Tednikova tribuna aktualnih vprašanj Pred volitvami delavskih svetov Na seiah delavskih svetov nai bi govorili bolj preprosto in razumljivo Ko se pripravljamo na volitve novih delavskih svetov, je tako v sindikalnih koi tudi v drugih organizacijah to vpra­ šanje v ospredju. Znana je splošna ugo­ tovitev, da smo v preteklih letih, od­ kar smo izvolili prve delavske sveie, dosegli na vseh področjih ogromne uspehe. Tega se mi vsi sikupaj v celoti zavedamo in o tem gre glas tudi pre­ ko naših meja. V teh razpravah, ko se pripravljamo na volitve, pa je skoraj povsod govora tudi o slabostih, seveda največkrat o splošnih, manj o konkret­ nih. Prav o teh bi hotel napisati nekaj besed. Naj začnem kar pri sklicevanju sej in zasedanj. Običajno se sklicuijejo en ali dva dni pred zasedanjem z vabili, kjer je naveden predlog dnevnega reda. Prav tu, se mi zdi, je velika pomanj­ kljivost v tem, da člani delavskega sveta ne dobe v roke hkrati tudi celot­ nega poročila ali vsaj izvlečke tistih vprašanj, katere bodo na seji obravna­ vali. Nikakor namreč ne moremo pri­ čakoval, da bo povprečen delavec, član DS moral ob čitanju in poslušanju poročevalcev na seji DS pravilno do­ jemati in presojati vrsto problemov in številk iz komerciale, računovodstva itd. Okoli teh pa običajno še kar mr­ goli vrsta različnih tujk, za katere vča­ sih tudi izobraženi ljudje ne vedo nji­ hove prave razlage, kaj šele, da bi to moral razumeti navaden delavec. Za iistega, ki to poroča, je to enostavno, sej v tem stalno dela in niti ne ve, da ga člani DS le malo razumejo. Kar po- slušajmo poročila iz računovodstva, ko­ liko je tujih izrazov od kontov, deviz, kurzov do fondov, pa v komerciali od kalkulaciij do formiranja cen itd. Vse to bi se dalo mnogokrat povedati tudi v slovenskem jeziku, seveda s potrebni­ mi pojasnili in bi taka razlaga prav go­ tovo dosti koristila ter stvari poeno­ stavila. Podobno je tudi s številikami, ki so sicer neizogibne, vendar si jih tudi pri najboljši volji dostikrat ni mogoče za­ pomniti. Kako naj torej pričakujemo od članov DS, da naj po seji v kolektivu poročajo, saj si niti najbolj osnovnih številk ne morejo zapomniti, ker jih je dostiiosojil- nico in zadružnimi organizacijami so se takoj po ustanovitvi ustvarili nepo­ sredni stiki, potrebni za uspešno de­ narno in kreditno poslovanje, zlasti pa za zbiranje vseh potrebnih denarnih sredstev in za pravilno ugotavljanje kreditnih iKitreb. 2^družni denarni zavod si je uspešno utiral svojo pot in se brez posebne pro­ pagande uveljavil tako med kmečkimi prebivalci kot med delavci, študenti in drugimi. Za kmečkimi prebivalci je naj­ več vlagateljev iz vrst dijakov in učencev. Zaradi tega namerava Zadruž- ^ hranilnica in posojilnica ustanoviti v vseh večjih šolah okraja dijaške bla­ gajne, da bi se mladina navadila na varčevanje, hkrati pa bi se s tem vzgo­ jil podmladek bodočih vlagateljev. V celoti so se hranilne vloge pri hranilno- jfreditnih odsekih, Zadružni hranilnici in p«sojilnici v Celju ter pri hranilni­ cah in ix)sojilnicah kmetijskih zadrug