Pavel Keller; 9. nadaljevanje.»» Shrivnosttil sludencc Roman. Poslovenil dr. Ivan Dornik. f Brez sape so prežali stražniki. S! Črna postava je vzrastla pred njimi. Stražniki so skočili proti njej. 4u »Stoj!« fPostava je bliskovito zavila na levo. »Stoj! Stoj! Če ne, bomo streljali!« ¦'¦¦'•Ł„• <> - Začel se je pogon. Sedaj so bili v nižavi, sedaj zopet je šlo vkreber. Imeli so tihotapca, Iki ni mogel hitro naprej, kakor v volčji jami, - »Stoj! Udaj sq!« . ;:rt**:_ . Begunec se je hifro okrenil, kakor preganjana žival, iki ho.e napasti lovce, privršal proti stražnikom in štirikrat ustrclil. Eden stražnikov je bil ranjen; v naslednji se=kun4i pa je tihotapec zadet pad.el v sneg. .:¦ .. - Hiteli so k padlemu, tudi tisti, ki je-bil ra- njen v roko, in mu posvetili v obraz. Obraz nž bil pomazan. Jeras. ¦, , »Pravi je,« je rekel višji stražnik, g,- Padli je odprl oči. »Kaj — kaj — je? — Kaj ho.ete?« »Pij, Jeras!« ' ^ Višji stražnik mu je ponudil svojo .utaro, Toda ranjenec ni pil. Zaprl je oči in mrmral: »Izdan — Meden? — To je — tvoj — konec -- ti —« ff :.S silo so mu vlili konjaka v usta, SJ. Ranjenec je še enkrat odprl oči. *'r »Studenec — pri Col — nar — jevem — studencu — Meden —« »Kaj je pri Colnarjevem studencu, Jeras? ^>Jeras! Kaj je pri Colnarjevem studencu? Kaj je z Medenom?« Jeras se je iztegnil in obležal brez življenja« && ,Večen molk. Tragedija v gozdu. * Sedaj šele so zavezali ranjenemu tovarišu roko, nato so položili mrtvega ali vendar le samo brezzavestnega ob pot pod zasneženo smreko,; Čudovito oblikovano drovo je bilo videti kakor bela žena, ali pa mramornat nagrobni kamen. Življenje, ki je bilo omadeževano z marsikatero krivdo, je našlo tu svoj hitri konec. Ali je bil mrtev? Stražniki tega niso vedeli. Kdo naj sodi? Kdo naj obsodi? Tu leži človek, iki je bil nesrečen vse svoje življenje. Očeta ni bil poznal; mati pa je bila zaradi stiske, ki jo je trla v življenju, mračna, trda žena, ki svojemu otroku ni kazala ljubezni. V vasi se otrok nikomur ni smilil. Stradež ga je naučil krasti, strah ga je naučil laži, nevarnost prekanjenosti, slabo ravnanjc vsepovsod potuhnjenosti in sovraštva. Sedaj je bil mrt.v, in sneg iz božjega ga je počasi začel pokrivati, med tem ko so hiteli stražniki do prvega človeškega bivališča, da bi poiskali kakžna nosila. Meden je imel ncmirno noč. Mrzlično je liodil po svoji veliki kmetski sobi gori in doli, kadil iz pipe kar naprej in konečno začcl piti. Jerasa ni bilo od nikoder. Vsakokrat, kadarkoli se je zunaj kaj zganilo, je Meden prebledel. Ali pride, ali je še živ? Toda Jerasa ni bilo. Saj tudi ne sme priti! Nikoli več se ne sme vrniti! Nazadnje pa Meden le ni več zdržal doma. Zbežal je v zimsko no., tja do Blažunove krčme. Če se Jeras sploh. vrne še kdaj, tedaj se oglasi pri Blažunu. V gostilni so sedeli trije fantje. Igrali so na karte. Začudeno so pogledovali na prišleca. »Tako pozno? Ali prihajaš iz mesta?« »Ne, od doma! Nisem zdrav. Mislim, da imam mrzlico.« »In bolan hodiš iz hiše?« »Mislim, da rni bo sveži zrak Q.oristil. Blažun, skuhaj mi ruma z vodo in sladkorjem —« Fantje se niso več brigali zanj, ampak so igrali. Blažun je zaplečeval, se vtikal v igro, izdajal karte; nahrulili so ga, pa se vendar ni poboljSal, kakor sc večina zaplečnikov nikoli ne poboljša. Meden sc je potil. Nemir v njem je rastcl. »Kaj pa ti jc, Moden? Saj sc ves treseš!« »Mislim, mislim, da imam špansko. Pa bi vendarle ne bil smel iti iz hiše. Skuhaj mi še ruma, Blažun!« Bilo je že pozno v noč, tedaj se je pripeljal nekdo na smučeh. Meden je prebledel. To je bil Jeras. Torej je vendar ušel! — Ne, bil jc nekdo drugi! Mož je planil v sobo in bušil z besedo: »Jeras je mrtev!« Vsi so skočili kvišku, lc Medven je obsedel in se krčevito oprijel mize z obema rokama. Prišlec je pripovedoval: »Bil sem v krčmi na hribu. Jernej je bil tam in še nekaj drugih. Bilo je že pozno. Tedaj sem se odpravil proti domu. Blaga nisem imel s seboj; zato sem bil varen. Peljal sem se v nižavo proti meji. Med potjo sem opazil na tleh nahrbtnik. Pobral sem ga in si ga naložil. Komaj pa sem se popeljal malo dalje, sem slišal v dolini spodaj strole. Pct ali šest. Priplazil sem se.bliže. In zagledal sem stražnike okrog moža, ki je ležal na tleh. Eden je rekel: »Jeras je. Še obraza nima počrnjenega. Sedaj pa loži tu na tleb!« Tako so hodili okrog njega. »Mrtev je«, je rekel eden. »Jaz sem ga zadel. Ni bilo mogoče drugače. Štirikrat je ustrelil z revolverjem proti nam.« »Saj ni imel revolverja; v mestu ga je bil za-< stavil,« je oporekal eden izmed tihotapcev. »Povej! Povej!« so silili vanj drugi. »Mislili so torej, da je mož mrtev. Toda Jeras je začel govoriti. Govoril je tiho, da ničesar nisem mogel razumeti. Tem glasneje pa so govorili stražniki. Skoraj vpili so: »Jeras, Jeras, kaj je z Medenom in s studenc.m?«« Vsi so se ozrli v Medena, fci je kakor mrlič bled sedel na stolu in se tresel po vsem životu. Toda takoj so se obrnili zopet proti prišlecu: »Povej! Povej!« »Ponovno so vprašali po Medenu in studencu. Nato je rekel eden: »Utihnil je; sedaj je gotovo mrtev.« Po kratkem posvetu so položili Jerasa ob pot. Eden je ostal pri njem za stražo, druga dva pa sta zavila proti gozdarju. Meno je zeblo neusmiljeno; toda nisem se smcl gcniti. Čakal sem. Ni trajalo dolgo, saj je le pet minut od tam pa do gozdarja. Prišli so kmalu nazaj. Prinesli so nosila in odeje. Tudi gozdar je prišel. Naložili so mrtvega na nosila, ga pokrili in odtiesli. Tedaj sem jo urno pobral proti domu. Sedaj pa mi dajte piti; le malo sem še živ!« Sedli so zopet vsi okrog mize in nekaj časa mislili na mrtvega Jerasa. Nenadoma je eden zavpil: »Poglejte vendar Medena, saj bo umrl! — Me'den, Medcn, kaj pa ti je?« ,: '<: Medcn je trudno rekel: : "y.r »Zelo — zelo — sem bolan. — Španska! — JTrese me!« ; *'¦'& Sklenili so, da takoj spravijo Medena dotnov. Blažun je dal hitro napreči sani. .- »Dve steklenici ruma ti bom dal domov, Meden. Rum je najboljše sredstvo proti španski. Dobrega starega dve steklenici ti bom dal. Plačal boS že pozneje!« Eden tihotapcev je sedel z njim na sani. Me'dena so zavili do vratu in ga odpeljali domov. .... Ko je ostal sam, si je Meden doma hitro opom6gel./' Jeras je mrtev! Črv, ki mu je izpodjedal življenje, je bil pohojen. Meden je pil veliko. Velikansko zmagoslavje mu je napolnjevalo srce. Sovražnik je bil mrtev. Krvoses, ki je sesal njegovo kri, se je iztegnil. Dobro tako!, Scveda, blebetal je nekaj o studencu. Toda kaj velja to? Kaj dokazuje to? Bile so le smrtne blodnje, spomin na doživljeni umor dekleta,« o katerem sta oba izpričala. Tudi revolver, ki so ga našli pri mrtvem Jerasu, ni dokazal ničesar; nihče ne more potrditi, da je njegov. Saj je bil čisto navaden browning, kakor jih izdelajo na tisoče, brez kakega posebnega znamenja. Meden je bil prav zadovoljen. Pil je še in še. Stopil je tudi k oknu, pogledal proti studencu, ki je vrel iz tal tam na Colnarjevem vrtu. Para se je vlekla po belo pokritem vrtu. Meden se je zasmejal: »Le čakaj, ti čarovni vrelec, ogenj v snegu! Dobim te, dobim te kljub vsemu!« ¦¦ ; ^^ JDalje sledi.) x