C Priloga k „Soči“)
Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
„ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesce enkrat na coli poli; udjo c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno; za vse druge pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj sc pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi se ne viačajo.
Št. 6.	Y Gorici 29. maja 1894.	Leto XIII.
Sadjereja na Goriškem.
(Dalje).
Zgodnje jesenske hruške.
7.	TVilliamova dobra Kristjanka (W i 11 i a m ’ s Ohristbirne).
Namizen sad za srednjo in dobre, zavetne loge v vrtih; dober tudi za kupčijo in eksport.
Sad je debel, fin, raztopen, dišeč kakor po sladki skorijei; zori proti konci avgusta do srede septembra.
Drevo poganja močno in rodi kmalu ; cepi se na divjako, v dobri zemlji tudi na pritliko.
8.	CJappov ljubljenec (C 1 app’s Liebling). Za dobra tla. Na-
mizen in tržen sad, debel in tudi prav debel, raztopen, no odpada rad. Zori konec avgusta do srede septembra ; 8 dni pred zoritvo ga je lahko prevažati.
Drevo je krepko, lepe rašče, posebno kot visoko deblo ; cepi so na divjako in tudi na pritliko.
9.	Izborna maslenka. (Hochfoine Butterbirne). Za dobro
lego, vrt; namizen sad.
Sad jo srednje debelosti in včasih tudi debel, fin, raztopen, prijetno kisljat, jako okusen. Zori avgusta-septembra in ne vstraja dolgo.
Drevo je krepko, rodi zgodaj, lepa piramida, sicer pa sposobno za vsako obliko. Cepi se na divjako in pritliko.
10.	Spomin na kongres. (Ande n k e n a n d c n Con g res s). Za
vrte, namizen in tržen sad.
Sad jo zel6 debel, ne prav raztopen, sočen. Potržo naj so pred zoritvo in hitro proda, ker se kmalu prezori in postaue mokast. Zori avgusta-septembra.
Drevo je prav krepko in se cepi na divjako.
11.	Lesnata maslenka. (Holzfarbige Butterbirne — Belle
de boi s). Tržen sad, debel in tudi prav debel, (in, dišeč, raztopen, se kmalu prezori. Zrel je avgusta-septembra.
Drevo jo srednje velikosti, jako rodovitno, lepa piramida, vspeva v zavetni legi, cepi se na divjako za visoko deblo, v prav dobri zemlji tudi na pritliko.
12.	Družbena dekanovka. (V e r e i n s - D e c h a n t s b i r n o). Za vrte.
Namizen sad in za drobno kupčijo.
Sad je debel in tudi prav debel, fin, raztopen; zori septembra in se drži do konca novembra.
Drevo je srednje rašče, rodovitno, sposobno za piramide, špalirje in kordone. Cepi se na divjake in pritlike.
IB. Amanlisova maslenka. (Amanlis- Butterbirne).
Sad debel, fin, raztopen. Zori avgusta do septembra in je malo trpežen.
Drevo je krepko, ima visečo veje, rodi kmalu, redno in prav obilno; vspeva tudi v ne posebno ugodnih legah, vcepljeno na divjake in pritlike.
14.	Rheimski Rousselet (Rousselet v o n R h e i m s). Za dobre
lege, na vitih. Namizen sad iu za domačo rabo, posušen je posebno dober.
Sad droban, dišeč nekako po mošoku (bizam); potrže naj so zelen in hitro porabi. Zori sredi septembra.
Drevo je precej veliko, vihrajoče, cepi so najbolje na divjako.
15.	Dobra avranška Lojza. (G ute L u i s e v o n A v r a n c h e s). Za
vsako lego, tudi če ni prav ugodna; ni zbirčua gledč tal. — Namizen in tržen sad, sposoben tudi za eksport.
Sad srednje debelosti, prav fin, raztopen, sočen, dišeč. Zori •septembra in se ohrani do konca oktobra.
Drevo je prav krepko, se no razširi zelo v vejevje, rodi bogato. Cepimo je na divjako in pritiiko.
16.	Siva jesenska maslenka. (I se m bar t). Ljubi gorko lego in dobra, vlažna tla. Namizen sad srednje debelosti, včasih tudi debel, prav fin, popolnoma raztopen. Zori početkom oktobra, no vstraja dolgo.
Drevo je zmerne rašče, pa zelo rodovitno; čopi so na divjake in pritlike.
Pozne jesenske hruške.
17.	Baskova stekleničarka. (B o s c’ s F1 a s c h e n b i r n e, tudi Kaiser
A 1 e xau d e r bi r ne). Vspeva v zavetnih, dobrih legah na vrtih, v vinogradih in zahteva dobra tla. — Namizen in tržen sad srednje debelosti, prav fin, raztopen, dišeč. Zori septembra-oktobra.
Drevo zmerne rašče, jako rodovitno; cepi se na divjako, ne na kutinjo.
18.	Capiamnont. Namizna in tržna hruška, pa dobra tudi za sušenje in za konserve.
Sad srednje debel, maslenkast. Zori oktobra do konca novembra, ohrani se tri tedne.
Drevo prav krepko, rodi obilno, ne vspeva rado, če je cepljeno na kutinjo. Cepi se na divjako.
19.	Bela jesenska maslenka (K a i s e r b i r n o — B e n r r d B1 a n c).
Za dobre in srednje, nekoliko vlažne lego.
Tržen in eksporten sad srednje debelosti; ne škoduje mu žolč, če ga prezgodaj potržeino; zato je za eksport posebne vrednosti. Hruška je raztopna, izbornega okusa; zori oktobra-novembra. Drevo raste prav lepo, rodi kmalu in redno; čopi se na divjake in pritlike.
20.	Marie Luise. (Del c on rt). Vspeva v vsaki legi. Zori oktobra. — Izvrsten namizen sad srednje debelosti.
Drevo srednje, prav rodovitno, cepi se na divjake.
21.	Tungreslca hruška. (Birne v o n T o n g r e s - D u r a n d e a u). Za vrte.
Sad je debel, pol raztepen, sočen, vstrajen, zori oktobra. Drevo je krepko, rodovitno na divjaki, manj na kutinji.
22.	Seckelova hruška. (Seckels Birne) je Rheimski Rousseletti skoro enaka. Namizen sad, za sušenje in konserve ; droben, figi podoben, sočen, dišeč; rodi oktobra, vstraja 8 dni.
Drevo je majhno, rodi vsako leto; cepi so samo na divjako.
23.	Jodoigneska slava. (Triumph von Jodoigne). Vspova na vlažnih tleh in v dobri, gorki legi. Tržen sad, krasen za videz. Hruška je debela in včasih zelo debela, pol raztopna, nekoliko trpka in kisljata; zori oktobra do novembra.
Drevo je prav krepko; veje visč nekoliko; cepi se tudi na kuti njo z uspehom.
24.	Nova Poitou. (Neuo P.) Ugajajo ji v dobri legi gorka tla, na vrtih, pa se mnogokrat težko vdomači. Namizen sad, zori oktobra do novembra.
Drevo jo močne rašče, lepa piramida, jako rodovitno; sadje naj se ne potrže prezgodaj in skrbno naj se pospravi; če se ne ravna skrbno ž njim, postano lahko testnato. Drevo je cepiti na divjako in pritliko.
25.	Siksova maslenka. (Six’s Butterbirne). Za dobra, vlažna tla in gorko' lego.
Sad je debel, pol raztopcn, vinsko - sladkoben, plehek ; zori oktobra-novembra.
Drevo srednje, tršasto, rodi kmalu in rado. Cepi so samo na divjako in le v prav dobri zemlji tudi na pritliko.
26.	Cl&irgeau. Za dobra tla. Tržen sad, debel in tudi prav debel, fin, raztopen, v gorkih legah včasih nekoliko mokast. Zori oktobra do prvih dni decembra.
Drevo srednjo rašče; rodi kmalu in redno; cepljeno na kuti njo ne vstraja dolgo; cepi naj se na divjako.
27.	General Tottlcbcn. Za dobra vrtna tla. Namizen in tržen sad, debel, sočen, malo trpek. Zori novembra-decembra.
Drevo je krepko, sposobno za piramide, rodovitno; cepi so na divjako in pritliko.
28.	Postrvenka. (Pore 11 enbirne). Ugaja joj vsaka lega, če so vlažna tla. Zori oktobra-novembra. Namizen in tržen sad Drevo jo zdravo, krepko, vitko, in rodi prav rado; cepi se na divjako in pritliko.
29.	Didovn maslenica. (Biol’s But ter bi me). Vspeva v vsaki legi, če so'zmerno vlažna tla. Namizen in tržen sad, dober za sušenje in za eksport.
Sad je debel in prav debel, v slabših legali nekoliko trpek, drugače fin, kisi jat, hladilen, raztopen — pol raztepen. Zori oktobra do januarja,
Mlado drevo raste krepko, rodi zgodaj in redno. Cepi se na divjake in pritlike.
130. Angoulemska vojvodinja. (H e r z o g i n v o n A n g o n 1 e m e) Za dobro lego in dobra tla, na vrtih. Namizno, tržno in eksportno sadje.
Sad debel in tudi prav debel, raztopen — pol raztepen, sočen, nekoliko zrnovit, sladkast. Zori oktobra-decembra, celd jauuarija.
Mlado drevo raste krepko in je sposobno za vsako obliko; rodi revno; cepi se na divjako in pritliko.
(Dalje prih.).
SNAŽENJE SODOV.
(KONEC).
Prigoditi se zna celd, da je tak zelo plesniv sod po čiščenji prav dober, in da vino, ki je le malo časa v njem, ne dobi nobenega slabega okusa; da so pa tak okus vendar pozneje pokaže, ko pokažejo svoj vpliv bolj globoko ležeči deli lesa. Vsekakor je nevarno dragoceno vino spraviti v sod, ki je bil že dalje časa plesniv.
Pri opisovanji čiščenja novih sodov sem omenil, da ni dobro, rabiti ugašeno apno. Isto velja tudi pri čiščenji plesnivih sodov. Tudi tukaj pokažejo se, če rabimo apno ali pa apnato vodo, že zgodaj navedeni slabi nasledki in nikakoršna korist.
Vroča voda ima pri novem hrastovem lesu ugodneji učinek kakor mrzla voda. Kadar uporabimo vročo vodo pri plesnivem lesu, moramo biti previdni; vročina tvori namreč v plesnobi slabo dišeče snovi, ki imajo tudi slab okus, ali se pa te snovi razkrojč, vrinejo se vsled vročine še dalje v les soda ter se ali sploh ne dajo ali pa
le težko odstraniti. Vino, ktero spravimo pozneje v sod, dobi vedno slab okus, ako pride vroča voda v sod, predno je plesen odstranjena.
Spravimo najprej plesen s suho krtačo, potem z mrzlo vodo kolikor mogoče popolnoma iz soda in oparimo le-tega dobro z vročo vodo. Po takem ravnanji dobilo bo vino pozneje mnogo manj duha in okusa po sodu, kakor pa če bi plesen takoj z vročo vodo izmivali.
Dodatek male množine žveplene kisline k vodi, s ktero se napolni za čiščenje namenjen sod, je tudi tukaj koristen, kakor smo povedali pri čiščenji novih sodov.
V novejem času rabi se z dobrim uspehom posebno na Poren-skem, Bavarskem za čiščenje plesnivih sodov velikokrat kislo, žve-plokislo apno v raztopini. V naslednjem pavedem podatke gospoda dr. Schmidt-Acherd*) v Edenkoben-u (Poronski Palatinat), kteri ima v tem oziru mnogo skušenj.
„Sive sode, to nadlogo trgovca, zboljšamo zopet za malo ceno in nedvomno, če ravnamo na sledeči način:
Sod nabijemo, s krtačo in mrzlo vodo kolikor mogoče dobro očistimo ter ga obrnemo tako, da pride odprtina pošev navzdol v senčnati kraj.
Kakor hitro se osuši, se dobro zapre; potem s kislim, žvo-plokisliin apnom zvrača tako, da omoči tekočina vso notranjo steno, in da zamoro stena vsrkati tekočino. Za 100 l prostora računi se 100 ce (V,o O žveplokislega apna; zelo suho stene vsrkajo več; 150 ce zadostuje vedno. Sod je dovolj popil, če se vidi čez veho za žličico tekočine na dno soda.
Tako ostane sod tri dni pri miru.
Tretji dan vlijemo v sod polič vode in okolo dve žlici koncen-trovane žveplene kislino (iz lekarne), zvračamo kakor prvič ter pustimo zopet tri dni ležati. Napovedana množina vodo iz žveplene kisline zadostuje za 500 l prostora.
Po preteku treh dni je sod za vino popolnoma rablji v. O tem se prepričamo najlaže s tem, da ga večkrat z vodo zmijemo, potem z vodo popolnoma ali deloma napolnimo ter poskušamo okus vode, potem ko je stala v sodu 4—5 dni.
Ce pa sod še ne bi bil zboljšan po tem ravnanji, kar se pa nam še ni primerilo, potem je treba proceduro ponoviti, ki se da
*) Naročila pri gospodu trgovcu Foldbausch v Landavi.
mnogo prostoje izvršiti kakor opisati, ju s ktero se sodar hitro sprijazni.
Predstoječa metoda da so tako spremeniti, da že' drugi dan ali pa colo čez. 12 ur nadaljujemo proceduro, mesto da bi pustili z žveplokislim apnom napojen sod tri dni ležati.
Pri daljem ravnanji sme se včasih tudi voda in žveplena kislina zmanjšati, včasih celo popolnoma opustiti; to pa le tedaj, če se ima razpošiljati v dotičnem sodu že samo na sebi kislo vino.
Če je sod le površno oplesnel, dosežemo dostikrat zaželjen uspeh že s tem, da izperemo sod z žveplokislim apnom, kakor je, ali pa z žveplokislim apnom zredčenim z vodo, ali pa s tem, da krtačimo z zredčenim žveplokislim apnom. Nikdar pa ne smemo opustiti tega, da ne bi soda potem še z vodo olužili in naredili poskušnjo z okusom.
Ravnanje, kterega neskrčeuo uporabo priporočam, skazalo se je v praksi dobro, dasiravno kažejo vina različnih krajev nasproti žveplenemu apnu različne lastnosti ; kako daleč se smemo krajevno od njega ločiti, to se hitro pokaže; nikdar se pa ne smejo prekoračiti moji podatki glodč množine. Podaljšanje napovedanih časovnih mer no dola nobenih pomislekov".
Pri sodih, ki so za prevračanje preveliki ali ki neugodno ležč, mora se ravnanje spremeniti, in gospod dr. Schmidt-Achert je pripravljen. podati za posebne razmere primerno navodilo uporabe.
Ako mislimo sode, v kterih so bile spravljene žo druge stvari, porabiti za vino, treba je seveda zelo dobro paziti, da ne pokažimo več vina, kakor prihranimo na sodih.
G. Sodi za vinski cvet. Število sodov za vinski cvet, ki pridejo v trgovino, jo zelo veliko ; ker so ti sodi navadno dobri, nastane važno vprašanje, kako je treba ž njimi ravnati, ako jih hočemo porabiti kot vinske sode.
Sodi, ki se rabijo za vinski cvet, namazani so znotraj ali s steklom ali z limoni. Steklo in Hm se ne razkrojita v vinskem cvetu in le počasi ter nepopolnoma v vodi. Iz poslednjega vzroka so sodi za vinski cvet ali sploh no dajo z vodo Čistiti ali pa le težko in nezadostno, če denemo vino v sod, ki ni popolnoma očiščen, razkroji vinska kislina steklo; kali, natron, dostikrat tudi ne majhna množina železa pride v vino, ktero dobi lahko tuji okus in spremeni svojo barvo. Ravno tako škodljiv ali pa še škodljiveji učinek zamore provzročiti lim. Steklo v sodu moramo razkrojiti in lim
odstraniti, predno spravimo vino v sod. Steklo se da najlaže tako razkrojiti, da napolnimo sod najprej z vodo, kfceri prilijemo na hektoliter okolo 100 gr žveplene kisline (hudega olja). Ua je treba sod še pozneje dobro z vodo očistiti, razume se samo ob sebi. Če jo sod znotraj z liinom namazan, mora se tako dolgo s soparo ali vročo vodo čistiti, da ni opaziti nobeno slizave prevlake več.
Prigodi se včasih, da se pri sodih za vinski cvet popravijo napake s steklom, in da potem, ko se steklo s pomočjo kisline odstrani, sodi prepuščajo. Treba je toraj sode dobro preskusiti, predno jih napolnimo z vinom.
Sodi, v kterih je bil denaturovan vinski cvet, kar se spozna po duhu, so za vino nerabljivi.
Železo na vratcah soda.
Če pride železo v mošt ali vino, postane slednje dostikrat še le čez več mesecev na zraku kalno ali črno. Zato bi ne smeli priti železni deli v zvezo z zdrozganim grozdjem, moštom in vinom. Železne podstavke pri stiskalnicah moramo že po letu z dobrim lakom prevleči.
Vijakove glavice na vratcah pri sodu treba je opustiti in skrbno z lesom zakriti, kar se po nekterih krajih tudi že godi. Oblivanje vijakovih glavic z žveplom, parafinom ali smolo in namazanje z lojem je manj dobro, ker dobi vino od teh tvarin lahko neprijeten okus, ker navedene tvarine dostikrat odpadejo in se ne porabijo vedno pravilno. Najbolje bi še bilo, če bi oblili železo z raztopljeno mešanico iz loja in parafina v enakih delih. Opozoriti je pa na to, da mora biti pred oblivanjem železo in les prav dobro suho, stopljena mešanica pa vroča. Kot loj naj bi se uporabila tu, kakor tudi povsod drugod, kjer pride v dotiko s pijačami, le raztopljena čista ledvična tolšča. Tudi parafin ne sme dišati. Kakor hitro ni vse železo pokrito, se razkroji sčasoma pod žveplom, parafinom ali lojem, tako da odpadejo te tvarine, ali pa sploh ne pomagajo več mnogo. Žveplo, smola, nečisti parafin in star loj zamorejo tudi vinu v celem sodu podeliti slab okus.
Razne vesti.
Mlekarstvo in sirarstvo na Tolminskem jo v čvrstem razvoju. Mlekarska in sirarska društva se muožč od leta do leta iu dosledno so množe tudi in zboljšujejo mlečni izdelki. Da se še bolj pospeši ta napredek, izprosilo je naše c. kr. kmetijsko društvo 200 gld. državne podporo, s katerim zneskom namerava nagraditi spretnega sirarskega mojstra Josipa Lebana iz Tolmina kot potovalnega učitelja, kateri bo imel nalogo, obhojevati planine v prvi vrsti tistih društev, katerim so se do zdaj podelile državne podpore, pomuditi se na vsaki, kakor spozna za potrebno, od 6 do 8 dni in podučevati in kazati, kako se pravilno izdeluje sir zlasti po švicarskem načinu, po končani planinski dobi pa podati kmetijskemu društvu natančno poročilo o narejenih pozvedbah, opaženih napakah, potrebah, napredkih itd Enako bo imel od oktobra meseca naprej obiskati vse mlekaruice v dolini in tam deliti potrebne nauke o vsem tem, česar treba naprednemu sirarju in mlekarju, da bodo mogli mlečni pridelki naših gora prestajati konkurencijo z enakimi pridelki drugih dežel in pokrajin, lcder je v tem oziru več napredka, dasi niso morda razmere tako ugodne mlekarski obrti, kakor so na Tolminskem.
Priporočamo torej vsem mlekarskim in sirarskim društvom na Tolminskem, katerim bo g. Leban odmenil svojo skrb, naj radovoljno sprejmejo njegove nauke iu se zvesto ravnajo po njegovih nasvetih, da bo mogel o njihovem delovanji in napredovanji ugodno poročati, na kar so bo zanaprej posebno gledalo, kadar se bodo podajali nasveti zastran podelitve državnih podpor.
*
* *
Narofiba na bakreni vitrijol je bila letos izredno velika. Naše c. kr. kmetijsko društvo jo naročilo 13 vagonov, to je 1300 kvintalov tega blaga, katero je razdelilo med 848 naročnikov. To jo pač sijajen dokaz, da so naši trtorejci prepričani o izdatnosti tega trtnega zdravila, a ob enem tudi previdni in skrbni in da se ne bojč več, zameriti se božjej previdnosti, ko sč zanesljivim pri-
pomočkom zdravijo svoje trtne nasade. — Tudi žvepla je priskrbelo naše društvo 500 kvintalov 170 naročnikom.
Le pridno na delo, da se preženč vsakovrstni zajedavci, kruti sovražniki najdragocenejšega našega pridelka 1
*
* *
Škropite trte / modro galico! — Ker prihaja čas, ko bo treba trte zavarovati proti napadom strupene rose ali Porono-spore, zdi se nam primerno, da tudi letos objavimo kratek poduk o tem, kdaj in kako je škropiti trte z raztopino modro galice ali bakrenega vitrijola.
Prvič naj se škropi pred cvetenjem z raztopino, ki obstoji iz 1 kg. čiste modre galice in 1 ‘/s kg. novougašenega, apna (brez primesi peska) na 100 litrov vode.
Drugič je škropiti 5 do G tednov po prvem škropljenji, torej kadar grozdje odcveto in sicer z močneje raztopino. Vzamimo namreč 1 V« kilo čiste modre galice in 2 kili novaugašenega apna na 100 litrov vode.
Modro galico obesimo v platneni vreči (žakljiči) v posodo, ki je z vodo za škropljenje napolnjena. V 2-3 urah so modra galica popolnoma raztopi.
Novougašeno apno, raztopljeno v belež, naj se precedi, oprosti od peska in druge nesnage.
Tako raztopljeno modro galico in apno je dobro premešati v navčdeni množini vode.
Tudi med rabo treba raztopino večkrat premešati in sicer vsa-krat pred zajemanjem.
Škropi naj so nikdar na roso, neposrednje pred dežjem ali za njim, ampak kadar je perje suho ; sicer se pa lahko vsak čas med dnevom pri solncu z uspehom škropi.
Tekočino je spraviti kakor roso in ne v debelih kapljah na perje; vsak list mora biti dobro poškropljen.
Pri prvem škropljenji treba za oralo približno 300 litrov, za drugo škropljenje 400 litrov in za tretje, ako je potrebno, 500 litrov popisane raztopine.
Priprave za škropljenje naj se po vsakratni rabi skrbno osnažijo. To poduk prihaja iz strokovnjaškega peresa A. Stiegler-ja, učitelja na kmetijski šoli v Mariboru, torej je gotovo oprt na zanesljive skušnje.
*
■n-	*
Cene prvih pridelkov na goriškem trgu
	27. maja	28. maja.
Špargelji, novcev	12 — 30	15 — 20
Crešnje	„	6 — 20	7 — 20
Grah (svež)	8— 9	7— 8
Krompir (nov)	7— 8	7—8
Fižol zelen	40 — 50	40 — 44
Jagode	40 — 48 *	40 - 50
* * t, ne v prežati prezgodaj. -		— Konjerejci greše mar-
, da žrebeta prezgodaj rabijo		ža delo. Žival, menijo,
naj zasluži vsaj toliko, kolikor sne. Toda ta račun je slab; s tem, da vprezajo mlado žival v delo, škodujejo si mnogo več, nego si koristijo. Žrebe raste v prvem letu najbolj na kviško, veliko bolj, kakor v naslednjih 4 letih svojega životnega razvoja. V tej dobi ni varčiti z ovsem, mariveč treba pokladati živali obilo najkrepkejše piče. V drugem letu, ko ponehava rašča in se začenjajo razvijati notranji organi, posebno pa tudi udi, in v tretjem letu, ko se ima konj, ki je odmenjen za kmetijsko rabo, po potrebi okrepiti in razširiti, ni dobro krmiti ga s premočno pičo, da se preveč ne odebeli. Konj v tretjem letu svoje dobe še ne sme delati, torej tudi ni treba preveč trositi za močno hrano. Pa tudi triletno žrebe še ni razvito in zato naj se lo včasi vpreza k materi, da se nauči delati, voljno in pokorno biti. Za lahko delo naj se le vporablja, a nikdar ne za težko, tudi tedaj ne, če je krepko in ognjevito. Nasledki težkega dela se pokažejo kmalu, tudi če jih konjerejee ne mara videti. Žival zaostaja v razvoju, udi, posebno žile postanejo trde, novpogibčne. Pomisliti je, da je konj še le, ko je petleten, dorastel in popolnoma razvit; če ga poprej vprezamo za težko delo, ne more se popol-
noma razviti, mariveč se prezgodaj pohabi posebno v svojih udih in vzgleda kmalu kakor star konj, Zato naj se mladi živali prod četrtim letom preveč no zaupa, tudi če bi z delom poplačala hrano. Pozneje nam bo tein koristneja, ker postane trdna in vstrajna in jo tem daljo časa lahko porabimo za delo. Pri mladih konjih treba rabiti lahko vprežno opravo in ravnati je ž njimi mirno, ljubeznjivo. Ne pretepati jih brez potrebe; bič naj nam bo samo za to, da ukrotimo nepokorno žival.
*
* *
Proso zahteva suho, gorko lego, vspeva torej v peščenih, peščeno - ilovnatih tleh in v posušenih ribnjakih ali jezerih, kakor n. pr. v cerkniškem jezeru na Kranjskem po vsakoletnem odtoku. Prosu ni dobro gnojiti z svežim gnojem; bolje storimo, če je posejemo na njivo, katera je bila gnojena za poprejšnjo setev. Sejemo je začetkom maja, če je toplina dosegla 12° C Če se je ponesrečila ržena ali turšična setev, sejemo latno proso lahko še proti koncu junija z dobrim uspehom.
Njivo je treba skrbno oplevati.
Proso požanjemo, ali pokosimo avgusta ali septembra meseca in je omlatimo hitro po žetvi ali po košnji, da se nam no zgubi preveč zrnja. Le tisto proso, katero zhranimo za seme, pustimo no-zmlačeno. Na hektarju pridelamo 15 do 30 hektol. zrnja; vsak hektol. tehta 65 do 75 kilov. Slame dobimo na 1 hektarju 10-20 metričnih stotov.
*
* *
Kako je pokončevati rastlinske uši. — Rastlinske ali listno uši so posebno po vrtih jako nadležne in pokvarijo vrtnarju mnogo krat veselje, katero ima posebno nad svojimi krasnimi vrtnicami. Tu se nabirajo po mladih, še ne razvitih listih, še raje pa okoli mladega popja, katero zavirajo v razvoju in je navadno tudi ugonobč. Po listnih uših napadeno popjo jame kmalu hirati, rumeneti in usihati, dokler odpade. -- Vrtnarji preganjajo te nadležne mrčese navadno z vodo, v katerej se je kuhal tabak. S to vodo škropč napadene rastline, posluževaje se v to svrho posebne sikalice. Še izdat-
nišo sredstvo priporoča „Dor Prakt. Landw.“ in sicer to-lo : Kupi v lekarnici ali v drogariji za 10 novcev hipermangaukislega kalija, vzemi potem 1 žlico soli in 1 žlico sode, kakoršno rabijo za perilo in pomešaj vso to prav dobro skupaj ter skuhaj v 1 litru vodo. Kadar hočeš s to raztopimo poškropiti grmovje, drevje, ali tudi zaliti rastline na zemlji, vlij jo v kakih 100 litrov vode, tako da ta voda nategne nekoliko blede vijolične barvo, pa da ostane sicer prozorna. Raztoplina mora biti zelč raztanjšana, da ne postane poškropljeno listje rijavo.
*
* *
Različna vrednost moke. — Kdor ima izbrati moko, ki se mu ponuja na prodaj od različnih strani, prepriča se prav na priprost način, kateri izmed dveh uzorcev enako številke n. pr. O ali 00 je boljši. V ta namen naj vzame od vsake vrste 20 gramov, pa da bo natančno stehtana in vsako naj vsuje na poseben porcelanast plošček. Ko vlije k vsakemu uzorcu 10 gramov vode, naj potem dobro zmesi ter napravi testo.
Tista moka, katera da gosteje in trdneje testo, je boljša, je fineja; po mehkem testu pa je soditi, da je moka slabeje vrste. Najboljša moka je najizdatnojša in zato dobimo od njo trdneje testo.
II A Z G L A S
o delitvi državnih daril za konjerejo, to je za kobile in žrebice v grofiji Goriški in Gradiški in mejni grofiji Istri.
V grofiji Goriški in Gradiški in v mejnoj grofiji Istri delila se bodo državna darila za leto 1894 v srebrnih goldinarjih in srebrnih medaljah, kakor tudi v prizualnih diplomih : a) za kobile - matere sč sesajočimi ali odstavljenimi žrebeti, b) za mlade t. j. dve —
do petletne kobile, in c) za jedno — in dvoletne žrebice v treh nastopnih postajah, in sicer :
dno 21. septembra 1894 ob 10 uri dopoldno v Tolminu
„ 22.	„	„	» 10 „	„ v Gradiški
„ 24.	„	„	„ 10 „ »v Pazinu.
Za delitov daril veljajo sledeča določila, katera je ukrenilo po razmerah te deželo, in po navodilih gledč tega obstoječih visoko c. kr. ministerstvo za poljodelstvo.
I.	Splošna določila.
1.	Darila deli v vsakej koukurznej postaji posebna komisija obstoječa iz zastopnika c. kr. državne žrebčarne, potem iz dotičnih pooblaščencev, določenih po visokem c. kr. ministerstvu za sodelovanje v zadevah deželne konjereje, slednjič iz c. kr. deželnega živi-nozdravuika.
2.	Kot darila se bodo delili srebrni goldinarji in srebrno medalje.
V slučaju, da so kdo darilu odreče, se podeli dotičuemu mesto darila prizualna diploma z imenom lastnika, kratkim opisom obdarovanega konja in z opazko, da so je dotično darilo odreklo.
3.	Darila izplača lastnika obdarovano živali takoj darovalna komisija proti pobotnici.
4.	Konj, ki je bil obdarovan z državnim darilom v jedili konkurenčni postaji, nima pravico dobiti v tistem letu državno darilo v kaki drugi konkurenčni postaji.
II.	Posebna določila.
A. za kobile-matore, B. za mlade kobile in C. za ždrebice.
k A.
1.	Sposobne za tekmovanje so kobilo-matere kobilarnih plemen samo od petega, kobile-matere noriškega (Pinzgauškega) plemena pa že od četrtega leta. naprej brez omejitve starosti, in sicer dokler
so zdrave, dobro rejene in sposobne za pleme, ter imajo zdrava sesajoča ali odstavljena žrebeta.
2.	Darila se smejo kobilam-materain pripoznati samo tedaj, ako izhaja žrebe od državnega ali liconcovanega privatnega žrebca, in je to dokazano s zakonitim spričevalom o oplomeujenju.
3.	Okolnost, da je bila kaka kobila-mati v prejšnjih letih uže enkrat ali večkrat obdarovana, je ueizključujo iz nadaljnoga tekmovanja.
k B.
4.	Sposobne tekmovati so mlade t. j. triletne še neoplemenene, žrebice in štiriletno oplemenone ali še neoplemenene kobilo kobilar-nih plemen, kakor triletne oplemenone ali neoplemeueno kobilo noriškega (Pincgauškega) plemena; štiriletne kobilo noriškega (Pinc-ganškega) plemena in petletno kobile kobilarnih plemen samo s pogojem, da so dokazno v letošnjem lotu bile oplemoneue.
Omenjone kobile se smejo pa obdarovati samo tedaj, ako prihajajo, odnosno ako so opletnenene od kakega državnega ali licen-covanega privatnega žrebca, in je to dokazano z zakonitim spričevalom o oplemenenju.
5.	Mlado kobile, ki so bile kot take uže enkrat obdarovane, sinejo se poslej obdarovati samo kot kobile-matere sč zdravim odstavljenim ali sesajočim žrebetom.
k C.
6.	Pravico tekmovati imajo zdrave žrebice po dovršenem prvem in drugem letu svoje dobo, ako so dobro rejene, ter po svoji rasti obečajo uspešen nadaljni razvoj in izgojo.
7.	Pravico na darila imajo lastniki takih žrebic samo tedaj, ako so dokazali sč zakonitim spričevalom o oplemenenju njih rod od kacega državnega ali licencovanega privatnega žrebca in spričevalom občinskega predstojnika izpričajo, da so kobile sami izrodili.
k A., B. in C.
8.	Za kobilo-matere, mlade kobile in žrebice, sposobne za tekmovanje razdele se na vsakej tekmovalnej postaji in sicer:
a)	Za kobile-matere se sesajočimi ali odstavljenimi žrebeti jeduo
darilo od 35 f. jedno od 20 f. (na postaji Goriški od 25 f.), jedno darilo od 15 f. (v Gradiški dve darili po 15 f.), razim tega v Pazinu dve darili po 10 f.; daljo v Tolminu in Gradiški po po dve srebrni medalji.
b)	Za mlade kobilo jedno darilo od 25 f., jedno od 20 f., jeduo
od 15 f. (v Gradiški dve darili po 15 f.), razim tega v Pazinu dve darili po 10 f., daljo v Tolminu in Gradiški po dve srebrni medalji.
c)	Za žrcbice jedno darilo od 15 f., dve darili po 10 f. (v Pazinu
štiri darila po 10 f.), razu n tega v Tolminu in Gradiški po dve srebrni medalji. — Skupaj 51)0 f. in 12 medalj.
Konečna opazka.
Lastniki triletnih, za pleme sposobnih žrebcev se pozivajo, da presdtavijo iste o priliki obdarovanja komisiji v namen slučajne žabi Ijež bo za eventualni poznejši nakup.
Vsak lastnik konj, kateri hoče za kako plemensko žival dobiti kako darilo, mora sč z podpisom reverza obvezati, da jo no proda izven dežele in da bodo isto še jedno leto obdržal in jo predstavil komisiji o prihodnjem delenju daril, če bi pa prišel obdarovan konj med tem časom drugemu v last, ostane vendar tisti, ki jo prijel darilo odgovoren zato, da bodo novi lastnik konja izpolnil z rever-zom prevzeto obvezo. Ako bi se te obveze ne držalo, povrniti je brez ugovora prejeto darilo. Taka obveza glede kobil se žrebeti no velja tudi za žrebe obdarovane kobilo, kor ni obdarovano žrebe, ampak kobila.
C. KR. NAMESTNIŠTVO
v TRSTU, dne 11. maja 1891.