Maira in mm uporaHa. Dvig pomena kafre. Kafra je eden najstarejših kcmičniK izdelkov, iki jih poznamo. Do 19. stoletja so rabili kafro le v zdravilstvu, zlasti pa še pri balzamiranju mrličev. Te-* daj potrebno kafro so z lahkoto dobavljale dežele Daljn^ga Vzhoda. Z letom 1836 pa je napravil Američan Hyatt važno odkritje, da re da napraviti iz mešanice kafre in kolodija zmes, ki se da v vročem stanju gnesti, v hladnem stanju pa postane trdna. Odkril nam je vsem tako dobro znani celuloid. Fabrikacija tega novega izdelka se je hitro razširila, zlasti radi tega, ker se je dal celuloid pri 125 stopinjah Celz. oblikovati čisto poljubno in so iz njega izdelovali najrazličnejše tnajhne in ne drage potrebščine. Z začetkom 20. stoletja pa je skoro namah nastala nova industrija, iki je zlasti pograbila" prozorni celuloid. Bila je to filmska industrija, ki je leta 1924 porabila že 80% v$ega na svetu izdelanega celuloida. Eafrino drevo. Dočim so leta 1860 porabili na vsem svetu le nekaj ducatov ton kafre, so 1. 1924 porabili že 5 milijonov ton. Večino te kafre pa je dobivala industrija iz južne Kitajske in iz Japonske. Kafrino drevo je neke vrste čudak med drevesi. Na Japonskem ni kafrinih gozdov, temveč stojijo drevesa raztreseno med drugim drevjem. Ta drčT. esa so pravi orjaki; njih debia merijo pri tleli v premeru 10—12 m in mnogokrat dosegajo višino 120 m. Mladega kafrinega drevesa ni mogoče uporabiti. Šele, iko je drevo staro 10 let, začne izločati iz po vsem drevesu raztresenih stanic rumenkasto olje, katerega izloča vedno več in več in katero impregnira počasi vse deblo, veje, korenine in celo listje kafrinega drevesa. Šele pozneje, ko je drevo staro že 40—45 let, postane olje, ki ga drevo izloča, bolj gosto in čisto. Iz tega olja se izločajo beli prozorni kristali, ki so že iz kafre. In popolnoma sorazmerno, kakor se stara drevo, pojema oljnata tekočina in se povečava izločitev kafre. Največ kafre izloči drevo približno takrat, 1«. je staro fcakih 100 let, največ pa jo je seveda v koreninah in v spodnjem deblu. Na otoku Formozi so Japonci začeli z najbolj gospodarskim pridobivanjem kafre, ki obstoji v tem, da posekajo kafrina drevesa in jih narežejo v trske. Te trske lužijo nato v kotlih z vodno paro. Pri tem izhlapeva kafra, katera se pri ohladitvi strdi v takozvano surovo kafro. To surovo kafro pa čistijo naprej še v posebnih čistilnicah. Umetno izdelovanje kafre. Razumljivo je, da je zlasti Japonska od povečane porabe kafre mnogo zaslužila in da je zato kaj neprijetno občutila iznajdbo, ki je omogočila umetno izdelovanje kafre. Seveda ta izum še ni tako hitro ogrožal japonske produkcije kafre, vendar je bilo pričakovati, da se bo končno vendarle začel konkurenčni. boj. Leta ;1907 je stala kafra v evropskih pristaniščih okrog 10—12 frankov za 1 kg. Ker se je pa raba kafre stalno večala, so tudi cene kafri počasi toda stalno rastle. Ponudba ni bila velika in japonska vlada je s kafro previdno štedila. Ves trg je bil pravzaprav odvisen le od Japonske in takrat je prišel pra.i trenutek, da se uvede umetno izdelana kafra. Lastna cena umetno izdelano kafre je znašala takrat glede na različne n»?ine izdelovanje 5—8 frankov za 1 kg in bi bilo mogo.e pri umetno izdelani kafri zelo dobro zaslužiti. Japonska vlada ;c poskusila te toyan_e umctne kafre onemogočiti takoj na ta način, da bi ves izdelek v celoti pokupila. Vendar to ni šlo in japonska vlada je odnehala, pri tcm pa držala cene kafri v isti višini. Tovarne za umetno kafro so rastle po vsem svetu kakor gobe po dežju, in prvi znaki so že kazali na to, _a bo začela cena kafri padati. In tedaj je Japonska pokazala zobe in začel se je boj na nož, kakršnega lahko opažamo skoro pri vseh panogah gospodarstva v današnjem gospodarstvu. Najprej so začeli Japonci, ki so doslej sekali kafrina drevesa v gotovem redu, tako da jih ne bi mogli nikdar izsekati, vse križem divje sekati. Produkcija japonske kafre se je povečala za trikrat. Hkrati s tem so znižali Japonci ceno kafri v par mesecih na 6 frankov za 1 kg. Japonci so pri svoji kafri kljul) teirm 8e vedno zaslužili ckrog 2 frahka pri kg, dobičkanosnost tovarn za umetno kafro pa se je začela majati. Kljub temu so tovarne zdržale, čeprav niso skoro ničesar več zaslužile. Scdaj pa je Japonska udarila v drugič.. Ker je terpentinovo olje, ki so ga tovarne uporabljale za izdelovanje kafre, prihajalo večinoma iz Francije in Amerike, je napravila Japonska divjo borzno špekulacijo, v kateri je pognala cene terpentinovemu olju na svetovnem trgu od 60 na 300 frankov za 100 kg. Kljub temu, da je bilo s tem že onemogočeno izdelovati kafro brez izgube, so tovarne še vzdržale. Zato je Japonska zadala tovarnam zadnji udarec. Znižala je cene kafri na 3 franke za 1 kg in to je ustavilo vse tovarne za umetno kafro. Zadnje tovarne so se ustavile leta 1912 in Japonska je v tem gospodarskem boju zmagala, čeprav tudi s hudimi žrtvami. Kljub temu pa Japonska ni takoj zvišala cen za kafro, ker je vedela, da bi tovarne z umetno kafro začele takoj obratovati. Do svetovne vojne ji tiščala ceno na 3 frankih. Ob izbruhu svetovne vojne pa so vojskujoče se države rabile ogromne množine kafre za razstreljiva, Japonska je navila cene in drago prodajala kafro, dočim so pa lastniki tovarn za kafro že zdavnaj odprodali svoje tovarne in stroje, ki so šli med staro železo. Po svetovni vojni se je boj zaeel znova, toda ta ni bil več tako hud in tovarne so same po sebi nehale z obratom. Nov sovražnik kafie. Sedaj pa grozi kafri drug sovražnik, ki je mnogo bolj resen, namreč tehnični razvoj sam, ki je marsikje izpodrinil celuloid. Izdelki, ki so bili doslej večinoma iz ccluloida, eo našli primcrnejše surovine, tako zlasti galalit, viskoid, bakelit in druge. Filmska industrija se resno bavi, da bi zamenjala filme iz celuloida, ki tako radi gorijo, s težko gorljivimi filmi iz acetilcelulozc. S tem bi se zmanjšala uporaba kafre za 80% in vsa iiporaba kafre bo omejena lo še na zdravstvene preparate in na industrijo razstreliv. Tako se bo zgodilo, da bo mogoče v prihodnjih desetletjih kafra, ki je sicer zmagala enkrat nad tehrjiko, končno poražena prav od nje.