimu
pa grajati in godernjati daje, so vender nekteri po
svoji natori bolj v to pregreho nagnjeni, kakor ne¬
kteri. Kakor je med ljudmi različen slaj, ker ne-
kterim bolj grenko in kislo, nekterim pa bolj sladko
in bezslajno tekne, ravno tako so tudi nekteri ljudje,
tako narobe in žolčasti v notrenjim vstvarjeni, de
jim vse, kar ima bližnji na sebi hvale vredniga, le
nejovoljo dela, in de se jim le druge natolcovati in
gerditi ljubi, tako sicer, de so v vsaki družbi, ki
nima z zasramovanjem kteriga bližnjiga opraviti,
kakor mertvi, pa se kakor iz spanja predamijo in
se vsi živi zde, kadar se pravi, druge natolcovati.

De boš gerdo in pogubljivo pregreho iz vsiga
serca jel sovražiti, si zapomni, de so trojni njeni
nasledki. Narpred je prav blizo smertniga greha,
kjer je od grajljivosti do obrekovanja in natolcova¬
nja le malo korakov, in se toraj lahko od druziga
do druziga preskoči. Ce imajo, kakor učeni pravijo,
različne pervine več onakih lastnost, je spremenje-
nje iz druge v drugo lahkotno. Zatoraj velikrat
vidimo, kadar so ljudje grajati in godernjati začeli,
de od splošnih napak k posebnim, od očitnih do

186  >°*>_

skrivnih, in od malih do velikih preskakvajo, in z
obrekovanjem in opravljanjem bližnjimu ime gerdijo,
ko jame gerdi jezik migati, je ravno tako težko ga
ustaviti, kakor od sape podpihovani plamen pogasiti,
ali pa v nar hujim teku dirjajočiga neoberzdaniga
konja uderžati. Potem se pa tak grajljivec na nič
ne ozira, in ne jenja popred, dokler ni nar skriv-
niših zadev razkril. Zatoraj modri po pravici želi,
de bi se te vrata dobro ostražile: „Kdo mi po¬

stavi*' — se glase njegove besede; — „stražo pred
usta in varen pečat na moje ustnice, de zavolj njih
ne padem in me moj jezik v nesrečo pahnil ne bo.“
(Sir. XXII. 27.) Pač si je bil modri mož svest,
koliko samopašen jezik nadlog lahko stori, in kako
težko je, mu razgrajanje zaprekati. Le od Boga,
kakor nar boljšiga zdravnika vsih bolečin , pričakuje
zdravila za to rano, kakor tudi Salomon spričuje:
,,Človekovo je misliti, Gospodovo pa, jezik voditi.“
(Preg. XVI. 1.) Tako težko namreč je, to storiti.

Drugo s tem greham zjedinjeno hudo je nje¬
gova prevelika škodljivost, ker zraven narpred oprav¬
ljivci sami, potem posluševavci in nazadnje tudi ob¬
rekovani škodo terpe. Zakaj, čeravno nimajo stene
ušes, imajo vender besede peruti, in ker je sploh
ljudem mar, se drugim prikupovati, zatoraj urno
hite, de si kako zahvalo pridobe in gerdivno bese¬
dovanje pritikanim hitro na ušesa potrobijo, lagaje
se, de jim je njih dobro ime veliko skerb. Tako
pride pogovor vselej skoraj na ušesa opravljaniga,
ki se misli hudo razžaljeniga, in se v nar huji jezi
zoper tistiga, ki ga je očernil, vname, iz česar po¬
tem večno sovraštvo in mnogoleten čert nastaja, ki
se velikrat v zbitvah in umorih konča. Zatoraj res-

187 ko¬

nico modri govori: „Prekleta bodita raznaševavec in
dvojezičnih; zakaj veliko sla jih v miru živečih po¬
gubila.^ (Sir. XXVIII. 13.) In velikrat je vso to
nesrečo ena sama beseda porodila, kakor modri
pravi: „Ognjena iskra se razširi v plam in hudob¬

než do smerti zalazva.“ (Sir. XI. 34.)

Zavolj teh slabih nasledkov primerja sv. pismo
gerdenje nevpričnih zdaj z ojstro britvijo, ki lase
poreže, in vender striženi tega ne ve, zdaj s pu¬
šicami, ki iz dalje zadevljajo, in nepričujoče ranijo,
ali pa tudi s kačo, ki natihama vgrizne in strup v
rani pusti; in s temi primerami je hotlo sv. pismo
hudobnost in škodljivost te pregrehe dokazati, zato-
raj pa tudi pravi: „Bičev udar klobaso naredi, je¬
zikov udar pa kosti razdrobi.^ (Sir. XXVIII. 17.)

Tretje hudo, ktero to pregreho spremlja, je,
de obrekovavca vsaki čerti in zaničuje, in se ga
ko strupene kače ogiblje; zatoraj pa tudi modri
pravi: „Jezičnika se po mestu boje, in prenagli

jezik čertijo/*' (Sir. IX. 18.) In čeravno bi tudi
druziga vzroka ne bilo to pregreho sovražiti, in če¬
ravno bi se na eni plati za prav škodljivo, na eni
pa svojima začetniku čisto nehasnovito ne razode¬
vala: Kdo bi le hotel v božjih in ljudskih očeh

nesramnež in nagnjusnik biti, in zavolj pregrehe,
ki je tako pogostama, in ktero storiti je tolikrat v
nevarnosti, kolikorkrat s kom govori ?

Misli tudi zmiraj, de je življenje tvojiga bliž-
njiga glede tebe kakor prepovedano drevo, čigar
sadu se ne smeš dotakniti, in varuj se, sebe hvaliti
in druge černiti; zakaj poslednje je napaka obreko-
vavcov in natolcovavcov, pervo pa nečimurnih in
hvale željnih. V tvojih ustih, naj bodo vsi ljudje

188  )oo-

pošteni in jaki, in sodiv po tvojih besedah naj vsaki
misli j de ni hudobneža na svetu. S tacim ravnanjem
boš veliko greham utekel, si mnogo vestniga očita¬
nja prihranil, in boš pred Bogam dopadljiv in ljub¬
ljen med ljudmi; in kakor ti vse ljudi častiš, bodo
tudi tebe vsi častili. Berzdaj svoj jezik in besedam,
ki ti hočejo iz ust priteči, skerbno gradi verzel,
zlasti, če se imaš bati, de bi komu kaj škode ne
napravile. Bodi prepričan, de nič vikši modrosti ne
razodeva, in de nobeno gospodovavstvo slavniši ni,
kakor popolnama krotenje jezika pod svojo oblastjo.
Ne misli, de se s tem greham manj okrivičiš, če
svoje natolcovanje z nekako prekanjenostjo zakriješ,
in koga n. pr. popred hvališ, preden ga grajaš.
Od tacih ljudi pravi prerok: »Njegove besede so
voljneji kakor olje, pa vender pušice." (Ps. LIV.)
Kakor je pa že sploh lepo, vsiga opravljanja se
zderžati, je še veliko blagejši, nič slabiga od tistih
ne raznašati, ki so nas razžalili, in kolikor veči
nagnjenje razžaljeni za to v sebi občuti, toliko veči
blaznost razodeva, če ga zatere. Pa ravno tukaj,
kjer je nevarnost nar veči, se moramo nar bolj va¬
rovati.

Pa ne samo ne obrekujmo družili in ne grajaj¬
mo svojih bližnjih, nevpričnih; zapirajmo tudi jezič-
niku in raznaševavcu svoje ušesa, slušaje svet mo-
driga, ki pravi: „Ogradi svoje ušesa s ternjem in

ne poslušaj hudobniga jezika." (Sir. XXVIII. 28.)
Iz teh besed se lahko povzame, kako važno se je
modrimu zdelo, gerdivcov ne poslušati, ker ne pravi,
ušesa samo zamašati, ampak jih s ternjem ograditi,
de ne bo takim besedam samo v serce priti zabra-
njeno, temuč, de bo tudi opravljivec ostrašen, ker

-oo< 189 )o-o—

mu svojo nezadovoljnost z obrazam razodevaš, česar
Salomon z razločnimi besedami uči, rekoč: „Burja
prepodi deževje, nejevoljen obraz pa gerd jeziki
(Preg. XXV.  23.) Zakaj — kakor sv. Hieronim
pravi — pušica, ki na skalo zadene, je ne predere,
marveč zdersne in tistiga rani, ki jo je ustrelil. Ge
je tisti, ki hoče druge pri tebi černiti, tvoj podlož¬
nik ali manjši, kakor ti, mu lahko brez pomislika
tihimu biti zapoveš; in celo dolžan si to storiti; če
mu pa poleg vajne primere ne moreš zapovedati de
bi molčal, skušaj pomenkvanje urno kam drugam
zasukati, ali mu pa svojo nezadovoljnost z obrazam
razodeni, de ga bo samiga njegovih besed sram.
Ge se vidi onako posvarjeniga, bo ali molčal ali pa
od kaj druziga govoril; ko mu nasprotno, če nje¬
govo gerdenje prijazno sprejemaš, pripomoreš, de v
svojim malovrednim namenu ostaja, in de ti s svo¬
jim poslušanjem ravno tako grešiš, kakor uni s svo¬
jim besedovanjem.

Kakor namreč tisti hudo počenja, ki hišo zažge,
je tudi uni Jiudoben, kteri, čeravno more, vender
ognja gasili noče, ter se nemarno pri plamenu greje.

Med vsim obrekovanjem pa ni nobeno huji,
kakor tako, ki dobro ime kteriga pobožniga človeka
oskruni, ker opravljanje kaciga boljšiga slabejim
priložnost daje, de v spolnovanji dobriga mlačniši in
strahopetniši začno biti, in se njih poprešnja iskre¬
nost močno ohladi. Čeravno se močnim s tacimi je-
zikarijami nič škode ne godi, se pa vender slabeji
močno pohujšajo. De se ti pa s tem napravljeno
pohujšanje ne bo majhno zdelo, se spomni besed
zveličarjevih, in sicer: „Kdor pa tehle malih kte¬
riga pohujša, ki v me verujejo; bi mu boljši bilo,

°<  f 90 >°<>-

de bi se mlinski kamen na vrat mu obesil, in bi se
potopil v globočino morja.** (Mat. XVIII. 6.) Za-
toraj vedi, de je nekaki Božji rop, če svoj jezik
nad Gospodovim služabnikam brusiš. In ko bi tudi
res bilo, kar se od njih slabiga pripoveduje, jim
gre že vender zavolj njih časti in zavolj imenitnosti,
ktero imajo med svetam, spoštovanje in čislanje,
zlasti, ker Bog od pravičnih pravi: „Kdor se vas

dotakne, se moje zenice dotakne.“ (Cah. II.)

Kar smo dozdaj od obrekovanja in hudobniga
grajanja vpričnih povedali, velja tudi od tistih, ki
druge očitno zasramujejo in zmerjajo, ker z vsim
že naštetim hudim tudi še napuh, prevzetnost, in
zaničevanje svojiga bližnjiga združujejo, zatoraj se
moramo te pregrehe še skerbniši varovati, kakor
Gospod v svojih zapovedih veli, rekoč: „Nobeniga
preklinjevavca in obrekovavca naj ne bo med ijud-
stvam.“ (Lev. XIX. 16.) Zatoraj se nam potrebno
ne zdi, de bi od gerdobnosti te pregrehe še posebej
govorili, ker dosle povedano zadosti.

§• 3

Od prcderzniga razsojevanja in od Božjih zapoved.

Poprešnjima grehama hočemo še tretjiga njemu
sorodniga pridjati, namreč prederzno razsojevanje.
Zakaj jezičniki in opravljivci ne govore samo od
resnično storjenih reči, ampak tudi od tacih, ki se
jim le dozdevajo. De imajo vedno kaj grajati, si
marno oskerbljujejo, ker nad družim slabo sumijo in
ptuje djanje na hudo obračajo. To ravnanje čisto
zapovedi zveličarjevi nasprotuje, ktera veli: „Ne
sodite, de ne boste sojeni.“ (Mat. VII. 1.) Več-

-X* 19 i Ta¬

krat utegne tako prederzno razsojevanje smerten
greh biti, če je zadeva imenitna, in če se storjena
sodba na slabotno ali pa na nobeno podlago ne opira.
* Ge je pa sojenje samo dozdevanje, m' še smerten
greh , ker djanje kakor za popolnama v sebi dover-
šeno ne velja.

K greham zoper Boga se prištevajo tudi tisti,
ktere storimo zoper zapovedi naše matere sv. cerkve
ktere so: ,,,Ob nedeljah in praznikih bodi pri celi

sveti maši; spovej se saj enkrat v letu, sprejmi v
velikonočnim času zakrament sv. rešnjiga telesa;
posti se o zapovedanih časih, in zvesto dajaj zgo-
vorjeno desetino. Dolžnost postiti se, nastopi blezo
okoli eden in dvajsetiga leta, ali pa tudi nekoliko
popred ali pa kasneje po nasvetu razumniga spoved¬
nika ali duhovna, razun, če nas bolezen, slabost,
ubožnost in težke dela, in pri ženskah, če so no¬
seče, ali pa če imajo dojiti, dolžnosti postiti se,
reši.

Glede zapovedi, ob nedeljah in praznikih pri
sv. maši biti, ne smeš samo s telesam v cerkvi biti,
ampak tudi z duham, svoje misli moraš zbrane imeti,
in zvesto molčati, svoje serce k Bogu povzdigniti in
premišljevati visoko skrivnost sv. maše, ter z dru¬
gimi blaženimi misli se pečati, ali sicer drugo po¬
božno molitev opravljati. Kteri imajo družino, po-
niagače, otroke in druge sorodnike pri sebi na
domu, naj tudi skerbno pazijo, de bodo vsi ob ne¬
deljah in praznikih pri sv. maši. Ge jih domače
opravila zaderžujejo, naj bodo pa pri kaki manji
maši, de bodo vsaj nekoliko cerkveno zapoved spol¬
nili. V tem je veliko hišnih gospodarjev prav vne-
^ mamili in graje vrednih, zatorej pa bodo tudi Bogu

-0-0^ 192 )-oo—

nekdaj odgovarjali. Če je pa kaki gotov izgovor,
de ne moreš pri sv. maši biti, n. pr. če moreš bol¬
niku streči, ali če ti enake okolišine branijo, tu ni
greh, ker sila dolžnost odpuša.

Ti so tedaj nar navadniši grehi, ki človeštvo
kužijo, zatoraj se jih moramo z nar veči skerb-
nostjo ogibati, in sicer, ker so eni resnični naglavni
grehi. Drugi pa utegnejo biti, in ker so vsi sploh
huji, kakor pa uni, ki jih male imenujemo. Tako
bomo v nedolžnosti živeli in si belo obleko pri¬
hranili , od ktere Salomon pravi: „Vsaki čas naj
bo tvoja obleka bela in tvoji glavi naj nikoli mazila
ne primanjkuje.^ (Prid. IX. 8.) To olje je mazi¬
ljenje milosti Božje, ki nam v slednji zadevi svet¬
lobo in moč deli, nas vsiga dobriga uči, in za nje¬
govo spolnovanje spodbada.

X. Poglavje.

Od odpustljivih grehov.

v

Čeravno so grehi, kterih smo vas do zdaj svarili,
nar poglavitniši, vender zavoij tega družim odpust¬
ljivim greham vajetov ne smete hlapiti. Nasprotno
zarotim te pri usmiljenju Božjim, ne prištevaj se
med une, kteri začuvši, de kaki pregrešek ni smer-
ten greh, ga precej in brez pomislika store. Za¬
pomni si besede modriga: „Komur manjši ni mar,
zlagama v veči zahaja.“ £Sir. XIX. 1.) Spomni
se pregovora: ker žeblja ni bilo, se je podkev zgu¬
bila, in ker je podkve manjkalo, se je konj in s
konjem jezdic končal. Če se stara hiša misli podreti,

—C«x- 1 93 poo—

se pokaže narpred na majhnih koscih, ki se drobe
in odpadajo, kar tako dolgo terpi, dokler se vse po¬
hištvo na kup ne zgrudi. Čeravno je res, de še
sedem tavžent odpustljivih grehov smertniga greha
ne naredi, je vender tudi gola resnica, kar sv. Av¬
guštin pravi: Ne zaničuj odpustljivih grehov, ker
so majhni, boj se jih, ker jih je veliko; zakaj manjši
živalice, če je njih truma velika, tudi večkrat umore.
Droban je pesek, pa veliko njega zamore vender
ladijo na dno potopiti; in se mar vode z malimi
kapljicami ne narašajo, in hiš celo ne podirajo?
Pred množico toraj, čeravno ne pred velikostjo se
je pada batiA In sicer ne, kakor bi veliko odpust¬
ljivih grehov smerten greh naredilo, temuč, ker za
smerten greh pripravljajo, in pogostama tudi vanj
pahnejo. Nič manj resnično ni, kar pravi sv. Gre¬
gork ,,Manjši pregrešek utegne velikrat veči kri¬
vico naklonili, kakor pa hujši .“  Zakaj če je greh
sam na sebi velik, toliko poprej grešnik svojo kri¬
vico spozna, in se misli poboljšati; manjši pa se mu
še greh ne zdi, in zatoraj je toliko nevarniši, koli¬
kor brezskerbniši in večkrat ga stori.

In naj bi bili odpustljivi grehi še tako majhni,
vender dušo v veliko škodo pripravijo; zakaj jem-
Ijejo ji pobožnost, motijo notranji mir, ugasujejo
plamen Božje ljubezni, serce slabe, duhu njegove
moči pokončujejo, hlade iskrenost keršanskiga živ¬
ljenja, in nazadnje se nekako sv. Duhu ustavljajo,
in mu branijo, de v nas svoje milosti ne zliva. "Zato-
raj se jih moramo na vso moč ogibati, zakaj noben
sovražnik ni tako slaboten, de bi nas nalihama ra¬
niti ne mogel.

Če hočeš zvedili, v čim odpustljivi grehi

9

194 -

obstoje, ti bom pa povedal, namreč: v manjši jezi,
nezmernosti in nečimurnosti, v nepotrebnih besedah
in mislih, v brezmernim smehu in norčevanju; v praz¬
nim tratenju časa; v predolgim pospavanju; v manj ih
lažeh, v praznim prilizovanju in drugim enakim.

Tedaj imamo troje grehe: pervič take, ki so
navadno le odpustljivi, drugič take, ki so smertni
grehi, in tretjič take, ki so v sredi, ker so časi
smertni grehi, časi pa utegnejo odpustljivi biti.
Vsili teh se moramo ogibati, sosebno srednjih, nar
bolj pa naglavnih, zakaj ti samo razdirajo mir med
ljudmi in med Bogam in nam vse Božje darove z
vdanimi čednostmi vred pogube, čeravno sicer vera
in upanje še ostaneta, razun, če ju njima nasprotno
djanje ukonča.

XI. Poglavje.

Od druzih krajših 'pripomočkov zoper vsaktere
grehe, sosebno zoper naglavne.

Dozdanje premišljevanje naj dušo človekovo ču-
ječo ohrani in jo zoper vsaktere grehe oroži. Ob
času boja pa, to se pravi, ko ktera pregreha tvoje
serce skuša, ti utegnejo sledeči kratki stavki, ki jih
je nam pobožen mož pismeno zapustil, in s kterimi
se je skušal zoper vsaki greh braniti, prav pripo-
mogljivi biti.

Zoper napuli je navadno rekel: ,,Če pomislim,
kako globoko se je prevzvišeni sin Božji zavolj
mene znižal, moram spoznati, de me nobena stvar
tolikanj ne more razžaliti, de bi se še večiga raz-
žaljenja vredniga ne mislil.*'

-OCK; 11)5 > 00 -

Zoper skopost: „Sprevidivši, de hrepenenje
moje duše v ničemur potolaženo ne more biti, kakor
samo v Bogu, se mi je grozno neumno zdelo, kaj
druziga iskati, kakor njega/*'

Zoper nečistost: „Oe premislim neznano visoko
čast, ki jo zadobiva moje telo, kadar presveto rešnje
telo Jezusa Kristusa v se sprejme, se mi zdi velik
božji rop, z nesnažno pregreho nečistosti tempelj
oskruniti, ki si ga je sani vstvaril in izvolil."

Zoper jezo: „Kako bi me moglo zasramova¬

nje, ki ga od ljudi terpim, razjeziti, če se spomnim,
kolikokrat sim sam svojiga Gospoda in Boga razžalil."

Zoper sovraštvo in nevošljivost: „Ko sim vi-
dil, de je Bog tolikošniga grešnika, kakor sim jaz,
zopet v svojo milost sprejel, ne morem nobenimu
človeku nič hudiga želeti, in nobeniga razžaljenja
si ne zapomniti."

Zoper nezmernost: „0e si kdo misli uni grenki
žolč in uni terpki jesih, kteriga so zveličarju malo
pred smertjo za zadnje okrepčalo med nar grozo-
vitnišimi bolečinami, in ko je za družili grehe ter-
pel, podali, se bo gotovo sramoval, zgolj sladčite
vživati, ker je celo dolžan, tudi zavolj svojih
lastnih hudobij kaj preterpeti."

Zoper lenobo nazadnje je rekel: „Kolikorkrat
pomislim, de bom po teh kratkih nadlogah večno
slavo zadobil, se mi zdi vsaki trud in vsaka težava,
ki me k tej neznani sreči pelja, majhna in lahkotna."

Tudi sv. Avguštin je neke pripomočke zoper
vsaktere grehe povedal, ktere nekteri tudi sv. pa¬
pežu Leonu pripisujejo. Ti pripomočki se prično z
nekako skušnjavo, v kteri nas različne pregrehe na¬
vadno k sebi mikajo, za ktero sledi potem premiš-

9*

—0«^ 196 ^oo—

Ijevanje, ki skušnjavo odpodi. Ker so se mi ti pripo¬
močki koristni zdeli, sim jih hotel poprešnjim pridjati.

Narpred začne napuli, in pravi: Veliko druzih
zmaguješ, vse celo bodi si v zgovornosti in v ve¬
dah, bodi si v bogastvu, časti in druzih rečeh, ki
nam telesne in dušne sprednosti dele. Zatoraj je
pa tudi prav, de vse druge zaničuješ, in se nad
njimi povzdiguješ.

Na Id odgovori pa ponižnost: Spomni se, de
si le prah in pepel, strohnjenje, in zagnjezdje čer-
vadi. Čeravno si morde res kaj, vender svojo
prednost kmalo pokvariš, ko se namreč toliko ne
znižuješ, kolikor se misliš visociga. Ali si vekši
mimo uniga perviga angela? Ali si svetlejši na
zemlji, kakor je bil Lucifer v nebesih? Če seje
pa uni zavolj svojiga napuha s take neizmerne vi-
sočine zvernel: kako le se hočeš ti, ki si tudi ves

napihnjen, iz globočine, v kteri na tem svetu živiš,
povzdigniti.

Nečimurna častilakomnost govori: Stori dobrih
del, kolikor jih moreš, in jih skazuj vsim ljudem;
de te bo vsaki mislil pobožniga, častitljiviga in
svetiga ter de boš izvoljenec Gospodov imenovan,
de te ne bo nikdo zaničeval, ampak ti vsaki spo¬
dobno čast skazoval.

v

Strah Gospodov na to zaverne: Ge kaj do-
briga storiš, ne stori zavolj minljive časti; ampak
zavolj večne. Naj tvoje djanje kolikor moč natiha-
ma ostane. Če pa tega popolnama ne moreš, naj je
vsaj volja v tvojim sercu, svoje dela skrivali, in
opušaj vse razkazovanje. Čeravno se kterikrat med
svetam razznani, kar je bila tvoja volja natihama
ohraniti, se vender z nečimurnostjo okrivičil ne boš,

-co<.  197 > 00 -

ampak une na videz nasprotivne besede, zveličar-
jeve tedaj spolnoval: „Kadar pa ubogajme daješ,
naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica, de
bo tvoja miloščina na skrivnim, in tvoj oče, ki na
skrivnim vidi, ti bo povernil." (Mat. 17.3 — 4.) In:
„Tedaj naj sveti pred ljudmi vaša luč, de vaše do¬
bro delo vidijo in vašiga očeta časte, ki je v ne¬
besih.* (Mat. V. 16.)

Pobožnija govori: Ker na skrivnim nič dobriga
ne storiš, se saj po vnanjim kaži, kar po notrenjim
nisi, de te spoznali ne bodo in te zaničevali.

Prava pobožnost na to odgovori: Trudi se

marveč, biti, kar nisi j zakaj če se ljudem boljšiga
kažeš, kakor si, sam svojo sodbo sklepaš. Zatoraj
vedi besede zveličarjeve, ki pravi: „Gorje vam,

pismarji in Farizeji, hinavci, ker čistite, kar je
zunaj kozarca in sklede, znotraj pa ste polni ropa
in gnjusobe. Farizej! slepec! očisti narprej, kar je
znotraj kozarca in sklede, de bo tudi, kar je vne,
čisto." (Mat. XXIII. 25 — 26.)

Nepokornost pravi: Kdo si, de bi bil družim,

slabejim celo, pokoren? Zate bi se veliko bolj
spodobilo zapovedovati, kakor pa za une, ki niso ver-
liši ne na dubu, ne v delavnosti. Zatoraj slušaj le
Božje zapovedi, za vse drugo se ne meni. v

Na to zaverne pobožna pokornost: Ce moraš

Božje zapovedi slušati, moraš, se ve de, tudi lju¬
dem pokoren biti, zakaj Gospod sam pravi: „Kdor

vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje, mene
zaničuje." Rekel si, de bi svojim zapovednikam
pokoren hotel biti, ko bi bili, kakoršni bi mogli
biti, ali to se redko zgodi. — Poslušaj, kaj pravi
glede tega Apostelj: Ni je.gosposke, kakor le od

-=<k 198  >■*>-

Boga; ktere so, jih je Bog postavil. Zatoraj, kdor
se gosposki ustavlja, se ustavlja Božji navedbi/* -
(Rimlj. XIII. 1 — 2.) Ivakošni pa de morajo biti,
ki so zapovedniki postavljeni, nimajo podložni pre¬
iskovati. Netošljivost te zbada besedovaje: kje si
temu ali unimu zad ? Zakaj tedaj nisi ravno toliko
kakor uni, ali pa še več? Glej , tu in tu si prednjim,
zatoraj bi ne imel ne nad teboj, ne vštric tebe stati.

Bratovska prijaznost pa odgovori: (Je pred

vsimi druzimi v pobožnosti napreduješ, tedaj terd-
neje stojiš na nar nižji, kakor pa nar vikši stopnji:
zakaj kolikor više stojiš, toliko globeje in nevarniši
padeš. (Je so pa nekteri, kakor praviš, više nad
teboj ali pa zraven tebe postavljeni: kaj ti more to
škodovati(Je  drugim njihovo povikšanje zavidiš,
tedaj se varuj, de uniga posnemal ne boš, od kte-
riga je pisano: „Zavolj nevošljivosti hudičeve je

prišla smert na svet, in kteri njega posnemajo, se
ž njim pajdašijo/ 4  (Bukv. modr. II. 24.)

Sovraštvo ti šepta: Vender ga nikar ne ljubi,
ki ti zmiraj nasprotuje, ki te žali in zasramuje, ti
tvoje napake očita, in zmiraj, kar koli stori, pred
teboj biti hoče, in nazadnje, ko bi nate serdit ne
bil, bi ne skušal zmiraj nad teboj se povzdigovati.

Na to pa odgovori kristjanska ljubezen: In ko
bi tudi zavolj vsiga tega pravico imel koga sovra¬
žiti; ali pa ne moraš v njem podobo Božjo ljubiti.
Saj je vender na križ pribiti zveličar svojim so¬
vražnikom odpustil, ko je nas že pred svojim brit—
kim terpljenjem učil: „Ljubite svoje sovražnike;

storite jim dobro, ki vas sovražijo, molite zanje,
ki vas preganjajo, in po krivim dolže, de boste
otroci svojiga nebeškiga očeta.“ (Mat. V. 44 — 45.)

— 0 - 0 4 ,  199  )o-o—

v

Ge ugovarjaš, de je zadosti, uue ljubiti, ki tebe
ljubijo, poslušaj nadalje, kar pravi Gospod: „Za-

kaj, če boste ljubili te, ki vas ljubijo, kakošno pla¬
čilo pa boste imeli? Ali ne delajo tudi cestnarji
(ali čolnarji) tako? (Mat. V. 46.) Kaj moreš še na
*o zaverniti? „Resnično, kdor svojiga brata ne lju¬
bi, ostane v smertiA (I. Jan. III. 14.) Zatoraj
popodi ves serd in vso grenkost iz svojiga serca,
in ga napolni s sladčico keršanske ljubezni, zakaj
nič ni prijetniši, nič bolj zveličansko, kakor ona,
kakor spričuje sv. Janez Evangelist; kteri pravi:
r Ilog je ljubezen .“ (I. Jan. IV.)

Obrekovanje pravi: Kdo more neznano mno¬
žico hudobnih del, ki jih ta ali uni stori, prenašati
in zamolčati, razun, če sam vanje privoliš?

Ljubeznjivo pokaranje pa zaverne: Saj ni treba
družim hudobnih del ne zamolčati, ne vanje privo¬
liti; pokaranje pa naj se zgodi z bratovsko ljubez¬
nijo vpričo tistiga, ki se je pregrešil, in ne za
njegovim herbtam, samo s tem namenam, de bi ga pred
druzimi očernili. Tudi naj se počaka pripravni čas,
kadar se moreš nadjati, de bo pravična graja res
kaj zboljšala. —

Jeza pravi: (Je ti kdo kaj nasproti dela, mu

ne smeš prizanašati, in celo zoper se ravnaš, če
preterpiš; zakaj če se nad njim ne razserdiš, te bo
vedno večkrat razžalil, in storjene krivice bodo zmi-
raj bolj pogostama.

Poterpežljivost odgovori na to: (Je si natanko
misliš terpljenje nasiga presvetiga odrešenika, tedaj
ni nič tako britkiga na zemlji, kar bi voljno terpeti
pripravljen ne bil. „Ker je tudi Kristus za nas

-oo< 200 )oo-

terpel, in nam zgled zapustil, de moremo po njego¬
vih stopinjah hoditi.“ (I. Petr. II. 21.)

Kaj pa je vse naše terpljenje proti Jezusovi¬
mi!? Preterpel je psovanje, zaničevanje, zasramo¬
vanje, berljuzge, bičanje, bolečine ternjeve krone,
in nar strašneji smert na križu; —in nam se v naše
nar veči osramotenje besedica nesterpljiva zdi, in
zavolj majhniga se razjezimo ? —

Naglica pravi: Ali boš sirovim in neotesanim
ljudem prijazne in voljne besede govoril, kadar so
se pregrešili, in ne marveč hudih in terdih ?

Krotkost odgovori: Ne delaj tu po svoji lastni
misli, ampak po nauku Aposteljnovim, kteri svojimu
ljubljenimu učencu takole pravi: „Ne zajezi se nad

starim, ampak govori ž njim, kakor z očetam; z
mlajšimi, kakor z brati; s starjimi ženami, kakor z
materami; z mlajimi, kakor s sestrami v vsi či¬
stosti.^ (I. Tim. V. 1.) In nadalje: „Gospodov hla¬
pec naj se ne prička, ampak pohleven naj bo proti
vsakimu, podučin, poterpežljiv, in s krotkostjo naj
jih pokara, ki se resnici upirajo." (2. Tim. II. 24.)
In dalje: „Prepričaj, opominjaj, svari z vso priza¬
nesljivostjo in podučnostjo. u  (2. Tim. IV. 2.)

Lenoba te misli pregovoriti, in pravi: Če se

boš vedno z branjem in učenjem pečal, se varuj, de
oči zgubil ne boš; ravno tako, če v pozni noči in ob
zgodnjim jutru moliš, si glavo oslabiš; in če nepre-
nehama delaš, se za dušne dela nepripravniga storiš.

Na to pa vpraša pobožna marnost: Kaj ti veli
misliti, de moraš vse, karkoli imaš početi, tako
dolgo in neprenehama delati? Ali veš, če boš še jutri
živel? Saj še gotovo ne veš, ali boš še eno uro
od tega trenutka med živimi! Ali si mar pozabil,

— <K1^ Z  O f )<K>—

kaj pravi zveličar v Evangelju: „ Zatoraj čujte,

ker ne veste ne ure ne dneva.“ (Mat. XXV. 13.)
Zatoraj popusti telesno lenobo in vedno misli, de ne
bodo ne mlačni, ne mehkužniki, ne lenuhi, ampak le
tisti nebeškiga kraljestva deležni, ki so pridni in
sami sebi silo delajo. —

Obupljivost te naganja: Doprinesel si take hu¬
dobije in pregreh brez števila, in vender si nobene
bolji osode na zemlji pridobil nisi, tudi se do zdaj
še nič poboljšal nisi, marveč si s svojo slabo na¬
vado k pregrehi že prikljenjen. čeravno se skusaš,
oprostili, se vender pod pretežkim bremenain svojih
pregreh potlačeniga vidiš. Ker ti je toraj zavolj
pretečenosti pogubljenje gotovo, in ti sedajnost nič
ne zboljša; kaj ti je druziga storiti, kakor urno hi-
tati za posvetnimi veselicami, ker večniga veselja
pridobiti ne moreš?

Na to zbobnenje obupanja pa mirno pravi upljiva
nada: Glede hudih pregreh in hudobij glej, kako je
David, ki se je bil ob enim prešeštvauja in umora kri-
viga storil, po Božjim usmiljenju pekla rešen bil. Glej,
kako se je bil Manas, ki je vse le mogoče gerdobije
in pregrehe počel, s svojo pokoro od smerti k življenju
povernil. Ozri se tje na Marijo Magdaleno, ki je bila
tolikanj globoko v nesnago brezštevilnih pregreh za-
grcznjena, pa je izvir vse nebeške milosti bila zo¬
pet našla, zveličarjeve noge s svojimi solzami
močila, jih mazilila in poljubovala in zavolj svoje
spokornosti odpušenje svojih grehov zadobila. Glej
tudi, kako se je Peter verig, ki si jih je bil Go¬
spoda zatajivši, pripel, rešil, in svojo nezvestobo
z nar britkejšimi in nar bolj skesanimi solzami zopet
popravil. Poglej uniga hudodelnika, ki so ga bili

9 **

—*o i  202 V>o—

/avolj njegovih hudodelstev v smert obsodili, kako
je zavolj svojiga spokorniga duha, ki ga je v enim
samim trenutku razodel, s križa v večni raj sprejet
bil; poglej nazadnje Savla, ki je cerkev Božjo pre¬
ganjal, in se s kervijo njenih mučenikov oinadež-
val, potem pa je Apostelj in izvoljena posoda bil.—

Kj er pa toliko zgledov in sicer tacih pred
očmi jasno stoji, naj se ne posluša obupljivost, so-
sebno, ker zapisano stoji: „Ce se hudobnež od

svoje hudobnosti, ki jo je počel, spreoberne, in pra¬
vico in resnico spolnuje, ho rešen." (Eceh. XVIII. 27.)

Nezmernost v jedi in v pijači ti pravi: Bog je

vse vstvaril, de boš zavžil; kdor se toraj ne siti,
zaničuje podeljeni dar.

Zmernost pa odgovori; Res je Bog vse vstva¬
ril, de bi človek zavžil in lakote ne poginel; de bi
pa potrebne mere ne zvikševal, mu je ob enim tudi
treznima bili zapovedal, zakaj, med zlege, ki so
Sodomo pokončali, se šteje posebno tudi nezmernost
v jedi in pijači, kakor Gospod sam spričuje, rekoč:
,,Glej, hudobija tvoje sestre Sodome je bila prev¬
zetnost; s svojimi sosedi je imela preobilo hrane,
miru in pokoja." (Eceh. XVI. 49.) Toraj naj vsaki
toliko jedi in pijače zavživa, kolikor bolnik zdra¬
vila, ker ga namreč ne zavživa zavolj poljubnosti,
temuč, ker mu potreba veli. —

Samopašno veselje ti beseduje: Cernu bi ve¬

selje svojiga serca zakrival? Bodi vesel proti vsa-
cirnu! Vedri sebe in druge s šalo in norčijo, in daj,
de bo tvoje veseljenje tudi druge razveseljevalo.

Resnobnost pa vpraša: Odkod le to veselje?
Si mar hudiča premagal? Ali si peklenskim mukam
utekel? Ali si morde že iz pregnanstva v svojo

< 203  >«*-

domovino se vernil? Ali gotovo veš, de si med
izvoljenimi? Ali si morde že pozabil, kaj je Gospod
rekel: „ Jokali se boste in žalovali, svet pa se bo
veselil; žalostni boste, vender vaša žalost se bo v
veselje spreobernilaA (Jan. XVI. 20.) Ali se mor¬
de nič več ne spomniš, kaj zveličar drugej pravi:
„Gorje vam, ki se zdaj smejate; zakaj žalovali bo¬
ste in se jokali." (Luk. VI. 25.)

Blebetavost pravi: Nič ni krivičen, kteri, če¬
ravno veliko pa nič hudiga ne govori, ampak uni,
ki malo sicer, pa hudobno govori.

Na to pa odgovori tiha molkljivost: Resnično

je sicer, kar praviš, ali kako pogostama se zgodi,
de pomenki, čeravno so bili začetkama morde ne¬
dolžni, radi v napačnosti zajdejo, če le predolgo
terpe, kakor sv. pismo pravi: „Kjer je veliko go¬
vorjenja, se greha gotovo ne manjka."' (Preg. X.
19.) Zakaj akoravno bi morde med preobilo bese¬
dami nobenih pregrešnih ne bilo, bi se vender ne¬
potrebne in prazne opustiti ne mogle, od kterih pa
ho enkrat tudi treba odgovarjati. —

Nečistost te mika: Zakaj neki bi se sladnosti
ne udal, ker ne veš, kaj bo potem? Zatoraj ne
trati odločeniga časa z upanjem In zelenjem, ker
dobro veš, kako hitro derdra.

v '

Čistost pa opominja: Ne delaj se, kakor bi ne
vedil, kaj ti je po tem življenju odločeno. Ce si
bogaboječe in čisto živel, ti bo brezkončno veselje
dodeljeno; če si pa brezbožno in spohotno svoje dni
zgubljal, boš pahnjen v peklensko žrelo. —

Ljubezen do sveta te nagovarja: Kaj more

lepši, krasniši in ljubši biti, kakor, kar ti to življe¬
nje vsaki dan ponuja? Kako lepo je vse pod ne-

—o-o- 204 >«-

beškim krogam. Zrak, kako bister, solnce, kako
žari, kako mila in prijazna je svetloba mnogoličniga
mesca in migljajočih zvezdic. Kako veličastna in
zradostivna je zemlja v stoternim kinču cvetic in
dreves, prepolnih sladkiga sadja! Kako prijetno se
verste od bistrih potokov previrani travniki z blago-
darjenimi poljanami, in s preljubo terto nasajenimi
goricami. Kako krepčavno je v senci hladniga lo¬
ga! Se živali se svojiga življenja vesele, in nas
radujejo s svojimi skoki in berhko igračo. Kako
lepo ravnomerje se razkazuje v sostavi čverstiga
konja, berzniga jelena in vsih drugih žival! Kako
svetla lepota se lesketa v perju ponosniga pava, in
kaka nježnost v mičnim golobu! Kakošna vnanja in
notranja krasota se najde po človeških staniših, in
kako nas ginejo mili glasovi umetne godbe in slad¬
kiga petja!

Ljubezen do nebeškiga očeta odgovori: (Je te
zamore vse, karkoli vidiš pod sinjim nebam, tolikanj
razveseliti in če se ti ječa tako lepa zdi: kakošna

bo še le prava domovina in očetov dom? Če je de¬
žela , kjer le ptujci stanujejo, že tako krasna: ka¬
košna mora una biti, ki jo oče med svoje otroke
deli? (Je se umerjoče in revne stvari tolikanj sreč¬
ne v tem življenju čutijo; kako neskončno bogate
morajo neki neumerjoče in zveličane bitja na unim
svetu biti? —

Ugasni toraj, ljubezen do pozemeljskiga, k kte-
rimu nobeden poklican ni bil, in bi ga smert od tod
ne bila odnesla, in zažari v tvojim sercu ljubezen do
prihodnjiga življenja, čigar veselja nobena smert
več ne preneha, kjer nobena skerb več ne mori,
nobeno uboštvo več ne stiskuje, in nobena britkosl

— 005 ;

265 >oo-

ne pobija, ampak le večno zveličanje gospoduje.
Če me vprašaš, kakošno je neki prihodnje življe¬
nje, in v čem njegovo zveličanje obstoji, ti ne mo¬
rem nič druziga odgovoriti, kakor, de tam vse naj¬
deš, kar je dobro in zveličansko, in de se nikjer
tam ne dobi, kar bi se moglo hudo zvati. Kaj je
ta blagota, ti jo kažeta prerok in A  postelj: „Ni
vidilo ne oko, ni slišalo ne uho , in nobeno člove¬
kovo serce ni občutilo, kaj je Bog tistim pripravil,
ki ga ljubijo.« (Iz. LXIV.4.; I. Kor. II. 9.)

l)o zdaj povedano naj nam slednji trenutek
orožje v roke daje, ki je nam v boji z greham toli¬
kanj potrebno, de si bomo z ogibanjem pregreh do
čednosti pot naredili in razpadljivo bednico, v ktero
nas je Dog posadil, krepko branili, de je nam so¬
vražniki vzeli ne bodo. Če sovražnika od tega sta¬
novanja odpodimo, ni dvomiti, de bo nebeški gost
sam vanj prišel, in v njem se pomudil, kakor sv.
Janez pravi: „Bog je ljubezen, in kdor v ljubezni
ostane, ostane v Bogu in Bog v njem.« (I. Jan. IV.
16.) Tisti pa v ljubezni stoji, ki nič ljubezni na-
sprotniga ne stori: Ljubezni nasprotuje pa samo

smertni greh, kteriga moramo z dosle brušenim orož¬
jem premagovati.

—oo^ 206  k

Druge bukve.

Od spolnovanja čednost.

XII. Poglavje.

Od trojih čednost , ktere vesoljno keršansko po¬
božnost obsegajo.

Ko smo v prešnjih bukvah tega oddelka precej
obširno govorili od grehov, kteri dušo omadežvajo
in onečedijo, hočemo tedaj od čednost govoriti,
ktere dušo lepšajo in ji zavoljo krasa pravičnosti
pred Božjim veličastjem visoko lepoto dele, kakor
pa pravica v tem obstoji, vsakimu, Bogu namreč,
svojimu bližnjimu in sam sebi dajati, kar mu gre;
so tudi troje čednosti, ktere pravičnost obsegajo
in store.

Perva obstoji v tem, de dajemo Bogu, kar je
Božjiga, druga, de dajemo svojimu bližnjimu, kar
mu gre, in tretja naposled, v spolnovanju vsiga,
karkoli je človek sam sebi dolžan. Kdor tej trojno-
obzirni dolžnosti zadostuje, spolnuje pravico po vsi
njeni obsegi. Če hočeš v malo besedah in v kratki
priliki vediti, kako se to godi, ti povem, de človek
s spolnovanjem te trojne dolžnosti popolnama vse
svoje dolžnosti zveršuje, namreč, če ima proti Bogu
otročje serce, proti svojimu bližnjimu materno, in
sam proti sebi serce in duha kaciga sodnika. To so
vsi trije deli pravičnosti, v kterih prerok uči, de

307

vse naše premoženje obstoji, ko pravi: „Pokazati
ti hočem, človek, kaj je dobro, in kaj Gospod od
tebe hoče, de namreč storiš, kar je prav, de usmi¬
ljenje ljubiš, in s svojim Bogam skerbno hodiš/ 4 '
(Mih. VI. 8.)

Zmed teh trojnih dolžnost perva nas tiče, de
namreč storimo, kar je prav; druga našiga bližnji—
ga, namreč, de ljubimo usmiljenje; tretja pa Boga,
kakor se sprevidi iz prerokovih besed, ki pravi, de
moramo skerbno z Bogam hoditi. Ker je toraj v
teh treh ves naš blagor shranjen, hočemo obširno
od njih govoriti, zakaj čeravno smo v svojim ^spo¬
minu keršanskiga življenja 44  od te reči kratko opom¬
nili, smo si hotli dalj niši razlago do tukajšnjiga me¬
sta prihraniti.

XIII. Poglavje.

Od dolžnosti človekove proti samimu sebi.

Ker se redovita ljubezen v človeku narpred
do njega vname, hočemo tudi z delam pričeti, kte-
riga je prerok perviga postavil; namreč: storiti,

kar je prav, kar se tiče serca in duha sodnikuvi-
ga, in kakošne dolžnosti ima človek proti samimu
sebi. To pa ima dober sodnik nar bolj skerbeti, de
bo okrožje njegoviga sodništva v dobrim stanu in
vsiga slabiga očišeno, in ker sta v človeku, kakor v
majhni deržavi, dva poglavitna dela, telo namreč z
vsimi svojimi udi in občutki, in duša z vsimi svojim^
zmožnostmi in močmi v reden stan pripraviti, tedaj
morata oba dela po velevali rednosti, ktero hočemo

-ooi  208  >o=—

tu razlagati, spreobernjena in pospravljena biti, in
tako bo človek vse spolnil, karkoli je sam sebi
dolžan.

§• »

Od spreobernjenja človekoviga glede trupla.

Za spreobernjenje trupla je narpred treba, de
je v vnajnosti človekovi nekaka pristojnost in po-
stavnost, in de se po tem ravna, kar sv. Avguštin
v svojih redovskih pravilih hoče, de ni namreč nič
v hoji, v noši in v obleki, kar bi utegnilo družili
oko žaliti, in de se mora vse kakor za naš stan in
za našo čast spodobno kazati. Zatoraj naj služab¬
nik Gospodov zmiraj pazi, de bo pri družili ljudeh
vedno resnoben, ponižen, pohleven in blagovoljen,
de bodo vsi, ki imajo kaj ž njim opraviti, po nje¬
govim zgledu ginjeni in k dobrimu spodbadani.
Apostelj veli, de naj bomo dišava, ki svoj prijeten
duh vsiniu daje, karkoli se ji bliža. Kakor si roka,
kije  kaj  dišečiga deržala, duh prihrani, tedaj mo¬
rajo tudi besede, djanje, noša in vse drugo Gospo-
doviga služabnika tako biti, de bo vsakimu v zgled
in v poblaženje. To je nar lepši sad, ki zori iz
redniga in nravniga zaderžanja, in ki je tako rekoč,
molčeč pridigar, ki svojih bližnjih ne spodbada z
besedami, ampak z zgledam, de naj Boga časte in
čednost spolnujejo. Zatoraj nas zveličar sam nago¬
varja, rekoč: „Tako naj se sveti pred ljudem vaša

luč, de vaše dobre dela vidijo in vašiga nebeškiga
očeta časteA (Mat. V. 16.) S temi so soglasne
tudi besede preroka Izaija, kteri pravi, de bo Go¬
spodov služabnik prelepimu od Boga nasajenimu
vertu enak, kteriga ugledavši bo vsaki Gospoda hva-

—c-o<- 209  >oo-

lil. Vender pa ne smemo dobriga tako delati, kakor
bi se hotli očitno razkazovati, ampak tako, kakor
sv. Gregori pravi, de bo namreč naš namen vedno
skrit, de bomo svojimu bližnjimu sicer v zgled,
zraven pa le namenjeni, samo Bogu dopasti, in za-
toraj želimo, de bi natihama ostal.

Druga hasen, ki izhaja iz taciga obnašanja,
je, de je vnanji človek nar bolji stražnik notranjiga,
in pobožnost ohrani, zakaj med vnanjim in notre-
njim človekam je taka ozka zaveza in tolika vzajem¬
nost, de si oba, karkoli se enimu prigodi, naznanu-
jeta, tako tedaj, de če je duh dobro vredjen, bo
kmalo tudi truplo, in nasprotno, če se truplo slabo
vede, se bo tudi duh po njem zvergel, tako sicer,
de je drugi zerkalo druziga. Kakor ti namreč zer-
kalo sliko vsiga, karkoli počneš, osnuje, ravno tako
posnema eden uniga notrenjiga in unanjiga človeka,
vse kar eden dela, in tako vnanje pokorjenje veliko
za nolrenje pripomore. Tihiga in mirniga duha v
nepokojnim truplu dobiti bi bilo res kaj čudniga.
Zatoraj pa pravi modri: „Kdor je berznih nog, se

spodtika,“ (Breg. XIX.) s čimur hoče reči, de se
nepostavni velikrat spodtaknejo in v greh padejo,
kakor uni, ki grede predse ne gledajo.

Tretji sad, ki ga ta čednost obrodi, obstoji v
tem, de si človek nekako vnanje častitljivost ohrani,
kakor se za njegovo osebo in za njegovo čast spo¬
dobi, zlasti, če kdo kako očitno službo opravlja;
kakor si jo je tudi Job prihranil, kar sam spričuje:
^Svetloba mojiga obraza ni pala na zemljo. (Job.
XIX. 24.) In nekaj popred: „Ko sim skozi mestne
vrata šel, in so mi sedež na tergu pripravili, so me
mladenči vidili in se skrili, se starci vzdignili in

■■oi  2 I O &0-0-

stali, vikši so nehali govoriti, in perste na usta po-
kladali; knezi so svojimu glasu branili in jezik se
jim je v goltancu prirastil/*' (XIX. 7—10.) De bi
pa to resnobno obnašanje brez vse prevzetnosti bilo,
je bil pobožni mož tudi tolikanj dobrotljiv, de sam
od sebe pravi: „In čeravno sim bil kakor kralj sredi
svoje vojske, sim bil vender tolažnik žalostnih, oko
slepih in noga h romaš ti h/* (Ondi.) Opomniti je tu,
de pomanjkanja take resnobe in postavne vnajnosti
učeniki bogaboječnosti ne grajajo kakor greh, am¬
pak kakor preširnost; zakaj skerb za telesno čedo
in lišpanje ter prevelika pazljivost na vnanjiga člo¬
veka ste znamnje notranje praznote in pomanjkanja
resnobnosti, zatoraj modri pravi: ,, Obleka člove¬
kova, režanje zob in njegova hoja pričuje, kaj je v
njem.“ (Sir. XIX. 27.) To poterdujejo tudi Salo¬
monove besede, kteri pravi: „Kakor se v vodi po¬

doba vanjo gledajočih otiskuje, ravno tako so serca
ljudi modrim očite.^ (Preg. XXVII. 19.)

To je sad, kteriga tako resnobno ponižno ob¬
našanje rodi, in resnično, majhen ni, zatoraj mi ne
dopade, če kdo drušino druzih preveč ljubi, in se
njih shodov vdeležva, kar jih veliko dela, kteri se,
de bi se pobožnjaki ne vidili, smejajo, šalijo, in se
brez pomislika prav od nepotrebnih reči pogovar¬
jajo, kar jim vse hasni, ki smo jih popred povedali,
vzame. Zakaj — kakor sv. Janez Klimak lepo od
tega govori — redovnik naj zakonov zderžljivosti
ne lomi zavolj tega, ker se boji, de bi mu tako
ostriga obnašanja pred svetam v prazno nečimurno
hvalo ne obračali; kakor se namreč napaka ne sme
z napako popravljati, ravno tako je še slabši iz
strahu, od ljudi grajanimu biti čednost zapustiti.

-oo-š 211  ^>o—

Kar smo dozdaj povedali, se tiče človekoviga
vnanjiga obnašanja sploh, ne glede časa ne kraja;
ker je pa posebno pri jedi resnobno in pametno za-
deržanje prav potrebno, hočemo v sledečim obširno
od tega govoriti.

§• 2 -

Čednost zderžljivosti.

Glede ravnanja s truplam je inorde boljši, ostro
in terdo ga imeti, kakor pa ljubo in mehkužno, ka¬
kor namreč meso mertviga trupla mira, ki je prav
grenka, ohrani, de se ga gnjiloba ne prime, ravno
tako tudi naše meso mehkužnost in postrežnost spri¬
di in v pregrehe zapelje, ko ga ostro ravnanje v
čednosti obderži. Hočemo tedaj tu od zderžljivosti
govoriti, ki je prav posebna čednost, in veliko dru¬
žili zadobiti pripomore, ker se je naša spridena na-
tora z nar veči zopernostjo brani.

Akoravno bi morde zadosti bilo, kar smo po-
pred od nezmernosti in sitosti pravili, de bi visoko
vrednost zderžljivosti razjasnilo, ker si, kdor od
dveh nasprotnih reči eno pozna, lahko drugo obri¬
sa; se mi je vender pametno zdelo, od te čednosti
posebej govoriti in pokazati, kako se more doseči in
spolnovati.

Pričemši toraj z zmernostjo, s ktero se je po¬
sebno pri mizi vesti, hočem izverstni nauk, ki ga je
sv. Duh nas učil, tu povedati, ki se takole glasi:
jyZavživaj kakor zmeren človek, s čimur se ti po¬
streže, de te jedočiga sovražili ne bodo. Zavolj
spodobnosti nehaj pervi, in ne bodi nenasitljiv, in
če jih več s teboj je, ne prični pred njimi.“ (Sir.
XXXI. 16 —18.) Ta veleva je nravnimu obnašanju

-«>< 212  po¬
prav primerjena in vredna Gospoda, ki je vse v
prečudovitim redu vstvaril, in tedaj tudi od nas ho¬
če, de se po tem redu ravnamo. Ravno tega uči
tudi sv. Bernard takole: ,,Obzirama jedila se mora
gledati kako, kdaj , koliko in kakošno moramo zav-
živati. Tudi naj se ogibljemo nepotrebnih in preveč
zmišljenih jedi. Glede zavživanja naj se jedoči z
vso svojo dušo v jed ne zamisFi. Glede časa ne
jejmo pred odločeno uro, in kar se tiče množice in
kakosli, bodimo zadovoljni, s tistim, kar drugi samo¬
stanski bratje dobivajo, če očita bolehnost kaj dru-
ziga ne pripusti.“

Od tega nauka se nauk sv. Gregorja prav malo
zloči: „Zderžljivost je“ — pravi, — „če jedil—

niga časa ne prehitavamo, kakor je Jonat storil, ko
je sterdenico jedel; če ne poželimo boljši hrane,
kakor Izraelski otroci v pušavi; če nam drago pri¬
pravljanje ni mar, kakor Helijevima sinovama; če
obilosti ne išemo, kakor Sodomijam', in nazadnje ne
po vsaki, tudi po domači jedi ne hlepimo, kakor
Ezav po lečnati jedi svojiga brata. u

Obširniši obravnava to reč Hugon od sv. Vik¬
torja, rekoč: „Med jedjo je nad dvojim čuti, nam¬
reč nad pičo in pa sam nad seboj. Kdor je, mora
zmernost v jedi, in pristojnost v govorjenju, ogledo¬
vanju, in v zaderžanju razodevati, de željno ne
pogolta, de ni pust s svojim blebetanjem, in se ne
ozira po vsili plateh, ampak de v vsim svojim obna¬
šanji olikanost in spodobnost razkazuje. So nekteri,
kteri, ko so komaj k mizi seli, že svojo pogoltnost
in nenasitljivo požrešnost, in gibčnost vsili svojih
udov naznanjajo. Glavo sučejo sem ter tje, zdaj in
zdaj imajo kaj s svojimi rokami opraviti, neprene-

—C-O^ ^13  ^c>o—

hama posegajo po mizi, kakor bi sami pico snesti
hotli, in s svojim gibanjem izdajajo nepotolažljivo
poželenje svojiga želodca. Ssvojiga stola preletavajo
s svojimi rokami in očmi vso mizo, jemljejo in ho¬
čejo zdaj to, zdaj uno, in počno kakor vajvoda,
ki si hoče kako terdnjavo osvojiti, in povsod svoje
oči obrača, de bi povsod na enkrat zagrabiti mogel.
Ravno tako se nnili misli med jedjo le z jedmi pe¬
čajo in pri vsaki prcvdarjajo, s ktero bi neki pri¬
čeli, de bi jim nič ne ušlo in de bi zlagama vse
pogoltniti mogli . a  Vsili teh nespodobnost se moramo
varovati, in zlasti dobro paziti, če nas huda lakota
goni, ali če nam izverstnost kake piče gerlo pre¬
močno draži. Tu se dobro varujmo, de nas sned-
nost seboj ne potegne. Dobro zove sv. Janez
Klimak snednost hlinjenje trebuha, ker po potola-
ženji kriči, čeravno je že nasitena, in pregovoriti
skuša, kakor bi hotla vse požreti.

De toraj pri jedi in pijači nezmeren ne boš,
se spomni, kadar se za mizo usedeš, besed modri¬
janovih, kteri je rekel, de se morata dva gosta
povabiti in krepčati, telo namreč in pa duša; pervi
z jedjo , duša pa z zmernim in ne preobilnim zav-
žitjem jedi; kakor namreč telo z jedjo, ravno tako
dušo z zmernostjo in zderžanjem nepotrebniga, ka¬
kor z nečesam, kar je čednost in tedaj za dušo
duhovska jed, krepčamo in oživljamo. Tudi je pri¬
pomoček zoper mikanje gerla, če se vsi nasledki
zderžljivosti proti nasledkam nezmernosti pretehtajo ,
ker se očito pokaže, kako krivično in nespametno
je, tako obilen sad tolikanj kratkimu, nadležnima
radovanju darovati. De to še bolj sprevidimo, mo¬
ramo vediti, de sta med petenii človekovimi občutki

” C< K 5? 1 -t l°-o—

čut in slaj nar manj vredna, ker je ni živali na
svetu noter do nar bolj popolnama, ki bi ju ne
imela, čeravno jih je veliko, ktere unih treh, vida
namreč, duhala in pa sluha nimajo; in kakor sta
una dva bolj telesna in neplemenita, so tudi zavžitki
po njima bolj sirovi in živinski, ker je ni živali, de
bi ju ne imela.

Vender pa ti zavžitki niso samo malo vredni,
ampak tudi prav kratki, zakaj nič dle ne razvese-
Ijujejo, kakor telesno obtipanje reči z občutilam
terpi. Ravno tako vidimo, de nas gerla poželjivost
nič dle ne mika, kakor jed po gerlu derči, in ka¬
dar to neha, je tudi zavžitek preč. Ge je pa ta
pohotnost tako kratka iz tako živinska, kdo bi neki
tako nespameten in živalim enak hotel biti, brez
lepe zderžljivosti, ki tako sladak sad obrodi, zavolj
tako prostiga in nečastniga veseljenja živeti?

Ze samo ta obzir bi mogel zadostiti v krotenje
pogoltnosti; koliko bolj pa še, če še drugi obziri
pristopijo, ki nam še bolj zapovedujejo zderžljivim
biti. Vzemi toraj služabnik Gospodov, kakor smo
že rekli, tehtilo in položi v eno tehtilnico kratkost
in malovrednost tega poželenja, v eno pa lepoto
zderžljivosti z obrojenim sadam; nadalje zglede svet¬
nikov; terpljenje mučenikov, kteri so po ognji in
vodi v nebesa šli; spomnjenje storjenih grehov in
zavolj njih napovedane peklenske kazni in čišenje v
vicah, in reci si pri vsakim tacim premišljevanji, de
moraš križ pomanjkanja nase vzeti, meso pokoriti,
gerlo krotiti, in z bolečinami ostre pokore Rogu
zavolj pregrešniga vživanja zadostovati. Ge se tako
pripravljen za mizo usedeš, boš vidil, kako zlahka-
ma te bo stalo, vsim tacim vžitkam se odpovedati.

—o-o* v 1  )oo—

Ve  je pa tolike pazljivosti pri jedi treba, je je
še veliko več pri pitji, zakaj med vsimi rečmi, ki
se čistosti upirajo, je vino zanjo nar nevarniši, in
boji se ga, kakor svojiga nar hujiga sovražnika.
Po pravici nas toraj Apostelj svari, rekoč: ,,Ne
preopijajte se z vinam, v kterim je razujzdanost.“
(Efez. V. 18.) Toliko nevarniši pa je vino, ker
mlado kri po žilah zavre, zakaj vino in mladost sta
dvoje netilo spohotnosti, kakor sv. Hieronim pravi,
čemu olje na oginj vlivati? Ker je namreč vino po
svoji lastnosti prav ognjeno, vnema kri in ž njo
vsiga človeka, nar bolj pa serce, po kterim se vsa
njegova žerjavica spotama razžari. Serce pa je po¬
soda vsih naših strast, ktere vinski oginj predrami,
in se kmalo pri nar manjši priložnosti v veseljenji,
pohlepnosti, jezi in v enakim kipenji razodevajo. Za-
toraj se zdi, de je, ker je perva potrebnost nrav-
niga živetja zadušenje in krotenje ognjenih strast,
vino po svoji lastnosti njemu čisto nasproti. Kar je
čednost pomorila, oživi zopet s svojo neznano vro¬
čino, in oginj zopet podpiše, ki ga je ona zadušila.
Zatoraj se moramo prav skerbno vina zderževati.
On stvari brezzmeren smeh, in šaljenje, baharijo,
pričkanje, vpitje, razkrivanje mnogih skrivnost in
enakih napačnost več; serce jame kipeti, in pamet
omegle vinski sopari. Zraven se pridruži še tudi
pijančevanju tako sosedna priložnost, meje lepiga
^aderžanja in spodobnosti prestopiti; ktere se toliko
manj ogibljemo, mene, de moramo svojim vinskim
pajdašem z vsim postreči. Vsa ta škoda in še ve¬
liko družili nastaja iz nezmerniga zavživanja pijače;
zatoraj neki modrijan prav lepo pravi, de terta
i troje grozdje rodi, eno potreb.?, eno veseljenja, eno

216  »o-o-

pa zdivjanosti, kar pomeni, de zmerno zavžito vino
človeka krepča, prenapolnjenje prave mere pa je že
bolj veseijenje, kakor potreba, brezmernost pa zdiv¬
janost in norost. Resnično, nič se pošteno zdeti ne
more, kar človek v pijanosti počenja, ker takrat
pamet kakor v tamno ječo zaklenjena, prisiljena
molči, in tudi vino, ki je nar hujši vsili svetovav-
cov, kakor hoče ž njim gospodari.

Ravno tako se je bati premnogo govorjenja,
pričkanja in besedovanja pri mizi, če resnično želi¬
mo, de bi si potem nič napačniga očitati ne imeli;
zakaj večkrat se prične mirno besedovati, pa konec
je kervav prepir; in pogostama kdo, kteriga je vino
vnelo, reči govori, ktere si potem voši, de bi jih
nikoli izustil ne bil; zatoraj tudi Salomon pravi: „Ni
je skrivnosti, kjer je pijanost doma/* (Preg. XXXI.)

Čeravno je pa pri mizi preobilo besedova¬
nje sploh grajati, se je vender zlasti taciga go¬
vorjenja varovati, ki se suče okoli jedi in pijače,
ker tu mogočno začno hvaliti vino, jedi, sadje, in
kar je še kaj druziga, in se pričkati, kje se ta ali
una jed nar boljši dobi, če je ktera riba ali iz te,
ali iz une vode boljši. Vse tako prazno blebetanje
je znamnje nezmerniga, snedniga človeka, ki bi si
vse svoje žive dni rad s sladčicami želodec polnil,
in usta, serce in razum ter spomnilo le za žretje in
pitje rabil.

Xar bolj pa se naj jedoči varuje svojiga bjiž-
njiga glodati. Posidoni nam sporočuje od sv. Avgu¬
ština, de je neki v zavarvanje svojiga stanovanja
te pregrehe v svoji obednici napisati dal, de njego¬
va miza za take, kterim je ljubo družim ime gerditi,
ni pogernjena.

-<x>< 217  >»«-

Tu so tudi zapomniti besede sv. Hieronima, ko
pravi: „PičIa hrana in vedno lačen želodec je boljši
kakor tri dni se postiti; boljši je vsaki dan malo
jesti, kakor pa nekoliko časa se postiti in potem si
na enkrat želodec napolniti. Nar boljši dež je, ki
zlagama po zemlji rosi, nagla ploha pa njivo vso
preplavi.** Jede misli, de ne živiš za sitenje svo-
jiga trebuha, de je marveč tvoja dolžnost, potem
zopet brati, se učiti ali sicer s kaj koristnim se pe¬
čati, za kar pa nisi pripraven, če si želodec z jedmi
preobložiš. Ne delaj toraj mere pri zavživanju jedi
in pijač po njih slaju; vzemi le toliko, kolikor ti
potreba veli.

S tem pa nočemo reči, de moraš lakote pogi¬
niti, temuč, de gerlu nič več ne privoliš, kakor je
za življenje potrebno; zakaj tvoje telo, kakor vsih
druzih žival, hoče res hrane, de ne oslabi, ali čuj
dobro, de ga preopolnil ne boš. Zatoraj pravi sv.
Bernard: „S telesam se mora ostro ravnati, de se
ne prevzame, in ne ustavi, vender pa tako, de bo
moglo služiti, ker je duši pridjano , de ji streže:
Meso se mora krotiti, pa ne ukončevati;'breme se
mu ima nakladati, pa naj pod njim ne omaguje; po¬
korjeno mora biti, de ne zmaguje; zluži naj, ne pa
gospoduje/*'

To naj zadosti od čednosti zderževanja. Kdor
se hoče od njeniga sadu obširniši podučiti, in po¬
cediti želi, kako koristna mu je na vse plati na
duši in na telesu, ker ohranuje zdravje in dolgo
življenje, ter čast in premožnost naklanja , naj bere
obravnavo, ktero smo od te čednosti v bukvah od
molitve in premišljevanja spisali.

10

— 0 - 0 ^ 218  ^ 0 - 0 —

§. 3 .

Od čuvanja občutkov.

Ko si tedaj telo onako pod pokoršino sklonil,
je treba, de tudi njegove občutke spremeniš. Nar-
pred mora Božji služabnik z nar veči skerbnostjo in
nar veči pazljivostjo čuti, de oči — ki so kakor
dvoje odperte vrata, skozi ktere vse nečimurnosti
v dušo vhajajo, in večkrat naši lastni pogubi in
smerti vanjo iti pušajo, — preveč sainopašno ne
strižejo; sosebno, kteri so se molitvi posvetili, naj
nad tem občutkam skerbno čujejo, de čistost v ne¬
varnost ne pride, in nobena druga misel v sercu ne
ostane, kakor, s ktero se ravno peča. Zakaj slike
vnanjiga, ki skozi te vrata v našo dušo pridero, za¬
stanejo v nji, in motijo našiga duha, če hočemo
moliti in premišljevati, in komaj kaj druziga misliti
pripuste, kakor, kar se je v našo dušo vtisnilo.
Zatoraj se pa duhovske osebe tolikanj trudijo, nad
svojim očem tako čuti, de jih ne odvračajo samo
od tega, kar bi jim škodovati utegnilo, ampak tudi
od vsili lepih in gizdavih reči, kakor od krasnih
poslopij, lepih slikarij in preprog, de bo njih do¬
mišljija ob času, ko bodo z Bogam se pomenkovali,
prazna vsiga nečimurniga. Zakaj to opravilo je tako
imenitno in tolikanj natanko, de ga ne motijo samo
grehi, ampak tudi misel na podobe, ki same na sebi
pregrešne niso.

Ravno tako skerbno je čuti zavolj ušes. Za¬
kaj pogostama uhita kaj skozi te duri v našo dušo,
kar jo nepokoji, jo vnema in inorde pogubi. Zato¬
raj ne smemo svojih ušes samo škodljivim rečem
mašiti, ampak tudi tako zvanim novicam, ki nam nič

—c-o^ 219 ^oo—

mar niso; zakaj kdor se tega ne /varuje, v tega
duši bo zaslišano ob času, ko se ima zbirati, odme¬
valo in ji tolikanj misliti dalo , de se ne bo mogla
z Bogam pogovarjati.

Glede duhala nimamo nič opomniti. Dosti je
vediti, de se z dišečimi rečmi le mehkužniki in slad-
niki mažejo, zatoraj pa slabo ime pridobe, in ne
samo za moške, ampak tudi za ženske niso.

Od okusa smo že v poprešnjim odrezku, kjer
smo od zderžljivosti govorili, dovolj obširno pripo¬
vedovali.

§. 4.

Od čuvanja jezika.

Glede jezika je veliko povedati, zakaj, kakor
modri pravi, „smert in življenje ste v jezikovi obla¬
sti/ 4  (Sir. XVIII.) Iz teh besed je jasno, de vse
dobro in hudo, karkoli se človeku pripeti, iz skerb-
niga ali vnemarniga čuvanja tega uda nastaja. Skerb-
no ga varovati nas opominja sv. Apostelj Jakob, ko
pravi: „Ce konjem berzde med zobe denemo, de so
nam pokorni, tedaj ves njih život vodimo. Glej tudi
Indije, čeravno so velike in jih huda sapa goni, le
majhno veslo jih kermi, kamor le hoče kermar. Enako
Je tudi jezik majhen ud, pa veliko stori. Glej maj¬
hen ogenj! in kako velik gojzd zapožari! Tudi jezik
Je oginj, obsežek vse krivice. Jezik stoji med našimi
ndi, ki okuži vse naše truplo. (Jak. III. 3—6.)

De ta ud prav berzdamo, nam je čveteriga treba
gledali: namreč: Kaj  nam je reči, kako  nam je reči,
kdaj  in zakaj  nam je reči. Toraj hočemo narpred
govoriti, kaj imamo reči, ali od obsežka svojiga go¬
vorjenja. Sosebno si imamo pa te le besede sv.

10 »

>«< 220

Pavla vtisniti: „Nobena slaba beseda ne pridi iz

vaših ust, ampak le, kar je dobro, v poterjenje v
veri, de bo poslušavcam teknilo/'(Efez.IV. 29.) Se
na drugim mestu bolj natanko razlaga, kaj so slabi
govori: „Prešeštvo pa in slednja nečistost ali sko¬
post se ne imenuj ne med vami (kakor se svetnikam
spodobi), tudi ne razujzdanost, ne malopridno go¬
vorjenje in norčevanje, in nič druziga nespodob-
niga ne.“

Kakor imajo mornarji vse nevarne mesta, kjer
bi se Iadija prelomiti utegnila, na svojih obrisih za-
znamvane, de se jih ogibljajo, ravno tako Božji
strežnik vsakoverstno slabo govorjenje dobro opazi,
de vanj zabredel ne bo. Kakor se kermar polagama
in skerbno nevarnih mest ogiblje, ravno tako preme-
deno moraš zamolčevati, kar ti je kot skrivnost za-
upaniga.

Glede vedenja, kako naj govorimo, se moramo
posebno varovati, de ne bomo nepremišljeno, ne
presladko, ne preveč zmišljevano in nježno besedili,
ampak z resnobo, zmerno počasnostjo, in s krot-
kostjo s priprostimi pa razumljivimi besedami. Tu
sem gre tudi svarjenje, de ne smemo terdovratno
kaj rečeniga terditi, in se ne med tiste prištevati, ki
nikoli premagani biti nočejo; zakaj s tem si razdi¬
ramo mirno vest in se pregrešamo zoper čednost po-
terpežljivosti; zoper ljubezen do bližnjiga in zoper
prijatelstvo. Blago serce rado odstopi, in pri tacih
prilikah družim zmago prepusti. Kdor je pametin in
molčeč, dela po svetu modriga: „Delaj v mnogo

rečeh, kakor bi neveden bil, tiho poslušaj in vred
poprašuj. Če si med imenitnimi, se ne sili govoriti,

—o-o^ 221 }oo-

in kjer so starji, ne beseduj preveč! (Sir. XXXII.
12 — 13.)

Tretjič se moramo po času, kdaj smemo govo¬
riti, ravnati, t. j. ne govorimo drugači, kakor, ka¬
dar je čas za to pripraven, zakaj, kakor modri
pravi: „Lepa beseda iz ust kaciga bebca se zani¬

čuje; o pravim času je ne pove/ 4-  (Sir. XX. 22.)

Nadalje moramo še vediti, čemu je bilo rečeno
namenjeno. So namreč ljudje, kteri dobro govore,
de bi jih pobožne mislili, drugi, de svojo razumnost
in bistro glavo razodevajo: Uni so pobožnjaki, ti

pa hvale željni in neumni. Kdor hoče tedaj kaj po¬
vedati , naj ne gleda samo, de bo dobro samo na
sebi, kar pravi, ampak tudi k dobrimu namenjeno.
Namen je pa le takrat dober, če hoče slavo Božjo
povikšati in bližnjimu koristiti.

Naposled se mora še oseba gledati, ktera go¬
vori, ali je mlad med starimi, bebec med modrimi,
ali posvetnik med duhovni, kadar je zmiraj lepši
molčati.

Na vse to naj govoreči dobro gleda, de se
pregrešil ne bo. Ker pa vsaki za to spreveden ni,
je boljši pripomoček, molčati, ker zamore s samim
molčanjem vse te veleve popolnama zverševati. To
je, kar modri pravi: „Tudi neumnež, kadar molči,

se moder zdi. 4 * (Preg. XVII. 28.)

§. 5.

Od zatiranja strast.

Ko smo tedaj telo z vsimi njegovimi občutki
tako dalječ pripeljali, ostane še nar imenitniši sto¬
riti, namreč dušo z vsimi njenimi krepostmi pod

-«o< 222 *«-

svojo oblast spraviti. Narpred se pred nas vstopi
telesni poželjivi nagon, ki vse poželenje, in natorno
gibanje, kakor ljubezen, cvet, veselje, žalost, hre¬
penenje, strah, upanje, nevoljo in enaciga obilo v
sebi obsega. Ta poželjivi nagon je slabši del naše
duše, ki nas živalim enači, ktere se samo svojim
nagonam voditi dajo. Znižuje nas, in nar bolj k
pozemeljskimu poteguje, ter od nebeškiga odmikuje.
Iz njega izvirajo vse nadloge, karkoli jih je na
svetu, in iz tega studenca je priteklo naše pervo
pogubljenje. Poželjivi nagon, ki se sam sebi voditi
daje, se bojuje in upira zoper Boga ; v raj pot za¬
preka in pekel bogati, ter svet pod hudičevo oblast
spravlja. V  njem ima greh svojo orožnico, iz ktere
si orožja jemlje, de toliko huje po svetu mori. Je
kakor druga Eva v nas; to je, slabotniši del naše
duše, po kterim stara kača našiga Adama, t. j. boljši
del naše duše, v kteri pamet stanuje, napada, in
jo pregovarja, po prepovedanim sadu se ozreti. Tisti
del je, v kterim Adamov greh nar bolj svojo moč
kaže, in svoj nar huji strup skriva; kjer se tisti boji
in tiste bitve gode, in se tiste zmage in tisti venci
dobivajo: Tuje,  kjer slabotni onemaga; krepostni

premaga in si zmagavec venec zadobi, — tu je bo-
riše vsake čednosti. To divjo zver ukrotiti in zve-
rižiti je poglavitna naloga nravskih čednost. Tu
je nograd, po kterim moramo zmiraj kopati, vert,
kteriga morama neprenehama obdelovati, de bomo
plevel poruvali in na njegovo mesto čednosti nasadili.

Po tem vertu naj se toraj Gospodov služabnik
zmiraj sprehaja s šerpam v roki, de bo ž njim ne¬
potrebne in škodljive zeliša, ki se med koristnimi
razprostirajo, požel, ali pa, de drugačne prilike

— 0 - 0 ^ 223  ^ oo—

povem, kakor spreveden kočjaž naj svoje strasti
vodi, ter jim zdaj vajeti spusti, zdaj nategne, in
tako obrača, de ne gredo, kamor one hočejo, am¬
pak po velevali postave ali zakona in pameti hodijo.

V tem obstoji poglavitniši vaja Božjih otrok,
ki se nadalje ne puste nič več nagonam mesa, am¬
pak duhu Božjimu voditi, in to je razloček med
mesenimi in duhovskimi ljudmi: Uni se dajejo kakor
brezpametne živali, poželenju mesa, ti pa duhu Bož¬
jimu in pa pameti voditi. To je tisto krotenje in
tolikanj hvaljena mira, ktere sv. pismo tolikrat spom¬
ni, to je tisto berzdanje in zakopovanje, k kterimu
nas Apostelj tolikrat vabi; to je tisti križ in zataje-
nje samiga sebe, ki je v Evangelju tako povikše-
vano; to je, storiti, kar je prav, kar se tolikrat v
psalmih in pa pri prerokih ponavlja. Tukaj se raz¬
vijajo vse naše čednosti, in nato naj se vse vaše
težave, naše molitve, in pobožne vaje opirajo.

Narpred pa je potrebno, de vsaki svoje notre-
nje , svoje natorne nagnjenja in slabosti sam spoz¬
nava, de bo vedil, od ktere plati mu nar veči ne¬
varnost proti. Čeravno se pa imamo z vsimi svo¬
jimi strastmi vedno bojevati, se vender nar bolj
pogostama s poželenjem časti, sladnosti in bogastva
bojujemo, ker je to troje vir vsili nadlog. Varujmo
se, hoteti in želeti, de bi se naša volja spolnovaia, in
se naše hrepenenje vselej potolažilo, zakaj to je ne¬
znano nevarna pregreha, ktera ljudem pamet tamni
hi jo zatira. Sosebno je ta napaka pri velicih go¬
spodih in pri mogočnih doma, in zatoraj je prav
koristno zanje, če se vadijo ljubo sprejemati, kar
njih željam nasprotuje, in svojimu poželenju tudi
pripušeno utegovati, de si bodo tolikanj lože nepri-

—22T

pušeno zarekvati mogli. Taka vaja je ravno tako
potrebna za urno sukanje duhovskiga, kakor teles-
niga orožja, in sicer toliko bolj, kolikor težji se
zmagujemo sami sebe in pa hudobne duhove, kakor
pa druge reči. Tudi se moramo privaditi, domače
in zaničljive opravila voljno prejemati, ne po častih
in imenitnosti hlepeti, ker njemu svet nič dati, nič
vzeti ne more, čigar zaklad in delež je Bog.

§• O.

Od spreobernjenja človekovima glede volje.

De se prav popolnama izurimo , je prav korist¬
no, de volja ki je vikši dušna krepost, spreober-
nemo in čez njo gospodujemo. Olepšati jo moramo
razun z druzimi čednostmi zlasti s ponižnostjo ser¬
ca, z uboštvam v duhu, in pa s čertenjem sarniga
sebe, in dati se samo tem voditi, ker zatiranje strast
prav polajšajo: „Ponižnost,“ pravi sv. Bernard, —

„je zaničevanje sarniga sebe, ki izhaja iz natankiga
in praviga poznanja sarniga sebe. K  Ta čednost pre¬
ganja napuh z vsimi njegovimi odrastlikami iz duše,
po nji se človek manjiga misli, kakor vse druge
stvari, in meni, de bi bil vsaki, ko bi mu bil Bog
enake milosti podelil, jih veliko boljši porabil ter se
zanje veliko hvaležnišiga skazal, kakor on. Vender
pa ni dovelj, to zaničevanje sarniga sebe le na
skrivnim v sebi gojiti, tudi v našim vnanjim obna¬
šanji se mora svetiti, tako sicer, de se poleg svo-
jiga notrenjiga stanu v vsim tako ponižne kolikor
mogoče kažemo, ne oziraje se po sodbi in menjenji
sveta, ki nam morde nasprotva. Zatoraj je potreb¬
no, de smo iz ljubezni do Boga ne samo vikšim

— oo4,  225

ali enako postavljenim ljudem pokorni, ampak tudi
manjšim.

Drugo potrebno je — uboštvo v duhu. Rado-
voljno zaničevanje pozemeljskih reči je, in popol-
nama zadovoljnost z osodo, ki jo je Bog nam odlo¬
čil, in naj bo še tako neimenitna. To nam korenino
vsih zlegov, namreč poželjivost, kakor na mah pre¬
seka, in taki notrenji mir, toliki pokoj serca na¬
pravlja, de je celo Seneka rekel: „Kdor hrepene¬
nju lastne poželjivosti duri zaklepa, se more v
zveličanji celo z Bogam meriti/'' Sreča človekova
obstoji v spolnovanju njegovih želj. Kdor je tedaj
svojo poželjivost zaterl, lahko reče, de je, čeravno
ni še verha sreče dosegel, vender obilen del je že
zadobil.

Tretje potrebno, ki naj v nas bo, je sveti čert
samih sebe, od kteriga zveličar pravi: „Kdor svoje
življenje ljubi, ga bo zgubil, in kdor svoje življenje
na tem svetu sovraži, ga bo prejel, v večno življe¬
nje/' (Jan. XII. 25.) Tu pa ni razumeti uni čert,
kakor obupani sami sebe čertijo, ampak čert, kakor
so ga svetniki zoper svoje meso gojili, ktero je vz¬
rok velikih in mnogih nadlog, in nam veliko dobriga
zabrani, zatoraj pa niso po svoji volji, ampak po
velevali pameti ž njim ravnali, ktere nam zapovedu¬
jejo, mesa si ne misliti zapovednika, ampak služab¬
nika duše, in poleg tega ž njim ravnati, sicer bi se
nam prigodilo, kakor modri pravi: ...Kdor svojiga

sužnjiga že z mladih nog melikuži, ga bo kasneje
zanikerniga imel." (Preg. XXIX. 24.)

To sveto čertenje močno pospešuje opravilo
pokorjenja, t. j. vse hudo poželenje pomaga, in naj
ho še tako težko, premagovati in moriti. In kako

10 -z*

226  >*»-

bi neki mogli brez tega čertenja samiga sebe, ki
smo si navadno tolikanj ljubi in dragi, tako grozo¬
vito mučiti in do kervi raniti? Zakaj roka prema¬
govanja samiga sebe ne dobiva moči samo od lju¬
bezni do Boga, ampak tudi od čertenja samiga sebe,
in onako ostro ne ravna človek sam seboj, kakor,
kdor v strastnosti kaj dela, ampak kakor zdravnik,
kteri, če se mu potrebno zdi, tudi kaki ud odreže,
naj boli, kakor hoče, de vsimu truplu proteči ne¬
varnosti v okom pride.

§• ?•

Od spreobernjenja človekoviga glede domišljije.

Razun une dušne zmožnosti, ki izhaja iz po-
željiviga nagona, ste še dve druge, domišljija nam- č
reč in pa um. Med tema je domišljija nar slabši,
po grehu oslabljena, in tisti del, ki noče nar manj
pameti pokoren biti. Zakaj večkrat bega kakor ute¬
kel sužinj, in preleti vesoljni svet. Prav željna je,
na vse kraje uhajati, in si ugledane reči obrisovati.
Enaka je požrešnim psam, ki vse prerijejo, zdaj
to zdaj uno povohajo, ki bi vse radi pogoltnili, in
kolikor jih odganjaš, se vender zmiraj k kaki reči
vračajo. Domišljija je tudi svobodna, samopašna,
ubežna moč, ktera, kakor divja, neukrotena zver
kakor po zraku od hriba do hriba leta, de je ne za- ^
sačijo in svežejo, zakaj berzd ne terpi, in ne da se
nobenima človeku ne voditi ne uderževati.

v

Čeravno je pa ta dušna zmožnost že sama na
sehi, tako samopašna in razujzdana, se vender ne-
kteri dobe, ki jo še bolj pridijo, ter delajo, kakor
starši, ki svojim otrokam vse dovolijo, jim po-

-«< 227 )o-o—

hajkvati in vse počenjati puste, kar jim le na misel
pride. Kdor je tedaj domišljii vajete spustil, de
dirja, kamor hoče, mu ho kasneje, ko bi jo rad
uderževal in do premišljivanja Božjih reči pripeljal,
zanikerna in se vsakimu berzdanju branila.

Ko smo tedaj škodljive lastnosti te neukrotljive
zveri spoznavali, jo zgrabimo, deržimo, ter k pre¬
mišljevanju dobrih in koristnih reči pritvezimo, za-
povedavši ji v vsih rečeh vekama molčati. Kakor
smo popred rekli, de moramo jezik berzdati, de nič
druziga ne govori kakor dobro in koristno, ravno
tako moramo domišljijo v terdne spone zakovati, de
bo le pri dobrih in svetih rečeh ostajala, in de ji
bodo vrata do vsiga zaperte. Zato pa moramo sami
pazljivo preiskati, kakošne misli so dopustljive, in
kakošne odganjati, de une kakor prijatle pod svojo
streho sprejemljamo, tem pa vhajati branimo. Kdor
je v tej zadevi prevnemaren, pusti v svojo dušo ta¬
kim rečem priti, ki ne preganjajo samo pobožnosti
in vse marnosti za Božje iz nje, ampak tudi
ljubezen merze, v kteri dušno življenje obstoji. Ko
je bila vratarica kralja Isbozeta, ko je pšenico
cedila, terdo zaspala, so tolovaji v hišo priderli in
kralja umorili. (II. b. Kr. IV.) Ravno tako se mu¬
kajo, če pazljivosti manjka, ktera ima pšenico smeti,
k j. koristne in dobre misli slabih in škodljivih či¬
stiti, poslednje v človekovo dušo, in ji smertne
rane sekajo. Te opaznosti pa ni treba samo za
ohranjenje dušniga življenja, ampak za potrebno
molčanje in za neovirano povzdigovanje serca k Bo¬
gu. Zakaj nepokojna domišljija ne da človeku mo¬
liti, ker njegovimu duhu zmiraj kaj motila pred¬
stavlja, in tako njegove misli sedajnosti uteguje.

228  >®o-

§. 8 .

Od spreobernjenja človekovima glede uma.

Ko smo tedaj od vsili dušnih zmožnost govo¬
rili, imamo še od nar vikši in nar blažniši, namreč
od uma nekoliko povedati. Skušajmo ga razun z
druzimi čednostmi sosebno s prelepo čednostjo opaz¬
nosti in prevedenosti okraševali. Opravek poslednje
čednosti v duhovskim življenji se da prav dobro z
opravkam oči na telesu, ali kermarja na plavaki ali
barki, kralja v kaki deržavi, ali nazadnje kaciga
voznika primerjati. Brez te čednosti je vse du-
hovsko življenje kakor zaslepljeno, nerodovito, in
vse zamotano. Zatoraj pa je tudi sv. Antoni pri-
merjaje čednosti med seboj, opaznost in sprevede-
nost kakor učenici in vodnici vsih druzih čednost
nar bolj povikševal. Zatoraj naj se vsi, ki hočejo
pobožno živeti, sosebno po tej čednosti ozirajo, de
bodo v druzih toliko lože in bolj napredovali. Ta
čednost pa nima eniga saniiga opravila, ampak veliko
in sicer različnih, ker ni toliko posebna, kolikor
splošna čednost, ki je pripomogljiva vsim družim,
vse vode in vredovaje. Tu nekoliko njenih opravil.

Narprej je razumnosti, se ve de, če je vera
in ljubezen že tu, de pri vsih svojih delih Boga kot
njihov namen in konec spoznamo, in zatoraj natanko
preiskujemo, kakošni nameni so nas k delu spod¬
bodli, de se prepričamo, ali imamo naravnost zmiraj
Boga v očeh, ali pa marveč sami sebe. Zakaj sa-
moljubnost je, kakor neki izversten cerkven pisatelj
pravi, po svojim bitji prav gladka in skrita, in iše
povsod, celo v nar blagejših vajah, le sama sebe.

Tudi je razumnosti, znati s svojim bližnjim

229  >°°-

ravnati, brez spodtike, in mu pomagati, pa ga ne
jeziti. Zatoraj je treba, de slednjiga misli in duha
spoznavamo, de moremo pripravno ž njim ravnati,
in njegov blagor pospeševati. Ravno tako je raz¬
umno, druzih napake poterpežljivo prenašati, jih
prikrivati, in jih ne do dna razgrinjati; ker se zra¬
ven spomni, de je v človeških rečeh doveršenimu
vedno kaj nedoveršeniga primešano, in de ne more
človeško življenje, zlasti ne po hudim grešenji, brez
mnogoterih nepopolnamast in slabost biti. Zatoraj
pravi tudi Aristotel: Pameten človek se ne sme pri
vsili rečeh enake terdnosti in soglasnosti nadjati,
ker se pri nekterih resnica terdno dokaže, pri dru¬
zih pa ne. Ravno tako razumni človek tirjati ne
more, de bi vse reči enake lastnosti imele, in bi tej
ali uni česa ne pomanjkalo, ker so nektere za take
lastnosti pripravne, nektere pa ne. Kdor bi terdo-
vratno nasprotniga iskati hotel, bi morde z za to
porabljenimi pripomočki bolj škodoval, kakor pa bi
po taki preiskavi doseženo koristilo, in ko bi tudi
svoj namen prav doveršil.

Razumno je, če človek sam sebe spozna in svoje
notrenje vse spregleda, t. j. če svojiga duha in
svoje misli, svoje hudobne nagnjenja in malopridne
namene, nazadnje svojo nevednost in pičlo svojo
čednost jasno sprevidi, de se njegovo serce v neči-
murni slavi prenapelo ne bo, in ne sam sebe visoko
cenil, kar mu njegove sovražnike veliko bolje razo¬
deva, s kterimi se ima vedno vojskovati, dokler jih
ni vsili iz svoje duše popodil. S tem združeno te¬
žavnost natanko spoznavati in zatoraj kolikor treba
čuti, je tudi delo razumnosti in pazljivosti.

Razumno je, svoj jezik, po velevali zakona in

230  ><><

po poprej razloženih okolišinah berzdati; vediti, kaj
imamo reči, kaj molčali, in kteri čas je za oboje
nar pripravniši, zakaj v enkrat je govoriti, in enkrat
molčati,* kakor Salomon pravi. (Prid. IV.) Ker ni
dvomiti, deje  za modrijana pri pojedinah in enakih
prilikah lepši molčati, kakor pa govoriti. Nadalje
je razumno, de ne verjamemo vsakimu, de spotama
in kadar pomenki nar bolj splame, svojiga serca ne
razkrivamo, in ne prenaglo kaj sodimo, zakaj mo¬
dri pravi: ^Neumnež vso svojo misel preč razode¬
ne, modri pa jo zaderži in v prihodnost ohranuje.*
(Preg. IV. 11.) Kdor je v koga preveč zaupal, ki
zaupanja vreden ni bil, je zmiraj v nevarnosti, in
vedno ostane sužinj tistiga, komur se je zaupal.

Razumno je, če se je človek proteče nevarno¬
sti spreviditi učil, de bi zdrav bolezni se ognil, in
hude nasledke, ki jih ta ali una okolišina poroditi
utegne, spoznal, ter z molitvijo in z drugimi pri¬
pravnimi pripomočki vsaki nadlogi v okom prišel,
in jo če mogoče, odvernil. To nam modri svetuje,
rekoč: „Pred boleznijo zdravila rabi.*(Sir.XXVIII.)

Če hočeš tedaj k kaki pojedini ali k drugim
enakim shodarn iti; če imaš s prepirljivim ali slabim
človekam kako zadevo poravnati, ali se pa kam dru¬
gam podati, kjer ti ta ali una nevarnost žuga; bodi
zmiraj za vse pripravljen in svest si vsiga, karkoli
bi se ti pripetilo.

Razumno je, če znamo s svojim truplam s pre-
mislikam in z zmernostjo ravnati, de se preveč ne
zmehkuži, pa de ga tudi ne končamo, ne odtego-
vaje mu namreč ne potrebniga za njegovo odhranje-
vanje, in ne preobilo ga pitaje tako, de ga sicer,
kolikor gre, pokorimo, pa ne mertviga prenašamo,

231  $>0-°—

de za preveliko slabostjo na potu ne opeša, in za-
volj sitosti zanikerno ne bo.

Razumno je, z mero se lotiti kacih opravil, de
duh preobložen ne bo, in se sami z zadevami vna-
njiga življenja tolikanj ne pečamo, de bi zavolj njih
zadeve notranjiga zanemarili; razumno je, če svoji-
mu bližnjimu za ljubo toliko ne storimo , de bi za-
volj tega ljubezni do Roga pozabili. Zakaj če so
se celo Aposteljni, ki so bili vender tako močni-v
duhu, manj imenitnim zadevam odtegovali, de bi jim
v zverševanji važniših moči ne zmanjkovalo, zato-
raj tudi noben drugi v svoje moči toliko ne zaupaj,
de bi se za vse pripravniga mislil; ker se nasprotno
Večkrat zgodi, kakor pregovor pravi, de, kdor na
enkrat preveč prevzame, na koncu nič ne stori, ali
pa, kdor na enkrat za dvema zajcama teče, nobe-
niga ne vjame.

Razumno je, na zvijače in zalazvanje hudob-
niga sovražnika zmiraj paziti; približevati se in za-
derge nastavljati ga viditi, svojim mislim spotama
ne verjeti, in se ne dajati videzu motiti, zakaj več¬
krat se taminski angel v podobi angela svetlobe po¬
kaže , in pobožno z videzno dobrim prekaniti skuša.
V nobeni nevarnosti ne čujmo bolj, kakor kadar se
s šemo čednosti pred nas vstopi; zakaj ta golju¬
fija naj večkrat tiste zvodi, ki so navajeni pobožno
ravnati.

Razumno naposled je, če zamoremo kaj priče-
tiga zopet popustiti; če vemo, kdaj je dobro zma¬
gati ali pa premaganim biti, sosebno pa, če moremo
sodbo sveta zaničevati, in se vpitju in kričanju dru-
hali ne damo od dobriga uderževati; spomnivši se
besed sv. Pavla, ki pravi: „Ko bi še ljudem dopa-

—oo^ 232  >>-

sti hotel, bi Kristusov služabnik ne bil. 44  (Gal. I.
10.) Zakaj resnično, nič bolj neumniga ne more
biti, kakor po tej mnogoglavati zverini, kakor je
ljudska druhal, se ravnati, ker ne more ne presoje-
vati ne poumeti reč/, od kterih govori. Nar boljši
je, nobenimu spodtike ne delati, bati se, kjer se je
bati, in se ne zmiraj po vetru sukati. Med temi
končnicami pa pripravno sredo najti, je opravilo bi¬
stre razumnosti.

§• O.

Od razumnosti v časnih zadevah.

Tudi v posvetnih zadevah je razumnosti treba,
de v zmote ne zajdemo, ktere bi kasneje le truda-
ma zopet popraviti mogli, kar nam pa velikrat po¬
kojno vest drami in rednost življenja razdira. Sle¬
deči nasveti nam utegnejo morde v tem obziru kaj
koristiti.

Pervo nasvetuje modri, rekoč: »Tvoje oči

naj gledajo na konec, tvoje trepavnice ravno pred-
te.“ (Preg. IV. 25.) S temi besedami nam hoče
Salomon svetovati, nič prenaglo in nepremišljeno ne
storiti, ampak dolgo in dobro preudarjati in reč, ki
se je hočemo lotiti, natanko pregledovati, preden jo
začnemo. Nadalje je tu peteriga treba: Pervič, de
svoje zadeve Gospod Bogu priporočamo; drugič, de
prav pazljivo natoro reč/, ktero smo namenjeni za¬
četi, kakor tudi obstavljene okolišine preiskujemo;
zakaj če eno samo prezremo, se utegne vse delo
razdreti in pokončati; in če je tudi vse dobro do-
veršeno, in nobena potrebna okolišina ne pozabljena,
si vender veliko grajo lahko naklonimo, če se po
pravim času ravnali nismo. Tretjič se z druzimi

—oo^ 233 poo—

posvetujmo, in ž njimi prevdarjajmo; vender pa naj
bo število naših svetovavcov, ki morajo skušeni in
zbrani biti, majhno; zakaj, čeravno je dobro, vsih
menjenje pozvediti, de reč od vsih plati zvamo, naj
se odločeni sklep le z nekoliko svetovavci stori, de
se nič napačniga ne privede. Cetertič je prav po¬
trebno, de za posvetvanje kake zadeve pripraven
čas odločimo, de misli in menjeje svojih svetovav¬
cov natanko pozvemo in jih pretehtati moremo; za¬
kaj večkrat tiče pod danimi nasveti posebni nameni,
zato pa marsikaj, kar se je nam začetkama pametno
zdelo, po boljšim prevdarjenju zaveržemo. In petič
se varujmo vsih štirih sovražnikov razumnosti, ka¬
kor le skerbno; namreč: Prenagljenja, strastnosti,
terdovratniga terjenja lastne misli in pa preširnosti;
zakaj prenagljenje nič ne pomisli, strast oslepi, ter-
dovratno gonjenje svoje misli zapira vsakimu dobri-
mu svetu duri, in preširnost ali poveršnost skazi vse,
česar koli se loti.

Razumno je tudi, vsiga uhajanja na kraj se
varovali, in vedno po sredi iti; zakaj čednost in
resnica se ogibate zmiraj prenapetiga. Zatoraj ne
obsojevati vsiga mahama, in tudi naravnost ne hva¬
liti; nikoli vsiga ne tajiti, in nikoli vsiga ne verjeti,
pa tudi vsiga ne dvomiti; nikoli ne zavolj pregrehe
eniga samiga več jih dolžiti, in tudi ne zavolj sve¬
tosti nekterih vsih drugih zagovarjati, zmiraj pa
slušajmo pamet, in varujmo se, de v konce ne
zajdemo.

Tudi je veleva razumnosti, de pri svojih sod¬
bah ne gledamo ne na stare navade, ne na nove
reči; zakaj marsikaj je prav slabiga, kar nam pa je
mnogoletna raba prinavadila, in nasprotno utegne

— o-o^ 234  )xx>—

marsikaj prav dobro biti, čeravno se je še le ne¬
davno razznanilo, tako sicer, de ne zadosti ne sta¬
rost, kaj poterditi, kar je samo na sebi slabo; in
de nas tudi novost kake reči' ne opravičuje, jo za-
metati; zakaj svoje razsodbe od kake reči ne smemo
po njeni starosti, ampak po njeni notrenji vrednosti
sklepati.

Pravilo razumnosti je tudi, de se ne damo vna¬
njimi! videzu kake reči motiti, in ugledavši jo samo-
prec sodbo čeznjo sklepati; zakaj ni vse, kar se
sveti, zlato, in tudi ne vse dobro, kar se dobro
vidi. Večkrat je pod cveticami ternje, in med me-
dam žolč. Napačno, — kakor Aristotel pravi, —
se časi bolj prav zdi, kakor pa resnica celo. ltavno
tako se utegne zgoditi, de se hudobno marsikrat
tako dobro našemi, de se ob samim pogledu od res¬
nično dobriga razločiti ne more. Narpred si je pa
zapomniti, de opazno in premišljeno postopanje
ravno tako razumnost spričuje, kakor svojeglav-
no ravnanje neumnost. Tedaj bodi v teh le re¬
čeh razumen in opazen, namreč: v verjetji, v do¬
voljevanji, v obetanji, v sklepanji, v pomenkovanji,
nar bolj pa v serditim kipenji serca, ker je znano,
de so velikrat ljudje v prav velike nevarnosti za¬
bredli , ker so v teh rečeh prepoveršni bili; zakaj
naglo obetanje nas veže; zavolj preširniga dovolje¬
nja se pokesamo; nepremišljeno obsojevati, je ne¬
varno, kakor se je kralju Davidu v obravnavi z Me-
fibosetam godilo: lahkomiselno govorjenje se zaničuje,
in naglo razjezenje je očitno znamnje pičlih možganov,
ker je pisano: „Kdor voljno terpi, ga vodi velika
modrost; kdor pa nejevoljno terpi, skazuje svojo ne¬
umnost.^ (Preg. XIV. 29.)

— 0 - 0 ^ 235  *»-

§ I«.

Od nekterih pripomočkov , razumnost si pridobiti.

Razun več drugih pripomočkov, to čednost za-
dobiti, je posebno dober — skušnja po storjenih na¬
pakah, ali pa tudi srečni vspeh naših lastnih lotitev,
in tudi družili, ker si iž njega lahko veliko nasve¬
tov in pravil razumnosti izsnujemo. Zatoraj pravijo
tudi, de je spomin pretečeniga izversten učenik
razumnosti, in današnji dan učenec poprešnjih. Za¬
kaj, kakor Salomon pravi, — „kaj je, kar je bilo?
to, kar bo." (Prid. I. 9.) Iz pretečenosti se sedaj-
nost lahko presojuje, in po sedajnosti pretečenost
misli.

Nič pa te čednosti lože pridobiti ne primore,
kakor velika in resnična ponižnost serca, kakor jo
nasprotno prevzetnost odganja in vse kazi; zatoraj
je pisano, „kjer je ponižnost, ondi je modrost."
(Preg. XV.) In kolikokrat naznanuje tudi sv. pismo,
de Bog ponižnim milost deli, jih poduča, ter jim
svoje skrivnosti razodeva. Vender pa ponižnost naj
ne bo taka, de bi se kar vsaciga menjenju uklanjala,
ter se vsakimu vetru semtertje sukati dajala; to bi
ne bila ponižnost, ampak nestanovitnost in slabost,
in te napake nas modri svari, rekoč: „Ne bodi pre¬
nizek v svoji modrosti/' (Sir. XIII.) Kakor bi Ko¬
tel reči: Človek, čigar izreke sena resnico in sploh
veljavne načela opirajo, bodi stanoviten in ne poter-
duj brez pomislika vsacimu menjenja.

Poslednji pa nar boljši pripomoček, razumno
sprevidnost zadobiti, je ponižna in pobožna molitev.
Kjer je poplavitno djanje sv. Duha, človeško pamet
z daram vednosti, modrosti,. sveta in sprevidnosti

—co(  236 ^oo—

razsvetljevati, tedaj bo nar bolj popolnama pod¬
učen in z nebeškimi darovi razveseljen, kteri
se sv. Duhu z nar veči pobožnostjo in poniž¬
nostjo približuje, in mu svoje otročje serce ves
priprost daruje.

Ne manjka nam sicer tvarnine, de bi se od te
reči kaj obširniši pogovorili; ker je namreč razum¬
nost vodnica vsih druzih čednost, tedaj mora s po¬
sebno bistrim pogledam obdarjena biti, de vsim čed¬
nostim skupaj potrebne svetlobe ne zmanjkuje; ali
ker smo kratki, nismo hotli nadalje od nje govoriti.

Do zdaj povedano gre za spremenjenje samiga
sebe, telesa namreč in duše, v čim de dolžnost člo¬
vekova proti samimu sebi obstoji, in kaj de je pervi
del pravičnosti. Zdaj grem k drugimu delu, kteri
uči, kaj smo svojimu bližnjimu dolžni.

XIV. Poglavje.

Od dolžnosti proti bližnjimu.

Obsega druziga dela pravičnosti je, de človek
svojimu bližnjimu daje, kar mu gre, t. j. de mu
ljubezen in usmiljenje skazuje, kakor je Dog zapo¬
vedal; kako potrebna je ta dolžnost, in kolikokrat
je zapovedana v sv. pismu, ki je merilo in pravilo,
po kterim moramo svoje življenje vravnovati, komaj
verjame, kdor se po njem še nič ogledal ni. Berimo
preroke, Evangeliste in liste, in povsod bomo ta
nauk dobili, tako, de nam ni mogel večkrat pripo¬
ročen biti. Po preroku Izaii nas uči Gospod, kako
se moramo proti svojimu bližnjimu obnašati, ko so

—oo4  237

namreč Judje tožili, ter rekli: »Gospod, zakaj smo se
postili, in nisi vidil? Mučili smo se, in nisi ugledal!“
jim je Gospod odgovoril: »Glej, na dan, ko ste se
postili, ste slušali svojo voljo ter svoje dolžnike
stiskali. Glej, le za prepir in pregovarjanje se po¬
stite, in hudobno s pestjo bijete. 0, ne postite se
nadalje nič več, de bi vaše vpitje do neba pridonelol
Ali je to post, kakoršniga jaz ljubim, če se en dan
človek terpinči, svojo glavo kakor terstje priklanja,
in se na rasovnik in pepel poklada? Ali to imenuješ
post in Bogu prijeten dar? To je post, kakoršen je
meni ljub: Razklepaj verige hudobije, rešuj pretež-
kiga bremena, spušaj jetnike in razbijaj vsaki jarm!
Lomi lačnimu svojiga kruha, in sprejemaj ubožne in
ubežne v svojo hišo. Obleci naziga, če ga vidiš,
in ne sramuj se svojiga mesa! Tu se zasveti tvoja
luč ko jutrenja zarija, in tvoje zgajenje bo urniši
nastajalo, pred teboj bo hodila tvoja pravičnost, in
slava Gospodnja te bo sprejela." (Iz. LVIII. 3—8.)
Kar še sledi do konca v tistim poglavji, so zgolj
take obljube. Iz tega razvidiš, kaj Bogu kot
poglavitni del prave pravičnosti velja in kako močno
hoče, de naj bomo ljubeznjivi in usmiljeni proti
svojimu bližnjimu. Kaj naj povem od sv. Apo-
steljna Pavla, v čigar listih se nič bolj pogostama
ne bere, kakor priporočevanje bratovske ljubezni,
kako je vender ne hvali! Kako lepo popisuje njene
lastnosti! In kako jo povzdiguje nad vse druge čed¬
nosti, ker jo imenuje nar imenilniši pot, po kterim
se lahko do Boga pride! (I. Kor. XII. 31.) Vender
pa s tem ne zadovoljen, jo imenuje drugej „vez
popolnamasti." (Kolos. III. 14.) In še nekje pravi,
„de je ljubezen namemba zapovedi."' (I. Tim. 5.) In

-«< 239

nadalje: „Kdor bližnjiga ljubi, zapoved spolnuje.“
(Rimlj. XIII. 8.) Kaj se le more vekšiga od kake
čednosti reči?

In preljubljeni učenec Jezusov, sv. Janez, tudi
v svojih listih ničesar tako ne povik.šuje, kakor to
čednost. Kakor jo pismeno nar bolj živo priporočuje,
jo je tudi v svojim življenji popolnama spolnoval,
ker ničesar tolikokrat zgovoril ni, kakor besede:
„Bratje, ljubite se med seboj.“ In ko so ga vprašali,
zakaj to tolikrat ponavlja, je odgovoril, „ker je
Gospod zapovedal in tudi zadosti, če se samo to
spolnuje.“ (S. Hieron. com. in Epist. ad Gal. c. I.)

§• *•

Od dolžnost bratovske ljubezni.

Kdor hoče tedaj voljo božjo spolnovati, bodi
prepričan, de za te nič tako potrebno ni, kakor spol-
novanje zapovedi glede ljubezni. Vender pa si s tem
ne mislimo eniga samiga, le zase obstoječiga občutenja
serca, ampak stopljenje vsjh občutenj , iz kterih
ljubezen obstoji, kakor tudi sv. Evangelist spričuje,
rekoč: „Kdor ima pozemeljsko premoženje, in svo-
jiga brata nadložniga vidi, pa mu svoje serce za¬
klepa, kako more v njem ljubezen do Boga obstati ? u
Ljubi otročiči, ne ljubimo se z besedami in z jezi¬
kam, ampak v djanji in v resnici.“ (I. Jan. III. 17—18.)
Ime „ljubezen a  obsega toraj razun družili dolžnost
še tele, ramreč: ljubiti, svetovati, pomagali, terpeti,
odpušati, in z dobrimi zgledi podučevati, ktere dela
so tako z ljubeznijo stopljene, de, kolikor bolj ali
manj jih zveršuješ, toliko več ali manj ljubezni tudi
imaš. To zato tukaj povemo, ker jih je mnogo, ki

-»< 239 po¬

pravijo: ljubezen, pa njih ljubezen je brez gorkote,
in se le tako imenuje. Drugi sicer ljubijo in svojo
ljubezen z opominjevanjein in svetovanjem razodevajo;
ali v svojo mošnjo nikoli ne sežejo, in svoje denar¬
nice nikoli ne odpro, de bi ubožnim kaj podarili;
drugi, sicer pomagajo svojim bratam s svetovanjem
in z deljenjem svojiga blaga; ali razžaljenj in sla¬
bost svojiga bližnjiga voljno ne terpe, in zatoraj ne
spolnujejo Aposteljnoviga sveta, kteri pravi: „Xo-
site drugi drugimu butaro, in tako boste Kristusovo
zapoved spolnovaliA ("Gal. VI. 2.) Drugi voljno pre¬
našajo, če so razžaljeni, ali svojimu razžaljivcu
usmiljeno ne odpuste; in čeravno ga v sercu ne
čertijo, vender po vnanjim svoje ljubezni z blago-
Voljnostjo , s krotkim poterpljenjem in dobrotljivostjo
ne razodevajo. Čeravno v eni zadevi ne greše,
vender v drugi zastajajo in popolnama te čednosti ne
zadobe. Drugi vsi v ljubezni gore, ali ne podučajo
ne z besedami ne z dobrimi zgledi, kar je vender
nar blažniši med dolžnostmi ljubezni.

Po tem redu se toraj vsaki lahko vpraša, de
bo vedil, koliko že ima te čednosti, in koliko mu je
še manjka. Zatoraj lahko rečemo: de, kdor ljubi,
»a pervi stopnji ljubezni stoji; kdor ljubi in svetuje,
Ha drugi; kdor ljubi, svetuje in pomaga, na tretji;
kdor ljubi, svetuje, pomaga in prenaša, na četerti;
kdor ljubi, svetuje, pomaga, prenaša in odpuša, na
Peti; kdor pa ljubi, svetuje, pomaga, prenaša, od¬
puša in podučuje, bodi si z dobrimi zgledi, bodi
s * z besedami, kakor se spodobi za doveršeniga in
upostoljskiga moža, stoji na šesti stopnji ljubezni.

Ljubezen do svojiga bližnjiga pa razodevamo
pervič: Če mu storimo, kar mu moramo storiti, in

-®®< 240 >o«-

drugič, če mu ne storimo, česar mu ne smemo storiti;
n. pr. svojiga bližnjiga ne soditi, njegoviga dobriga
imena ne gerditi; po njegovim blagu in premoženji
ne hlepeti; njegove službe in njegove žene ne po¬
želeti, ga ne pohujševati, ne s kletvijo, ne z ne¬
spodobnim in nepotrebnim govorjenjem, nar manj pa
s slabimi zgledi ali nasveti. Kdor na vse to skerbno
gleda, spolnuje vse, kar je treba za popolnamast te
Božje zapovedi.

Oe želiš vse, kar smo od ljubezni učili, v en
sam stavek spraviti, se trudi kakor smo že poprej
rekli, proti svojimu bližnjimu materno serce imeti,
in spolnil boš po vsi obsegi, karkoli smo od ljubezni
povedali. Glej, kako skerbna in ljubeznjiva mati
svojiga otroka svari, če mu nevarnost žuga; kako
mu pomaga v sili, s kakošno poterpežljivostjo nje¬
gove napačnosti prenaša, zdaj jih kaznovaje|iz pra¬
vičnosti , zdaj prikrivaje in preziraje jih iz razum¬
nosti, zakaj vse čednosti služijo ljubezni, kakor svoji
kraljici in materi. Glej, kako se mati veseli, če se
je njenimu otroku kaj dobriga prigodilo, kako je ža¬
lostna, če ga nesreča tepe, ravno, kakor bi ona
bolečino občutila; in kako marno skuša njegovo srečo
povikševati! kako iskreno in velikrat prosi Boga za
svojiga otroka; kako jo je bolj njegoviga, kakor
njeniga blagra skerb; kako ostra in grozovita je ve¬
likrat sama sebi, de le otroku nič ne manjka! Ce
zamoreš do tje priti, de boš svojiga bližnjiga s tako
gorečim sercam ljubil, tu si višino popolnama lju¬
bezni dosegel. Vender, če ti ni mogoče, na to
stopnjo priti, vsaj nanjo priti želi, ter vse svoje
življenje po tem vravnaj, de ne ostaneš zmiraj na
eni stopnji, temuč, de boš vedno više stopal.

-°<i  241  )**>-

V

(Je me vpraša«, kako bi mogel ptujea s tacini
sercam ljubiti, ti povem, de si ne misli svojiga bliž-
njiga kakor kaciga ptujca ali sicer druziga človeka,
ki ti nič mar ni, ampak kakor podobo Kožjo, stva¬
ritev njegovih rok, kakor njegoviga otroka in živ
ud Jezusa Kristusa. Zavolj tega nas sv. Pavl to-
likrat uči, de smo vsi udje Kristusovi, tako sicer,
de se zoper Kristusa pregrešimo, če se zoper svo¬
jiga bližnjiga pregrešimo, in de Kristusu dobro sto¬
rimo, če svojimu bližnjimu dobrote skažemo. Naj
ti ne bo tvoj bližnji, kakor navaden človek, ampak
kakor Kristus sam ali pa kakor njegov živi ud: za¬
kaj čeravno tvoj bližnji glede tvarnine ni tak, je
vender glede svoje vdeležnosti tistiga duha in veli¬
kosti plačila. In Kristus sam pravi, de kdor svojiga
bližnjiga sprejme, njega samiga sprejme, in de bo
ravno tako poplačan, kakor bi bil Kristusa sprejel.

Pomisli tudi, kakor smo že gori povedali, kako
je bila še slednjikrat ta čednost hvaljena, in kako
jo Kog sam priporoča. (Je toraj resnično želiš,
Kogu se priljubiti, zakaj bi se pa ne potrudil, mu
vsaj storiti, kar mu je tolikanj prijetno! Pomisli,
kako velika je ljubezen med sorodniki, in sicer za¬
voljo enaeiga mesa in tiste kervi, in ne sramuješ se,
de pri tebi milost duhovskiga združenja toliko sto¬
riti ne more, kakor vez telesne sorodnosti? Če pra¬
viš, de tako združenje in taka občnost iz ravno
tiste korenine raste, namreč iz sorodne kervi; po¬
misli, kako blaženo je združenje in občenje , ktero
je, kakor Apostel razlaga (Efez. IV.) med vernimi,
ker imamo vsi eniga Očeta, eno mater, eniga Go¬
spoda, en kerst, in eniga duha, ki nas oživlja!
Tedaj imamo eniga Očeta, namreč: Koga; eno mater:

11

—< 242  )oo—

sv. cerkev; eniga Gospoda: Jezusa Kristusa. Imamo
tudi eno vero, ki je čeznatorna luč, ktere smo vsi
deležni, in ki nas loči od družili narodov, ki je ni¬
majo; eno upanje, ktero je slava in lepota nebeškiga
deleža, v kteri se vsi shajamo; en kerst, pri kterim
nas nebeški oče za svoje otroke sprejema, in se to-
raj bratje med brate vverstujemo; ena jed, namreč
zakrament presvetiga rešnjiga Telesa Jezusa Kristusa,
čigar moč nas vse v njem edini, in v eno staplja,
kakor se iz veliko pšeničnih zern en kruh nareja,
in iz veliko grozdja eno vino teče.

Razun tega se vdeležujemo tudi ravno tistiga
duha, kteri je sv. Duh, ki v vsili vernih dušah pre¬
biva, bodi si po veri, bodi si po veri in milosti vred,
in ki nas v tem življenji krepča in ohranuje.

Ge se toraj udje eniga trupla, čeravno so njih
opravila različne, in tudi njih podobe mnogoverstne,
tako serčno med seboj ljubijo; ker jih ena edina
pametna duša oživlja: koliko bolj se morajo Kristusu
zvesti med seboj ljubiti, ktere navduša uni Božji
duh, kteri je, kolikor blagejši, tudi toliko močnejši
v zjedinjevanji tistih, v kterih stanuje? Ge zamore
že sama sorodnost po mesu in kervi toliko ljubezen
med prijatli vnemati, koliko veči bo še edinost in
občnost tako blaženih reči vzbujala!

Une neskončne ljubezni, ki jo je zveličar do
nas razodoval, in zgled za posnemanje nam zapustil,
nikoli ne pozabi. Tako močno, iskreno, serčno,
tako popolnama in nazadnje tako nesamopridno —
ker ne zavolj svoje hasni, ne zavolj naših zaslu-
ženj — nas je ljubil, de bi se, ves vnet od taciga
zgleda in ves ognjen zavolj tolikošne dobrotljivosti,
kmalo pripravljeniga čutil, svojiga bližnjiga z enako

—O-od 343  ^0-0—

gorečnostjo ljubiti, in po tem zapoved zveličarjevo
spolnovati, ktero je nam pred svojim ločenjem s tega
sveta, tolikanj priporočal, rekoč: ...To je moja za¬
poved, de se med seboj ljubite, kakor sim jest vas
ljubil.*

XV. Poglavje.

§. »

Od dolžnosti človekove proti Bogu.

ltazloživši tedaj, kaj smo sebi in svojimu bliž¬
njima dolžni, hočemo od svojih dolžnost proti Rogu
govoriti. Posebniši in boljši del keršanske pravič¬
nosti so in obsegane v treh bogoslovskih čednostih :
v veri namreč, v upanju in pa v ljubezni, in pa v
uni čednosti, ki jo bogoslovi tudi vero (ali bogo¬
častje) imenujejo, ki pa v razloček od une vere v
češenji Roga obstoji. Vsim s to čednostjo združenim
dolžnostim pa človek zadostuje, če ima proti Rogu
otročje serce. Kakor človek sam sebi zadostuje,
če ima proti sebi serce sodnikovo, in kakor dolž¬
nosti do svojiga bližnjiga spolnuje, če v njem ma¬
terno serce zanj gori, ravno tako bo, de zopet tako
govorimo , Bogu zadostoval, če ga s tacim sercam
ljubi, kakor navadno otrok svojiga očeta ljubi. Tako
serce človeku proti Rogu vstvariti, je pa posebna
milost Jezusa Kristusa.

In glej kakošno je serce deteta proti očetu; s
kakošno ljubeznijo se le njega oklepa: kako pobožno
bojazen in spoštovanje, kakovo pokornost in iskre¬
nost za njegovo čast vender razodeva, in kako ne-

11 $

—o-o^ 244

samopridno le njemu sireči želi; s kakošno zaup¬
nostjo v slednji nuji k njemu pribeži; kako poter-
pežljivo njegovo karanje in vse, karkoli mu obsodi,
prenaša! Tako serce in taciga duha goji tudi ti
proti Bogu, in ta del pravičnosti boš čisto dopolnil.
De si pa tako serce pridobiš, se mi zdi devet čed¬
nost treba: Perva in nar posebniši je ljubezen;

druga strah in spoštljivost;, tretja zaupnost; četerta
marnost za Božjo čast; peta čist namen pri oprav¬
ljanji službe Božje; šesta, molitev in pribežanje k
Bogu v vsili potrebah; sedma zahvaljenje za dobrote
Božj e; osma pokoršina in soglasnost naše volje z
voljo Gospodovo; deveta naposled ponižnost in po-
terpežljivost v vsili težavah in britkostih , ki jih
nam Bog pošilja.

Kar imamo tedaj po tem redu narprej in naj
potrebniši storiti, je, de Boga tako ljubimo, kakor
on zapoveduje, de ga naj ljubimo, iz vsiga serca,
iz vse svoje duše, in iz vsili svojih moči, tako, de
naj vse, karkoli je v človeku, Boga časti in ljubi.
Pamet, ko nanj misli; volja, ko le zanj gori; čutila,
ko so za vse ganjeni, karkoli njegova ljubezen veli;
moči udov in pa občutkov , ko se vadijo spolnovati,
kar je njegova ljubezen naukazala. Ker smo to reč
v svojim „spominu keršanskiga življenja^ posebej in
obširno obravnali, tedaj marniga bravca tje zavračamo.

Drugo za ljubeznijo potrebno je strah, ki iz te
čednosti izhaja, zakaj, kolikor bolj koga ljubimo,
toliko bolj smo zanj v strahu, in sicer ne samo de
bi ga ne zgubili, ampak tudi, de bi ga ne razžalili.
To se kaže v ljubezni dobriga otroka do očeta,
žene do moža, ktera,.čim bolj ga ljubi, tem bolj
skerbi in pazi, de se nič v hiši ne dobi, nad čimur

—245  ^o-o—

bi se utegnil spod tikati; ta strah je ohranitelj nedolž¬
nosti, in zatoraj je treba; de v našim sercu nar
dalji in krepkeji korenine poganja, kakor je nekdaj
David Doga prosil, rekoč: „Presuni moje meso s
straham pred teboj; zakaj tvojih sodb se bojim.“
(Ps. CXVIII. 120.) Ni bilo dosti sv. kralju, de bi
strah Gospodov v njegovo serce vtisnjen bil, hotel
je tudi, de bi njegovo meso presunil, de bi ga kakor
pravo telesno bolečino zmiraj občutil, in se vedno
bal, tistiga razžaliti, kteriga ga je strah, ker, kakor
se v sv. pismu bere, „strah Gospodov greh podi.*
(Prid. I. 27.) Zakaj, kolikor bolj se koga bojimo,
toliko skerbniši se varujemo, ga razžaliti. K temu
strahu gre, dene  samo hudobnih del ne počenjamo,
ampak tudi dobre natanko preiskujemo, če morde
niso prav čiste, in če so le tako spodobno doveršene
bile, de jih moramo resnično dobre dela misliti, de
samo na sebi dobro zavolj naše napčnosti hudobno
in nekoristno ne bo. Desnico govori sv. Gregori,
rekoč: „Pravični naj se krivice tudi boji, kjer kri¬
vice ni.“ Enaka skerb je terla tudi Hioba, ko je
rekel: „Bal sim se vsili svojih del, dobro vede, de
grešniku ne prizanašaš.* (Hiob IX, 28.) Ta strah
nadalje hoče, de, kadar smo pri službi Božji ali pa
v cerkvi, zlasti, ko je presveto rešnje Telo izpo¬
stavljeno, ne govorimo, se ne sprehajamo ali se
nespodobno neprenehama ne oziramo, in s svojimi
očmi po vsili plateh strižemo, kakor jih toliko delaj
bodimo tam v strahu, in z nar veči bojaznijo pred
Požjo prevzvišenostjo, ktera je vprična, in mi pred
njo stojimo.

Ge hočeš zvediti, kako se tako sveto čutilo v
nas prebudi, vedi, de je, kakor že rečeno, njegova

-oo< 346 ><>*-

poglavitna korenina ljubezen do Boga; potem pa tudi
strah, ki ga mora služabnik pred Gospodam občutiti,
pripomore, ker je začetek otročjiga strahu in ga
tako v našim sercu obudi. De to čutilo v sebi ohra¬
nimo in povikšamo, je tudi koristno, če si obrisu-
jemo vzvišenost Božjiga veličastva, skrivnost Božjih
sodb, velikost njegove pravice, in množico svojih
grehov ter premišljujemo, kako se vender upiramo
in branimo Božjim vdanjem. Zatoraj je prav dobro,
de to večkrat v svoji duši premišljujemo, ker se
po tem uni sveti strah v našim sercu razkorenini, in
obstalno v njem ohrani. Sicer smo pa že v popreš-
njim oddelku obširniši od tega govorili.

Tretja za to Božje delo potrebna čednost je
zaupljivost. Kakor namreč dete v vsih svojih po¬
trebah in stiskah k očetu pribeži, posebno, če je
oče bogat in mogočen, in zaupljivo zlajšanja svojih
ierpljenj pričakuje, ravno tako človek enako serce
proti Bogu v sebi nosi, ker svest si, tako mogočniga
očeta imeti, v čigar rokah je nebo in zemlja, v
vsaki britkosti pomoči od njega pričakuje, ter je ves
gotov, de bo slednje nadloge rešen, ali de mu bo v
še veči blagor služila, če se nanj obrača, in na
Božje usmiljenje zaupa. Ce je pa zaupljivost deteta
do očeta tolika, de mirno zaspava: koliko veči mora
naše zaupanje v Boga biti, ker je bolj naš oče,
kakor vsi umerjoči očetje, in ima brezkončno veči
mogočnost in bogastvo, kakor naj mogočniši in bo-
gateji na zemlji? Oe na to zaverneš, de te pičlo
število tvojih dobrih del in zasluženj tolikanj straši,
de si ne upaš, toliko od Boga si obetati: porabi
zoper to pripomoček, če te taka misel nahaja, de
jo urno iz serca preženeš, zročivši se vsiga Bogu

—0-0^ 247  )xX>—

in njegovimi! edinorojenimu Sinu, našimu odrešeniku
in sredniku, in tvoje serce in tvoja zaupljivost se bo
zopet oživila. Kakor jih, kteri se po dereči reki
peljejo, in se jim zavolj berzniga teka v glavi zverti,
zopet brihtajo , opominjevaje jih, ne stermeti po
naglih valovih, in se marveč po bregu ali pa po
nebu ozirati: ravno tako naj tudi maloserčne v njih
zadevah opominjamo, ne nase ali pa na svoje grehe
gledali, in se v oživljenje svojiga zaupanja le na
brezkončno dobrotljivost in milost Božjo , ki presega
vse nadloge tega sveta, in njegove gotove obljube
ozirati, ktere tistim, ki kličejo njegovo ime, in se v
njegovo zavetje zatekajo, milost in pomoč obetajo,
in vsaktera dvomba se bo porazgubila. Pomisli,
koliko dobrot si že do zdaj iz njegovih rok sprejel,
in uči se iz usmiljenja, ki ti ga je že tolikrat ska-
zal, tudi prihodnjič upati. Pred vsimi pa obračaj
svoje oči na Kristusa z vsim njegovim terpljenjem
in zasluženjem, na ktero se posebno opira zaupanje,
de bomo milost pri Bogu zadobili, ker je z ene plati
očitno , de je to zasluženje tako veliko , de ne more
veči biti, z ene plati pa so v njem cerkveni zakladi
ohranjeni, kteri se za zdravilo in podporo vsim dele,
ki jih potrebujejo. To so poglavitne podlage našiga
zaupanja, ktere so svetnike v njih upanju tako krep¬
čale, de so se močnejši čutili memo Sionske gore.

Sicer se je pa močno čuditi, kako smo, če¬
ravno nam mora toliko in tako velikih obzirov naše
zaupanje oživljati, vender tako slabotni in maloserčni,
in, kadarkoli nam nevarnost proti, precej v Egipt
begamo, in pribežališa v Faraonskih sencah išemo.
Oz. III.) Tako vidimo veliko Božjih služabnikov,
de posta veliko store, in pridno molijo, de so bla-

—OCX^ 24-8

godarni v podpiranji ubožnih in niarni v spolnovanji
mnogo družili čednost; ali prav malo jih je, ki bi
tako terdno zaupali, kakor sv. Suzana, ktere serce
je vse v Boga zaupalo, ko je bila v smert obsojena
in na moriše peljana. Kdor hoče še več dokazov te
čednosti dobiti, temu j ib sv. pismo preobilo pripo¬
veduje, zlasti pa psalmi in preroki, v kterih se nič
tolikrat ne bere, kakor zaupanje v Boga in na nje¬
govo pomoč.

Oeterta čednost je vnetost za Božjo čast, de
namreč le mislimo, de bi bila čast Božjiga veličan¬
stva povikševana in bolj ljubljena memo vsili druzih
reči, de bi bila posvečevana in slavljena, de bi se
njegova volja godila, kakor v nebesih, ravno tako
na zemlji, in de nas ne more buji bolečina za¬
deti, kakor če vidimo, de se Božja čast skruni in
zaničuje. Taka volja je bila v sercih svetnikov, v
kterih imenu se bere: ^Vnetost za tvojo hišo me
požiga." (Ps. liXVIII.) Zakaj njih serca so bile
zavolj tega tako žalostne, in dušna bolečina po tem
napravljena jim je tako zjedala truplo, de se je v
tem njih duh razodeval. Ko bi se tudi v nas taka iskre¬
nost vžgala, tedaj bi se uno slavno znamnje, od kte-
riga Ecehiel govori (X.) na našim čelu pokazalo, in
živeli bi rešeni vsake kazni in šibe Božje pravice.

Peta čednost je čistost namena, ktera v tem
obstoji, de v vsili svojih delili ne išemo sami sebe
ali pa svoje koristi, ampak dopadajenja in slave
Gospoda našiga Boga, ker smo terdno prepričani,
de, kakor tisti, ki neko igro ..kdor dobi' zgubi 44
igrajo, dobe, kadar zgube in nasprotno zgube,
kadar dobe; tudi mi veči dobiček storimo, kolikor
manj nam je lastna basen mar, in se le bolj za božjo

—<x>^ 249

fcoo-

čast trudimo, in zopet narobe. Tedaj moramo z nar
veči skerbnostjo na to gledati, in vse svoje dela
prav natanko pretehtvati, de vse naše djanje in
misli nobeniga druziga namena nimajo, kakor le Boga;
zakaj samoljubnost je tolikanj uglajena in prekanjena,
de le sama sebe pozna. Mnogo jih je, ki so bogati
dobrih del; kadar se pa poskusijo na brusu Božje
pravice, jih bomo morde vsiga čistiga namena bose
vidili, kteri je tisto oko v Evangelji, ktero, če je
čisto, vse truplo razsvetli, če pa hudobno, bo vse
tvoje truplo tamno. (Mat. VI. 22—27.)

Veliko jih je, kteri, če visoke časti in službe
v deržavi ali pa pri cerkvi opravljajo, in so prepri¬
čani, de so jim čednosti za lepoto in čast, jih tudi
spolnujejo, in se trudijo, pobožne ljudi se skazovati,
in zavolj tega se vsiga slabiga in nerodniga, kar bi
njih čast oskruniti utegnilo, skerbno zderžujejo. Ta¬
kim je čednost mar, de svoje imenitnosti nič ne zgube;
s tem se svojim predstavljenim zmiraj bolj prikupu-
jejo, in vedno vikši časti in opravila dobivajo. Onako
pa ne izvirajo njih dobre dela iz čutila prave lju¬
bezni in bogaboječnosti, in tudi jim ni mar slava in
čast (lospodova, in tudi ne, spodobno pokoršino mu
skazovati, ampak le človeška hvala. Kar se pa tako
zgodi, naj se ljudem kakoršnokoli dozdeva: pred
Bogarn je le dim in senca pravičnosti, pravičnost pa
ne. Zakaj pred Bogam niso dela zgolj samo zavolj
moči nravskih čednost zaslužne, kakor mu tudi do¬
bre dela same po sebi niso dopadljive, in naj bi mu
kdo celo svojiga otroka daroval, ampak le uni z ne¬
bes poslani duh ljubezni in vse, kar iz te korenine
klije, je njemu prijeten. V tempeljnu nar Vikšiga
je bilo vse z zlatarn in z nar čistejim zlatarn celo

11 **

2o0

okovano. Ravno tako tudi v živim tempeljnu ne sme
nič biti, kar ljubezen ni. Zatoraj ne glej, Božji
služabnik! toliko na to, kar storiš, kakor na namembo,
ki si si jo postavil; zakaj tudi nar manjši dela se
prestvarjajo v nar izverstniši, če se iz čistiga na¬
mena gode, in ravno tako narobe, ker Rog ne gleda
na ročno djanje, ampak na namen, ki iz ljubezni iz¬
teka. To se pravi nekako uno blago in brezkončno
ljubezen Simi Božjiga posnemati, kteri nam v Evan-
gelji zapoveduje, de naj se med seboj ljubimo, ka¬
kor je on nas poprej ljubil, t. j. iz zgolj milosti, in
ne zavolj kake basni. 0 presrečni, kdor se pri
vsim, karkoli počne, trudi, to ljubezen posnemati!
Kdor tako ravna, naj terdno verjame, de ga Bog
neznano ljubi, ker mu je enak v popolnamasti čed¬
nosti, in v čistosti namena enak, in soglasnost sere
nasprotno ljubezen rodi. Ce toraj kaj bobriga stori,
naj vsako človeško sojenje prezira, in svoje oči le
proti Bogu obrača, ter naj ne dopuša, de bi bile
dela, pri Bogu tolikanj drage, pod človeške obzire
sklonjene. Ker se pa zlahkama taka čistost namenov
ne doseže, naj je človek v vsaki molitvi Boga po¬
nižno prosi, posebno v uni molitvi, ktere je zveličar
sam svoje Apostelne učil, in v kteri se pravi: Zgodi
se Tvoja volja, kakor v nebesih, tako tudi na
zemlji,  de bo, kakor vse nebeške trume voljo Božjo
iz nar čistejiga namena, samo zavolj njegoviga do-
padajenja spolnujejo , tudi človek, kolikor more,
tukaj na zemlji nebeško navado in ravnanje posnemal,
ne, kakor bi nam dovoljeno ne bilo, iz kaeiga dru-
ziga vzroka, kakor samo Bogu dopasti, po nebeškim
kraljestvu hrepeneti, temuč, ker so naše dela toliko bolj
popolnama, kolikor manj samopridnosti je pri njih. —

—0-0^ 251 )o-o—

Šesta čednost je molitev, s ktero si ob času
britkosti k svojimu nebeškimu očetu pribežjliša išemo,
kakor delajo otročiči, kteri urno k očetu priteko,
kadar jih popade strah. Molitev je zato potrebna,
de zmiraj mislimo na svojiga očeta, in se ž njim
vpričnim večkrat pomenkvamo, zakaj tudi to gre med
lastnosti dobriga sinu in med dolžnosti proti njego¬
vimi! očetu. Ker smo pa že drugej od te čednosti
govorili, se nam treba ne zdi, jo nadalje tu razlagati.

Sedma čednost je zahvaljevanje, de imamo za
vse od Boga sprejete dobrote hvaležno serce, in
ravno tak jezik, ki vedno zanje hvali, klicaje s
prerokam: ^Slaviti hočem Gospoda slednjikrat, in
njegova hvala naj bo vedno v mojih ustih.“ (Ps.
XXXIII. 2.) In na drugim mestu: „Xaj bodo moje
usta polne tvoje hvale, de bom ves dan prepeval
tvojo veličastnost, in tvojo velikost." (]Ps. XX. 8.)
Ker nam Bog življenje daje in ga zmiraj ohranuje,
ker dan na dan, vsaki trenutek celo s premikanjem
nebeza in s službo vsih za porabo nam podeljenih
stvari svoje dobrote na nas razsiplje; kdo bi se le
mogel braniti, de bi neprenehama tistiga ne hvalil,
ki nas zmiraj ohranuje, varuje, vodi in stotero do¬
briga deli? Boga hvaliti bodi toraj podlaga vsili naših
vaj, in z zahvalo se prični vsaka naša molitev, tako,
de slednjikrat, zjutraj, opoldne, zvečer in ponoči
Bogu svojo hvalo za vse posebne in splošne dobrote,
za dušne in za telesne, dajemo; za veči in sosebno
imenitne dobrote in milosti ga pa moramo tudi bolj
hvaliti, kakor so: de se je za nas včlovečil; de je
svojo kri za nas prelil; de hoče v zakramentu preš.
rešnjiga Telesa med nami bivati; posebno sije  pa
pri vsih teh dobrotah okolišina zapomniti, de jih

2o2

je nam podelil, ne pregovorjen od lastniga dobička,
ampak iz zgolj dobrotljivosti in ljubezni.

§. 2 .

Od štirih .stopinj pokoršine.

Osma čednost, ktero moramo proti svojimu ne¬
beškima očetu spolnovati, je neomejena pokoršina v
vsim, kar je zapovedal. Ta čednost ima štiri stop¬
nje. Perva je, de skisamo Božje zapovedi; druga,
če evangeljske nasvete spolnujemo; in tretja, če se
ravnamo po Božjim vdanju. — Spolnovanje Božjih
zapoved je za zveličanje naravnost potrebno. Spol¬
novanje dobriga nam pomaga, po teh zapovedih se
ravnati, ker bi brez tega spolnovanja večkrat v ne¬
varnost zašli. Nikoli ne prisegati, n. pr. tudi v
resnični in pravični reči ne, stori, de nikoli po krivim
ne prisegamo; vedno poterpežljivim biti, stori, de
miruiga serca in ljubezni ne zgubimo; vsiga lastniga
se znebiti, stori, de po ptujim blagu rie kopernimo;
dobro jim storiti, ki nam hudo žele, koristi, de sami
družim nič hudiga ne napravljamo. Nasveti so toraj
kakor zasipi in zabramba Božjih zapoved. Kdor
hoče toraj postavljeni konec doseči, ne bodi zado¬
voljen s struženjem eniga samiga, ampak bodi mu
tudi mar, kolikor je njegovimi! stanu mogoče, de
tudi une dobro čuva. Kakor tisti, ki se hoče čez
derečo reko prepeljati, naravnost ne vozi, ampak
svoj čolnič semtertje suče, skoncama toku nasproti
poprek veslaje, de bi potem s toliko veči varnostjo
doli po reki uni breg dosegel, ravno tako naj Božji
služabnik ne gleda samo na to, kar mu je ravno za
zveličanje potrebno, temuč po kaj težavnišim in višjim

-'*=< 258

potu naj jo maline, de, če popolnamasti, ki si jo je
namenil, ne doseže, vsaj tako deleč prispe, kakor
mu je za njegov blagor naravnost treba.

Tretja stopnja pokoršine je, de slušamo Božje
vdanja. Zakaj dobri služabniki ne slušajo svojih
gospodarjev samo, kar jim z besedami zapovedo,
ampak tudi, kar jim le mignejo. Ker bi se pa v
tem obziru lahko motili, ker hi si mislili božje vdanje,
kar je morde hudičevo ali pa človeško, se moramo
skerbno ravnati po svarjenji sv. Janeza, ko pravi:
„Ne verjemite vsakima duhu, temuč skušajte duhove,
če so od Boga.“ {I. Jan. IV. 1. ) Zatoraj se razun
po besedah sv. pisma in po svetu cerkvenih učenikov
tudi po naslednjim pravilu lahko ravnamo: Če se

more Bogu z dvojim djanjem služiti, prostovoljno
namreč in pa zavolj dolžnosti, tedaj moramo tisto,
kar nam dolžnost veleva, vselej pred unim storiti,
kar mislimo iz proste volje storiti, in ko bi bilo zad¬
nje še tako veliko in zaslužno. Sem gre una znana
prislovica Samuelova , de je pokoršina bol ji, kot dar.
(ji. b. Kr. XV.) Zakaj Bog hoče, de narpred nje¬
govo besedo slušamo, in mu potem brez kratenja
pokoršine še druge dela posvetujemo, ktere mislimo
prostovoljno storiti. Med naravnost potrebnimi deli
razumemo narpred spolnovanje Božjih zapoved, brez
kterili ne more človek zveličan biti; drugič, spolno¬
vanje unih zapoved, ki imajo na zemlji mesti Boga
zapovedovati, in kdor se tem ustavlja, se ustavlja
Božjim naredbam; tretjič spolnovanje vsiga, kar nam
vsakimu stan veleva; n. pr. dolžnosti kaciga pred-
stavljeniga, duhovna, ali zakonskiga; četertič spol¬
novanje vsili tistih reči, ktere nam, če tudi ne na¬
ravnost potrebne, vender pomagajo potrebne spolno-

—oo^ 254 •x»-

vati, ker so prav tesno ž njimi zvezane. N. pr. si
se morde naučil iz dolge skušnje, de tvoje življenje
zmiraj bolj po pravim kolovozu enoredno teče, če se
časi posvetnim zadevam odtegneš, svoje čutila in
misli zbereš, svojo vest spraševati pričneš, in se z
Bogam zavolj poboljšanja svojiga življenja posve¬
tuješ, in potem boš tudi svoje strasti zmiraj bolj
pestil, in vedno urniši in bolj pripravljen čednost
spolnoval. Z druge plati pa tudi veš, de boš, če
vse to opušaš, zavolj tega zaspan in počasen začel
biti, in zopet v stare napake se vračal, tako de si
v nevarnosti, k svojimu poprešnjimu pregrešniniu
življenju popolnama se verniti. Iz tega boš lahko
povzel, kako dobro je, unili vaj ne opušati; ker
namreč potrebne milosti še nimaš, in v čednosti še
prav uterjen nisi, se ti tudi kakor ubogimu godi,
kteri na dan, ko nič ne dela, tudi kaj jesti nima,
ker si enako na dan, ko se z nobeno pobožno vajo
ne krepčaš, slab in nagnjen, v manjši napake in iz
teh v veči zahajati. In iz tega se lahko razume,
de te Bog k taki vaji in poskušnji samiga sebe na¬
govarja, ker ti v nji svojo pomoč deli, brez ktere
bi ves oslabel. Tega pa ne pravim, de bi ti mislil,
de je ž njo potrebnost zapovedi združena, ampak
marveč potrebnost pripravniga pripomočka, de zamo-
reš dolžnostim svojiga stanu toliko lože zadostovati.

Goni te nadalje posvetna sladnost, ljubiš samiga
sebe, in vsako težavno in ostro živetje sovražiš,
kar te pa v čednosti napredovati opovira, ker se po
takim živetji natora sčasama tako spridi, de čed¬
nost, ker tirjajo premagovanje, zverševati ne more
ali pa noče, nasprotno pa v veliko pregreh zajde,
ker telesni poželjivosti strežejo. Iz tega zopet lahko

—0-0^ 255  >»o-

razvidiš, de te Bog za krepost, za ostro živ¬
ljenje , za poterpljenje nadlog in krotenje ter zati¬
ranje svojih strast opominja, ker se iz skušnje učiš,
kako rodovitno je vse to. Onako utegneš še mnogo
druzih del pretehtati, ktere ti zverševane mnogo do¬
bička, opušane pa veliko škode napravljajo, in za
ktere se moraš iz tega obzira poklicaniga čutiti.
Vender pa se moramo v teh in enakih prilikah vedno
po svetu takih mož ravnati, ki nas zamorejo zavolj
svoje sprevidnosti in pobožnosti voditi.

Iz rečeniga tedaj sklepamo, — de se pri vo-
Ijenji, ktere keršanske čednosti bi posebno natanko
spolnovali, ne motimo, de ne gledamo na tisto, kaj
je samo na sebi boljši, ampak marveč na uno, kaj
je koristniši in potrebniši, zakaj veliko del je, ki
so sicer prav dobre in veliko vredne, pa vender ne
naravnost za vsaciga človeka nar boljši, in naj bi
bile same na sebi še tako dobre, in sicer ker so za
njih lotenje ali njih moči preslabe, ali pa, ker zanje
poklican ni. Zatoraj naj vsaki pri svojim poklicu
ostane, in z lastnima nogama naj meri, de bo vidil,
kaj se za njegove moči spodobi, de bo zanje pre¬
težko opušal. To svetuje modri, rekoč: ,,Xe povzdi¬
guj svojih oči za bogastvam, ki ga imeti ne moreš,
zakaj, kakor orel bo svoje peruti razprosterlo in v
nebesa zletelo / 4  (Preg. XVIII.) Kteri se po tem
svetu ne ravnajo, jih graja prerok s sledečimi bese¬
dami: „Gledali ste tje po kaj večini, in kaj manjiga
se je zgodilo / 4

To so perve tri stopnje, ki popolnama pokor-
šino obsegajo, in kterih Apostel opominja, rekoč:
„Ne zenačite se temu svetu, ampak bodite spreme¬
njeni po ponovljenji svojiga uma, de boste preudarili,

-«* 256 >»=-

kaj je volja Božja: dobro, dopadljivo in pa popol¬

nama/'’ (Rimlj. XII. 2.) Zakaj dobro je spolnovanje
zapoved, dopadljivo spolnovanje nasvetov, in popol-
nama spolnovanje Božjih vdanj in pa poklicov. Potem
stopa človek k popolnama pokoršini, če vse stori,
kar Bog zapoveduje, svetuje in vdaja.

Za temi stopnjami pa pride še četerta, ktera
je popolnama soglasnost naše volje z Božjo .voljo ,
v vsim, karkoli nam naklanjati blagovoli, tako, de
z enako dušno mirnostjo grajo in češenje, sramoto
in slavo, zdravje in bolezen , smert in življenje
sprejemljamo, in pod vse, karkoli nam naklada, po¬
nižno glavo pripogujemo, voljno prenašaje kazni ,
veselje in tolažbe, ki jih nam pošilja, kakor tudi
milost in njeno odvzetje, in ne gledaje na to, kar se
nam da, ampak na uniga, ki nam daje, in na lju¬
bezen, s ktero oče svojiga otroka kara ali pa gladi,
kakor spozna, de mu je to ali uno blagotno.

Od človeka, ki je prispel na to čisto stopnjo
pokoršiue, lahko rečemo, de je do uniga popolnama
pokorjenja prišel, ktero učeniki duhovskiga življenja
tako slave, in ktero človeka Božjim rokam tako preda,
kakor se mehki vosek umetnikovim rokam preda, de
ga po svojim umu in kakor mu ljubo, predela. To
se pravi odpovedanje, ker se popolnama človek ,
kakor duhoven, ki se kaki duhovnii odpove, in jo
čisto zapusti, predavši jo volji svojih vikših, de ti,
kakor hočejo brez nar manjšiga ugovora od popreš-
njiga vlastnika ž njo gospodarijo, ravno tako božjim
rokam zroči, tako, de noče v prihodnosti nič več
svoj biti, ne zase živeti, jesti, spati in delati, am¬
pak le za počešenje svojiga stvarnika, ravnaje se
edino in v vsih rečeh, k<arkoIi se mu jih prigodi, le

-°o< 257 *><

po volji Božji, in iz njegovih rok vse šibe in nad¬
loge, ktere bi ga zadele, sprejema, in sicer z nar
veči pohlevnostjo in dušno mirnostjo, ker se je svoji
volji popolnama odpovedal, de se le volja Gospodova
godi, kterimu je iz stotero in stotero obzirov nar
veči pokoršino dolžan. De se je kraljevi prerok
onaku Bogu predal, sam spričuje: „Kakor tovorno
živino sim se ti prodal in vedno sim bil pri tebi/'
(Ps. LXXiI, 23.) Zakaj, tovorna živina ne gre,
kamor si ji ljubi, ne počiva, kadar bi rada, in tudi
po svojim umu ne dela, ampak v vsili rečeh le svo-
jiga vodnika posluša: ravno tako naj Božji služabnik
stori, uklonivši se vsiga volji vodnikovi. To pravi
tudi Izaija (TL. 5.): „Gospod Bog mi odpira duri, ne
branim se; ne umaknem se v nobenih rečeh, ktere
mi veli, naj bodo še tako težavne." Ravno to po¬
menijo tudi une skrivnostne živali pri preroku Ece-
hielu, od kterili je branje: „Ivamor je sapa pihala,
tj e so šle in grede se niso obračale." (Eceh. I. 12.)
Ta prilična podoba nam kaže, s kako radovoljnostjo
in s kakošnim veseljem mora človek k vsimu pohiteti,
kar kot Božjo voljo spozna, za kar se pa ne tirja,
de bi le za zveršenje pripravljen bil,  ampak tudi
svoji pameti in sprevidnosti se mora odpovedati, de
se ne moti, in svojo voljo kot Božjo misli; de! sploh
je vse, karkoli nam lastni nagon nagovarja, sumljivo
imeti, to pa, kar se naši volji studi, z veči var¬
nostjo storiti. To je nar lepši in nar vekši dar, ki
ga more človek Bogu darovati, zakaj v vsih druzih
darovih mu le daruje, kar je njegovo, tu pa samiga
sebe. Razloček pa, ki je med človekam in nje¬
govim posestvam, je tudi pri teli obojeverstnih da¬
rovih. V tem se spolnujejo besede sv. Avguština

—oo^ 258

ko pravi: „Geravno je Bog gospod vsih stvari,
vender vsi ljudje z Davidam klicati ne morejo: Tvoj
sim, o Gospod; ampak le tisti, ki se prostovoljno v
njegove spone kujejo, ia so se čisto službi božji
posvetili, in tako njegovi začeli biti." Taki stan je
nar bolj pripraven, k popolnamasti keršanskiga živ¬
ljenja pripeljati. Zakaj ker je naš Gospod Bog po
svoji neskončni dobrotljivosti vedno pripravljen, člo¬
veka obogatiti in spreminiti, če se njegovi volji ne
ustavlja, ampak ves pokoren in vdan le njegovo
voljo spolnuje: tako vse lahko po svojim dopadenji
v njem stori, in kakor druziga Davida, t. j. moža
po svojim sercu iž njega prenaredi.

§. 3 .

Od poterpe&ljivosti v zop črnostih.

De nar vikši stopnjo pokoršine toliko lože do¬
sežemo, je nam poslednja v začetku tega poglavja
naštetih devetih čednost prav koristna, namreč po-
terpežljivost v zopernostih in nadlogah, ktere nam
večkrat predobrotljivi oče pošlje, de nas skuša in
nam tudi priložnost pripravlja, zasluženj si kaj na¬
brati za večno življenje. K tej poterpežljivosti nas
opominja Salomon v svojih pregovorih, in sicer:
,,Preljubi sin, ne zaničuj Gospodoviga strahovanja,
in ne toži, če te pokori; zakaj kteriga Gospod ljubi,
ga kaznuje, pa kakor oče, ki ima dopadenje nad
svojim sinam." (Preg. III. 11 — 12.) Te besede
razlaga Apostel v svojim listu na Hebrejce, v kterim
nas poterpežljivim biti opominja, nadalje: „Moj sin!
nikar vnemar ne pušaj strahovanja Gospodoviga, in
ne zgubljaj serca, če te svari; zakaj, kogar Gospod

—oo4,  259 ^oo—

ljubi, ga pokori; On tepe vsaciga sinu, kteriga
sprejme. Bodite stanovitni med strahovanjem! Kakor
proti sinovam, se proti vam Bog kaže, zakaj kje je
otrok, kteriga bi oče ne strahoval? Oe ste pa brez
pokorjenja, kteriga so vsi deležni bili, tedaj ste
postranski in ne pravi sinovi. In saj smo tudi svoje
telesne očete učenike imeli, in jih spoštovali; ali ne
bomo veliko bolj slušali očeta duhov ? in živeli bomo.“
(Hebr. XII. 5 — 9.) Vse te besede dovolj pripove¬
dujejo, deje  očetova dolžnost otroka strahovati in
kaznovati, in nasprotno dolžnost dobriga sinu po¬
nižno svoj vrat pripogovati, in karanje očetovo kot
nar veči dobroto in kot znamnje očetovske ljubezni
sprejemati. Tega nas uči s svojim zgledam edinoro-
jeni Sin nebeškiga Očeta, ki je svetimu Petru, ko gaje
smerti oteti hotel, rekel: „Ali naj ne pijem kelha,
ki mi ga je moj Oče poslal.“ (Jan. XVIII. 11.) Ka¬
kor bi bil reči hotel: Ko bi mi bil ta kelih kaki
drugi ponudil, bi morde ubranil, de bi ga ne
spil, ali ker mi ga je uni oče podal, ki ve nar bolje
vsim tistim, ki so njegovi otroci, pomagati, in tud
storiti more in hoče, zakaj bi toraj njegoviga keliha
brez pomislika ne spraznil, ker vem, de mi ga je on
poslal.

Vender pa jih je mnogo, kteri se svojimu očetu
pokorne kažejo in se po njegovi volji ravnati vidijo,
dokler jih nobena nesreča ne zadene; v nadlogah pa
se upirajo, in s tem razodevajo, de je bilo njih
ndanje prazno in neresnično, ker ga ravno ob času,
ko je treba bilo, pokazali niso, in tedaj kakor stra¬
hopetni vojšaki delajo, ki se ob času miru s svojim
pogumam bahajo, ali kadar imajo v boj iti, serce
popolnama zgube in orožje popuste. Ker nas pa

-<x>< 260  )<>»-

vojašina tega življenja neprenehama v boje tira, mo¬
ramo vedno duhovski oklep na sebi imeti, de smo
pripravljeni, ko nam sovražnik proti.

Zavolj tega pa narpred pomislimo, de se vse
terpljenje tega življenja ko lahki dim razgubi, če ga
primerimo s prihodnjo slavo, ki jo bomo dosegli;
zakaj veselje, ki nam napravlja bivanje v večni svet¬
lobi, je tako neizrečeno veliko, de bi, ko bi nam
privoljeno bilo, eno samo uro ga vživati, preč pri¬
pravljeni biti mogli, vse brhkosti tega sveta voljno
terpeti, in vso posvetno lepoto zaničevati: „Zakaj ,
kakor Apostel pravi, „sedanja, kratka in lahka nad¬
loga nam pripravlja visoko, prezvišeno, večno lepoto,
ktere ne gledamo vidama, ampak nevidama. Zakaj
vidno je časno, nevidno pa večno.*’ (II. Kor. IV.
17  — 18 .)

Pomisli tudi, de brezmerna sreča pogostama
človeka v prevzetnosti napihuje; nadloga pa serce
z zdravilno bolečino čisti, tako de sreča človeka s
prevzetnostjo in z nečimurnostjo napolnuje, nadloga pa
ponižuje; v uni skoraj vselej samiga sebe pozabi, v
ti pa tudi na Boga misli; de mu unapoprešnje dobre
dela ukončava, v tej pa se za že pred mnogo leti
storjene hudobije velikrat spokori in dušo zopetniga
zahajanja v greh varuje. (Je te je, n. pr. huda in
dolga bolezen prijela, misli, de je Bog, naš Go¬
spod, kteri ve, koliko hudiga bi bili zdravi storili,
nam peruti pristrigel, in nas z boleznijo tega obva¬
rovati hotel; in res, koliko boljši se mi zdi, de člo¬
vek bolan leži, kakor de bi zdrav v svojih grehih se
staral,in na sedanje hudobije nove nakladal; „zakaj“ —
kakor Gospod govori, „boljši je, de greš hrom ali
polomnjen v večno življenje, kakor, de bi z obema

-®o< 261  'po¬

rokama  ali pa z obema nogama v večni ogenj pahnjen
bil/' (Mat. XVIII. 8.) Vsaki dobro ve, de se naš
Gospod, ki je po svoji lastnosti neskončno usmiljen,
naših muk ne veseli, ampak de nam kakor mogoče
naše rane s tacimi pripomočki celi, ki naši bolezni rav¬
no nasprotujejo, tako sicer, de se moramo če je nam
telesno poželenje kako bolezen naklonilo, z bolečino
in z ostrim ter zderžljivim živetjem zdraviti, in če
naša slabost iz zavžitka prepovedanih reči izvira,
de moramo zavolj tega tudi pomanjkanje sicer dovo-
Ijeniga terpeti. iz česar se sprevidi, de se una nar
vikši dobrotljivost na tem svetu zjezi, de se ji ni treba
na unim hudovati, in zdaj milostivo svojo ostrost ob¬
čutiti daje, de kasneje primorana ne bo, pravično
kaznovavno sodbo sklepati, zakaj, kakor sv. Hieronim
priča, ,,veliko znamnje serda Iložjiga je, če se nad
grešniki vidno ne jezi/ Kdor toraj na zemlji kakor
otrok pokorjen biti noče, bo v peklu s hudiči večno
pogubljen. Po pravici toraj sv. Bernard Boga prosi,
ter kliče: „Tukaj me žgi, o Gospod, in reži, de mi
boš prizanesel v večnosti/

Lahko je iz tega povzeti kako stvarnik vsili
reči zate skerbi, ker svoje roke popolnama od tebe
ne odtegne, in ti tudi vajetov nc spusti, de bi te
tvoja poželjivost preveč ne dervila. Ge so telesni
zdravniki nad kakim bolnikam čisto obupali, tedaj
mu vse dovolijo, karkoli poželi; unimu pa, čigar
zga.jen.ja pričakujejo, velevajo skerbno živeti, in se
vsiga zderžati, kar ozdravljenju nasprotuje. Tudi
očetje nočejo svojim sinovam, če so zapravljivi in
zanikerni, denarja dajati, ktero potrošnjo, in se zato
v nesrečo pripravljajo; pozneje jih pa vender deleže
vsiga svojiga premoženja postavijo. Ravno tako z

-eo< S 62

nami ravna uni nar vekši zdravnik naših duš in oče
vsih očetov.

Pomisli nadalje, koliko sramote je naš zveličar
celo od tistih preterpel, ki jih je vstvaril, kako po-
terpežljivo je marsiktero psovanje in zasramovanje,
celo nar gerdobniši hudovanje prenašal in svoje ne¬
beško obličje peklenskimu žrelu unih nastavljal, ki
so vanj pljevali; s kakošno neizrekljivo krotkostjo je
dal svojo glavo bodečimu ternju razmesariti; s ka¬
košno radovoljnostjo je uno grenko pijačo okusil, de
si je žejo pogasil; kako pohlevno je hudovanje svo¬
jih zasramovavcov terpel; s kakošno radovoljnostjo
se je za nas na križu razpeti dal, de je nas s
svojo smertjo smerti otel! Zatoraj naj te ne
boli , če moraš ubogi revni človek pokorjenje ter-
peti, od uniga, ki se brez pokorjenja s tega sveta
ločiti hotel ni, čeravno je nedolžno jagnje bil. Tako
je mogel Jezus terpeti, in svojo slavo prejeti, de je
z djanjem dokazal, kar je Apostel z besedami učil:
,,Nobeden ne bo venčan, kdor se postavno bojeval
ni.^ (II. Tim. II. 5.) Veliko boljši je, vse nadloge,
ki bi nas utegnile zadeti, mirno in vdano terpeti,
kjer nam pripomorejo odpušenje svojih grehov doseči,
in večno zveličanje zadobiti, kakor pa nepoterpežlji-
vim in nejevoljnim biti, ker zavolj tega upali ne
moremo, de bi nam zaslužne bile, in toliko bolj ,
ker moramo vse, in tudi nehote terpeti, karkoli nam
Bog pošilja , čigar mogočnosti se nihče ustavljati
ne more.

ltazun poprešnjih premišljevanj in pripomočkov
hočem še eniga bolj močniga povedati; namreč:
de bomo poterpežljivost ohranili, si bodimo svesti
vsih zopernost in nadlog, naj od kodar koli pridejo.

- c -°< 263  ^

Kaj se neki mora od tako sprideniga sveta, od
uboziga mesa, od nevošljivosti hudobnih duhov, in
človeške hudobije druziga pričakovati? Zatoraj naj
se modri za vse hude naključbe preskerbi, kakor
uni, ki mora po sovražni deželi popotovati. Dvoje
dobro iz tega izhaja: Pervič se nam ne bo težko
zdelo, kar moramo vender le enkrat prenesti, ker
ga že naprej vidimo; drugič si je ta nasvet spolnu-
joči gotov, de Bogu prijeten dar daruje, nekako
podobniga unimu, ki ga je Abraham daroval, ko je
namreč pripravljen bil, svojiga sinu aldovati. Koli-
korkrat si namreč človek misli, de se mu utegne od
Doga ali pa od ljudi kaj hudiga prigoditi, in se ka¬
kor Dožji služabnik voljno vda, in sklene, nadlogo
z vso ponižnostjo in poterpežljivostjo sprejeti; tedaj
se radovoljno v Gospodove roke zročuje, ter se,
kakor David kaže, kteri si je Semejevo razžaljenje
kakor Božjo naklombo mislil, in ga tedaj voljno
sprejel. Kdor je taciga duha, bodi zagotovljen, de
si je enako zasluženje pridobil, čeravno se ni pri-
godilo, kar se mu je dozdevalo. Zatoraj naj se pa
tudi kristjan spomni, de je tako serce poglavitno
znamnje pobožniga življenja, kakor sv. Peter uči,
rekoč: „Ce pa prav delate in voljno terpite, si
milosti pri Bogu zadobite. Zakaj za to ste poklicani."
(I. Pet. II. 20 — 21.) Kristjan naj se misli toraj na
tem svetu skalo stoječo sredi morja, nad ktero od
vsili plati valovje verši, pa se vender ne zmaja,
ampak nestresljiva ostane.

Zavolj tega sim od te reči tako obširno govoril,
ker je zmed obeh delov, iz kterih keršansko živ¬
ljenje obstoji, namreč iz dobrega djanja in prena¬
šanja hudiga poslednji, kakor vsaki ve, nar težav-

—oo^ 264  >0°-

niši; zatoraj jo bilo treba, več zabrauil in nasvetov
povedati, ker je tudi nevarnost silniši.

Tukaj moramo še opomniti, de ima čednost po¬
terpežljivosti tri stopnje, drugo mimo druge bolj
popolnama. Perva je poterpežljivo prenašanje vsih
britkost; druga, britkost si iz ljubezni do zveličarja
želeti; tretja, se jih veseliti. Pravi Božji služabnik ne
obstoj tedaj na pervi stopnji poterpežljivosti, ampak
pomagaj si tudi na drugo, in pridši na to, tako
dolgo ne počivaj, dokler še tretje ne doseže. Zgled
perve stopnje imamo na sv. Hiobu, druge v hrepe¬
nenju, s kterim so si sv. mučeniki nemile smerti
želeli, tretje pa v veselji presvetih Apostelnov,
vidivših, de so vredni spoznani, nadloge in brhkosti
zavolj Jezusa terpeti. Tako veselje je vnemalo sv.
Pavla, kakor sam od sebe spričuje, rekoč: „Tudi
britkost se hvalimo/*' (Rimlj. V. 3.) Na drugim me¬
stu (II. Kor. XI.) se hvali zavolj Jezusa Kristusa
preterpljenih nadlog, žalost in smertniga strahu, in
v svojim drugim listu na Filipčane jih nagovarja ,
vdeležiti se njegoviga veselja, ako bi bil mučenik
žive vere v Jezusa Kristusa. In na drugim mestu
piše, kako se je milost Božja na družbe po Mace-
donii ozerla, de so v mnogoteri skušnji britkost prav
veseli bili, in se je njih neznano uboštvo v obilosti
njih blagodarnosti bogato skazovalo. (II. Kor. III.)
To je previsoka stopnja poterpežljivosti, ljubezni in
popolnamasti, do ktere zamore človek priti; ali malo
jih jo doseže, zatoraj je pa Bog nikomur zapovedal ni.

Vender pa povedaniga ne razumimo tako , ka¬
kor bi se mogli ob smerti, v nadlogah in brhkostih
naših domačih, staršev in sorodnikov, in še manj
ob žalovanji cerkve veseliti; zakaj ravno tista ljubezen,

265 y»-

ki nas z ene plati vesela dela, stori tudi, de se z druge
jokamo in žalujemo; ker se ona namreč z veselimi
veseli, in z jokajočimi joka, kakor vidimo pri sv.
prerokih, ki so vse svoje žive dni solze pretakali,
ker so vidili zmote in iz njih sledeče nadloge ljudi.

Kdor toraj vsili devet čednost v sebi zjedinja,
bo proti Bogu otročjiga serca, in spolnoval uni del
pravičnosti, kteri vsakimu daje, kar mu gre, tedaj
tudi Bogu.

XVI. Poglavje.

Od dolžnost , ktere ima vsaki vsled svojiga stanu
spolnovati.

Ko smo tedaj dovolj obširno od dolžnost go¬
vorili, ki se vsih ljudi skup tičejo, je treba tudi od
dolžnost kaj pomeniti se, ki mu jih slednjimu njegov
stan naklada. Ali ker bi nas obširno razlaganje te
reči predeleč zaneslo, tedaj razun poprej povedaniga
še ob kratkim povem, de naj se slednji po postavah
in velevah svojiga stanu ravna. Te so pa prav
mnogotere in med seboj razločene, po različnosti
stanov. Eni so zapovedniki, eni podložni, eni du¬
hovni, eni očetje, in vsaki ima zase svoje dolžnosti.
Od predstavljeniga pravi A postelj: „Cuj pa zmiraj ,
ne omaguj, in zadostuj svoji službi.^ (II. Tim. IV. 5.)
In Salomon: „Sin moj! če si se za prijatla poroka
postavil, in ptujimu kako obljubo storil, si se sam
8  svojimi besedami zaplel, in s svojim obetanjem
v jel. Stori toraj, ljubi sin, kar ti rečem, de se
°tmeš; zakaj če si svojimu bližnjimu v roke prišel,
Pojdi, hiti, in zbudi svojiga prijatla! Ne daj tvojim

12

—c-cx- 266  ^o-o—

očem se zatisniti, in tvoje trepavnice naj ne drem¬
ljejo. Iztergaj se njegovi roki, kakor serna, in
kakor ptič iz roke tičarja." (Preg. VI. 1 — 5.)

Podložni naj pa vedno gleda na svojiga vik¬
šiga, in bodi postrežljiv proti njemu, kakor bi bil
Bog, in ne človek, in mu z ravno tako veselo ra-
dovoljnostjo in spoštljivostjo vse storiti, karkoli
zapove, kakor bi bil Bog sam zapovedal. Zakaj ,
n. pr. gospodar, pri kterim služim, bi mi bil zau¬
kazal njegoviga hišnika v vsim slušati, koga neki
slušam, če to storim, kakor svojiga gospodarja?
Ravno tako Boga slušam, če mi zapove, svojiga
vikšiga veleve spolnovati. Ce tedaj sv. Pavl slu-
žabnikam zapoveduje, svoje gospodarje poslušati, ne
kakor ljudi, ampak kakor bi Kristusa: koliko bolj je
podložni dolžan, svoje vikši slušati, ker je z vezjo
pokoršine tako tesno ž njimi zvezan.

Pri pokoršini so tri različne stopnje. Perva je:
slušati z djanjem; druga: z djanjem in z voljo; tretja:
z djanjem, z voljo in z urnam. Zakaj, so, ki sicer store,
kar se jim veli, pa ne radi in prostovoljno; so tudi, kteri
veleve sicer radi zveršujejo, ali z zapovednikam glede
zapovedaniga enako ne mislijo in menijo, de ne raz¬
ume. So pa nekteri, ki vse svoje misli le za Božjo
čast obračajo, in tedaj svojiga vikšiga slušajo, ka¬
kor bi Bog bil, z djanjem, z voljo in soglasnostjo
uma, ker se jim v ponižnosti zapovedano pravo zdi,
in sami tistiga ne presojujejo, od kteriga imajo sojeni
biti. Zatoraj se uči, o preljubi moj brat v Kristusu,
z vsim svojim duham vikšimu pokoren biti, in za¬
pomni si, kar je zapisano: „Kdor vas posluša,
mene posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje."
(Luk. X. 16.) Xe ustavljaj se jim, de se ne bo

—oo<- 267  ><*>-

reklo: „Ni zoper nas vaše godernjanje, ampak zoper
Gospoda/ 4  (II. b. Mojz. XVI. 8.) Xe zaničuj jih,
de ti Gospod rekel ne bo: „Niso tebe zaničevali,
ampak mene, de bi čeznje ne gospodoval/ 4  (II. b.
kr. VIII.) Ne lagaj se jim in ne slepi jih, de se ne
bo reklo: „Nisi se ljudem lagal, ampak Bogu/ 14  (Ap.
dj. V.) De tvoje laganje z naglo smertjo kaznovano
ne bo, kakor se je unima zgodilo, ki sta se enako
pregrešila bila.

Zenska naj se trudi, dobro gospodiniti, in
svojimu možu se priljubovati. Ko je svoje dolžnosti
kot mati dopolnila, tedaj naj se z božjimi rečmi peča,
kolikor hoče, vender pa tako, de mej ne prestopa,
ki jih nje stan ji postavlja.

Očetje, kterim je Bog otrok kaj dal, naj kakor
v zerkalu Helijeviga zgleda gledajo, kteri je odrejo
svojih otrok zanemarjal, in zatoraj ni bil samo z
naglo smertjo kaznovan, ampak tudi s tem, ker je
njegovim naslednikam za večno veliko duhovništvo
odvzeto bilo. Naj bi pomislili, de so grehi otrok
nekako tudi grehi očetov, in poguba sinu, tudi po¬
gubi uniga, ki ga je rodil. Resnično, ni ga vreden
imena očetovskiga, kteri svojih otrok ni za nebesa,
ampak za ta svet rodil. Zatoraj naj jih kaznuje,
med hudobne ne spuša, zročuje dobrim učenikam,
in edina skerb naj ga bo, de se otroci pobožni od¬
rejajo. Po zgledu Tobija naj jih z mladiga uči,
Hoga se bati; naj zatira njih svojeglavnost, in ker
Jih je telesno rodil, naj bo tudi oče njihovih duš;
W ni zadosti, de so le po ptičje in živalsko očetje,
kteri svojimu zarodu nič druziga ne store, kakor de
ga pitajo. Oče pa naj bo oče, kakor se človeku
s podobi in sicer človeku, ki je kristjan in pravi

12 »

-o^i  268  >*»-

služabnik Gospodov, kteri svoje otroke odreja, de
bodo otroci Božji, in deleži nebeškiga kraljestva, in
ne sužnji hudiča in prebivavci pekla.

Gospodarji, ki imajo družino in sicer druge
domače, naj nikar ne zabijo svarjenja sv. Pavla:

„Ce pa kdo za svoje, zlasti za domače, nobene
skerbi nima, ta je vero (t. j. zvestobo) zatajil, in
je huji, kakor nejevernik.« (I. Tim. V. 8.) Naj si
zapomnijo, de so uni ovce zmed njih čede, oni pa
pastirji, in zatoraj jih morajo, zlasti družino, varo¬
vati, in jih strahovati, svesti si, de bo enkrat pri¬
šel čas, ko bodo mogli Bogu odgovarjati zanje,
kteri jim bo rekel: „Kje je čeda, ki sim ti jo dal?

Kje je čeda, ki ti je bila zročena, tvoja prelepa
čeda?« (Jer. XIII. 20.) j

Po pravici jo imenuje „prelepo ali pa plemenito,“
zakaj neznana je cena, za ktero so odkupljeni, pre-
blaženo pa sveto človeštvo Jezusa Kristusa, s kte-
rim so poblaženi bili. Zakaj nobeden ni tolikanj
sužinj, nobeden tako nizek, de bi glede kervi in
človeštva Jezusoviga prost ne bil. Zatoraj naj dobri
kristjan natanko pazi, de bodo vsi njegovi in doma¬
čini, čez ktere ima zapovedovati, čisti očitih pre¬
greh; naj nobeniga sovraštva, prepovedanih iger,
kriviga priseganja, preklinjevanja in nikakošne ne¬
sramnosti pod svojo streho ne terpi; de se bo pri /
vsih resnično keršansko življenje razodevalo; de
bodo cerkvene zapovedi spolnovali, in ob nedeljah
In praznikih s pobožnim duham vselej pri sveti maši;
de se postijo ob času, kadar cerkev zapoveduje, če
nimajo nobeniga terdniga vzroka za drugačno
ravnanje.

-«>< 269  >«-

XVII. Poglavje.

Pervi opomin od visoke vrednosti čednost, de ve~
leve za pobožno življenje bolj natanko razumemo.

Kakor smo kot vvoil za tole napeljevanje k
pobožnimu življenju več potrebniga nasvetovali, se
nam tudi pametno zdi, tukaj na koncu nekoliko opo¬
minov pristaviti, kteri imajo dozdaj razlagano še
bolj razjasniti. Ker smo namreč od mnogoverstnih
čednost govorili, moramo tudi povedati, kako se vne
po svoji vrednosti vjemajo, de bomo vsako lahko
prav cenili in slednji zanjo spodoben prostor odka-
zovali, kakor mora kupčevavec z biseri in drugim
kamnjem dobro zveden biti, de se sam ne goljufa,
in kakor mora hišnik kaciga kneza vse, ki so v
njegovim gradu, natanko poznati, de zamore z vsa-
cim spodobno in po njegovi časti ravnati, ker bi
sicer v velike napačnosti zahajal; ravno tako naj
tisti, ki se hoče s temi predragimi biseri, s čed¬
nostmi namreč pečati, natanko njih vrednost spoz¬
navati, de primerjaje jih med seboj precej ve, ktera
je imenitniši memo druge, de ne bo, kakor pregovor
pravi, plev grabil in pšenico raztresal.

Zatoraj je potrebno vediti, de se vse čednosti,
od kterih smo dozdaj govorili, v dva razreda dele ,
namreč v bolj duhovske in notranje, in pa bolj
vnanje in vidne. Med perve se štejejo bogoslovske
in pa vse une čednosti, kterih namera je naravnost
Bog, posebno pa ljubezen, ktera kot kraljica vsih
drugih nad vsimi drugimi stoji. Za to se jih mnogo
versti, ki so ljubezni nar bliže; n. pr. ponižnost,
čistost, usmiljenost, poterpežljivost, pohlevnost,

-«< 270  )xx>—

zbrani duh, in njega uboštvo, zaničevanje sveta,
zatajevanje samiga sebe , prijaznost do križev in
težav, in enakih več, ktere v daljnišim pomenu be¬
sede imenujemo čednosti. Duhovske ali notranje
čednosti jih pa imenujemo , ker posebno v duhu
stanujejo; čeravno se tudi v djanji razodevajo, ka¬
kor vidimo pri ljubezni in pobožnoti, ktere čeravno
ste notrenje, vender v Božjo čast in njegovo po-
vikšanje svoje kreposti tudi po vnanjim kažete.

Druge čednosti so bolj vnanje in vidne, n. pr.
post, ostro življenje, tihota, vsamotenost, branje
pobožnih bukev, petje, romanje, večkrat pri sv.
maši in pri pridigi biti, in sploh po keršansko živeti.
Čeravno so te čednosti tudi v duhu doma, se vender
v svojim pravim djanji le bolj po vnanjim razode¬
vajo, kakor poprešnje, ki so bolj skrite in nevidne, 4
kakor, ljubezen, vera, upanje, premišljevanje, po¬
nižnost, in druzih enakih več.

Mende pač ni dvomiti, de so med temi čed¬
nostmi perve veliko bolj blage in potrebne, kakor
pa druge; zakaj saj je zveličar rekel Samaritanki:
„Zena, verjemi mi, prišla bo ura, in že je zdaj,
ko bodo, kteri prav molijo, Očeta v duhu in v
resnici molili; tudi Oče namreč hoče, de so taki,
kteri ga molijo. Bog je duh, in kteri ga molijo, ga
morajo v duhu in resnici moliti/ 1  (Jan. IV. 23 — 24.)

Ko hoče toraj prerok David lepoto cerkve in v mi¬
losti Božji živečih duš slaviti, pravi: „Vsa lepota
kraljeve hčere je notranja, pisana nje obleka, in z
zlatarn obšita.^ (Ps. XLIV. 14. 15.) Tega nas uči
tudi Apostelj v listu do Timoteja: „Vadi se pobožen
biti; zakaj telesno urjenje ti je malo k pridu, po¬
božnost pa je za vse dobra, ima obljubo sedanjiga |

—oo(  271 ^O-O—

in prihodnjiga življenja." (I. Tim. IV. 7 — 8.) Tu
misli s pobožnostjo — češenje Božje in usmiljenje proti
bližnjimu, s telesnim urjenjem pa — post in druge
telesne pokore, kakor sv. Tomaž te besede razla¬
gaj e pravi.

Še celo paganski modrijani so to spoznali, za¬
kaj Aristotel, ki je sicer le malo od Boga pisal,
pravi: „Ce so bogovam človeške reči kaj mar; ka¬
kor se mora po pravici misliti, je prav dozdevno,
de se nar bolj tacih vesele, ki so njih bitju nar bolj
enake; take pa so človeški duh in duša; zatoraj so
tisti, ki so svojiga duha s spoznovanjem resnice, in
zatiranjem strast izurili, Bogu nar ljubši/' ltavno
tako se glas/ menjenje Galenovo, nar izverstnišiga
med pisatelji, ki so v starodavnosti od zdravilstva
pisali; ko je namreč v nekim spisu od sostavljenja
in umetniga vstvarjenja človeškiga trupla, in od
rabe ter koristi posameznih njegovih delov do neciga
kraja prišel, ker se modrost in previdnost uniga
preimenitniga umetnika v čudovitim lesku sveti, ga
prevzame nar veči čudenje nad tacimi čudeži, in
naenkrat, kakor zazabivši zdravilstva, v bogoslovje
preskoči, klicaje: „Naj drugi Boga s kadilam in
hekatombami časte, jaz ga častim v spoznanji in
slavljenji njegove neznane modrosti, ktera je so-
stavljaje to prečudno delo posamezno tako bistroumno
vrediti znala; njegove velike mogočnosti, ktera je
od njegove modrosti znajdeno tudi zveršiti mogla,
kakor tudi njegove čudovite dobrotljivosti, ktera je
vse stvar/ tako obilo z vsim, kar jim je potrebno,
preskerbela/' Tako je govoril pagansk modrijan,
in tedaj vprašam, kaj le več bi mogel še kristjan
reči, in ko bi tudi tele prerokove besede bral:

272 k°-

„Usmiljenje hočem, in ne darov, spoznanje Božje
bolj, ko žgavne darove." (Hos. VIL 6.) Premenimo
zgornjo besedo, hekatombe, ktera pomeni na enkrat
darovanje sto volov, v žgavne darove, in vidili bomo
de paganski modrijan in pa prerok Božji enako
govorita.

Čeravno smo pa od čednost, ktere se v
pervi red štejejo, toliko lepiga povedali, so vender
tudi une, ktere smo v drugo versto postavili, če¬
ravno so manj vredne, vender prav važne, ker ne
pomagajo samo une zadobiti, ampak jih tudi ohraniti;
tudi so nektere potrebne, ker so morde namera kake
molitve, ali pa kake obljube. Ce poprej povedane
čednosti še enkrat pregledamo, se bo resnica re-
čeniga jasno dokazovala. Samotnost ali pa odloče¬
nost od sveta varuje n. pr. človeka, de stotero reči
ne sliši, vidi, reče in stori, ktere bi ga v nevarnost
pripravile, ne samo pokojne in čiste vesti, ampak
tudi sramožljivost in nedolžnost pogubiti. Kako ko¬
ristna je tihota, bodi si za ohranjenje zbranosti in
pobožnosti, bodi si za obvarovanje grehov, kteri se
s prevelikim besedovanjem store, je slednjimu zna¬
no, zakaj modri pravi: „Kjer je veliko besed, se

greha manjkalo ne bo." (Preg. X.) Post, že sam'
na sebi djanje zderžljivosti, in zaslužno delo, če se
v ljubezni zgodi, pokori tudi truplo, krepča duha,
oslabi več sovražnikov in nas za molitev, branje in
premišljevanje vnema; stroške nam prihranuje za
nepotrebno jed in pijačo, nas rešuje škodljivih pože¬
lenj , v kterih lizuni, sužniki trebuha, radigovavci
nad šalami, prepiri, boji, in nad drugimi samopaš-
nostmi žive. Kar se sicer branja pobožnih bukev,
molitve, prepevanja svetih pesem in vpričnosti pri

273 >CK>-

sv. maši tiče, so očitno Bogu dopadljive djanja,
spodbadki za pobožnost, pripomočki za veči raz¬
svetljenje uma in živeji vnemanje naših nagnjenj za
božje reči.

Kako koristne so te čednosti, nam spričuje tudi
skušnja natanko, tako sicer, ko bi bili neznabogi to
spreviditi hotli, bi ne bili v une brezumne zmotnja-
ve zašli, v ktere so zahajali. Ali ne vidimo z last¬
nimi očmi, kako po samostanih, kjer zapovedujejo
po spolnovanju teh vnanjih čednost vravnane redov¬
niške pravila, tudi čednosti bolj cveto, in se veči
pobožnost, zbranost, ljubezen in bogaboječnost dobi;
kako tam nar pobožniši ljudje žive, in se keršan-
stvo v veči popolnamasti razodeva? Tam pa vse
boleha, ker za te čednosti nič ne marajo; zakaj če
začnemo z nemar spušati njih spolnovanje, tedaj se
tudi za čisto vest, dobri nrav in keršansko življe¬
nje kaj prida pečali ne bomo; kolikor več pa je
priložnost grešiti, toliko več greha se tudi stori,
zakaj razujzdanost nas zmiraj hujša, kakor nam
pesnik pravi. Kakor je na zapertim, dobro zavar-
vanim, z zidam ali pa plotam ograjenim vertu vse
dobro spravljeno: ravno tako je tudi vse samovolj¬
nosti in ropaželjnosti tatov prepušeno, če se ne
varuje in ne ogradi.

Če pa hoče kdo preblaženo čednost zbranosti,
ki ga za vse druge pripravniga in urniga stori, in
ki je kakor spodbadek za vse blago, doseči in ohra¬
niti želi, — kako bi le kdaj mogoče biti moglo, de
bi tako čeznatorno in rahlo ginitev serca človek
dosegel in ohranil, kterimu ni nikdar sam zase sker-
beti mar? Zakaj ta ginitev je tako rahla, in če
smem tako reči, tako ubežna,, de marsikrat kar v

12 «

—oo^ 274 !*~-

trenutku zgine, ker je kterikrat le nespodobniga na-
smehljanja, kake nepotrebne besede, enih samih
gizdavih gostij, majhne jeze in prepira, ali sicer
kaciga razmišljenja, ali nazadnje kaciga mikanja ra¬
dovednosti , kaj nepotrebniga viditi, slišati ali zve-
diti, de zbranost večidel popodi. In tedaj ne samo
pravi greh, ampak vsako nepotrebno ukvarjanje in
vse, kar naše misli od Boga zvabi, zbranost raz¬
dira. Kakor mora železo zmiraj v ognji deržati,
kdor ga hoče razbeljeniga imeti, ker bi se sicer
precej zopet ohladilo, ravno tako je blago to vzdig-
njenje serca tolikanj v tem vstanovljeno, de je člo¬
vek neprenehama v resnični ljubezni in s premišlje¬
vanjem z Bogain združen, de hitro zopet v naročje
svoje matere, t. j. v svoj poprešnji stan zajde.

Kdor toraj to sveto ganitev doseči in doseženo
ohraniti želi, mora prav skerbuo čuti sam nad seboj,
t. j. nad ušesi, očmi, jezikam, in svojim sercam,
tako zmeren in zderžljiv biti v jedi in pijači, tako
pazen in misleč pri vsaki besedi in vsakim gibanji,
tihoto in samotnost tako ljubiti, in se tako navaditi,
redovno k službi Božji hoditi, ob kratkim vse sto¬
riti, kar zamore duha zbranosti obuditi, de si bo s
tem marnim trudam ta neprecenljivi zaklad pri¬
dobil in privaroval. Kdor drugači ravna, bodi
prepričan, de nima njegov trud v tej zadevi nobe-
niga teku.

Vse to nam prav očito dokazuje, kako koristne
in potrebne de so te čednosti; in vender unim vik-
šim nobene časti ne jemljejo in jim njih izverstnosti
ne kaze. Iz tega tudi lahko razloček spoznamo med
obojnimi čednostmi: Une so namembe, te pa pripo¬
močki, une doseči; une so ravno ko zdravje, te pa

—oo^ 275 $ oo—

zdravilo, s kterim se ozdravljamo; une so ravno ko
duh bogočastja, te pa truplo. Čeravno ga poslednje
tudi nekoliko obsega, je vender poprešnji del po¬
glavitnimi, kteriga nar bolj za djanje potrebujemo.
Une so tako rekoč zaklad, te pa ključ, s kterim se
odklepa; une so sadje dreves, te pa perje, ki jih
lepša in sadje varuje, de mu vreme nič ne škoduje,
čeravno ta prilika nič kaj terdna ni, ker perje, če¬
ravno sad varuje, vender noben del sadu ni, ko te
čednosti tako pravičnost varujejo, de so same v
pravičnosti obsegane, ker so vsi z duham ljubezni
združeni ali pa iž njih izvirajoči trudi glede slave
in milosti zaslužni.

To tedaj, preljubi moj brat, je vrednost, po
kteri čednosti, ki sim ti jih v tem poduku razložil,
ceni, in s ktere spoznovanjem bomo dvema po-
gubljivima končnijama utekli. Perva je last starih
Farizejev, druga pa krivovercov današnje dobe.
Farizeji namreč, meseno in slavohlepno ljudstvo,
so se le za spolnovanje tistiga zakona ali postave
potegovali, ki se je le meseniga tikal; pravo pra¬
vičnost pa, ki obstoji v duhovskih čednostih, so
prezirali, kar vse Evangeljske zgodbe spričujejo,
in Apostelj pravi: „Videzno se pobožnosti derže,
njeno krepost pa zatajujejo." (II. Tim. III. 5.) Rav¬
no, ker je tudi zakon le senca bil, in ljudi popol-
nama storil ni. (Hebr. X. 1.)

Današnji krivoverci pa spoznavajo to napako
in seje  ogibajo. Zahajajo v nasprotno, in zaniču¬
jejo vsaktere vnanje čednosti. Godi se jim kakor
pregovor pravi: Iz luže v mlako.

Katoliška cerkev pa zametuje obe končnii, in
z resnico po sredi hodi, odkazovaje notrenjim čed-

276 h-

nostim nar vikši čast, in prostor; pa tudi vnanje
na prave mesta posaja, ker so, kakor v kaki der-
žavi nekteri med starašinstvo, nektere med viteze,
nektere pa med gradjane šteti, kteri vsi skupej
deržavo store, v kteri se vsaciga čast in služba
lahko spozna.

XVIII. Poglavje.

Štiri prav koristne pravila vedenja , ki iz popreš-
njiga nauka izvirajo.

§. I.

Iz poprešnjiga nauka izhajajo štiri pravila, ki
so za duhovsko življenje prav koristne in potrebne.
Pervo je, de pravi služabnik Božji ne sme samo
duhovskih čednost, naj bodo še tako blage, zado-
biti, ampak jim tudi une pridjati, de si perve obva¬
ruje in pa veči popolnamast doseže, ter keršansko
pravičnost po nje vesoljni obsegi spolnuje. Zatoraj
naj pomisli, de — kakor človek ne obstoji samo iz
duše, in tudi ne samo iz telesa, ampak iz obeh
skup, ker že sama duša človeka ne naredi, in je
telo brez duše kakor s perstjo natlačene vrečo, —
tudi pravo in popolnama keršanstvo ni samo no¬
tranje, pa tudi ne samo vnanje, ampak ob enim
notrenje in vnanje. Zakaj samo notranje brez vna-
n j'g a  — na J g a  b° ve liko ali malo, kakor vsa-
cimu stan veli, — se ne more ohraniti, in ni dovolj
za popolnama zadostovanje keršanski pravičnosti.
Malo pa more vnanje keršanstvo brez notrenjiga
človeka zverševati, kakor že samo telo brez duše

«4  277  >»•-

človek ni. Kakor telesno življenje od dušniga izvi¬
ra, ravno tako vse vnanje svojo čast in vrednost le
od notrenjiga zadobiva, nar bolj pa od ljubezni.

Kdor toraj od svojiga konca predelječ ostati
noče, naj pomisli, de se ne sme dušno od telesniga
ločiti, če hoče popolnama kristjan biti, kakor bi tudi
duše od trupla ločiti ne smel, kdor bi človeka na¬
rediti hotel. Zatoraj naj z dušo telo zjedinja, za¬
klade v dobro zaklenjeni skrinji hrani, nograd s
plotam gradi, in čednost ž njenimi zabrambami va¬
ruje, ki so tudi deli ravno tiste čednosti, ker si naj
sicer le svest bo, de se mu lahko ali to ali pa
uno zgubi, ker mu ne more ne eno dobro kliti, in

eno nič koristiti ne, če oboje združeno ni. Naj po¬

misli, kako de natora in umetnost, nje posnemavka,
nič ne vstvarjate, kar bi z vnanjo lupino ali obleko
obdano ne bilo, ki mu je za obrambo, terdnost in
lepoto. Ravno tako dela tudi milost, ki je nar bolj
doveršena oblika, in svoje djanje nar bolj popolna¬
ma razodeva. Naj se tudi spomni, kaj je zapisano:
„Ivdor se Boga boji, nič ne zanemarja.^ (Prid. VII.)
In: „Kdor malo zaničuje, bo kmalo padel.“ (Sir.
XXIX.) Naj si zopet predstavlja priliko, ktero
smo poprej povedali, namreč: Ker žeblja ni bilo, se

je podkev odtergala, in ker se je konj zbosil, je

padel, in ker je konj padel, je tudi jezdec poginil.
Naj nikar ne žabi, v kakošne nevarnosti se zale-
tuje, kdor malo zanemarja, ker ga s čašama v veči
pregrehe zapelja. Naj si zapomni, kako so se šibe
v Egiptu verstile. Za manj škodljivimi žabami so
prišli pikajoči komarji, velike muhe in pa grozne
kobilice, iz česar sprevidimo, de za zaničevanim

-«< 278

malim vselej kaj hujiga pride, tako, de so dovolj
imeli terpeli od silnih komarjev in požrešnih kobilic,
ki se nečednih žab nič bali niso.

§• *

Drugo pravilo vedenja.

Iz tega nauka nadalje spoznamo, ktere čedno¬
sti moramo nar bolj izobraževati, in za ktere se
moramo bolj ali pa manj truditi. Kakor ljudje više
cenijo zlato kakor srebro, in eno oko više, kot en
perst; ravno tako je tudi prav, de nam mora dose-
ženje že samih na sebi vrednih čednost bolj mar
biti, ker bi sicer, ko bi za nižjimi bolj liitali, ka¬
kor za višjimi, vso zadevo keršauskiga življenja
narobe poravnavali. Zatoraj menim, de vikši po
samostanih in družbah prav modro ravnajo, če svoje
podložne, ko so jim molčanje, post, vsamotenost,
spolnovanje cerkvenih obredov večkrat priporoče-
vali, tudi za ljubezen do Boga, za ponižnost, po¬
vzdigovanje serca k Bogu, za zbranost, notrenje
premišljevanje, bogaboječnost, ljubezen do bližnjiga
in za enake čednosti pogostama opominjajo. Zato¬
raj je potrebno, de se poslednje toliko bolj pogo¬
stama zgodi, kolikor bolj je pomanjkanje notrenjih
čednost bolj skrito, kakor pa vnanjih, zatoraj pa
tudi nevarniši; kakor je vsakimu bolj mar vidne na¬
pake kakor pa skrite popravljati, ravno tako se je
bati, de jih pomanjkanje notranjih čednost, ker so
svetu bolj zakrite, toliko skerb ni, čeravno na vna¬
nje, ker očite, prav natanko pazijo. Ravno zato
pa, ker vnanje čednosti, n. pr. post, čuvanje, ostro
pokorjenje trupla ljudje lože ugledajo, jih tudi bolj

-»o< 279

cenijo. Motrenje čednosti pa, kakor upanje, ljube¬
zen, ponižnost, pametnost, bogaboječnost, za¬
ničevanje sveta so skrite in človeškimu pogledu
zmaknjene; in čeravno zato pri Bogu več veljajo,
jih vender ljudje tolikanj ne čislajo, zatoraj pa tudi
zveličar pravi: „Vi ste tisti, ki se pred ljudmi pra¬

vične delate, pa Bog vaše serca poznal (Luk.
XVI. 15.) Enake so besede sv. Pavla: „Zakaj ta
ni Jud, ki je po vnanjim, in nobena obreza ni, ki
se zunaj na mesu stori; .ampak tisti, ki je Jud po
notrenjim, kjer je obreza serca po duhu in ne po
čerki; čigar hvala ni pri ljudeh, ampak pri Bogu.*
(Riinlj. II. 28 — 29.)

Ker je tedaj vnanje pri ljudeh bolj imenitno in
vsi močno po njem hlepe, ker se želja, med sve-
tam kot pobožen veljati, tako lahko ljudem vmuzne,
ker je nagon po lastni časti in imenitnosti pri ljudeh
premogočen; zatoraj se je bati, de bi se človek
temu zapeljati ne dal, in bolj unih čednost ne iskal in
se jih poprijemal, od kterih se več časti nadja, ka¬
kor pa unih, ktere svet zavolj njih skrivosti malo
ali pa nič ne čisla; zakaj ene ljubiti, nas sam duh
nagovarja, za ene pa se truditi, duh in meso sku¬
paj ; poslednje pa je v svojih poželenjih silno in
nepoterpežljivo. Glede tacih okolišin se je bati, de
bi ta nagona združena uniga ne premagala in ne
ukončala. Tej nadlogi pa se nastavlja luč, ki se nam
bleši iz tegale pravila čednosti, ktera pravico varuje
in čeravno nadlegovana od zopernih težavnost ven¬
der naj vrednišimu spredje odkazovati zapoveduje,
opominjaje nas, ljubiti in resniši poželeti, kar je
koristniši in potrebniši.

-*<k 280  )»o-

§. 3 .

Tretje pravilo.

Iz tega nauka nadalje zvemo, de se morajo,
kolikorkrat bi se utegnilo pripetiti, de bi se oboje
čednosti na enkrat tako zadevale, de se jim ne
more zadostiti ob enim, potem poleg veleve Božjih
zapoved manjši vikšim umakniti, ker bi sicer homa-
tija in nevednost nastajala. Tega nas uči sv. Ber¬
nard (Tract. de prsecepto et dispens. c. IV.), rekoč:
„VeIiko reči je vpeljanih in vstanovljenih bilo, ne
zato, kakor bi pripušeno ne bilo drugači živeti,
temuč, ker so take bolj koristne, in z nobenim dru¬
žim namenam ne, kakor za povikšanje in ohranjenje
ljubezni do Boga. Dokler so k temu pripomogljive,
naj obstoje, in tudi od predstojnikov ne morajo prav
nič brez spodtike premenjene biti. Ko bi se pa
one ljubezni do Boga nasprotne vidile, in sicer
takim ljudem, kterim je privoljeno bilo, to sprevi-
diti, in kterim je nadzorništvo čez-nje in pa njih
oskerbljevanje zročeno: ali bi neki prav pravično
ne bilo, de se ravno tisto, kar je zavolj ljubezni
do Boga vstanovljeno bilo, zavolj ravno tiste lju¬
bezni , ker se pametno zdi, ali kaj opusa, zatira in
prenaredi? Brez dvombe bi krivično bilo, stavkov,
ki so iz ljubezni do Boga vpeljani bili, ravno tej
ljubezni nasproti se deržati. Pri cerkvenih pred¬
stojnikih naj toraj terdno in nepremakljivo stoji, kar
je vslo iz terdne in nespremenljive potrebnosti, če
nas ljubezen pospešuje.^ Toliko sv. Bernard, kteri
za poterjenje svojih besed razpisa dveh papežev,
Gelazja namreč in pa Leona, pristavlja.

— 0 - 0 ^ 281

§. 4 .

Ceterto pravilo.

Iz ravno tega pravila se razvidi, deje  dvoja
pravičnost: prava in pa domišljevana. Prava ali
resnična obsega notrenje reči z vnanjimi vred, ki
so za ohranjenje pervih potrebne. Goljufna pa ali
domišljevana je, ki se le po nekterih vnanjih ravna,
brez notrenjih, brez ljubezni in strahu Božjiga,
brez ponižnosti in zbranosti, tedaj brez vsih unih
čednost, ki v sercu gospodujejo. Tej pravičnosti je
bila enaka una Farizejev, od kterih naš Gospod pri
Evangelistu Matevžu pravi: „ Gorje vam, pismarji
in Farizeji, hinavci, ki desetinite meto, janež in
kumno in opušate, kar je imenitnišiga v postavi:
pravico in usmiljenje ter vero, to je treba storiti, in
uniga ne opustiti. Gorje vam, pismarji in Farizeji,
hinavci, ker čistite, kar je zunej kozarca in sklede,
znotraj pa ste polni ropa in gnjusobe.“ (Mat. XXIII.
23 — 25.) In preč potem: „Gorje vam, pisarji in
Farizeji, hinavci, ki ste enaki pobeljenim grobam,
kteri se od zunaj ljudem lepi zde, znotraj pa so
polni mertvaških kosti in vsake gnjusobe.^ (27.jf
Enaka pravičnost je una, ktero Bog v svetim pismu
pri prerokih tolikrat kara, in enkrat takole govori:
;,Ker se to ljudstvo s svojimi ustmi bliža in me z
jezikam časti, ko je vender njegovo serce od mene
proč, in se me boje zavolj človeških velev in nau¬
kov ; tedaj hočem to ljudstvo z neznano velikim in
strašnim čudam osupiti; tu se bo njih modrih mo¬
drost porazgubila, in razumnih razumnost bo ^zgi-
nila.« (Iz. XXIX. 13 — 14.) In še nekje: ,,Oemu
mi je množica vaših darov, pravi Gospod. Dovolj

282

imam že požganih koštrunov in masti pitane živine;
in kri goved, ovac, kozlov mi več ne dopade. Ne
darujte svojih darov nič več zastonj. Kadilo mi je
ostudno. Mlaja in sabote in druzih praznikov ne
morem več terpeti. Moja duša čerti vaše mlaje in
slovesnosti; nadležni so mi že in težko me stane,
jih terpeti/"' (Iz. I. 11 — 14.)

Kaj neki to pomeni? Ali Bog zameta, kar je
sam postavil, in razločno zapovedal? zlasti, ker je
darovanje djanje čednosti in Božjih opravil, kterih
namemba je Boga častiti, in ga moliti? Ne, gotovo
ne, ampak ljudi kara, kterim so le vnanje šege mar,
pa resnično pravičnost in bogaboječnost ne gledajo,
kakor Gospod kmalo potem s sledečimi besedami
pravi: „Umivajte se, bodite čisti. Spravite svoje
hudobne misli spred mojih oči. Odjenjate od liudiga;
učite se dobro delati; išite pravice, pomagajte stis—
kovanim, potegujte se za pravico sirot, in varujte
vdove. Tedaj pridite in se z menoj pogovorite,
pravi Gospod, ko bi vaši grehi ko škerlat rudeči
bili, kakor sneg bodo beli. Naj bodo vaši grehi
rudeči kot bagor, beli bodo kakor volna. K  (Ravno
ondi 16 — 17.) Še na drugim mestu ravno to še z
veči nejevoljo ponavlja, kjer se bere: „Kdor bika
daruje, je kakor kdo, ki človeka umori; kdor ovce
kolje, kakor kdo, ki pse pobija; kdor pičo daruje,
kakor kdo, ki svinsko kri prinese; komur je kadilo
mar, kakor kdo, ki malika časti." (Iz. LXIV. 3.)
Zakaj pa to, o Gospod? Zakaj ti je ostudno, kar
si nekdaj sam postavil in zapovedal? — Vzrok nam
razlaga, rekoč: ^Vse to so si po svojih potih volili,
in njih duša se nad njihovimi gnjusobami radiguje.“
(Ravno ondi.).

-ooi  283 )°o-

Ali vidiš, kako so pri Bogu vnanje dela malo
vredne, de jim notranje podlage zmanjkuje. Od teh
vnanjih del pa pravi Gospod pri nekim družim pre¬
roku: ,,Čeravno mi boste svoje žertve in dan' daro¬
vali, jih vender nočem sprejeti. In obljub vaših
mastnih darov ne bom pogledal. Spravi od mene
kričanje tvojih pesem, petja tvoje lire nočem slišati."
(Amos V. 22 — 23.) In še bolj serdit na drugim
mestu: „Nesnago vaših praznikov vam hočem v

obraz zmetati." (Mal. II. 3.)

Kaj je še neki treba, de sprevidimo, kako
malo take vnanje dela koristijo, če so še tako blage
same po sebi, če jim zmanjkuje podlage pravičnosti,
ki obstoji v ljubezni in pa v strahu Božjim? Ko bi
me kdo vprašal, zakaj se Bog nad tacim darovanjem
grozi, de ga z umoram, in puli kadila z malikovav-
stvam, hvalnice pa krik in njih praznike lajno ime¬
nuje, tedaj zavernem: — Ker si, razun nikakoršne
vrednosti tacih del, če jim poprej omenjene podlage
manjka, tudi velikrat in sicer mnogo domišljujejo,
ker se sami sebi veliki zde, in druge zaničujejo,
ker ravno tako ne delajo, in kar je še slabši, na¬
zadnje v prazno svetost zahajajo, ki izvira iz te
domišljevane pravičnosti. To pa je nar veči nevar¬
nost, v ktero morajo ljudje na tem svetu zahajati,
zakaj brez skerbi zavolj napačne svetosti, se nič ne
trudijo, dobiti, kar jim manjka, in kar je veliko
imenitniši. Ge pa mojim besedam verjeti nočeš,
tedaj beri, kaj pravi Evangeli od Farizejeve molitve,
ki je takole molil: „Zahvalim se ti, o Bog, de ni-
sim kakor drugi ljudje, razbojniki, prešeštniki, ali
pa, kakor ta čolnar. Dvakrat se postim v tednu,
in desetino od vsiga dajem, kar imam." (Luk. XVIII.

284 >oo-

11.) Glej, kako tukaj tiste tri skale iz morja mole,
od kterih sim poprej govoril: Domišljevanje, ker
pravi: ^Xisim kakor so drugi ljudje;“ zaničevanje
družili, ker pravi: ^kakor tale čolnar;" napačna
svetost, ker se Bogu za tako življenje zahvaluje,
mene, de je zavarvan, in de ga nima kaj skerbeti.

Iz tega se vidi, de taki pravičniki v nar nevar-
niši pobožnijo zahajajo. Tuje  tudi mesto, opomniti,
de je pobožnija dvoja: Očita in ostudna, kakoršna
je slabih ljudi, kterih malopridnost je očita in med
svetam znana, kteri pa vender v svojim vnanjim
obnašanji veliko pobožnost razodevajo, de ljudi s
tem motijo; ena pa je bolj olikana in skrita, s ktero
človek ne samo druzih, ampak tudi sam sebe slepi,
kakoršna je bila Farizejeva, ki ni samo druzih
ljudi, ampak tudi sebe motil; zakaj, ko je bil pravi
hudobnež, je hotel za nar pobožnišiga veljati. Od
te pobožnije pravi modri: „Ena pot je, ki se člo¬

veku prava zdi; ali nazadnje le k smerti derži."
(Preg. XIV. 12.) In na družim mestu, kjer več
zlegov našteva, tudi tega med nje versti, rekoč : „So
pa nekaki ljudje, ki se čiste mislijo, in vender svoje
nesnage očejeni niso/' (Preg. XXX. 12.) Tako po¬
božnijo, po kteri hočejo nar nagnjusniši ljudje za
čiste in božje veljati, prišteva modri med nar veči
in nar huji zlege na svetu. Človek, ki je v to pre¬
greho zapleten, je v veliki nevarnosti, ker ni toliko
slabo, če je kdo res hudoben, in ga dobriga ne mi¬
slijo, kakor če je kdo pregrešen in za pobožniga
velja; zakaj naj bo človek še tako spriden, spoz¬
nanje samiga sebe bo začetek njegoviga poboljšanja;
ali če svoje rane ne pozna, in se bolan zdraviga
misli: ktero zdravilo bo neki pri njem teknilo? Za-

-»< 285 >»«-

toraj pa pravi tudi zveličar Farizejem: ^Resnično
vam povem, de pojdejo očitni grešniki in nečistnice
pred vami v Božje kraljestvo." (Mat. XXI. 31.)
Prav jasno se to snuje iz pomena unih groznih straš¬
nih besed, ktere Gospod v skrivnim razodetji sv.
Janeza govori: ,,Ko bi saj merzel ali pa gorak bil!
Ali ker si mlačen, ne merzel ne gorak, te bom za¬
čel iz svojih ust pljevati." (Skr. razod. III. 15—16.)
Kaj naj to pomeni? Zakaj želi Bog, de bi človek
merzel bil, in zakaj pravi, de je slabši, mlačnimu
biti, kakor pa merzlimu, ko je vender mlačno gor-
kimu bliže, kakor pa merzlo? — Vzrok je ta. Go¬
rak je tisti, kteri z ognjem ljubezni vse čednosti v
sebi hrani, notrenje in vnanje, kakor je popred re¬
čeno bilo; mlačen tisti, ki ima sicer nekoliko vnanjih
čednost, notranje pa nobene, in ne iskrice ne lju¬
bezni. S tem toraj Gospod naznanuje, de je mlačni
v veliko slabšim stanu, kakor pa merzli, ne, ker je
v več grehov zakopan, temuč, ker je težji, taciga
stanu ga oteti, ker toliko bolj zdravila zametuje,
kolikor bolj se zdraviga misli, in je zavolj tega
brez skerbi; zakaj, ker po svoji poveršni, — de
tako rečem, — pravičnosti sodi, se nekoga misli,
ki resnično ni. Zdaj razlaga Gospod, kteriga ime¬
nuje mlačniga, pridjavši: „Praviš: bogat sim, obilno
imam vsiga, in ničesa ne potrebujem; in vender ne
v eš, de si reven, in usmiljenja vreden in ubog in
s *roten in nag!" (Ravno tam 17.) Ali ni to živa
Podoba uniga Farizeja, ki je besedoval: ^Hvala
tebi, o Gospod, de nisim, kakor drugi ljudje." Res¬
nično se je mislil bogatiga v svojim duhu duhovski-
2 a  blaga, in Boga je zato hvalil, ali bil je brez

286

dvombe ubožen, slep in gol, zakaj še lastnih po¬
kvek ni poznal.

Dokazali smo tedaj, de je dvoja pravičnost,
ena resnična in ena domišljevana, kako blažena je
perva, kako nevarna je druga. Pa nikar ne mislite,
de je čas, ki smo ga potrebovali za dokazovanje te
resnice, zgubljen, zakaj sveti Evangeli, nar čisteji
in nar izverstniši nauk vsiga svetiga pisma, in ki je
pravilo in zerkalo našiga življenja, prav ostro in
večkrat to napačno pravičnost kara; ravno tako pre¬
roki, kakor smo že popred dokazali. Kar se tedaj
v sv. pismu tolikrat ponavlja, nismo smeli samo ob
kratkim omeniti; zakaj nevarnost, ki so očite, se
lahko ogibljemo, kakor mornarji na znane in iz morja
moleče skale ne zadevljejo, ker v tacih prilikah no- I
beniga svarjenja in podučanja treba ni. Ali če so
skale pod vodo skrite, je prav natanko paziti, za-
toraj so pa tudi na zemljovidih dobro zaznamvane,
de se nikomur zavolj nevednosti in nepazljivosti
ladija ne razbije.

Ne motimo se mene, de je ta reč v poprešnjih
časih, ko je ta pregreha bolj razširjena bila, dovolj
obravnovana bila; zdaj pa tega ni treba, ker je
pregreha že redka. Po mojih mislih si je svet zmi-
raj enak ostal; zakaj vedno so tisti ljudje, tiste
natore, zmiraj enako nagnjeni, in v ravno tistim
grehu rojeni, ki je vir vsih grehov, in ima tedaj
zmiraj enako moč; zakaj kjer je taka soglasnost
med vzroki zlegov, tedaj mora, se ve de, tudi
glede moči enaka biti; tako, de so ravno tisti grehi,
v kterih so takrat ljudje tega ali uniga stanu tičali,
še zmiraj navadni, akoravno bi morde imena dru¬
gačne bile, kakor so vesele igre Plavta in Terencja

—<so<( 387  >°<>-

še ravno tiste igre, ki so bile pred tavžent leti,
čeravno so drugi ljudje, ki jih igrajo.

Kakor si je uno neotesano in meseno ljudstvo
Bogu nar bolj prijetno biti mislilo, de mu je veliko
darovalo, se postilo, in svoje praznike po čerki in ne
po duhu posvečevalo; ravno tako je dan današnji
veliko kristjanov, ki so vsako nedeljo pri sveti
maši, ob urah, ki jih je cerkev zapovedala, pridno
svoje molitve opravljajo, se vsako saboto zvečer na
čast s. matere Božje postijo, pridigo radi poslušajo,
in še kaj druziga več počno; kar je vse prav do¬
bro in hvale vredno, ali njih poželenja so tako
spridene, za posvetno imenitnostjo in bogastvam se
tako poganjajo, in jeznariti so ter se maščevati
j žele, kakor drugi ljudje. Prav popolnama pozabijo
dolžnosti, ki jih stan jim naklada, in blagor bliž-
fijiga jim prav nič mar ni; v svojim čertu in v svo¬
jih strastih se starajo, terdovratno tirjajo odvzeto
čast, in ne bi se ponižali, drugimu podložnost ska-
Sovati, ali ga pa pred-se pustiti, ko bi jim tudi
Vesoljni svet ponujal. Tudi so nekteri, ki se ne
morejo pregovoriti, z družim kterim besedico pre¬
govoriti , čeravno so pri vsaki drugi priložnosti preč
Pripravljeni besedovati; eni posodnikov nikoli ne
plačajo, ali pa prav neradi; še neraji pa svojim
služabnikam in najetim terdo zasluženo plačilo od¬
mevajo, in če jim je kdo, le komaj znati, njih čast,
fijih dobičkarijo ali kaj taciga kerhnil, kako ti ro¬
potajo! O kako nekteri molitvice klepečejo, kako
Pičli pa so z milošino, ali sicer s pomaganjem bliž-
n jhnu. Nekteri so, ki bi nikakor na kvaterne dnove
mesa ne jeli, pa jih nič groza ni in se nič Božjih
s °db ne boje, če svojiga bližnjiga natolcujejo, in

-»< 288  ><>»-

njegovo dobro ime grozovito skrunijo, tako sicer,
de se, ko živinskiga mesa pokusiti nočejo, vender
ne anajo svojim bratam kosti glodati, kar jim je
vender Bog prav ostro prepovedal; zakaj med reči, '
od kterih bo mogel kristjan nar bolj odgovarjati, je
tudi všteto , kako se je glede časti in dobriga imena
svojiga bližnjiga obnašal, kar jih pa le malo skerbi,.
in groza jih je, kaj druziga storiti, kar je pa v
resnici veliko manji hudobija.

Nobeden ne more tajiti, de se take sprideno-
sti vsaki dan med človeštvam dobivajo, in še celo
med tacimi ljudmi, ki zavolj svojiga stanu od sveta
odločeno žive. Ker je toraj ta zleg tako navaden,
zatoraj je bilo potrebno, ljudem zavolj toliko zmot-
njav, s pametnim podučenjem in dobrim posvarje-
njem oči odpreti, de nadalje ondi grešili ne bodo,
in toliko bolj, ker velikrat ravno tisti za to nar manj
marajo, kterih dolžnost je, potrebniga od te reči
ljudi učiti.

De si bo pa keršanski bravec še veči korist iz
dozdaj razlaganiga pridobil, in ne strupa namesti
zdravila zavžil, je narpred treba, de samiga sebe
po vsili svojih lastnostih dobro spoznati skuša, de
ho pozvedil, na ktero plat je njegovo notranje bolj
nagnjeno, ker so nektere veleve in pravila zader-
žanja, ki so sploh in za vse enako koristne, n. pr.
veleve ljubezni, ponižnosti, poterpežljivosti in enacih
več; druge so pa bolj za posamezne prilike pripravne,
tako, de so nekterim koristne, za vse se pa vender
ne podajo; n. pr. če je kdo pretanke vesti, se mu
mora glede vesti veči prostost dovoliti; če je pa
kteriga vest že prehlapna, se mu mora zopet pri-
terditi in med prave meje vgnati, kteri so maloserčni

— oo^  289 )oo—

in obupljivi, se jim mora od usmiljenja Božjiga go¬
voriti; kteri so pa prederzni in brezskerbni in vsi
slepe svestosti, se jih mora s pravico Božjo berz-
dati in ravno tako naj se pri vsili druzih prilikah
ravna po nasvetu modriga, ki pravi: „S pregrešnim
člo vekam govori od svetosti, s krivičnim od pravič¬
nosti; s strahopetnim od vojske, z nevošljivim od
hvaležnosti; s hudobnim od pobožnosti, z nesram¬
nim od sramežljivosti/' (Sir. XXXVII. 12 — 13.)

Ker so toraj dvoji ljudje, ker se eni bolj no-
trenjiga derže, vnanjiga pa ne marajo, in ga veliko
ne cenijo; eni pa le po vnanjim ravnajo, in toliko
nanj gledajo, de zavolj tega še notranje zanemar¬
jajo; zatoraj se morajo uni za to in ti za uno na-
(  govarjati, ter jih pregovoriti, po pravi vrednosti tisto
spoznovati in ceniti, česar nimajo, de bo na obeh pla¬
teh enaka teža.

Zavolj tega smo svoje pisanje tako vredili,
de je vsaka reč na pravo mesto postavljena bila,
ker smo viši brez kvara nižjiga povzdigovali in
manji zniževali, de se večimu škoda godila ni. Tako
smo nar bolj zavarvani unih dveh skal, ker smo se
učili, kako jima utekati; perva je tolika cenitev no-
trenjih čednost, de se vnanje čisto zanemarjajo;
druga pa tako povikševanje vnanjih, N de notranje
čisto usahnejo, zlasti pa strah Gospodov in pa čer-
tenje greha.

Poglavitno toraj pri tej zadevi je, de smo tako
v strahu Božjim uterjeni, de nas žč samo ime greha
strese. Komur je ta strah v sercu že terdne kore¬
nine pognal, zamore zveličan imenovan biti, ip na
to podlago sme vse zidati, karkoli se mu dobro zdi.
Kdor je pa lahko za greh pregovoriti, naj bo pre-

13

— 0 - 0 ^ 290  }oo—

pričan, de je prav reven, slep in nesrečen, in ko
bi bil še s tacimi barvami svetosti, kakor se le po
svetu dobe, opisan.

Drugi opomin glede mnogoverstnih živetij na svetu.

Drugi opomin je zoper presojevanje druzih
živetja. Zakaj vediti moramo, de so, ker je za
keršansko življenje več čednost treba, nekterimu te,
nekterimu pa une čednosti podeljene, de bi ga k
Bogu pripeljale. Veliko teh čednost je za premiš-
Ijevavno življenje, drugo so za blagor bližnjiga, in
toraj za djansko življenje, in še nektere peljejo ^
človeka k premišljevanju samiga sebe, in so toraj
zlasti za samostansko življenje. Ker so pa vse po¬
božne djanja le pripomočki, s kterimi si milosti sv.
Duha dobivamo, tedaj jih skušajo nekteri tako, ne-
kteri pa drugači zverševati, tako de nekteri s po¬
štam, s pokorjcnjem, z obžalovanjem, nekteri z
blagodarnostjo in z miloserčnosfjo, nekteri z molit¬
vijo in neprenehanim premišljevanjem milost zadobiti
skušajo; zadnji pripomoček je pa zopet tako mno-
goternat, kakorkoli sc lahko moli in premišljuje,
med kterimi je pa' zopet tista molitev in tisto pre¬
mišljevanje nar bolji, v kteri je nar bolj zbran in
in mu toraj nar prej koristi. Vender se pa mora
tu opomniti, de v tacili zadevah pobožni večkrat
v neko zmotnjavo zahajajo; zakaj nekteri so, ki se
precej, ko so sprevidili, de jim kaki pripomoček
tekne, ter ž njim v bogoljubnosti napredvajo, pre¬
govore, de ni nobeniga druziga pripomočka, Bogu

XIX. Poglavje.

—CKK-

291

dopasti, kakor samo ta, ki ga oni rabijo; zatoraj
hočejo, de bi vsaki po tem se ravnal, mene, de ne
bo nobeden, ki po tem potu ne hodi, večniga zve¬
ličanja dosegel, ker mislijo, de en sam pot v nebesa
pelja. Onako mislijo, de je molitev edina pot k
zveličanju, kteri so se popolnama molitvi posvetili;
kteri se veliko postijo, mislijo, de je vse drugo brez
koristi; kteri premišljevavno žive, mislijo, de so
vsi drugi, ki tega ne store, v veliki nevarnosti, in
to mcnjenje se jim sčasama tako priraste, de se
jim djansko življenje prav nepotrebno zdi. Ker pa
djanja navajeni še niso poskušali, kaj se med Bo-
gam in pa med dušo . v unim sladkim miru premiš¬
ljevanja godi, nasprotno pa dobro vedo, kako velika
in očita korist iz djanskiga živetja izvira, tolikanj
premišljevavno živetje zaničujejo, de bi zgolj tihot—
niga brez vsiga djanja ne poterdili, temuč čežinj
sodili, kakor bi vsaki lahko tako živel. Enako tudi
meni, ki zna le v sercu moliti, de molitev nobeniga
drusiga dobra ni, in kdor svoje molitve naglas
opravlja, nasprotno terdi, de je njegovo početje te-
žavniši in toraj tudi zaslužniši.

Tedaj hvali, kakor pregovor pravi, vsaki svojo
mavho, in svoje djanje povzdiguje, ker mu nar bolj
koristi, zaničevaje vsako drugo, ker ga ne pozna.
Ravno tako je s čednostmi, kakor z vedami, zakaj
sleherni tisto hvali brezkončno, ktero nar bolj ume,
vse druge pa nič ne veljajo: Govornik pravi, de

ni nič Icpšiga na svetu mimo zgovornosti; zvezdar
terdi, de je zvezdoslovje pred vsirni nar imenitniši,
ker nebesne prostore in zračne svetove premerja;
in ravno tako modroslovec modroslovje, jezikar
svoje, bogoslov svojo vedo povzdiguje, in nobe-

13 $

—^ 202

nimu ne manjka kaj podlage za terjenje, de je
njegova veda bolji, koristniši in potrebniši, kakor
vse druge.

Kar se toraj v vedah očito godi, se najde tudi
pri čednostih, tode bolj na skrivnim; zakaj vsaki, ki
po čednosti hrepeni, želi z ene plati tisto si zbrali,
ki je nar boljši, z ene plati pa, ki se njegovi na-
tori nar bolj prilega, in zatoraj je preč pripravljen
misliti, de, kar je njemu prav, mora tudi družim
prav biti, in čevlji, ki so po njegovi nogi narejeni,
morajo družili lepo se prijemati.

Iz tega izhajajo nepremišljene in prederzne
presoje čez živetje druzih ljudi, in iz tega prepiri
in razpertije med ljudmi, ki so bratje v duhovskim
pomenu, zakaj eden spolnuje, kar eden zameta, ker
vsi po enim potu ne hodijo. V taki zmotnjavi so
bili tudi Korinčani, ker so bili namreč veliko mno-
goverstnih darov od Boga prejeli, je vsaki svojiga
nar boljšiga mislil, in zatoraj tudi med vsimi naj
imenitniši biti. Eni so terdili, de je dat mnogo je¬
zikov nar boljši, eni, de dar prerokovanja, eni,
dar razlaganja sv. pisma, eni pa, deje  dar čude¬
žev nar posebniši, in tako je slednji svojiga po¬
vzdigoval.

' Zoper to zmotnjavo ni boljšiga pripomočka,
memo uniga, ki ga je rabil sv. Pavl v svojim per-
vim listu do Korinčanov speljavši vse darove duha
k cnimu izviru, rekoč: „!)arovi so mnogoverstni,
Duh pa je le eden, duhovske službe so različne,
Gospod pa je le eden; in razdeljene so opravila, pa
Bog je le eden, ki vse v vsili rečeh dela, in vsa-
kimu posebej daje, kolikor hoče. Kakor je telo le
eno, in ima veliko udov, vsi udje telesa pa so,- če-

— 293  p<

ravno jih je mnogo, vender le eno telo, ravno tako
Kristus. Zakaj vsi smo v enim Duhu v eno telo
keršeni.“ (I. Kor. XII.) Tedaj smo vsi enake časti,
enake slave deležni, ker smo vsi udje eniga telesa.
Zatoraj pa pristavi Apostelj: „Ko bi noga rekla:
ker roka nisim, nisim od telesa, ali zato ni od telesa?
Iu ko hi uho poreklo: ker oko nisim, tudi od telesa
nisim; ali zato ni od telesa?“ Zatoraj smo vsi
enaki med seboj narejeni, de bi bila edinost in bra-
tovšina med nami, čeravno je mordc kaka različnost
med nami. Različnost pa je ali-po natori, ali pa po
milosti. Stori jo natora, ker se milost, čeravno je
ona izvir vsiga duhovniga življenja, vender po bitji
in po lastnostih vsaciga, kakor v različne posode
vlivana voda v mnogoverstne podobe spreminja.
Nekteri ljudje so n. pr. po svoji natori prav mirni
in tihi, in zatoraj prav pripravni za tihotno življe¬
nje; nekteri so bolj živi, in tedaj bolj za djanje
vstvarjeni, in zopet nekteri so čversteji in močneji,
ter ne mehkužni, zatoraj nar lože ostro pokoro de¬
lajo. Ip v tem se dobrotljivost in usmiljenje Božje
prav posebno razkazuje; zakaj ker se je hotel vsirn
dati in podeliti, ni hotel, de bi se to samo na eno,
ampak na več podob po različnosti in lastnostih
ljudi zgodilo, de bi, kdor za to pripraven ni, za
kaj druziga dober bil.

Drugi vzrok te različnosti je' milost, ker je sv.
Duh, nje izvir, hotel, de bi se v veči popolnamast
in lepoto cerkve njegovi med seboj odlikovali, zakaj
kakor je za popolnamast in lepoto človeškiga trupla
potrebno, de je več med seboj različnih udov in
občutkov združenih; ravno tako je za popolnamast
in lepoto cerkve mnogoterih čednost in darov treba;

294  > 0 '

zakaj ko bi vsi verni enaki bili, kako bi mogli udje
Eniga trupla biti? „Ko bi vse telo zgolj oko bilo^ —
pravi sv. Pavl, — „kje bi bil pa sluh? k bi vse
telo le sluh bilo, kje bi pa bilo duhanje. Zdaj pa
je Bog ude postavil na telesu, vsaciga, kakor je
hotel* (I. Kor. XII. 17—18.) Bog pa je hotel,
de bi bilo veliko udov, pa eno samo telo, de bi se
po zvezi množnosti z edinostjo ravnomerje in so¬
glasje med rečmi godilo, in iz tega popolnamast in
lepota cerkve klila. Blezo tako vidimo pri glasbi,
ker se množnost in mnogoverstnost glasov v so¬
glasje vjema, kar glasbo tolikanj milo dela; ko bi
pa bili vsi glasovi enaki, bi bili vsi ravno tako
tanki ali pa debeli, in soglasja bi ne mogli narediti.

Kako se moramo vender čuditi, ko vidimo, kako
mnogoverstne je nar vekši umetnik dela natore na¬
redil ^ ker je popolnama lastnosti tako med vse
stvari razdelil, de, čeravno je vsaka zase pred
družim po nekoliko spred, vender za nevošljivost
vzroka ni, ker ima zopet vsaka posebne prednosti,
kterih druge nimajo. Pav je po vnanjem kaj lep,
pa njegov glas ni prijeten: slavčevo petje je pre¬
milo, ali z vnanjim krasam se ne more oponašati;
konj berzno teče, tovor nosi, in v vojski pomaga,
ali njegoviga mesa se ljudem nič kaj ne poljubi;
vol pa je za obdelovanje polja, in za živež, za
drugo pa je kaj okoren; sadne drevesa rode človeku
pičo, ali za zidavo so prekerhke; hrast, bukev in
drugi pa ne rode sadu, so pa tolikanj boljši za odre.
Tako se vidi v vsili rečeh edinost in ravnomernost,
pa ne vsiga v enem, de se onako mnogoverstnost in
pa lepota hrani, in zavolj vzajemne potrebe v
terdni zvezi drugo drugo objema.

—o-o- 295 ^oo—

Ravno ta red in lepota, ki ju je Rog razpo¬
stavil po natornih delih, je hotel, de se tudi po
delih milosti razvija, zatoraj je pa po svojim Duhu
tako naredil, de je v eni cerkvi stotero čednost in
darov duha, de bi se ji iz tega vsiga prijetno so¬
glasje, prav popolnama svet, iz različnih udov
sostavljeno neznano lepo truplo vzrašalo. Zavolj
tega se godi, de nekteri v cerkvi Božji tihotno,
nekteri djansko žive; de se eni z deli pokoršine,
eni z ostro pokoro, eni z molitvijo verlo obnašajo;
de se nekteri s petjem, nekteri z umetnostmi pe¬
čajo, de bi svojim bratam kaj koristili; de nekteri
vedno bolnikam strežejo, nekteri druge pogostujejo,
nekteri vse svoje premoženje med uboge dele, in
veliko inakih blagih del store. Ravno ta različnost
se razkazuje tudi med samostanskimi redi, ki nas
sicer vsi k Bogu peljejo, pa vsaki po družim potu.
Eden hodi po potu ponižnosti, de bi k Bogu prišel,
eden po potu pokore; eden tihotno premišljuje, eden
marno dela; nekteri se za spolnovanje svojih dolž¬
nost mešajo med človeško družbo; nekteri se skri¬
vajo po samotah in tihotah; nekteri stanujejo po
mestih in družili prijaznih krajih; nekteri si volijo
strehe po pušavah in gojzdih. Vse to se iz eniga
duha pobožnosti in ljubezni godi. Ta mnogoterost
se pa ne sledi samo po različnih redili in samosta¬
nih, ampak tudi med družniki eniga reda; zakaj eni
prepevajo hvalo vsigamogočnimu stvarniku, eni de¬
lajo z rokami; ta se uči v svoji izbici, uni sedi v
cerkvi v spovednici, uni vnej samostana opravke
oskerbljuje. Kakor je več udov v eno truplo zjedi-
njenih, in več glasov v eno soglasje združenih:
ravno tako se v cerkvi lepota, soglasje in splošno

—*i  396  ^ 0 - 0 —

vjemanje snuje. To je tista' mnogobarvata obleka,
ktero je Jakob svojiinu sinu Jožefu <lal narediti,
tisto zagrinjalo pred naj Svetejšim, ktero je liog iz
vsakterih barv napraviti velel. (II. b. M. XXVI.)

Tako strinjanje posameznih delov, tako so¬
glasje vesoljniga je bilo tudi za rednost in lepoto
cerkve potrebno. Zakaj pa v tacih zadevah drugi
druziga mesari? Zakaj drugi druziga djanje graja in
se zaničevavno prederzne dela svojiga bližnjiga
presojevati, terde, kar se enimu poda, mora vsaki
storiti. Ali se to pravi kaj druziga, kakor cerkveno
truplo mesariti, lepo Jožefovo obleko tergati, in so¬
glasje nebeške godbe ukončavati, t. j. hoteti, de bi
vsi udje cerkve ali noge, ali oči, ali pa roke bili?

Iz tega se razume, kako pregrešno je’, svojimu
bližnjimu zato kaj hudiga želeti ali mu pa zaviditi,
ker ima, kar mi nimamo, ali ker mu ta lastnost
vstvarjena ni, in ga njegovo serce za kaj druziga
mika, kakor kar se nam priljubuje. O kako slabo
bi se telo vedlo, ko bi oči noge zaničevale, ker le
one vidijo, ali ko bi noge zavolj tega čez oči go-
dernjale in jih Zmerjale, ker samo one hodijo jn
vse truplo nosijo. Ali potrebno je, de za redovnost
vesoljniga noge svoje delo s hojo opravljajo, ko oči
počivajo; de so noge prašne in blatne, ko oči čiste
in bistre ostanejo; in vender oči nič manj s počiva¬
njem, kakor noge s hojo ne store; zakaj kermar,
ki mirno pri veslu tam sedi, ravno tako svoj poklic
zveršuje, kakor uni mornarji, ki sem ter tje hodijo,
zdaj na jamboro stopajo, zdaj vervi vlečejo in ja¬
dra napenjajo, in zdaj v spodnje ladijske hrame
hodijo; in čeravno se uni nar manj storiti vidi,
vender nar več stori, zakaj delo se naj ne ceni po

ž D 7 i*«—

Irudu, ampak po koristnosti in potrebi, če nočemo
reči, de kmet, ki zemljo orje, več v kaki deržavi
stori, kakor pa modri, ki jo s svojim svetam in bi¬
strim razumam vodi.

Kdor se na vse tn ozira, bo slednjimu odme-
njeno opravilo pustil, namreč nogi hojo i. t. d., in
ne bo hotel, de bi vse noga ali pa roka bilo. Tega
nas je hotel Apostelj v poprešnjim listu, v kterim
tolikanj obširno od te reči govori, učiti, in zatoraj
nas tudi opominja, rekoč: „Kdor je, naj nikar ne
zasramuje uniga, ki ne je; in kdor ne je, ne za¬
sramuj uniga, ki je A (Rimi j. XIV. 3.) Zakaj mor¬
ile je potrebno, de je kdor je, in morebiti je z
druzimi čednostmi obdarjen, kterih jedoči nima,
tako, de se na eni plati pregrešil ni, na eni pa ima
vender še prednosti. Kakor so pri godbi tiste glas¬
ke, ki med čertami stoje, ravno toliko vredne,
kakor na čertah stoječe, ravno tako ni v soglasji
duhovne cerkvene godbe nič manj vreden, ki je,
kakor uni, ki ne je, in tudi manj vreden ni, čigar
opravila niso težavne, ali kdor pri miru za blagor
in povzdigo svojih bratov dela, kakor uni, ki težke
dela z rokami opravlja. Ravno tega uči tudi sv.
Bernard, ker nas prav skerbno svari, družili življe¬
nje, kakor uradnikov, sodnikov, pravdnikov in ena¬
kih preiskovati in presojevati, še manj pa svoje
življenje z življenjem druzih ljudi primerjati.

13 **

-®«< 298 >o®-

XX. Poglavje.

Tretji opomin z-avolj skerbljivosti in čuječnosti, v
kteri mora slednji po čednosti hrepeneči živeti.

Razložili smo dozdaj več čednost in pravil ve¬
denja, po kterih spolnovanji se pobožno živi. Ker
je pa človeški um preslab, de bi vse obsegel, in ob
vsaki priliki pripravni pomoček si zvolil, tedaj nam
veleva tretji opomin, de nar boljši storimo, če se
poprešnjim čednostim še ena splošna pridene, ktera
vse druge obsega in varuje. Ta pa obstoji v
neprenehani skerbljivosti in čuječnosti, in v skerbni
pazljivosti na vse, kar imamo reči in storiti, de nič
ne počnemo, kar pamet ne poterdi. Kakor razumen
poslanec, kteri hoče pred kacim vladarjem ali v
zboru velikih gospodov govoriti, natanko vse pre¬
misli, kar hoče povedati, vse besede dobro pre¬
tehta, de reda, v kterim hoče govoriti, ne zahomata,
in vse svoje gibanje in obnašanje dobro pregleda:
ravno tako naj se služabnik Božji trudi, zmiraj in
z nar veči skerbnostjo sam nase in na vse svoje
djanje paziti: ali naj govori, ali vprašuje, ali od¬
govarja, ali naj za mizo sedi, ali je z doma, ali v
cerkvi, ali kjerkoli, zmiraj naj pomišljeno hodi, in
kakor z merilam v roki naj vse svoje djanje, be¬
sede in misli premer ja, in se naj v vsim po velevali
Božjih zapoved, pameti in stanskih posebnih dolž¬
nost spodobno ravna. Zakaj čeravno je razloček
med hudimi in dobrimi rečmi že sam na sebi velik,
je Bog vender dušo z nekako natorno lučjo raz¬
svetlil, de ž njo vse lahko spozna, tako, de skoraj
ni tako siroviga, neotesaniga človeka, kteri bi, če «

s 299 >°o-

dobro vse svoje djanje grede pregleduje, ne spre-
vidil, kaj ima storiti, in kaj opustiti. Zatoraj bo pa
mende ta pazljivost na samiga sebe kot splošno
pravilo obnašanja prav koristna. To skerbnost nam
priporoča sv. Duh, ko pravi: ^Varujte toraj skerb-
no svoje duše.“ (V. b. M. A r I. 9.) Ta skerbnost pa
ni nič druziga, kakor vedno čujenje, de nič volji
Božji nasprotniga ne storimo. To pomeni tista mno¬
žica oči na skrivnostnih živalih pri preroku Ecehielu,
ki pravijo, kako mora kristjan v boju s toliko iu
tako strahovitimi sovražniki na tem svetu pazljiv in
čuječ biti. To pomeni tudi tistih šestdeset junakov,
nar hrabriših v Izraelu, ki spremljajo Salomonove
nosilo, vsi z mečem v roki in za bor izurjeni. (Vis.
pes. III. 7 — 8.)

Vzrok te skerbljivosti je, razuu mnogo nevar-j
nost, tudi visoka imenitnost te zadeve, zlasti za
tiste, ki se za popolnama duhovsko življenje priza¬
devajo; zakaj poBožje živeti, je, se neoskrunjeniga
in vsakiga madeža čistiga ohraniti; v mesu živeti,
in se njegovimu onikanju ne u daj a ti.; in čist in brez
graje biti do dne Kristusoviga, kakor Apostelj pravi.
To je pa tako težko in tolikanj navadne moči pre¬
sega, de so vsi mogoči pripomočki za to potrebni,
in celo Bog s svojo milostjo in s svojo roko. Glej,
kako skerbno človek ravna, če ima kaj važniga
početi; koliko veči skerbnosti pa je treba, če se
ravna v zadevah večniga zveličanja, ker so te ven-
der nar imenitniši? Glej, kako nalahkama in pazno
slopa, ki z drago pijačo napolnjeno posodo nese,
de bi je nič ne zlil, in kako vsaciga v sercu stiska
in se trese, kdor gre po ozki bervi ali pa po terh-
lenim mostu čez globoko in derečo vodo, de bi

—0-0^ 300 ^CK>~

vanjo ne padel, in ga val ne odnesel; glej, kako
pazno po vervi pleše, de bi se mu na nobeni plati
ne spesnilo, llavno tako hodi tudi ti, posebno v
začetku svojiga spreobernjenja, de se boš v hoji
uterdil, in tako nad svojimi mislimi in deli cul, de
nobene besedice zgovoril ne boš, in se ti, kolikor
mogoče, nobena misel v sercu predramila ne bo,
ki bi te utegnila s pota pobožnosti zvabiti. Seneka
nam v tem obziru nekaj svetuje, in čeravno že
mnogokrat priporočano, je vender še zmiraj dobro,
de naj si namreč po čednosti hrepeneči misli, kakor
bi vedno stal in hodil pred častitljivim, in povsod
čislanim možem, in vse, karkoli stori in govori,
naj meni, de se pričo njega godi. Se neki drugi
svet je, ravno tako primerjen in koristen, kakor
poprešnji, de namreč mislimo, de je vsaki dan po¬
slednji našiga življenja, in de moramo tako ravnati,
kakor bi še tisti dan ali tisto noč pred sodnji stol
Gospoda stopiti mogli, de bi za svoje življenje od¬
govarjali. Xar boljši svet pa je: neprenehama,
kolikor mogoče, v Božji vpričnosti živeti, in ga
tako pred seboj gledati, kot bi bil viden in telesen,
kakor je resnično neviden povsod; zatoraj pa mo¬
ramo vse, kar storimo, tako storiti, kakor bi on
priča bil, ali pa sodnik, kteri nič ne prezre, in ga
milosti prositi za tako življenje, de bi vpričnosti njego-
viga brezkončniga veličestja nevredni ne bili. Pri
tej skerbnosti sami zase, od ktere ravno govorimo,
moramo toraj dvojiga konca gledati, in sicer pervič,:
de se v svojim sercu vedno na Boga oziramo, in z
nar veči bojaznijo vpričo njega hodimo, ter ga mo¬
limo, slavimo, častimo, ljubimo, se mu zahvalujemo,
in mu svojo udanost na altarji svojiga serca vedno

-»«< 301  }oo~

darujemo; drugič: de na vse svoje početje natanko
pazimo, de s svojim djanjem in govorjenjem prav
nič od pota čednosti ne zahajamo, tako, de z enim
očesam na Boga gledamo, in ga milosti prosimo, z
enim pa na to, kar je za pobožno življenje potrebno.
Tako bomo nar bolj luč, ki nam jo je Bog podelil,
k pridu obračali, bodi si glede Božjih, ali pa člo¬
veških reči. In čeravno se to ne more zmiraj go¬
diti, se naj vsaj takrat potrudimo, tako ravnati,
kadar duha telesne opravila ne zaderžujejo, kadar
je serce prosto, in se je zadevam tega sveta za
nekoliko časa utegnilo, de bi v varno zavetje pre¬
svetih zveiičarjevih ran pribežalo.

XXI. Poglavje.

(j  eter ti opomin zavolj kreposti duha, potrebne za
dosekenje čednost.

§• *•

Opomin poprešnjiga poglavja naj nam oči bi¬
stri, de bomo toliko poprej ugledali, kaj nam je
storiti; tale pa naj nam roke krepča, de bomo, kar
oči vidijo , tudi zmožni zverševati. Ker ste namreč
pri čednosti dve težavnosti, ena dobro od hudiga
razločiti, in ena hudo premagovati, v dobrim pa
napredovati, zatoraj nam je za pervo paznosti in
čuječnosti, za drugo pa kreposti in moči treba,
tako, de nam v pomanjkanji ene lastnosti čednost
nepopolnama ostane; zakaj če ne čujemo, smo slepi,

—o-o<^ 303 •>0-0—

in če ni moči, je človek nekako slaboten in razko¬
san , in ne more nič storiti.

Moč, od ktere tukaj govorimo, ni srednja med
prederznostjo in boječnostjo, ampak neka pogum¬
nost, ki nam vse težavnosti premagovati pomaga,
ki se nam v spolnovanji čednosti nastavljajo; zato-
raj pa tudi zmiraj čednosti spremlja, kakor z mečem
v desni, de jim pot nareja; ker se ima namreč
čednost zmiraj hudo bojevati, je treba, de je ta
pogum vedno pri nji, in ji zmagovati pomaga. Ka¬
kor mora kovač zavolj terde tvarine, ktero ima
kovati, zmiraj kladvo v roki deržati; ravno tako je
človeku, ki si pobožen biti prizadeva, te kreposti
in moči treba, ki mu je kakor duhovsko kladvo, s
kterim lahko prebije, kar bi se mu sicer nemogoče
zdelo. Ali je le ktera čednost, s ktero bi posebna
kaka težavnost združena ne bila? Preglejmo vse
posameznim: molitev, zderžljivost, pokoršino, zmer¬
nost, uboštvo duha, poterpežljivost, čistost, poniž¬
nost, in vidili bomo, de se vsakteri kaka težavnost
nastavlja, ki izhaja ali iz samoljubja, ali pa iz so¬
vraštva sveta ali pa hudičeviga. Oe nam tedaj
moči manjka, kaj zamore gola čednost brez orožja?
Kakor zverižena na rokah in nogah bi nikdar nič
storiti ne mogla.

Če želiš toraj pod banderam čednosti se boje¬
vati, tedaj si misli, de ti vodja in varh čednost sam
govori, kakor je nekdaj Mojzesu, se ve de v dru¬
gim pomenu rekel: „Vzemi to palico, čudeže boš

ž njo delal in moje ljudstvo iz Egipta peljal . a
(II. b. M. IV.) Zaupaj, de je, kakor je una pa¬
lica takrat take čudeže in tako slavno in zveličansko

303  >»»-

delo doveršila, tudi pogumni taki, ki vse težavnosti
premaguje, naj se že proti nam kopičijo od samo-
Ijubnosti, ali pa od naših sovražnikov in zopernikov,
in ti zaželeno zmago v tem boji zadobiti pomaga.
Naj nikoli ta palica iz tvoje roke ne prejde, ker
brez nje nič čudovitiga storiti ne moreš.

Pripravno mesto se mi pa tukašnje zdi, po¬
svariti neke velike zmotnjave, v ktero navadno novi
služabniki Božji omahujejo. Če so namreč v,kakih
bukvah od duhovskiga življenja brali, kako velike
in milosladke so tolažbe in prijaznosti sv. Duha,
in kakošne radosti ljubezen vzbuja, tedaj si mislijo,
de je pot pobožnosti ravan in prijeten ter brez vsi-
ga truda in vse težave, in zatoraj se nič bolj zanj
ne pripravljajo, kakor za kaj lalikiga in prijetniga,
in ne de bi se obdali z jeklenim oklepam, kakor za
vojsko, oblečejo marveč le tančice, ravno kot bi v
svate ali pa k pojedini šli. Oni ne pomislijo, de
je, akoravno je ljubezen Božja po svojim bitji mila
in sladka, vender tje deržeči pot ozek in kotanjast;
zakaj narpred morajo svoje samoljubje zatreti, in
sami sebe premagovati, zakaj ta boj je med vsimi
nar sil niši, kakor opominja sv. prerok Izaija, rekoč:
„Otresi prah, vstani in se'usedi, Jeruzalem/' (Iz.
LVIII.) Usesti se res ni težko, ali težko je prah
pozemeljskih in mesenih nagnjenj otresti, in od
greha vstati, v kterim smo terdo spali. Kar je pa
le potrebno, preden se moremo mirno usesti.

Sicer je prav res, de Bog tiste z mnogoterimi
in čudovitimi tolažbami zveseljuje, ki se zvesto bo¬
jujejo, kakor tudi une, ki žele posvetne radosti z
nebeškim veseljem zamenjati; ali če se ta menja

—oo^ 30-1 ?**>-

resnično ne zgodi, in se človek od tega, kar mu
svet ponuja, radovoljno ločiti noče, tedaj mu to
krepčalo, — verjemi mi — ne bo podarjeno, kakor
Izraelskim sinovam ni popred mana z nebes padala,
preden ni bila vsa moka povžita, ki so jo iz Egipta
še seboj imeli.

De toraj zopet na pravo naše zadenemo, po¬
rečem, de naj bodo, ki te kreposti nimajo, prepri¬
čani, de miru, naj ga kolikor toliko požele, vender
zadobili ne bodo, preden svojiga duha ne spremene,
in svojih misel od dozdanjih vošil ne odvernejo;
naj terdno verjamejo, de si mir le s trudam in de¬
lam, venec pa le v boji zadobivamo; de nam le v
solzah veselje klije, in le za čertenjem samiga sebe
presladka ljubezen Božja stopa. Zavolj tega je pa
tudi urnopetnost v pregovorih Salomonovih tolikanj
grajana, pogum in moč pa tako povzdigovana, ka¬
kor smo že nekje povedali; zakaj znano je bilo sv.
Duhu, ki je tega učil, kako nasprotna je una čed¬
nostim, kako pa ta tečna jim in pospešna.

§. 2 .

Kako to krepost si pridobiti?

Morde me boste vprašali, s kterimi pripomočki
bi se neki ta krepost duha zadobiti mogla, ker ni
nič težji si jo prisvojiti, kakor druge. Nikakor ne
prične modri zastonj svoje abecede od lastnost do¬
bre ženske: „Pogumno ženo, kdo bi jo dobil? Več

je vredna, kakor kar se od nar daljniših mej pri¬
nese/* (Preg. XXXI. 10.) To se pravi: Više je

\

—c-°i  3 O O ^«>-

ceniti memo biserov in zlata, ki se prinese iz nar
daljniših krajev.

Kako pa si moremo toliko dražčico si prila¬
stiti? Pridobili jo bomo, če narprej njeno visoko
vrednost in blaženost natanko pretehtamo, zakaj
neznano vredna mora biti, ki nam zaklade vsili ved¬
nost odpira. Zavolj nobeniga druziga vzroka se
ljubivci tega sveta čednosti ne ogibljejo, kakor zato,
ki so leni in maloserčni in se težavnost ž njo zdru¬
ženih strašijo: „Leni pravi: lev je na potu, in le¬
vinja na ulieah,“ pravi modri. (Preg. XXVI. 13.)
In nekje še: ^Nespametni si roke stiska, in sam
sebe zjeda, govore: Peščica miruje boljši, ko pe-
riše truda in dušne žalosti/ 4  (Prid. IV. 5 — 6.)

Ker nas tedaj nič druziga, kakor ta težavnost
od čednosti ne zaderžuje, toraj si bomo, če si za
premaganje te težavnosti potrebno krepost prisvojimo,
zaklade čednosti in z njimi vred nebeško kraljestvo
zadobili, kteriga ne more nobeden doseči, ki ni po-
gumen^ in hraber.

Ce imamo toraj to krepost, tedaj nam ona vso
samosebnost ž njeno druhaljo iz serca podi, in lju¬
bezen do Boga ali marveč Bog sam se vanj seli,
zakaj po besedah sv. Janeza, „kdor v ljubezni osta¬
ne , ostane v Bogu. 44  (I. Jan. IV. 16.)

Kar še nadalje pripomore, to krepost doseči,
so mnogoštevilni zgledi toliko služabnikov Božjih,
ktere vidimo na tem svetu ubožne, gole, lačne, in v
pomankanji vsiga, kar je za življenje potrebno in
zložno. Nekteri so tako željni britkost in terpljenja,
de, kakor kupčevavec na somenj hiti, kjer ga velik
dobiček čaka, in vedaželjni po nar bolj slovitih uči-

-«<K 306

Jiših, ravno tako oni pušav in samostanov išejo, po kte-
rih je nar ostreji živetje in nar linji redovniške pra¬
vila, kjer namesti nasitenja lakot, mesti bogastva
uboštvo dobivajo, in kjer jih namesti občutne slad-
nosti le križ in terpkost čaka. O povej mi, kaj
more navadi tega sveta, kaj željam in vošilam zmeh-
kuženih ljudi bolj nasprotovati, kakor hoditi v daljne
kraje, de bi tam še ostreje živeli, se še bolj gladu
terpinčiti dali, še veči uboštvo terpeli, in še huji
bolečine in nadloge prenašali kakor do zdaj? Pač
je vse to kervi in mesu nasprotno, ali duh Gospo¬
dov za to navdaja.

Se bolj pa nas morajo vnemati in za premago¬
vanje svoje posvetnosti spodbadati zgledi svetih
mučenikov, ki so si nebeško kraljestvo s toliko
strašnimi mukami pridobili. Komaj je kteri dan v
letu, o kterim bi nam kaki zgled ne kazala, manj
bolj zavolj tega, de bi njih spomin s hvaljenjem in
češenjem obhajali, kakor pa, de bi nas z zgledam
njihoviga mučeništva krepila, in za doprinašanje
dobriga vnemala. Vsaki dan nam da premišljevati,
kako je kteri mučenik v plamenu svojo dušo izdih¬
nil, kako so uniga grozovito derli, tega potopili in
uniga z visoke skale trešili; kako so četertimu na
mučilnici razpetimu, z železnimi kaveljni meso ko¬
sama s trupla tergali; in petiga na drobno razsekali
ter pticami kot drago pičo natrosili; kako so šestiga
vsiga pušice prebodle, in je sedmi na razbeljenim
stolu ali pa v vrelim olji strašno smert storil, in
tako so še drugi neznano veliko muk terpeli. Po¬
misli, kako so nekteri ne samo ene muke terpeli,
ampak vsaktere, ki si jih more le človeška glava

-«>< 307  >»°-

zmisliti. Nekteri so bili, ko so jih iz lamnih ostud¬
nih ječ iztirali, narprej bičani, potem na razbeljeno
oglje djani, nato z železnimi parklji mesarjem, do¬
kler jih meč ni ob glavo djal, ki je velikrat njih
življenje končal, ali njih terdne vere ne zmajal.
Vender kaj naj pravim od znajdb, ki si jih niso
ljudje, ampak sama peklenska hudoba zmišljal, de
bi s svojo^ grozovitnostjo in s telesnimi mukami vero
in pogumnost unih svetih mučenikov ukončal? Ne¬
kteri so bili že vsi razmesarjeni na posteljo, z
bodečimi ostmi posejano, verženi, de bi truplo na
enkrat na sto in sto krajih ranjeno bilo in se ta po
vsili udih pekoča bolečina ter neizrekljivo terpljenje
z vero borilo. Eni so bili obsojeni, bosi po gorečim
oglji hoditi; ene so za repe divjih žrebcov privezo¬
vali, de so jih berzno tekoči čez germ in sterm
vlekli; ene so na kolesa, okoli kterih so bili povsod
ostri noži zataknjeni, pripeli, deje  bilo njih truplo
v zavertenji kolesa na neštevilno kosov razrezano;
ene so na mučilnice razpenjali, in njihove trupla od
tal do glave z železnimi parklji razbrazdovali, do¬
kler se ni meso od kosti odlušilo, in se črevesa
pokazale. Vender pa s tem divjaška in bolj kot
nečloveška grozovitnost trinogov ni bila zadovoljna,
zmislila si je še inako mučilo. S tacimi pripravami
so dve tanke pa visoke drevesi tako pripogovali, de
sta se njuna verha dotikala, in na eniga so muče¬
nika z desno, na eniga pa z levo nogo privezovali,
ter potem drevesi razpustili, ki ste z vso močjo
razskoeile, truplo raztergale, in dela silovito visoko
zagnale. V Nikomedii je bil razun druzih mučeni¬
kov eden tako dolgo tepen, de so se pod derečo

A  308

kervijo in raztepenim mešam lahko gole kosti vidile,
zakaj meso je bilo že skoraj vse ž njega skapalo;
potem so mu vse truplo ž jesiham sprali, in nje¬
gove rane s solijo natresli. Vender pa trinogi še *
niso grozovitih muk bili siti, ko so namreč zapazili,
de mučenec še živi, so vlekli na pol mertviga na
razbeljeno oglje, ter ga z železnimi kaveijni sem
tertje valili, dokler ni sveta duša k Bogu se ločila.
Tako so se hudobni morivci še kaj hujiga memo
smerti, zmišljali, ktero vender navadno med vsimi
strašnimi rečmi nar strašneji imenujemo; zakaj ubo¬
gih vernih niso hotli samo v svoji zdivjanosti
umoriti, temuč jih z brezštevilnimi in neizrečenimi
mukami in z nar hujimi bolečinami počasi klati.

Uni mučenci pa niso nobenih drugačnih trupel
imeli, kakoršne so naše; zakaj njih meso je bilo
kakoršno naše; in ravno tisliga Boga so imeli po¬
močnika, tudi niso nobeniga druziga zveličanja pri¬
čakovali, kakor ga mi pričakujemo. Če so si toraj
uni večno življenje s tako silovito in strašno smertjo
pridobili; zakaj se pa mi bojimo, zavolj ravno tisti—
ga dobička samo hudo poželenje svojiga mesa zati¬
rati? Če so uni stradeža poginjali; zakaj se nočeš
ti le en dan postiti? Če so uni vsi razmesarjeni,
celo na križ pribiti vender neprenehama molili; za¬
kaj le nočeš ti, ki si zdrav in čverst, nekoliko časa
klečati? Če so uni s toliko poterpežljivostjo in
udanostjo svoje ude tergati in meso razsekavati pu¬
stili; zakaj le nočeš ti pripustiti, de bi se tvojim
željam in strastim kaj utegnilo? Če so bili uni leto
in dan v taninih in mokrotnih ječah vklenjeni, zakaj
se nočeš ti za nekaj časa v samoto podati? Če so


nazadnje uni svoje rame z neznano pekočim biča¬
njem raztepati pustili; zakaj bi neki tudi ti ne hotel
zavolj Jezusa Kristusa kako bolečino terpeti?

Ce ti še vsi ti zgledi ne zadoste, povzdigni
svoje oči k presvetimu križu, in glej, kdo je uni,
ki na njem viseč iz ljubezni do tebe tako grozovite
bolečine terpi: „PremišIjujte tedaj njega,“ —pravi

Apostelj — „ki je tako ugovarjanje zoper se od
grešnikov preterpel, de ne boste opešali, in vaše
serce ne omagalo/ 4  (Hebr. XII. 3.) Strahovit je
ta zgled, naj ga od ktere koli strani pregledujemo;
zakaj če se ozremo na terpljenje, — ali more veči
biti; na osebnost terpečiga, — ali more imenitniši
biti; — če preišemo vzrok, zakaj terpi, — on ne
terpi za lastno krivico, zakaj on je zgolj nedolž¬
nost; tudi prisiljen ne terpi, zakaj on je Gospod in
Stvarnik vsili stvari; on terpi iz zgolj dobrotljivosti
in iz 4  čiste ljubezni; in vender je take grozovite
muke terpel, ne samo na telesu, ampak tudi na
duši, tako, de ni vse, karkoli so kdaj vsi mučenci
in vsi ljudje, ki so- kdaj na svetu bili, terpeli, ž
njegovimi bolečinami primerjati; zakaj nebesa so se
temu čudile, zemlja se je potresla, skale so pokale,
in vse bitja so občutile slraliovitogrozno, kar seje
bilo zgodilo. Kako bi tedaj mogoče bilo, de bi člo¬
vek tako terd in neobčutljiv bil, de bi ga ne ginilo,
kar so še mertve bitja občutile? in kako bi mogel
tako nehvaležen biti, de bi se ne čutil dolžniga vsaj
nekoliko tistiga posnemati, ki je toliko mogočniga
storil, in toliko neznaniga terpel, de bi nam popol-
nama zgled zapustil? Zakaj, — kakor Zveličar sam
pravi, — „tako je bilo trebaKristušu terpeti in tretji
dan od mertvih vstati/ 1 ' (Luk. XXIV. 46.) Ker je

-°°i  310  )»-

namreč na svet bil prišel, de bi nam pot v nebesa
naredil, pot pa, ki tje derži, je križ sam, zatoraj
se je Gospod sam narpred dal križati, de bi se
njegovi naslednji bojniki ugledavši tako terpke bole¬
čine hrabrili, in za prenašanje neskončno manjiga
terpljenja spodbadali.

Kdo bi tedaj tako nehvaležen, tako mehkužen,
prevzeten in nesramen mogel biti, de bi, ko vidi
Gospoda vse svetosti z vsimi svojimi prijatli in
izvoljenimi po tako težavnim potu hoditi, sam pa v
mehkužnosti in sladnosti vse svoje dni preživeti ho¬
tel? Kralj David je zaukazal Uriju, kteriga je velel
iz vojske poklicati, de naj gre na svoj dom, de naj
se počije in dobro ima. Ali zvesti služabnik mu je
rekel: ^Skrinja Božja, Izrael in Juda stanujejo po
šotorih, in moj Gospod Joab in služabniki mojiga
gospodarja leže na golih tleh: in jaz naj bi domu
šel, de bi jedel in pil in pri svoji ženi spal? Pri
tvojim življenji, in pri življenji tvoje duše, tega ne
storim V‘  (II. b. Kr. XI.)

O dobri in zvesti služabnik, toliko veči hvale
si vreden, kolikor manj si smert zaslužil, ki te je
zadela. In ti, o kristjan, ali se nič ne bojiš svo-
jiga Gospoda in ga nič ne častiš, ko ga vidiš na
križu razpetiga? Skrinja Gospodova, iz nestrohlji-
viga cedroviga lesa narejena, grenke bolečine terpi,
in celo smert je prevzela, — in ti hočeš mehkuž¬
nosti in posvetniga veselja iskati? Skrinja, v kteri
se Mana, t. j. jed angelska hrani, je bila napajana
z žolčem in jesiham, — in ti poželiš sladkih in
dragih jedi? Skrinja, v kteri ste zapovedni deski,
t. j. vsi zakladi nebeške modrosti in vednosti, je

-*0< 311  >o»—

skrunjena in zasramovana, — in ti hočeš povzdigo¬
van in česen biti? —

Vender če te prilika te skrivnostne zavezne
skrinje še ne more giniti, prideni še britkosti slu¬
žabnikov Božjih, ki po golih tleh leže, namreč,
zglede in terpljenja vsili svetnikov, prerokov, mu¬
čenikov, spovedovavcov in devic, ki so v toliko
nadlogah in terpkostih po morji tega življenja ves¬
lali, zatoraj eden med njimi takole govori: „Ne-

kteri so preterpeli zasramovanje in tepcnje, verige
in ječo; kamnjali, sekali, mučili, in z mečem so jih
morili; hodili so v ovčjih šavbah, v kozjih kožah,
ter pomanjkanje terpeli stiskani in nadložni; oni, ki
jih svet vreden ni bil, so se potikali po pušavah,
gorah, jamah in tokavah. In vsi ti so se poterdili
s spričevanjem vere, in v vsili teh nadlogah so bili
Bogu zvesti spoznani/*' (Hebr. XI.)

(Je je bilo tedaj življenje svetnikov in svetnika
vsili svetnikov tako; tedaj resnično ne vem, po ka-
košni boljši pravici in po kterim posebnim privolje¬
nji nekteri menijo, z radigovanjem in s slasjmi tje
priti, kjer se vsi uni in brez konca vesele. Ce ho¬
češ tudi ti enkrat taciga veselja deležen biti, in ž
njimi kraljevati, tedaj se, njih posnemaje, uči, težave
tega življenja prenašati.

Kar sim ti do zdaj obrisoval, mora v tebi nar
iskreniši hrepenenje obujati, zalo čednost dušne kre¬
posti doseči, in toraj tako dolgo za-njo se truditi,
dokler ne boš popolnamasti tiste pobožne duše do¬
segel, od ktere se v sv. pismu bere: ,,S krepostjo
je prepasala svoje ledje, in okrepčala svojo roko.**
(Preg. XXXI. 17.)

f

-®«< 312  >°«-

Na koncu tega poglavja in vsiga v drugih bu¬
kvah obseganiga nauka hočem še preznamenito
izreko zveličarjevo pristaviti, ki se takole glasi:
„Vsaki pa, ki hoče za menoj priti, naj zataji sam
sebe, in vsaki dan svoj križ zadene, in naj gre za
manoj/‘ r  (Luk. IX. 23.) S temi nebeškimi besedami
obsega naš Zveličar in učenik vesoljni Evangeljski
nauk, kteriga je on zato postavil, de bi človeka do-
veršil, ki je kot notrenji človek svojiga nebeškiga
začetka zaveden, kot vnanji pa križ prenaša, in
zavolj presladkosti perviga radovoljno vse britkosti
druziga terpi.

Konec.


“ C_C K 3 13

I

PERSTAVf

-— -mm —

Jutrenja molitev.

^Fsigamogočni Bog! tebe časte in hvalijo vse
stvari ob zjutranji zarji, in nebo in zemlja zi do¬
povedujeta tvojo slavo 5 naj se tedaj tudi jest
njim pridružim, in tebi dolžno hvalo dam iz vse
I svoje duše in moči za tolikokrat že ponovljeno
dobroto, de sim zopet pretečeno noč srečno pre¬
stal, in živ in zdrav današnjiga dneva učakal.
Blagoslovi moje želje, ki ga mislim v čast tvo-
jiga s. imena in v zveličanje svoje duše, kakor
tudi v blagor svojiga bližnjiga oberniti.

Ti, moj dobrotljivi Oče! vse moje dušne in
telesne potrebe poznaš, dodeli mi moč, čednost
ljubiti, dobro delati, hudo pa čertiti in se vsa-
ciga greha obvarovati. (Je bi pa utegnil od poti,
ktera k tebi derži, odstopiti, zaverni me zopet
na pravo pot, po kteri se k tebi pride, in mi
svojo ljubezen in odpušenje mojih pregreškov
milostljivo podeli.

Daj mi, de se v sreči ne prevzamem, de
v nesreči ne obupam, pošiljaj mi od zgoraj po-
terpežljivost v nadlogah, modrost v obnašenju
in dober svet v dvomih. Podpiraj me v pridno-
* sti in v zvestim spolnovanju dolžnost svojiga

14

-*®t 314  ^>'

t rv i i/i/u 1

, bolniki in umi-
jim ga ne s kri,
se milostljivo nanje

stanuj daj mi poštenima in pravičnimi! biti v
vsem svojim djanju in nehanju, naj bo cel dan
tebi služiti moje naj veči veselje.

Prosim te pa tudi ljubeznjivi nebeški Oče
za svoje brate. Ko bodo reveži
rajoči tvoj obraz iskali, nikar
in od njih ne oberni; ozri si j j

in nikogar neuslišaniga od sebe ne izpusti. Oče!
ne odreci svojiga usmiljenja tudi tistim, ki so
nate pozabili, ali ki se pred tabo ponižati nočejo.

Usmili se vseh prebivavcov na zemlji in
duš ki so v vicah j naj nam bo dans vsem, ki
si nas odrešil, dan zveličanja in veselja v Go¬
spodu. Daj grešnikom poboljšanje, sovražnikam
spravo, žalostnim tolažbo, revnim preskerbljenje,
bolnim polajšanje, zmotenim pravo pot najti, in
umirajočim srečno svoj tek dokončati. Vse na

pred

in

tabo priklanja.

svetu naj se

naj te moli, in po svojim
časti in poveličuje. Amen.

tvoje

in vsaka stvar
presveto ime

Sveta maša,

kakor jo masnik bere *~j.

Začetek svete maše.

Masnik per spodnji stopnji začne sv. mašo tako te:

V imenu Očeta “j" in Sina -j- in svetiga -J*
Duha. Amen.

M. Stopil bom pred božji altar.

Sl. Pred Boga, ki razveseluje mojo mladost.

*) Ta maša je od presvete Trojice.

-«>* 315  ><«-

M. Sodi me, o Bog! in razsodi mojo reč od
nesvetiga ljudstva: reši me od krivi čniga in
zapeljiviga človeka.

Sl. Ker ti, o Bog! si moja moč5 zakaj si me
zavergel? in zakaj moram žalostili hoditi, od
sovražnika zatert?

M. Pošlji svojo luč in resnico, de me peljete,
in perpeljete na tvojo sveto goro, v tvoje
prebivališč.

Sl. Stopil bom pred božji altar, pred Boga, ki
razveseluje mojo mladost.

M. Hvalil te bom s citrami, Bog, moj Bog!
Čimu si žalostna moja duša ? in čimu me motiš.

Sl. Zaupaj v Boga; še ga bom hvalil; pomoč
moja,'Bog moj je on.

M. Čast bodi Očetu in Sinu in svetimu Duhu.

Sl. Kakor mu je bila v začetku, in zdej in vse¬
lej od vekomaj do vekomaj. Amen.

M. Stopil bom pred božji altar.

Sl. Pred Boga, ki razveseluje mojo mladost.

M. V imenu Boga je naša pomoč.

Sl. Kteri je stvaril nebo in zemljo.

M. Se spovem Bogu vsigamogočnimu, sveti Ma¬
rii, vselej Devici, svetimu Mihaelu arhangelu,
svetimu Janezu Kerstniku, svetima apostel-
liama Petru in Pavlu, vsim svetnikam, in vam,
bratje, de sim veliko grešil z mislijo, besedo
in djanjem. Kriv sim, kriv sim, silno sim
kriv. Zato prosim sveto Marijo, vselej
Devico, svetiga Mihaela arhangela, svetiga
Janeza Kerstnika, sveta apostelna Petra in
Pavla, vse svetnike, in vas, bratje, moliti
za-me per Gospodu, našim Bogu.

14 *

—txx< 316  •x>o—

Sl. Usmili naj se te vsigamogočni Bog, in od¬
pusti ti tvoje grehe, in te pripelje v večno
življenje.

M. Amen.

Sl. Se spovem Bogu vsigamogočnimu, sveti
Marii, vselej Devici, svetimu Mihaelu arh-
angelu, svetimu Janezu Kerstniku, svetima
apostelnama Petru in Pavlu, vsim svetnikam,
in tebi, Oče, de sim veliko grešil, z mislijo,
besedo in djanjem. Kriv sim, kriv sim,
silno sim kriv. Zato prosim sveto Marijo,
vselej Devico, svetiga Mihaela arhangela,
svetiga Janeza Kerstnika, sveta apostelna
Petra in Pavla, vse svetnike, in tebe, Oče,
moliti za-me per Gospodu, našim Bogu.

M. Usmili naj se vas vsigamogočniBog, odpusti
vam vaše grehe in vas perpelji v večno življenje.

SI. Amen.

M. Milost, odvezo in odpušenje naših grehov
nam dodeli vsigamogočni in usmiljeni Bog.

Sl. Amen.

M. Bog! obernil se boš na nas, in nas oživit

Sl. In veselilo se bo v tebi tvoje ljudstvo.

M. Bog! skaži nam svojo milost.

St In dodeli nam svoje zveličanje.

M. Bog! usliši mojo molitev.

SI. In moje vpitje naj do tebe pride.

M. Bog z vami!

SI. In s tvojim duham.

TVlašnik gre k altarjn, in reče :

Moli m o.

Odvzemi nam, prosimo, o Gospod! naše

pregrehe, de bomo vredni stopili s čistim sercam

-°<>4  31T *»-

k nar svetejšimu. Po Kristusu, Gospodu našim.
Amen.

Mašnik v sredi altarja perklonjen moli:

P) •osimo te, o Gospod, po zasluženji tvojih
svetnikov, kterih svetinje so tu, in po zasluženji
vsili svetnikov, de mi odpustiš milostljivo vse
moje grehe. Amen.

Mašnik bere na desni strani altarja nektere besede, ki se jim
introit, to je, vbod pravi.

Češena hodi sveta Trojica in nerazdeljena
edinost. Častili ga bomo, ker nam je milost
skazal.

P s a l m.

Gospod, naš Bog, kako prečudno je tvoje
ime na vsi zemlji!

Čast bodi Očetu, Sinu in svetimu Duhu$
kakor mu je bila v začetku, zdaj in vsaki čas
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Češena bodi sveta Trojica in nerazdeljena
edinost. Častili ga bomo, ker nam je svojo
milost skazal.

V sredi altarja:

M. Gospod, usmili se nas!

Sl. Gospod, usmili se nas!

M. Gospod, usmili se nas!

Sl. K riste, usmili se nas !

M. K. •iste, usmili se nas!

Sl. Kriste, usmili se nas!

M, Gospod, usmili se nas!

Sl. Gospod, usmili se nas!

M. Gospod , usmili se nas!

M. Čast Bogu na visokim, in mir ljudem na
zemlji, kteri so prave yolje. Hvalimo te, ča-

318  >°">-

stimo te, molimo te, povišujemo te. Zahva¬
limo se ti zavoljo tvoje velike časti. Gospod
Bog, nebeški kralj, Bog vsigamogočni Oče!
Gospod edinorojeni Sin Jezus Kristus! Go¬
spod Bog! Jagnje Božje, Sin Boga Očeta,
ki grehe sveta odjemlješ, sprejmi našo proš¬
njo, kteri sediš na desnici Boga Očeta,
usmili se nas! Zakaj sam ti si svet, sam
ti Gospod; ti sam si nar viši, Jezus Kristus,
s svetim Duham v časti Boga Očeta. Amen.

Mašnik se proti ljudem oberne ■ iu reče:

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duham.

iUa.šnik moli na desni strani altarja:

M o 1 i m o.

Vsigamogočni, večni Bog! kteri si dal svo¬
jim služabnikam v pričevanji prave vere čast
večne Trojice spoznati, in v mogočnosti veliča¬
stva edinost moliti: prosimo, de bomo s terdnostjo
ravno te vere vselej vsili zopernost obvarovani.
Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu tvo¬
jim. i. t. d. Amen.

Berilo iz lista sr. Pavla aposteljna do Rim¬
ljanov XI. p. 33  — 36. v.

O visokost bogastva božje modrosti in zna¬
nja! Kako nezapopadljive so njegove sodbe in
neizvedljivi njegovi poti! Zakaj kdo je spoznal mi¬
sel Gospodovo? ali kdo je bil njegov svetovavec?
Ali kdo mu je pred kaj dal, de bi se mu po-
vernilo ? Sej je vse iz njega in po njem in v
njem: Njemu bodičast in hvala vekomaj! Amen.
SI. Hvala Bogu!

-co<  319 ?«•>-

M. Hvaljen si, o Gospod! kteri brezna pregle¬
daš in sediš na Kerubinu (sedežu božjim).
Hvaljen si, o Gospod! na podnebji nebes in
češen vekomej, aleluja! aleluja! Hvaljen si Go-
sopd, Bog naših očetov, in cešen vekomej. Aleluja.

V sredi aitarja :

Očisti moje serce in moje usta, vsigamo-
gočni Bog! kteri si usta preroka Izaia očistil z
živim oglain: tako me očisti s svojo nezasluženo
milostjo, de tvoj sveti evangeli vredno oznanu-
jem: po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Blagoslavljaj me, Gospod! Gospod bodi v
mojim sercu in v mojih ustih, de vredno in spo¬
dobno oznanujem njegov evangeli. Amen. #

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duham.

Mašnik prekriža s. evangeli in sam sebe, rekoč:

Besede sveliga evangelia , ki ga je popisal sv.
Matevž v 28. p. 18  — 20 v.

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencam:
Hana mi je vsa oblast v nebesih in na
zemlji. Torej pojdite in učite vse narode, in
keršujte jih v imenu Očeta in Sina in svetiga
Duha! ličite jih dopolniti vse, kar koli sim vam
zapovedal. In glejte, jez sim z vami vse dni
do konca sveta.

Mašnik kušne sv. evangeli, in reče :

M. Po evangelskih besedah naj bodo izbrisane
naše pregrehe.

Sl. Hvala tebi, Kriste!

Mašnik v sredi aitarja moli ob nedeljah in večih praznikih vero,

rekoč:

Verujem v eniga Boga , Očeta vsigamogoč-

32 O y»-

niga, stvarnika nebes in zemlje, vsili vidnih in
nevidnih reči, in v eniga Gospoda Jezusa
K ristusa, Sinu Božjiga, edinorojeniga, kteri
je rojen iz Očeta od vekomaj, kteri je Bog od
Boga, luč od luči, pravi Bog od praviga Boga,
ki je rojen in ne storjen, kteri je z Očetam eni¬
ga bitja, od kteriga je vse stvarjeno, kteri je
zavoljo nas človekov in zavoljo našiga zveličanja

Z nebes prišel (tukaj se perpogne z desnim kolenam), ill je

po svetim Duhu iz Marije Device meso na-se
vzel, in se včlovečik Tudi križan bil za nas
pod Fonciam Pilatam, terpel, in bil v grob po¬
ložen. Tretji dan pa je vstal od smerti po bese¬
dah pisem. Šel je v nebesa. Sedi na desnici
Očeta, in bo spet prišel s častjo sodit žive in
mertve: njegoviga kraljestva ne bo konec. Veru¬
jem v svetiga Duha, Gospoda in oživljavca,
kteri iz Očeta in Sina izhaja, kteriga z Očetam
in Sinam vred, in enako molimo in častimo:
kteri je iz prerokov govoril. Verujem v eno,
Sveto, katoliško in apostolsko cerkev. Spoznam
en kerst v odpušenje grehov. Verujem vstajenje
mertvih in prihodnje življenje. Amen.

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duham.

Per darovanji kruha.

Vzemi, sveti Oče, vsigamogočni večni Bog!
ta čisti dar, kteriga jez, tvoj nevredni služab¬
nik, tebi, svojimu živimu in pravimu Bogu, da¬
rujem za svoje brezštevilne grehe, zamere in
zanikernosti, in za vse. pričijoče, pa tudi za vse
verne kristjane, žive in mertve: de bo meni in
njim v zveličanje in večno življenje ! Amen.

-<-o< 3 2 I

Mašnik vlije kapljice vode v vino.

Bog, kteri si prečudno stvaril človeka v
blagim stanu, in grešivšiga še bolj čudno pre¬
novil : daj nam po skrivnosti te vode in tega
vina združenim biti s tistiga Božjo natoro, ki se
je vredniga storil naše človeške' natore biti dele-
žin, Jezus 'Kristus, tvoj Sin, Gospod naš, kteri
s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha,
Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Per darovanji kelha.

Darujemo ti, Gospod! kelih zveličanja, tvojo
milost prosijoči, de gre pred obličje tvojiga bo-
žjiga veličastva v prijetni dar za naše in za
zveličanje vsiga sveta. Amen.

Moli s sklenjenimi rokami:

V duhu ponižnosti in s potertim sercam
stojimo pred teboj: vzemi naš dar, o Gospod!
in godi naj se pred tvojim obličjem danas naša
daritev, de ti bo všeč, o Gospod Bog!

Pridi, posvečevavec, vsigamogočni večni
Bog, in posveti ta dar, perpravljen tvojimu
svetimu imenu.

Mašnik umije perste in moli iz 25.  psalma :

V nedolžnosti bom svoje roke umil, in tvoj
altar obdajal, o Bog! de poslušam glas tvoje
hvale, in oznanujem vse čudeže tvoje. O Bog!
ljubim lepoto tvoje hiše, in prebivališe tvojiga
veličastva. Ne pogubi moje duše s hudobnimi,
o Bog! in ne umori me z željnimi kervi, ki je
krivica v njih rokah, in njih desnica polna pod-
kupšine: jez pa hočem v svoji nedolžnosti živeti.
Otmi in usmili se me: na pravim stoji moja

14 **

-«< 383 H™

noga; v zbirališih te bom hvalil, o Bog! Čast
bodi Očetu i. t. d.

V sredi altarja moli:

Vzemi, sveta Trojica! vzemi daritev jnilo-
sti, ktero ti darujemo v spomin terpljenja, vsta¬
jenja in vnebohoda Jezusa Kristusa, Gospoda
našiga, in na čast Marije vselej Device, svetiga
Janeza Kerstnika, svetih aposteljnov Petra in
Pavla, njih in vsili družili svetnikov: Naj bo
njim v čast, nam pa v zveličanje, in prosijo naj
v nebesih za nas, ki obhajamo njih spomin na
zemlji. Po ravno tem Jezušu Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

Proti ljudem:

M. Molite bratje, de bo moja in vaša daritev
prijetna per Bogu, vsigamogočnim Očetu.

Sl. Vzame naj Bog ta dar iz tvojih rok v hvalo
in čast svojiga imena, tudi v prid naš in
vse svoje svete cerkve.

M. Amen.

Tiha molitev.

Posveti, prosimo, Gospod naš Bog! po
klicanji tvojiga svetiga imena to daritev, ktero ti
darujemo, in stori nas po nji sebi dopadljivi dar
vekomaj. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu
i. t. d. Amen.

Tukej povzdigne rnašnik. svoj glas.

M. Od vekomaj do vekomaj.

Sl. Amen.

M. Bog z vami!

SI. In s tvojim duham.

M. Nakviško serca.

Sl. Imamo jih k Bogu.

-ooi  333 ;»<

M. Hvalimo Gospoda svojiga Boga.

Sl. Spodobi se in dolžnost je.

Res je spodobno in dolžnost, prav in do¬
bro, de ti hvalo dajemo vselej in povsod, sveti
Gospod, vsigamogočni Oče, večni Bog! kteri si
s svojim edinorojenim Sinam in svetim Duham
en Bog, en Gospod, ne v edinosti ene peršone,
ampak v trojici eniga bitja. Kar po tvojim ra-
zodenji verujemo od tvoje časti, to brez vsiga
razločka od Sina tvojiga, to od svetiga Duha
mislimo; tako', de v pravim in večnim Bogu mo¬
limo tri resnične peršone in edino bistvo in enako
veličastvo. Kterimu hvalo dajejo angeli in arh-
angeli, Kerubi in Serafi, ter ne jenjajo hrupa
gnati vsak dan, in z enim glasam reči:

Svet, svet, svet Gospod Bog v Sabaot!
Polno je nebo in zemlja tvoje časti. Čast tebi
na visokosti! Česen bodi, ki pride v Gospo¬
dovim imenu. Čast tebi po višavah !

Mašnik se pcrklone, in moli:

Te tedej ponižno prosimo , nezmerno usmi¬
ljeni Oče, po Jezusu Kristusu, tvojim Sinu,
Gospodu našim, de vzameš in posvetiš te po¬
nudbe, te darila, te prečiste svete darove, ktere
ti darujemo za tvojo sveto katoliško cerkev, de
ji mir daš, jo varuješ, jo ohraniš v edinosti in
vladaš po vsim svetu: pa tudi za tvojiga služab¬
nika našiga papeža I. in našiga škofa I. in za
našiga cesarja I. in za vse, kteri se prave ka¬
toliške in apostolske vere derže.

Spomin za žive .

Spomni se, o Bog! svojih služabnikov in

služabnic 1. I. (tiikej se spomin stori za tiste, za ktere

—0-0^ 384  •xx>—

hočemo darovati) in vsili pričijočih, kterili vero po¬
znaš in pobožnost vidiš: za ktere ti darujemo,
ali kteri ti darujejo ta iivalni dar za-se, in za
vse svoje, za odrešenje svojih duš, za dosego
svojiga zveličanja in varnosti , in pošiljajo svoje
želje tebi, večnimu, živimu in pravimu Bogu.

Sklenjeni £ti ga darujemo) z vso družbo
zvoljenih, in njih spomin obhajajoči, sosebno ča¬
stite vselej device Marije, matere našiga Boga
in Gospoda Jezusa Kristusa, pa tudi tvojih apo-
stelnov in marternikov: Petra in Pavla, Andreja,
Jakoba, Janeza, Tomaža, Jakoba, Filipa, Jer¬
neja, Matevža, Simona in Tadeja, Lina, Kleta,
Klemena, Ksista, Kornelia, Cipriana, Lorenca,
Krizogona, Janeza in Pavla, Kozina in Damiana
in vsili tvojih svetnikov; daj nam po njih zaslu-
ženji in prošnjah, de bomo v zavetji tvoje po¬
moči obvarvani per vsili rečeh, po Jezusu Kri¬
stusu, Gospodu našim. Amen.

Mašnik derži roke nad kruham in kelham, in moli:

Prosimo te tedaj, o Bog! vzemi potolažen
ta dar, ki ti ga darujemo tvoji hlapci in z nami
vred vsa tvoja družina, daj nam preživeti v
tvojim miru svoje dni; otmi nas od večniga po¬
gubljenja, in daj nam med tvoje izvoljene biti
štetim. Po Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Daj, prosimo te, o Bog! de bo ta dar ves
posvečen, vzet, poterjen, resničin in prijetin; de
nam bo spremenjen v telo in kri tvojiga prelju-
biga Sina, Gospoda našiga, Jezusa Kristusa.

Kteri je pred svojim terpljenjem ta dan vzel
kruh v svoje svete in častite roke, in je vzdig¬
nil oči proti nebu k tebi, svojimu vsigamogočnimu

325  >oo—

Očetu, te zahvalil, ga posvetil, razlomil in dal
svojim učencam, rekoč: „Vzemite, in jejte

vsi od tega, zakaj to je moje  Telo. 44

Mašnik povzdigne sveto hostijo, ter jo ljudem pokaže, de jo
molijo, in potlej reče:

Ravno tako je vzel po večerji tudi prečudni
kelih v svoje svete in častite roke, te spet za¬
hvalil, ga posvetil, in dal svojim učencam, rekoč:
„Vzemite in pite vsi iz njega; zakaj to
je kelih moje kervi, nove in večne za¬
veze, skrivnost vere, ktera bo za vas
in za njih veliko prelita v odpušenje
grehov. K o 1 i k o r k r a t b o t e to storili,
storite v moj spomin. 44

Mašnik povzdigne kelih s sveto kervjo, de'jo ljudje molijo, in
potlej reče:

Po tem povelji tedaj obhajamo o Gospod!
mi, tvoji hlapci in tvoje sveto ljudstvo, spomin
presvetiga terpljenja, od smerti vstajenja in ča-
stitiga vnebohoda ravno tega Kristusa, Sina
tvojiga, Gospoda našiga, in darujemo tvojimu
prečudnimu veličastvu od tvojih daril in dobrot ta
čisti dar, ta sveti dar, ta brezmadežni dar, sveti
kruh večniga življenja, in kelih večniga zveličanja.

Ponižaj se pogledati na te dari s potolaže¬
nim in milostljivim obličjem in vzeti jih , kakor si
se bil ponižal vzeti dari svojiga hlapca, pravič-
niga Abelna, daritve našiga očeta Abrahama,
ter sveto daritev in brezmadežno posvečbo, ktero
ti je Melkizedek daroval, tvoj veliki duhoven.

Ponižno te prosimo, vsigamogočni Bog! reci
pernesti te dari po rokah svojiga svetiga angela
na tvoj vikši altar pred tvoje Božje veličastvo,

-*°t 326 ><**•

de bomo vsi, kar nas bo deležnih tega altarja,
in zavžilo presveto Telo, in presveto Kri tvojiga
Sinu, napolnjeni z vso dobroto in gnado. Po
ravno tem Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Spomin za merite.

Spomni se tudi, o Gospod! svojih služab¬
nikov in služabnic I. I. (tukej se spomin stori za mertve,
z a ktere hočemo moliti), ki so šli pred nami z znam-
njem vere in ki so v miru zaspali. Dodeli jim,
o Gospod! te prosimo, in vsim, ki so v Kri¬
stusu zaspali, kraj hladu, luči in miru, po ravno
tem K ristusu, Gospodu našim. Amen.

Mašnik se na persi udari, in moli:

Tudi nam grešnikam, svojim služabnikam,
v tvojo veliko usmiljenje zaupnim, daj delež in
družbo s svojimi svetimi aposteljni in marterniki:
z Janezam, Štefanam, Matijam, Barnabam, Ig-
naciam, Aleksandram, Marcelinam , Petram , s
Felicito, Perpetvo, Agato, Lucijo, Nežo, Oe—
cilioj Anastazijo in z vsimi svojimi svetniki.
Prosimo te, ne po našim zasluženji, ampak po
svoji perzanesljivosti nam daj priti v njih družbo.
Po Kristusu, Gospodu našim, po kterim, o Go¬
spod , vselej te dobrote vse stvariš, posvetiš,
blagosloviš in nam jih podeliš. Po njem, s njim
in v njem se tebi, Bogu Očetu vsigamogočniinu,
v edinosti svetiga Duha godi vsa čast in hvala.

Mašnik prevzdigne kelih s sv. hostijo, in reče na glas:

M. Od vekomaj do vekomaj.

Sl. Amen.

— 0 - 0 ^ 227  ^ 0 - 0 —

M. Molimo.

Z zveličarjevo zapovedjo opominjani, i n  po¬
dučeni z njegovim božjim naukam si upamo reči:

* Oče naš, kteri si v nebesih. Posvečeno
bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo.
Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na
zemlji. Daj nam dans naš vsakdanji kruh. In
odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo
svojim dolžnikam. In nas ne vpelji v skušnjavo.
Sl. Ternuč reši nas od zlega.

M. Amen.

Reši nas, prosimo, o Gospod! od vsili zle-
gov preteklih, sedanjih in prihodnjih, in na proš¬
njo svete, častite, vselej device božje matere
Marije, svojih svetih apostelnov Petra in Pavla,
Andreja, in vsili svetnikov, daj nam mir v naših
dnevih, de bomo s pomočjo tvoje milosti podpi¬
rani , vselej greha prosti, in vse zmote obvar-
vani. Po ravno tem Jezusu Kristusu, Sinu tvo¬
jim, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj.

Sl. Amen.

M. Stori trikrat križ čez kelih, in reče:

Mir Gospodov bodi vedno z vami.

SI. In s tvojim duham.

M. Spusti kosčik sv. hostie v kelih, in reče:

Ta zmes in posvečba telesa in kervi Gospoda
našiga Jezusa Kristusa nam bodi, ki jo prej¬
memo, v večno življenje.

Sl. Amen.

M. Se trikrat na persi udari, rekoč:

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas!

-*<4  228  >»°-

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
usmili se nas!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ,
daj nam mir!

O Gospod Jezus Kristus! ki si rekel svo¬
jim apostelnam: mir vam zapustim, svoj mir vam
dam, ne glej mojih grehov, ampak vero svoje
cerkve, in daj ji po svoji volji mir in edinost,
kteri živiš in kraljuješ, Bog od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

O Gospod Jezus Kristus! Sin živiga Boga,
kteri si po Očetovi volji s svetim Duham vred
svet s svojo smertjo v življenje obudil, reši
me s tem svojim presvetim Telesam in svojo
presveto Kervjo od vsili zlegov. Daj, de se
vselej tvojih zapoved deržim in ne dopusti, de
bi se kadaj ločil od tebe, kteri živiš in kraljuješ
z ravno tem Bogam Očetam in svetim Duham
od vekomaj do vekomaj. Amen.

O Gospod Jezus Kristus! vživanje tvojiga
telesa, ki se ga jest nevredni človek prederznem
prejeti, mi ne bodi v sodbo in pogubo, ampak
naj mi bo po tvoji dobroti bramba in zdravje
duše in telesa. Kteri živiš in kraljuješ z Bogam
Očetam v edinosti svetiga Duha, Bog od veko¬
maj do vekomaj. Amen.

Zavživanje.

Kruh nebeški bom prejel in klical v Go¬
spodovo ime.

Mašnik se trikrat na persi poterka, in reče trikrat:

O Gospod! nisim vredin, de greš pod mojo

—<»< 329  >»»-

streho, ampak reci le z besedo in ozdravljena
bo moja duša.

Mažnik stori križ če/ se s sveto liostio, in reče:

Telo Gospoda našiga Jezusa Kristusa naj
obrani mojo dušo v večrio življenje. Amen.

Mašnik prime kelih rekoč:

Kaj bom povernil Gospodu sa vse, kar mi
je dal? Izveličavni kelih bom vzel in klical v
Gospodovo ime. Klical bom va-nj in njegovo
hvalo oznanoval, in v zavetji bom pred svojimi
sovražniki.

Mašnik vzame kelili v desno roko, in stori z njim križ čezse,

rekoč:

Kri Gospoda našiga Jezusa Kristusa naj
ohrani mojo dušo v večno življenje. Amen.

Molitev po zavživanji.

Kar smo z ustmi prejeli, o Gospod! naj
nam bo s čistim sercam zavžito, in ta časni dar
nam bodi večno zdravilo.

Tvoje Telo, o Gospod! ki sim ga zavžil,
in tvoja Kri, ki sim jo pil, naj se z mojim ser¬
cam sklene, in daj, de ne bo nič pregrešniga
madeža v meni, ker sim s čistimi in svetimi
skrivnostmi pokrepčan. Kteri živiš in kraljuješ
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Mašnik moli na desni strani:

Hvalimo Boga nebes, in pred vsimi živimi
ga častimo 5 ker nam je svojo milost skazal.

Mašnik v sredi altarja, proti ljudstvu:

M. Bog z vami!

Sl. In s tvojim duham.

330  >»-

Poobhajilna molitev.

Naj nam tekne k pridu telesa in duše, Go¬
spod naš Bog, tega zakramenta zavžitek, in
večno spoznanje svete Trojice in ravno tiste ne¬
razdeljive edinosti. Po Gospodu našim Jezusu
Ki ■istusu, Sinu tvojim, kteri živi in kraljuje v
edinosti svetiga Duha, Bog od vekomaj do ve¬
komaj.

Sl. Amen.

M. Bog z vami.

Sl. In s tvojim duham.

M. Idite, minula je maša.

Sl. Hvala Bogu.

Mašnik na sredi perklonjen moli:

Naj ti, o sveta Trojica, opravilo moje službe
dopade, in daj, de bo daritev, ki sim jo . ne-
vredin človek pred očmi tvojiga veličastva daro¬
val, tebi prijetna, za-me pa, in vse, za ktere
sim jo opravil, spravna iz milosti tvoje. Po
Kristusu, Gospodu našim. Amen.

Mašnik knšne altar, se proti ljudem oberne , in ji ii blagoslovi,

rekoč:

Blagoslovi vas vsigamogočni Bog -j* Oče, in j-
Sin in 'j* sveti Duh.

Sl. Amen.

Mašnik stopi na levo stran alta rja, in reče:

M. Bog z vami!

Sl  In s tvojim duham.

M. Začetek svetiga evangelia po spisu svetiga
Janeza.

Sl. Čast tebi, o Gospod!

331  ^<x>-

M. V začetku je bila Beseda, in Beseda je bila
per Bogu, in Bog je bila Beseda. Ta je
bila v začetku per Bogu. Vse je po nji stor¬
jeno , in brez nje ni nič storjeniga,' kar je
storjeniga. V nji je bilo življenje, in življenje

- je bilo luč ljudi. In luč v lami sveti in lama
je ni zapopadla. Bil je človek poslan od

Boga, kterimu je bilo Janez ime. Ta je pri¬
šel v spričevanje, de je spričeval od luči,
de bi vsi verovali po njem. On ni bil luč,
ampak de bi pričeval od luči. Bila je prava
luč, ktera razsvetli vsaciga človeka, kteri
pride na svet. Na svetu je bil, in svet
je po njem storjen in svet ga ni spoznal. V
svojo Jastino je prišel in njegovi ga niso
sprejeli. Kolikor pa jih ga je sprejelo, jim
je dal oblast Božjim otrokam biti, njim,
kteri verujejo v njeno ime: kteri niso iz kervi,
ne iz volje mesa, ne iz volje moža, ampak
iz Boga rojeni. In beseda (tukaj se z desnim ko-
lenam perpogne) je'meso postala in je med nami
prebivala, in smo vidili njeno čast, kakor
čast edinorojeniga od Očeta, polna milosti in
resnice.

Sl. Bogu hvala.

332  >»*-

Litanije vsih svetnikov.

Gospod usmili se nas!
Ki ■iste usmili se nas!
Gospod usmili se nas!

Kriste

Kriste

sliši nas

usliši nas

Oče nebeški, vsigamogočni Bog,

Sin, vsiga sveta režnji Bog,

Sveti Duh,  resnični Bog,

Sveta Trojica en sam Bog,

Sveta Marija,

Sveta Mati božja,

Sveta devic Devica,

Sv. Mihael,

Sv. Gabriel,

Sv. Rafael, t

Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas Boga prosite!
Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Boga
prosite! j

Sv. Janez Kerstnik, za nas Boga prosi!

Sv. Jožef, za nas Boga prosi!

Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite!
Sv. Peter,

Sv. Pavl,

Sv. Andrej,

Sv. Jakob,

Sv. Janez,

Sv. Tomaž,

Sv. Jakob,

Sv. Filip,

Sv. Jernej,

za nas Boga prosi!

-c-°i  3  3  3  'pO-O—

za nas Boga prosi!

za nas
tBoga prosite!

Sv. Matevž , j
Sv. Simon,

Sv. Tadej,

Sv. Matija,

Sv. Barnaba,

Sv. Lukež,

Sv. Marka,

Vsi sveti aposteljni in evangelisti, j
Vsi sveti ueenci Gospodovi,

Vsi sveti nedolžni otroci,

Sv. Stefan, )

Sv. Lovrenc, )  za nas Boga prosi!

Sv. Vincenc, /

Sveta Fabjan in Boštjan,

Sveta Janez in Pavl,

Sveta Kozma in Damian,

Sveta Gervazi in Protazi, ,

Vsi sveti marterniki, za nas Boga prosite '

Sv. Silvester,

Sv. Gregor,

Sv. Ambrož,

Sv. Avguštin,

Sv. Hieronim,

Sv. Martin,

Sv. Nikolavž,

Vsi sveti škofje in spoznovavci, za nas Boga
prosite! -

Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!

Sv. Anton,

za nas Boga prosita!

za nas Boga prosi

;»

Sv. Benedikt,
Sv. Bernard,
Sv. Dominik,
Sv. Frančišk,

za nas Boga prosi


334

Vsi sveti niašrtiki in leviti, za nas Boga prosite!
Vsi sveti menihi in pušavniki, za nas Boga
prosite!

Sv. Marija Magdalena,

Sv. Agata,

Sv. Lucija,

Sv. Neža,

Sv. Cecilija,

Sv. Katarina,

Sv. Anastazija,

Vse svete device in udove
Vsi svetniki in svetnice
prosite!

zanesi nam

za nas Boga prosi!

Bodi nam milostiv

, za nas Boga prosite!
božje, za nas Boga

!  . ■ •. ;  i • >

o Gospod!

Bodi n a in milostiv, usliši nas, o Gospod!
Od vsiga hudiga,

Od vsiga greha,

Od svoje jeze,

Od šibe potresa,

Od nagle in nepreVidene smerti,

Od skušnjav hudičevih,

Od jeze, sovraštva in vse hude volje,

Od duha nečistosti,

Od treska in hudiga vremena,

Od večne smerti,

Skozi skrivnost svojiga sv. včlovečenja,
Skozi svoj prihod,

Skozi svoje rojstvo,

Skozi svoj kerst in sveti post,

Skozi svoj križ in terpljenje,

Skozi svojo smert in svoj pokop,

Skozi svoje sveto vstajenje,

Skozi svoj čudni vnebohod,

OJ

m<

P

ca

o

o

Ul

O

P-<

-c-oi  3  3  5  >»-

Skozi prihod troštarja sv. Duha, reši nas,
Gospod!

V dan sodbe, reši nas, o Gospod!

Mi grešniki,

De nam zaneseš,

De nam odpustiš,

De nas k pravi pokori pripelješ,

De svojo sv. cerkev vižaš in ohraniš,

De pastirja apostoljskiga in vse cerkvene J
stanove v svoji sv. veri ohraniš,

De sovražnike sv. cerkve ponižaš,

De keršanskim kraljem in oblastnikam mir
in pravo enovoljnost daruješ,

De vsimu keršanskimu ljudstvu mir in edi-1
n ost daš, )

k De nas v svoji sveti službi poterdiš in ob- I
deržiš,

De naše misli k nebeškim željam povzdigneš, 1
De vsim našim dobrotnikam večne dari do- I
deliš,

De duše naše, in naših bratov, bližnjih in
dobrotnikov večniga pogubljenja rešiš,

De sad zemlje daš in ohraniš,

De vsim vernim dušam večni pokoj dodeliš,
De nas uslišiš ,

o

3

P

GC

Sin božji, J

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ, zanesi
nam , o Gospod !

Jagnje božje, ki grebe sveta odjemlješ, usliši
nas, o Gospod !

Jagnje božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili
se nas, o Gospod!

Kriste sliši nas!

prosimo te, usliši

—oo^ 336 >-

Ki •iste usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste usmili se nas!

Gospod , usmili se nas!

Oče naš. Češeria si Marija i. t. d.

. Molitve po litanijah.

K sv. Rešnjimu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

Hf.  Kruh z nebes si jim dodelil,

R. Kteri ima vso sladkost v sebi.

Moli  m o.

O Bog, kteri si nam v prečudnim zakra¬
mentu spomin svojiga terpljenja zapustil, daj
nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojiga Ta¬
lesa in tvoje Kervi tako častiti, de sad tvojiga
odrešenja vedno v sebi čutimo, kteri živiš in
kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti svetiga
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Za odvernjenje vsih nadlog in nevarnost.

Vsigamogočni, večni Bog, nebeški Oče!
poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve
in nadloge. Usmili se vsili vernih kristjanov, za
ktere se je tvoj edinorojeni Sin, naš Gospod
in Zveličar Jezus Kristus, voljno grešnikam v
roke dal, in je tudi svojo drago Kri na lesu sv.
križa prelil. Po' tem Gospodu Jezusu odverni,
milostljivi Oče, zaslužene šibe, sedanje in pri¬
hodnje nevarnosti, punte,'vojsko, kugo, lakoto,
draginjo, bolezni in žalostne, revne čase.

Vsigamogočni, večni Bog! usmili se svojiga
služabnika našiga papeža I., in vodi ga po poti

—oo4,  337 y»-

večniga življenja, de bo s Tvojo pomočjo, kar je
Tebi prijetno, želel in z vso močjo storil.

O Bog, pastir in vižar vsili vernih! glej
milostljivo na svojiga služabnika našiga škofa I.,
ki si ga pastirja naše škofije postavil, dodeli
mu, de tistim, čez ktere je postavljen, z besedo
in djanjem k dobrimu služi, in tako s čedo, ki
mu je zročena, večno življenje doseže.

Bog, varh vsili kraljestev! dodeli svojimu
služabniku, našimu cesarju I., Tvojo moč, s
ktero se sovražnik premaga, spoznati in častiti,
de bo, ker je iz Tvoje volje cesar postal, tudi
v Tvojim varstvu vselej mogočen.

Bazsvetli in poterdi v vsim dobrim duhov-
ske in deželske oblastnike in gosposke, de nas
bodo na vse to napeljevali, kar zamore k Tvoji
božji časti, k našimu zveličanju in k miru in
sreči vsiga keršanstva pripomoči.

Prosimo tudi, kakor hočeš, de nam je pro¬
siti, za svoje prijatle in neprijatle, za zdrave in
bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za
žive in mertve.

Vsigamogočni večni Bog! ki gospoduješ čez
žive in mertve, in se usmiliš vsili, ktere iz vere
in dobrih del za svoje spoznaš, pohlevno Te
prosimo, de vsi, za ktere smo se namenili mo¬
liti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že iz
lega sveta ločili, na prošnjo vsili Tvojih svetni¬
kov od Tvoje dobrote odpušenje vsili svojih gre¬
hov dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo edinost v
v eri brez vsiga razdertja in ločitve. Preoberni
naše serca k pravi pokori in poboljšanju našiga

15

-°°i  338 ><*>-

življenja. Užgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj
nam goreče želje po vsi pravičnosti, de Ti bo¬
mo kakor Tvoji pokorni otroci v življenji in
smerti prijetni in dopadljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o Gospod!
vse naše djanje in nehanje, naše delo in opra¬
vilo, naše življenje in naša smert. Daj nam
Tvojo milost tukej vživati in tamkej z vsimi
zvoljenimi doseči, de Te bomo v večnim veselji
in zveličanji hvalili in molili. To nam dodeli, o
Gospod, nebeški Oče! po Jezusu Kristusu, svo¬
jim ljubim Sinu, Gospodu našim in Odrešeniku,
kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga
Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.

Of.  Božja pomoč ostani vselej pri nas!

K* Amen.

Oče naš. Gesena. (petkrat.)

Lavretanske litanije.

Gospod, usmili se nas!

Kriste , usmili se nas!

Gospod , usmili se nas !

K riste, sliši nas!

Kriste, usliši nas !

Oče nebeški, vsigamogočni Bog!

Sin, vsiga sveta rešnji Bog!

Sveti Duh, resnični Bog!

Sveta Trojica, en sam Bog!

S. Marija, ) „ „ ..

S. Mati Božja, j za nas n °S a  P 1081 '

S

JZ5

So m

JZ> -•

r Jl

CD

-°«t 339 K -

S. devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti Božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našiga stvarnika,
Mati našiga odrešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,
Devica hvale vredna,
Devica mogočna,

Devica usmiljena,
Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti Božje,
Začetik našiga veselja,
Posoda duhovna,
Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

Turn kralja Davida,
Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,
Vrata nebeške,

Zgodnja danica,
Zdravje bolnikov,
Perbežališe grešnikov,
Tolažnica žalostnih,

-H 340 )oo—

KI

Kraljica brez madeža poerbaniga greha spo¬
četa,

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ j zanesi
nam,  o Gospod!

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usliši
nas, o Gospod !

Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; usmili
se nas , o Gospod !

Kriste, sliši nas!

Ki •iste, usliši nas!

Oče naš. Gešena si Marija.

Molitve.

Pod tvojo pomoč perbežimo, o sveta Božja
porodnica! ne zaverzi naših prošenj v naših po¬
trebah, ampak reši nas vselej od vsili nevarnost.
O častitljiva in žegnana Devica, naša gospa,
naša sredinca, naša besednica, naša pomočnica.
S svojim Sinam nas spravi ; svojimu Sinu nas
perporoči; svojimu Sinu nas izroči.

y. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!
De bomo vredni obljub Kristusovih!
Molimo.

Dodeli nam,  tvojim služabnikam, prosimo,
Gospod Bog! de vedno zdravje na duši in telesu

Pomoč kristjanov,
Kraljica angeljov,
Kraljica očakov,
Kraljica prerokov,
Kraljica apostelnov,
Kraljica marternikov,
Kraljica spoznovavcov,
Kraljica devic,

Kraljica vsili svetnikov

—oo^ 34 i ^oo—

vživamo, in de bomo po častitih prošnjah pre¬
svete Marije vselej Device od zdanje žalosti re¬
šeni, in večniga veselja deležni.

Češ e n a bodi, kraljica, mati milosti, življe¬
nje, sladkost in upanje naše, bodi češena! K
tebi upijemo zapušeni Evini otroci 5  k tebi zdihu¬
jemo žalostni in objokani v tej dolini solz. Oh,
oberni tedaj, naša pomočnica! svoje milostive
oči v nas, in pokaži nam po tem revnim življe¬
nji Jezusa, žegnani sad svojiga telesa, o milost¬
ljiva,^ dobrotljiva, o sladka devica Marija!

Č. Prosi za nas, sveta Božja porodnica!

J4. De bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo!

Vsigamogočni večni Bog! ki si dušo in telo
častite device matere Marije, de bi vredno pre-
bivališe tvojiga Sina biti zaslužila, s pripomočjo
svetiga Duha pripravil, daj, de bomo, ki se
njeniga spomina veselimo, po njenih milostljivih
prošnjah od prihodnjih zlegov in večne smerti
rešeni. Amen.

Sv. križev pot.

I. Jezus je v smeri obsojen.

Jest te molim, o Jezus! in te hvalim, ker
si z svojo grenko smertjo svet odrešil.

O Jezus! zahvalim te za tvojo veliko lju¬
bezen in te prosim, de ti sodbo večne smerti, ki
sim jo s svojimi grehi zaslužil, prekličeš, de

15 «

-c-M  342

bom vreden večniga življenja. Amen. (jOčenaš.
Češena si Maria in Čast bodi.)

II. Jezus nese svoj križ.

Jest te molim, o Jezus! in te hvalim, ker
si z svojo grenko smertjo svet odrešil.

O Jezus! daj mi gnado, de ti tvojiga križa
z novimi grehi še bolj ne potežim, in de svoj
križ v spokornim duhu sereno prenašam. (Očenaš.
Češena si Marija in Čast bodi.)

III. Je zus v pervič pod križan pade.

Jest te molim, o Jezus! i. t. d.

O Jezus! moji prestopki tvojih zapoved so
vzrok tvojiga padca. Podeli mi gnado, de tvoje
bolečine z novim padcam v greh nikoli ne ponovim.
(jOčenaš. Češena si Marija in Čast bodi.)

IV. Jezus sreča svojo žalostno Mater.

Jest te molim, o Jezus! i. t. d.

O Jezus! obudi v meni na priprošnjo Marie
skleco bolečino nad mojimi grehi, de jih bom
svoj živ dan objokoval in ob uri ločenja milost
pred tabo našel. (jOčenaš. Češena si Marija in
Čast bodi.)

V. Simon Cirenej pomaga Jezusu križ nesti.

Jest te molim, o Jezus! i. t. d.

O Jezus! jest bi mogel križ nositi, zato ker
sim grešil. Stori, de te bom vsaj rad po kri¬
ževim potu spremljal, in križ zopernosti iz lju¬
bezni do tebe prenašal. (jOčenaš. Češena si
Marija in Čast bodi.)

-<«< 343  ><=->-

VI. Veronika poda Jezusu potni pert.

Jest te molim, o Jezus! i. t. d.

O Jezus! podeli mi, de bom svojo dušo
od vsili madežev očistil, in utisni svoje terplje-
nje v mojo dušo in v moje serce. (JJčenaš. Če¬
šena si Marija in Čast bodi.)

VIL Jezus pade v drugič pod težkim križem.

.Jest te molim, o Jezus! i. t. d.

O Jezus! kako osramoten stojim pred teboj!
daj mi tako od svojih grehov vstati, de ne bom
nikdar več v taiste padel. (Očenaš. Češena si
Marija in Čast bodi.)

VIII. Jezus govori z Jeruzalemskimi ženami.

Jest te molim, o Jezus! i. t. d.

O Jezus! daj mi solze praviga kesanja, de
bo sočutje, ki ga do tvojiga terpljenja imam,
meni zaslužljivo. (Dčenaš. Češena si Marija
in (.last bodi.)

IX. Jezus pade v tretjič pod križem.

Jest te molim, o Jezus! i. t. d.

O Jezus! terdno sim sklenil, svojim greharn
za vselej slovo dati, de ti tako tvoje terpljenje
polajšam. Poterdi moj sklep in po tvoji milosti
naj se v djanju skaže, (jOčenaš. Češena si Ma¬
rija in Čast bodi.)

X. Jezusa slečejo.

Jest te molim, o Jezus! i. t. d.

O Jezus! jest obžalujem pregrozno veselje,
hi sim si ga dovolil, in nezmernost, kteri sim

-«4 344- >o°-

se vdal. Terdno sklenem, s tvojo gnado tvo-
jiga terpljenja in zaničevanja nikoli ne ponoviti
in v svojim pcihodnjirn življenju zmeren in po¬
božen biti. (jOčenaš. Češena si Marija in Čast
bodi.)

XI. Jezusa na križ pribijajo.

Jest te molim, o Jezus! i. t. d.

O Jezus! vse to ti zame terpiš, in jest bi
zate nič ne terpel? Pribij mojo spačeno voljo na
križ. Prav za terdno sklenem tebe ne več raz¬
žaliti in iz ljubezni do tebe vse preterpeti. (Oče-
nas. Cešena si Marija in Čast bodi.)

XII. Jezus urnerje na križu.

Jest te molim, o Jezus! i. t. d. ,

O Jezus! ker si tvoje življenje zame dal,
se pač spodobi, de kar mi je še od mojiga živ¬
ljenja ostalo, zate obernem: To je moj sklep,

pomoči pa, ga spolniti, prosim tebe po zasluže-
nju tvoje grenke smerti. (jOčenaš. Cešena si
Marija in Čast bodi.)

XIII. Jezusa iz križa snamejo.

Jest te molim, o Jezus! i. t. d.

O presveta 5 Je vica, izprosi mi milost, de
Jezusa z novimi grebi več križal ne bom, am¬
pak de ga z vajo keršanskih čednost v sebi
Vedno živiga ohranim. (jOčenaš. Cešena si Ma¬
rija in Čast bodi.)

XIV. Jezusa v yrob polože.

Jest te molim, o Jezus! i. t. d.

O Jezus! zahvalim se ti za vse, kar si ti

—0-0^ 345 •>o-o—

preterpel za moje odrešenje, in daj mi, de se
pripravim, tvoje s. rešnje Telo, ki si ga zame
tje dal, vredno prejeti, in potem vedno v moji
duši prebivaj. (Dčenaš. (Mešena si Marija in
Čast bodi.)

Sklep.

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!
O Bog, ki si les sv. križa s predrago kervijo
svojiga Sina posvetiti hotel, dodeli, de kakor se
častitiga križa veselimo, bomo tudi tvoje brambe
deležni, po Kristusu Gospodu našim. Amen.

Duše vernih naj po milosti božji v miru
počivajo. Amen. 7  Oče naš in Češena si Ma¬
rija, in Vero.

Tri božje čednosti.

Djanje vere.

Verujem v Tebe, pravi trojedini Bog,
Oče, Sin in sveti Duh, kteri si vse vstvaril,
kteri vse ohraniš in vladaš, kteri dobro pla-
čuješ in hudo kaznuješ. Verujem, de je Sin
božji za nas človek postal, de nas je s
svojo smertjo na križi odrešil in de nas sv. Duh
s svojo gnado posvečuje. Verujem in terdim vse,
kar si ti, o Bog razodel, kar je Jezus Kristus
učil, kar so apostelni oznanovali, in kar nam
sveta rimska katoliška cerkev verovati veleva.
Vse to verujem, ker si ti, o Bog! večna in ne-

—0<X- 346

skončna resnica in modrost, ki ne moreš ne
goljfati, ne goljfan biti. O Bog, pomnoži mojo
vero! —

Djatije upanja.

Upam in se zanesem na tvojo neskončno
dobroto in milost, o Bog! de mi boš po neskonč¬
nim zasluženji svojiga edinorojeniga Sina, Jezusa
Kristusa, v tem življenji spoznanje, pravo obža¬
lovanje in odpušenje mojih grehov, po sinerti pa
večno zveličanje dal, in dodelil, tebe od obličja
do obličja gledati, ljubiti in brez konca vživati.
Upam tudi od tebe potrebnih pripomočkov vse to
doseči. Upam to od tebe zato, ker si ti to ob¬
ljubil, kteri si vsigamogočin, zvest, neskončno
dobrotljiv in usmiljen. O Bog! poterdi moje
upanje.

matije ljubezni.

O moj Bog! ljubim te iz vsiga svojiga
serca in čez vse, zato, ker si ti nar veči do¬
brota, neskončno popolnama in vse ljubezin vre-
din. Tudi za to te ljubim, ker si do mene in
do vsili stvari neskončno dobrotljiv. Želim iz
vsiga serca, de bi te ravno tako ljubil, kakor
so te tvoji nar zvestejši služabniki ljubili, ali
kakor te še zdaj ljubijo. Z njih ljubeznijo skle¬
nem svojo nepopolnama ljubezin; pomnoži jo v
meni, o dobrotljivi Gospod! če dalje bolj in bolj.
Ker te tedej resnično in iz serca ljubiti želim in
si zavoljo tega veliko prizadevam, mi je iz serca
žal, de sim tebe, svojo neskončno dobroto, ktero
čez vse ljubim, tebe svojiga Stvarnika, Odreše-

347  **-

nika in Posvečevavca razserdil. Žal mi je, de
sim grešil, de sim tebe, svojiga vsigamogočniga
Gospoda, svojiga nar boljšiga Očeta razžalil.
Terdno sklenem vse grehe in vse grešne pri¬
ložnosti zapustiti, storjene grehe čedalje bolj ob¬
žalovati , in nikdar več zoper tvojo sveto voljo
ne ravnati. Vzemi me spet za svojiga otroka,
in dodeli mi gnado ta svoj sklep dopolniti. Tega
te prosim po neskončnim zasluženji tvojiga bož-
jiga Sina, našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa
Kristusa. Amen.

Večerna molitev.

Moj nebeški Oče! zedinjen z tebi dopadljivo
in sladko molitvijo svojiga Gospoda in Zveličarja
Jezusa Kristusa se ti zahvalim, za vse tvoje
dobrote, posebno za tiste, ki sim jih današnji
dan iz tvojih dobrotljivih rok prejel.

Dan je sicer za vselej nepridobitljivo pre¬
tekel, nasledki mojiga današnjiga djanja pa
ostanejo. Poln kesanja in ponižno spoznam svoje
zadolženje pred teboj, ki si vsegavedni sodnik,
in rečeni s potertim sercam: „Oče! grešil sim

zoper nebo in zoper tebe! Usmili se me, o Go¬
spod! in odpusti mi moje grehe! Glej! kakor
revna in omahljiva stvar sim storil: stori pa ti
kakor ljubeznjivi Bog, komur se usmiliti in pri¬
zanesti je vselej lastno bilo. Darujem ti v za-
dostenje za vse svoje pregreške, za lenobo v

—oo^  348  ^oo—

tvoji s. službi, za neljubeznjivost v obnašanju
do bližnjiga — prebogato in obilno zasluženje
svojiga usmiljeniga Odrešenika, njegovo gorečo
ljubezen in neizmerno dobrotljivost do vseli ljudi.
Le samo nanj se zanesem in zaupam in z nje¬
govo pomočjo storim terden sklep, svojo grešno
življenje poboljšati in se tvoje očetove dobrote
vreden storiti.

Cuj nad menoj, ti Gospod mojiga življenja,
ko bom jest, sebe nezaveden, spijoč počival.
Stori, de bo počivanje mojiga telesa in duše
brez zmotljivih sanj tebi dopadlo in de bodem
pokrepčan se zopet veselo zbudil.

Odverni od mene in od mojih vso šktfdo ih
nesrečo in ne pripusti, de bi me smert na na-
glorna prehitela. Ko bi pa vender tako tvoja s.
volja bila, o bodi milostiv moji grešni duši, sodi
me z očetovim usmiljenjem, in odpri mi po Je¬
zusovim zasluženju vrata v zveličanske prebi-
valjša svojih izvoljenih.

V tem zaupanju zročim v tvoje roke svojo
dušo in svoje življenje končam, kakor tudi ta
dan z ponovljanjem vere, upanja in ljubezni.

Last in slava ti bodi nebeški Oče in tvojim
edinorojenimu Sinu z s. Duham na vse večne
čase. Amen.

Nadaljevanje perviga oddelka.

Tretje bukve,

v kterih so overženi ugovori tistih, ki pobožno živeti nočejo.

I. Poglavje.

Stran.

Zoper izgovore tistih, kteri za prihodnost poboljšanje svojega

življenja odlašajo, in pobožno živeti ne marajo . . 3

II. Poglavje.

§. 1. Zoper tiste , ki obžalovanje svojih grehov do smertne

nre zakasnujejo.20

§ 2. Besede neklerih cerkvenih očetov od pokore, do konca

življenja odlašane.21

§. 3. Kaj imenitni cerkveni pisatelji od tega pravijo? . . 27

§. 4. Nekoliko dokazov iz sv. pisma za poterjenje zgornjih

besed._.33

§. 5. Nekoliko ogovorov overženib.36

§. 6. Konec poglavja.40

III. Poglavje.

§. 1. Zoper tiste, kteri so zavoljo tipanja na Božje usmiljenje

lerdovratni grešniki,. 43

§. 2. Od del Božje kazniske pravice, ktere so v sv. pismu

omenjene ..46

§. 3. Na tem svetu vidne dela Božje kaznujoče pravice . . 50

§. 4. Konec poglavja.59

IV. Poglavje.

§• 1. Zoper tiste, ki se izgovarjajo, rekoč: Steza pobožnosti

je grudava in težavna.62

§• 2. Kako nam milost Jezusa Kristusa stezo pobožnosti

olajšuje .63

§• 3. Nekoliko ugovorov overženih.68

§• 4. Kako tudi ljubezen pot v nebesa lahno in prijetno dela 72

§• 5. Od druzih reči, ktere pot do zveličanja lahkotno in

prijetno delajo ..75

Prilike, ktere resnico poprešnjiga dokazujejo ... 78

Stran.

V. Poglavje.

§. 1. Zoper tiste, kteri iz ljubezni'do tega sveta po potu

pobožnosti hoditi nočejo.86

§. 2. Od kratkosti pozemeljske sreče.87

§. 3. Od druge tovaršice pozemeljske sreče, od prevelike

revšine.89

§. 4. Od zaderg in nevarnost tega sveta.92

§. 5. Od slepote tega sveta in od tamote, s ktero je zagernjen 94

§.  6. Od silo veliko grehov na svetu.95

§. 7. Kako goljufiva je sreča tega sveta .  98

§. 8. Konec.101

VI. Poglavje.

§. 1. Pravi mir se le v Bogu zadohi.102

§. 2. Prilike, ktere povedano poterdijo . . ' . . . . . 105

§. 3. Končanje vsiga pcrviga oddelka.111

Drugi oddelek.

Vvod.’ . ..121

Perve bukve.

Od pregreh in pripomočkov zoper nje.

I. Poglavje.

Od terduiga sklepa, kteriga naj kristjan stori, vprihodnjič

skerbno se varovati smertniga greha.127

II. Poglavje.

§. 1. Od pripomočkov zoper napuh.134

§. 2. Od nekoliko druzih posebnih pripomočkov zoper napuh 141

III. Poglavje.

§. 1. Od pripomočkov zoper skopost . ..144

§. 2. Nobeden si ne sme ptujiga blaga brez volje in ved¬
nosti vlastnikove priderževati.151

IV. Poglavje.

§.  1. Pripomočki zoper nečistost .153

§. 2. Od nekterih druzih posebnih pripomočkov zoper nečistost 158

V. Poglavje.

Pripomočki zoper nevošljivost.161

VI. Poglavje.

Od zabranil zoper požrešnost in nezmernost.167


Stran.

VII. Poglavje.

Zabranila zoper jezo in sovraštvo, — njun izvirek . . . 171

VIII. Poglavje.

Pripomočki zoper lenobo.177

IX. Poglavje.

§. 1. Od družili grehov, kterih ogibati se bodi pravimo

kristjanu mar.183

§.  2. Od neljubiga grajanja, natolcovanja in zmerjanja svo-

jiga bližnjiga .185

§. 3. Od prederzniga razsojevanja in od Božjih zapoved . 190

X. Poglavje.

Od odpustljivih grehov.192

XI. Poglavje.

Od družili krajših pripomočkov zoper vsaktere grehe, so-

sebno zoper naglavne ..194

Drngebnkve.

Od sp olnovanj a čednost.

XII. Poglavje.

Od trojih čednost, ktere vesoljno keršansko pobožnost ob¬
segajo .206

XIII. Poglavje.

Od dolžnosti človekove proti samima sebi.207

§. 1. Od spreobernjenja človekoviga glede trupla ....  208

§. 2. Čednost zderžljivosti.211

$. 3. Od čuvanja občutkov.218

§. 4. Od čuvanja jezika.219

§. 5. Od zatiranja strast.221

§. 6. Od spreobernjenja človekoviga glede volje ....  224

§.  7. Od spreobernjenja človekoviga glede domišljije . . . 226

§' 8. Od spreobernjenja človekoviga glede uma.228

§. 9. Od razumnosti v časnih zadevah . '..232

§. 10 Od nekterlh pripomočkov, razumnost si pridobiti . . 235

XIV. Poglavje.

§. 1. Od dolžnosti človeka proti bližnjimu.236

§. 2. Od dolžnost bratovske ljubezni.238

XV. Poglavje.

§. 1. Od dolžnosti človekove proti Bogu.243

Stran.

§. 2. Od štirih stopinj pokoršine.252

§. 3. Od poterpežljivosti v soparnostih .258

XVI. Poglavje.

Od dolžnost, ktere ima vsaki vsled svojiga stanu spolnovati 265

XVII. Poglavje.

Pervi opomin od visoke vrednosti čednost, de veleve za po¬

božno življenje bolj natanko razumemo.269

XVIII. Poglavje.

1. Štiri prav koristne pravila vedenja, ki iz poprešnjiga

nauka izvirajo ....   .276

§. 2. Drugo pravilo vedenja.278

§. 3. Tretje pravilo ..280

§. 4. Ceterto pravilo.281

XIX. Poglavje.

Drugi opomin glede mnogoverstnih živetij na svetu . . 290

XX. Poglavje.

Tretji opomin zavolj skerbljivosti in čuječnosti, v kteri mora

slednji po čednosti hrepeneči živeti.298

XXI. Poglavje.

§. 1. Četerti opomin zavolj kreposti duha, potrebne za dose¬
go čednost.301

§. 2. Kako to krepost si pridobiti ......... 304

Perstavek.

Jutrenja molitev.313

Sveta maša ..314

Litanije vsih svetnikov.332

Lavretansk« Litanije.338

Sveti križev pot . :.341

Tri božje čednosti.345