Leto 30                   ANGELČEK                 Stran 29
Ivan Langerholz
Šola lepega vedenja.
9. Sladkosnedenost
§li veste, kak priimek ima? To je mati zaprav-1/ivosti. Ne verjamcte? Pa je še več ko to. Saj že poznate Sladkanovega Tineta? Vsak dan — naj bodo še tako dragil — liže bonbofle. — Kje jih neki dobi? — Kupi si jih. — K^c pa denar dobi? — Sam ga ima. Zajce je prodal. Satno to jc čudno, da mu listi denar že davno ni pošel. — No, pred par dnevi so ga pa dobili. Tinela in denar. In kje7 Dobili so ga, ko je Tine denar kradel. Kar zman;-kovalo je denarja ko snega o sv. Juriju: danes Fran-ci, včeraj Petru, prcdvčerašnjim pa mami in tako na- J prej — ne, nazaj. Kradel je pa Tine in kar je pokra-del, vse je zapravil, vse je dal za tiste bcnbone.
Kam drži taka pot? V iečo nad ričel. Golovo pa v zapravljivost in v pijančevanje. Zdaj so na vrsti bonboni; ko bo pa dal šoli in otroškim letom slovo, ga bo pa sladkarij sram. Lubil bo pa kozarcc in šc bolj tisto, kar bo v njem.
Zakladnikov Francelj pa misli, da si lahko vse kupi, kar mu poželi srcc. — rSaj imajo ata dosti de-narjcv.« — Dosli? Gorjc atu in tebi, Franccli, če ga imajo res kar dosti in preveč! Mislimo, če ga imajo dovolj za zapravljan'e, za sladkarijc, za igračc in za drugo nepotrebno navlako? Morebiti bomo brali čez par let v kakšnem časopisu tole novico: Dolgov, ki jih nareja moj sin France na moje ime, ne bom plačal. De!a  jih  brez  moje  vednosti.  Janez  Zakladnik.  —
SlranJO_________ANGELGE?_________Uto 30
Očcla bo sram, mati bodo jokali, domačim ho hudo, Ijudje bodo pa govoriti: »Zakladnik je svojega sina prekKcal.«
Ivanko Zmuzne so pa oni dan zatožili, da je pi-škotc kracUa. Ali res? Seveda, denar^a ni iinela, zato je pa stala tam ob šotoru pri listi ženi, in kadar je imela žena kaj opravka, je pa Ivanka hitro potak-nila slaščico pod predpasnik, Hudobni jeziki pa go-vore, da ludi doma rada brska po tisti posodi, ki so sladkosti v nji. Tudi pisker za raed ni ba;e varen pred njo. V šoli je bila žc ttidi kaznovana radi tatvine, Kaj mislite, kaj bo čez dvajset, tridcsct tet ali še prep Gori v Begunah na Gorenjskem v tisti velikt hiši vprašajtc.
Kobaležev Miha pa bcraČi po hišah. Star jc že-Ljudje mu dajejo; ko pa odide, pa pravijo: ^Ali je imel la človek-včasih denarja! Kakor pečka! V Ljub-liano se jc vozil, popival, igral, delal pa nič. In z njim vrcd ie vsc pri hiši lenarilo: poslopalo, popevalo, ve-i-eljačilo. Zabredel je Kobalež v dolgove, nazadnje so mu prodali hišo, in dancs je prosjak,« Žalostna zgod-ba, kaj?  Pa vcndar nc tako redka kakor žalostna.
Poglejte pa Janeza Dobrina! Ima nekaj denarja. Mesar mu jc nekaj stisnil, da ni preveč rjul za telič-kom, leta mu je pa tudi nekaj dala za n&vo leto; tako zdaj nekaj ima. Pa ima pri mami. Ko mu bo trcba novega klobuka, bo pa še svoj dcnar priložil. Tako bo klobuk kupljen tudi z njegovim denar;em. In zato trikrat več vreden, kakor če bi dali samo marna de-nar zanj.
Zdaj pa še tista Minka Vesclinova! To k> je imelo tamle pred božičem! Že /e premišljevala, kako bi na,lažje zapravila tistih 100 kron, ki jih jc dobila za gobe. Vsaj pctino vsega denarja, je mislila, da smc
Leto 30                    ANGELČEK_________Stran 31
^apraviti za sladkarije. Po šoli jih je mislifa pa ku-piti. Pa so gospod katehet ravno tisti dan razkladali, kakšni reveži so paganski olroci, In glejte — takoj po šoli je stopila Minka za gospodom in dala 20 kron za tiste reveže, Izvrstno se je premagala. In kako je biJa potem vesela tisti dan in še dolgo časa po tistem dnevu!  Notranje veselje \s bilo  to in zadovoljnost,      | če človck premaga samega sebe. Če ne vcrjamele, pa       1 poizkusite!
Ali za v raisijonske naaiene ali za dobre knjige ali za »Vrtcc« ali za »Angelček« ali za »Orlič«? Za      i vse bi bilo dosti denarja in med vami obilo več ve-      1 selja, ko bi bilo med vami več varčnosti.                       I
(Nadal/evanie.)         I