K j
* H i_ Af A
POŠTI 64,
čevljar	OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ Bračičeva 4	Letnik: XXII september
glasilo tovarne obutve	tržič	
Peko v sedanjih gospodarskih razmerah		
V obdobju zadnjih dveh mesecev je zaznan sicer skromen zasuk v pogojih gospodarjenja. Tečaj našega tolarja je v juliju in avgustu padel do nemške marke za 15,7 % in do ameriškega dolarja le 7,4 %. V tem času so stroški našega poslovanja v povprečju porasli okoli 6 %. Zaustavilo se je torej stalno večanje razkoraka med rastjo prihodkov iz naslova tolarske protivrednosti ustvarjenih deviz in rastjo stroškov, ki smo ga neusmiljeno občutili v prvem polletju. Razkorak se je celo malenkostno zmanjšal, je pa še vedno velik. Za ponazoritev te velikosti omenjam, da bi v Peku morali po pogojih konec avgusta, torej ob upoštevanju skromnega zasuka na bolje, znižati vse stroške za 20 %, da bi bili v enakem položaju kot v začetku letošnjega leta.
Omeniti velja, da država v zadnjem času daje tudi razne oblike pomoči posameznim podjetjem, gre predvsem za cenejše kredite. Na žalost so v izpeljavo te pomoči »vključene« tudi poslovne banke in je potem ta pomoč bistveno manjša, saj so stroški poslovnih bank izjemno visoki. Tako postane ta pomoč samo skromen obliž na rane, ki so nastale z odvzetim premoženjem v naši premoženjski bilanci.
Delno spremenjene gospodarske razmere zahtevajo naše ponovno preverjanje sposobnosti za
zagotavljanje takega poteka poslovnih dogodkov, da bodo nastali stroški pokriti z ustvarjenimi prihodki. V zadnjem času smo v širšem vodstvu podjetja ponovno temeljito tehtali vse možnosti ustvarjanja čim večjih prihodkov, še posebej pa znižanja vseh vrst stroškov. Prav znižanje stroškov je v danih razmerah in možnostih edini pravi odgovor na novo nastale razmere, udejanjenje tega pa izjemno zahtevna naloga. V tem sestavku želim zelo na kratko seznaniti celotni kolektiv, kaj vse je še potrebno storiti in to čim prej, da bodo stroški usklajeni s prihodki.
Ker je težišče aktivnosti usmerjeno v zniževanje stroškov na enoto proizvoda, je pomemben pri tem obseg teh enot oziroma čim večji obseg proizvodnje. Seveda je mišljena taka proizvodnja, ki bo tudi prodana in bo tako kar največ stroškovnih nosilcev ter s tem stroškov na enoto — na par čevljev manj. Sto odstotna izpolnitev september-skega plana proizvodnje, izraženega v minutah, je minimalna zahteva v pogledu stalnega doseganja proizvodnje in prodaje.
Zaslužek pri prodaji, ki ga merimo na vsako minuto vloženega dela, načrtujemo večjega, kot ga sedaj dosegamo. To je potrebno doseči z racionalizacijo pri osnovnih materialih in tudi s skromnim dvigom prodajnih cen.
Pričakovani učinki na področju povečanja prihodkov niso dovolj. Nujno je še nadalje znižati tako imenovane režijske stroške. Na tem področju je ena najbolj zahtevnih in občutljivih nalog znižanje zaposlenih v režiji ter ponekod tudi v proizvodnji. Naš načrt temelji na znižanju najmanj 162 oseb pri delih na režijskih in njim podobnim nalogah.
Imamo še določeno možnost pridobiti naročila, »lohn« posle, in zaposliti te delavce. Ostaja vprašanje njihove pripravljenosti ter sposobnosti preusmeritve oziroma prekvalifikacije na druga dela. Drugo področje je vezano na stroške financiranja. Znižanje mesečne inflacije je delno te stroške že znižalo, vendar je realna obrestna mera še vedno izjemno visoka in se za Peko suče okoli 26 % letno. Predvsem z nadalj-nim znižanjem zalog bo mogoče ustvariti pogoje za znižanje teh stroškov.
V naših načrtih omejujemo povprečno višino zalog vseh vrst materialov na 15-dnevno porabo, čas od starta proizvodnje do odpreme izdelkov v skladišča ne sme biti daljši od 12 dni in zaloga gotovih izdelkov ne sme biti večja od 15-dnevne proizvodnje. Posebej zahtevna je naloga znižanja zalog trgovskega blaga v poslovalnicah, saj sedanji načrt zniževanja zaostaja v realizaciji, doseči pa moramo trikratni letni obrat teh. Tretje področje
so še vsi ostali stroški od papirja do energije, od kopit do rezervnih delov od najemnin do amortizacije od prevoza na delo do toplega obroka, petodstotno znižanje od ravni teh v prvem polletju, letos je prav tako potreben pogoj prilagajanja višine stroškov zmožnostim pokrivanja teh.
Izpolnitev prikazanega programa ukrepov za povečanje prihodkov in znižanje stroškov je potrebni pogoj za zagotovitev pozitivnega poslovanja. Pred nami so prav nič lahke naloge, nekatere še posebej občutljive. Čas neusmiljeno pritiska in ga je za izpolnitev vse manj, torej poletna vročina se v spremenjeni obliki prenaša v jesen. Ugotovitev, da nekatera podjetja, s katerimi se želimo primerjati, že poslujejo v okvirih, ki si jih tokrat mi postavljamo za cilj, daje primerno mero optimizma še kako potrebnega pri izpolnjevanju tako zahtevnih nalog.
Uvodoma omenjenim premikom pri tečaju tolarja in znižanju inflacije moram dodati, da država še naprej pobira izjemno visoke prispevke in da so prav ti letos v največjem porastu. Da ta država ne bi pozabila na obljubljeno znižanje teh v jesenskem obdobju, omenjam ta problem v zaključku tega uvodnika, ki je vseeno namenjen predvsem nam zaposlenim v Peku in našim nalogam v sedanjem gospodarskem trenutku.
Franc Grašič
Novo v proizvodnji
Oddelek 515
V novem oddelku 515 že delajo skoraj s polno zmogljivostjo. Vodja oddelka je g. Vanja Tarman, inženir čevljarske tehnologije, pomočnik vodje oddelka pa je g. Marko Grašič, čevljarski tehnik. Izdelujejo čevlje po sistemu »ring«.
Začne se v prirezovalnici oddelka 512. Tam nasekajo usnje za zgornje dele. Zabojčke z zgornjimi deli prevzamejo v šivalnici novega oddelka. Šivalnica se razlikuje od drugih. Stroji so na podstavkih, tako, da preši-valka opravlja delo stoje. Ko je zgornji del končan, ga prevzamejo v montaži. En par čevljev gre skozi proizvodni ciklus 45 minut. Vmesne nedovršene proizvodnje v oddelku ni. Ko je blok končan, ga odpremijo v skladišče.
V šivalnici je 8 delavk, vseh skupaj pa 26. Dnevno izdelajo 1200 parov. Seveda še niso mimo začetne težave
in problemi prilagajanja novemu načinu izdelave. Sestava še ni povsem točna, določene faze so opustili, kar pa je najbolj pomembno, tu ni in ne more biti površnosti. Delajo artikle, ki so prilagojeni še za klasično proizvodnjo, zato tudi spremljajoči problemi. Stroji so novi, temu sledijo nove delovne navade in prilagajanja. Izkušnje že kažejo, da bo delovni učinek veliko večji, stroškovno manjši, kar pa je poglavitni cilj.
Marija Ostrelič — šiva zgornje dele in pravi, da je tempo veliko bolj zahteven, treba je stati, zato je tudi bolj naporno. Sicer pa pravi, da je treba delati povsod. Privajanje na nov način dela tudi ni lahko, ampak, da bodo začetne težave kmalu mimo.
Matjaž Ribič — Njegovo delo je montaža podplatov in se ne razlikuje toliko od dela v klasični montaži, le pogoji dela so veliko težji. V oddelku je veliko peči, zato je temperatura višja, svoje pa je pripomogel tudi avgustovski vročinski val.
Vodja oddelka Vanja Tarman — Približujemo se cilju.
Pomočnik vodje oddelka Marko Grašič — Delamo artikle za klasično proizvodnjo, zato še veliko težav.
Delovni jubilanti
Običaj je, da podjetja posebej nagradijo podjetju zveste delavce. Ob praznovanju petinosemdesetletnice smo za delavce, ki so bili podjetju zvesti 25 ali 35 let, razdelili cekine. Tako je bilo tudi letos. Tistim, ki je lani minilo 25 ali 35 let, odkar so se vključili v kolektiv Peko, so bile na slavnostni prireditvi v petek, 4. septembra, razdeljene nagrade. Veliki cekin za 35 let, za 25 let polovico manjši.
35 let
TEP Obutev:
EMILIJA PEHARC CILKA VINCER MARIJA AHAČIČ ANA BOHINC BRIGITA KOLARIČ ANA VODNIK MIHAELA MEGLIČ
TEP OVE:
JOŽE SEIFERT
Centralne strokovne službe:
ANTON PRAPROTNIK
12 jubilantov, ki so svoje delo, znanje in sposobnosti vlagali v razvoj Peka, je danes že v druščini upokojencev, petinpetdeset cekinov pa so dobili sodelavci s 25-le-tnim »stažem«.
Letošnjim jubilantom je čestital in izročil cekine generalni direktor g. Grašič. V kulturnem delu prireditve pa je nastopil ansambel Kamniški koledniki, to je pevsko-instrumentalni trio iz Kamnika.
TEP Mreža:
MARIJA SOKLIČ PAVE ŠUŠKO HAMID TANOVIĆ
25 let
Centralne strokovne službe:
INGRID DOBRIN MARIJAN DOLŽAN ŠTEFKA GROS DUŠAN JAZBEC NADA JAZBEC MARJAN JERMAN MAJDA KRAMAR BOGDAN KLEMENČIČ
MILENA OMEJC JOŽEFA SEDEJ DANICA SEIFERT STANISLAV ZAPLOTNIK
TEP PGP:
IVANA BERLOT IVANA KOŠIR ALBIN ZUPAN DRAGO ŠKAPER BOGOMIR LEONTIČ MARTIN RIBNIKAR
TEP Mreža:
MILAN JAZBEC MARIJA ANDREJKA NATAŠA ZUPAN MARGARETA GOLOB
IVANKA PETROV VERONIKA HRUP ANICA ŽIŽEK DANIELA ŽEKAR MARIJA SRDIĆ LUKA GLAVAN ZVONKO GOL VLADIMIR BOGOVIČ BORISLAV DEBELJAK
TEP Obutev:
ANTON KRALJ VINCENC PEHARC ROZI ŽONTA MARIJA FERLIČ CVETKA FERN VERONIKA GAŠPER ANTONIJA JAZBEC MLADENKA LORENČIČ MIRA PERAIČ ANA PRAPROTNIK DANIELA RADIČ DRAGICA KUHAR OLGA VALJAVEC MELITA STUDEN VINKO ŠPAROVEC MARIJA ROVTAR HELENA ŠTULAR JANA ZUPAN ANA DOLŽAN ANA SEDMINEK MATILKDA ČREŠNOVAR ANA GRMEK MARIJA ŠOBER
TEP OVE:
KAREL PREŠEREN
17.	maja 1992 se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel 17. kongres oblikovalcev ICSID. Slovesna otvoritev kongresa je bila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Slavnostni govorniki so bili predsednik RS Milan Kučan, predsednik ICSID Antti Naurmesniemi in predsednik upravnega odbora 17. ICSID prof. Saša J. Ma-echtig. Gostitelj mesto Ljubljana je bilo izbrano na zadnjem svetovnem kongresu leta 1989 v japonski Nagoyi. Kot vemo, bi se kongres moral začeti septembra lani, vendar pa je bil zaradi junijske vojne prestavljen na sredino letošnjega maja. Vsekakor je 17. kongres ICSID bil priložnost za promocijo nove države Slovenije in Ljubljane v mednarodnem merilu, pa tudi priznanje, da nas je svet oblikovalcev sprejel v svoj krog sodelovanja. To je bila izjemna priložnost, da se izdelki naših industrijskih oblikovalcev bolj kot doslej predstavijo tudi na tujih bistveno večjih trgih kot doslej. Na ta način se seveda promovira naša industrija na tujem trgu, kot tudi na domačem, kjer je mogoče ponuditi izdelke z napisom MADE IN SLOVENIA.
Kaj pomeni ICSID?
ICSID je Mednarodni svet združenj industrijskih oblikovalcev, ustanovljen pa je bil leta 1957 v Londonu.
Kongres pa je bil največji letošnji svetovni dogodek na področju industrijskega oblikovanja. Potekal je od 17. maja do 23. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani pod sloganom NA KRIŽIŠČU, s čimer so hoteli organizatorji ponazoriti politični, ekonomski, geografski položaj Slovenije.
Delovni kongresni program so tvorili 4 kongresni dnevi: prvi, drugi in četrti dan je bil uradni del kongresa, ki je potekal v CD, tretji dan pa v osmih slovenskih regionalnih središčih od Radovljice, Kranja, Novega mesta, Ajdovščine do Maribora.
V času kongresa je bila Slovenija središče dogajanja v oblikovalski stroki: s teoretskimi razpravami o dizajnu, ki so potekale ob dopoldanskem času v CD, popoldanskimi diskusijami in delavnicami, s spoznanjem tujih udeležencev z oblikovalsko prakso Slovenije, predvsem pa z velikim številom razstav, ki so bile bolj ali
Kongres v Ljubljani
manj vezane na temo oblikovanja, ki jih je bila polna Ljubljana.
Od vzporednih prireditev, ki so tekle ob kongresu ICSID je bil OBLIKOVALČEV TEDEN. To je bila prva tovrstna demonstracija pri nas. Združevala je interese oblikovalcev, proizvajalcev in trgovine. Seznanjale so širši krog porabnikov z dobro oblikovanimi izdelki. Tako so v Ljubljani v trgovinah, butikih, galerijah predstavili izdelke več kot 50 oblikovalcev. To je bila prva tovrstna demonstracija pri nas. Združevala je interese oblikovalcev, proizvajalcev in trgovine. Seznanjale so širši krog porabnikov z dobro oblikovanimi izdelki. Tako so v Ljubljani v trgovinah, butikih, galerijah predstavili izdelke več kot 50 oblikovalcev. To je bil velik izziv za oblikovalce, kot za trgovino, ki je omogočalo direktno informacijo o smereh, potrebah in željah kupcev. V času kongresa so bile v Štihovi dvorani CD organizirane večerne modne revije slovenskih modnih oblikovalcev. Na teh revijah so bili predstavljeni tudi čevlji podjetja PEKO v sklopu z oblačili slovenskih podjetij.
Oblikovanje je samosvoj način mišljenja in uresničevanja idej. Je način raziskovanja in prenašanja novih konceptov. Je zanimiv način domiselnega in kreativnega reševanja problemov. Do leta 2000 bo v ospredju zanimanje industrijskih oblikovalcev okolja in vprašanja kulture bivanja.
Zaščita dizajna je ena od glavnih tem sodobnega oblikovanja. Originalnost, oblikovalčeve pravice. Zadržati moramo pravice oblikovalca v tovarni. Amerika in Japonska sta državi, ki imata najbolj razvito zaščito dizajna. Imajo enoten sistem registracije dizajna. Ustvarjajo, kar je za potrošnika zanimivo. Industrijsko oblikovanje je ključ, da osvojimo svetovni trg.
Sam oblikovalec vpliva s svojo obliko na okolje. Oblikovanje je pomemben dejavnik pri poslovnem uspehu podjetja. Veliko podjetij ne registrira svojih izumov. To je velik problem glede na oblikovalce. Podjetja se ne zavedajo teh zakonov o registraciji. Zaščita dizajna postane nesmiselno zaradi komercialne politike. Oblika dizajna naj ne bi bila nekaj
kar nudi država, temveč nekaj, kar nudi oblikovalec, saj on najbolj ve kaj je ustvaril. Industrijsko oblikovanje je proces, ki prihaja iz industrije in daje svojo kapaciteto za marketing. Industrijsko oblikovanje je ključ za dinamiko konkurenčnosti. Za pridobitev novih idej mora biti oblikovalec raziskovalec materialov, izdelav, postopkov ...
Cilj industrijskega oblikovanja je dati oblikovalcem možnost in prostor za njihovo delo in ne samo izobraževanje. Oblikovalec mora oblikovati svoje ideje in jih tudi dokumentirati. Bodočnost razvoja podjetij je odvisna od domišljije posameznikov, kar pa se pri nas ne uveljavlja posebej. Veliko preveč smo vezani na kopiranje tujih idej.
Izredno pomembno je tudi sodelovanje oblikovalcev z drugimi oblikovalci znotraj podjetja in pa organiziranje in vodenje oblikovalskih dejavnosti. Oblikovanje prav gotovo ni več izoliran del proizvodnega procesa in, če še kje pri nas morda kdo tako ne razmišlja, ga bodo tržne razmere kaj kmalu opozorile, da je treba strategijo spremeniti. Svet je postal ogromno tržišče brez meja, na katerem se lahko obdržijo le izdelki iz najboljših, tudi okolju prijaznih materialov, tehnološko sodobni in tudi sodobnega k prihodnosti obrnjenega dizajna. Na svetovnem trgu so najbolj znani japonski dizajn, italijanski, skandinavski, francoski dizajn. To so oznake proizvodov industrijskega oblikovanja, ki so našle svoj poseben izraz na različnih kontinentih.
SLOVENSKO
INDUSTRIJSKO
OBLIKOVANJE:
Slovensko industrijsko oblikovanje ima v svetu že nekaj pokazati in so vrste izdelkov zaradi tega in pa zaradi visoke kvalitete iskana, pa je treba previdno naprej dograjevati tako imenovani slovenski imidž. Graditi moramo na svoji zgodovini in tradiciji, ne pa posnemati tujih zgledov. Potrebna je tudi vzgoja kadrov, o čemer so na kongresu veliko razpravljali. Pri nas smo sicer prišli že do tega, da kadre vzgajamo na oblikovalskih šolah, toda pravega dela oziroma veliko dela zanje še ni. Po oceni tu-
jih udeležencev je slovenski dizajn vsaj v nekaterih primerih podpovprečen. Slovenska podjetja se preveč oportunistično prilagajajo že znanemu kupcu, vesela so, da lahko prodajo kar imajo, pri tem pa zanemarjajo vlogo dizajna pri pridobivanju novih kupcev in izdelavi zahtevnejših izdelkov.
Kongres je bil enkratna priložnost, da se čim širši krog ljudi seznani z naj novejšimi svetovnimi oblikovalskimi trendi in pogledi na stroko iz najrazličnejših zornih kotov (marketing, tehnologija, dizajn, ekologija, menedžment, vzgoja in izobraževanje). Na kongresu so opozarjali, da dober dizajn še ne pomeni tudi uspeha, saj je ta odvisen tudi od dobre predstavitve izdelka ali projekta (medijska promocija, reklama) in obsega tržnega deleža na svetovnem trgu. Podan je bil tudi podatek, da industrijski dizajn ni le oblika izdelka, (oblika pomeni le 2 % celote) temveč sklop znanj, vedenj s področja znanosti, kulture, umetnosti, vzgoje ...
SPOROČILO KONGRESA:
varujte naravo, obogatite svoj življenjski stil, komunicirajte; pri vsem tem naštetem vam je morda lahko v veliko pomoč. Industrijsko oblikovanje naj postane način razmišljanja v naših podjetjih in osnova pri opredeljevanju in uresničevanju njihovih ciljev.
Tega kongresa so se udeležili tudi naši delavci podjetja g. Ramiza Hamzič, g. Zoran Gjorgjiev in g. Marijana Ribič.
Slušatelji smo mnenja, da z možnostjo udeležbe, ki nam je bila dana; naše znanje, predvsem pa razmišljanje o oblikovanju bolj popolno.
BREZ OBLIKOVALCEV BI BIL SVET ČISTO DRUGAČEN!
Marijana Ribič
Tujci v Sloveniji
Marsikdo, ki že leta prebiva v Sloveniji, pa ni Slovenec, je v neprijetnem položaju, saj je postal tujec v novi državi. Kaj to pomeni? Pridobiti mora ali državljanstvo ali bivalno in delovno dovoljenje.
Skupščina Republike Slovenije je 1. julija letos sprejela Zakon o zaposlovanju tujcev. Zakon opredeljuje pogoje, kdaj tujci lahko delajo v naši državi. Osnova je delovno dovoljenje, ki ga izda Republiški zavod za zaposlovanje. Vlogo mora zavodu poslati delodajalec, ki dobi dovoljenje samo za določen čas, to je eno leto. Za osebno delovno dovoljenje pa vloži prošnjo posameznik, izdaja se prav tako za eno leto, vendar pa zakon dovoljuje izjeme, to je možnost pridobitve trajnega osebnega dovoljenja.
Osebno delovno dovoljenje lahko pridobi:
— dnevni delovni migrant, delavec, ki živi v drugi državi, dnevno pa prihaja na
delo v Slovenijo (delavci iz Republike Hrvaške, ki prihajajo na delo v obrat Ormož)
—	tujec, ki že več kot deset let prebiva v Sloveniji in ima tu stalno bivališče
—	slovenski izseljenec ali njegov potomec do tretjega kolena v ravni črti, ki nima slovenskega državljanstva
—	tujec, državljan bivše SFRJ, ki je ob uveljavitvi zakona o delovnem razmerju v Republiki Sloveniji
—	tujec, državljan bivše SFRJ, ki je ob uveljavitvi zakona prijavljen na Republiškem zavodu za zaposlovanje in prejema denarno nadomestilo ali denarno pomoč v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
Za delovno dovoljenje je treba zaprositi v 90 dneh od uveljavitve zakona, to pa je do 18. oktobra 1992. Če v tem roku ne zaprosijo za delovno dovoljenje, jim delovno razmerje v Republiki Sloveniji preneha.
Naši petdesetletniki
V oktobru bodo praznovali življenjski jubilej naši sodelavci in sodelavke:
MARTINA GRAMC in ANICA TERAN iz šivalnice 512
JANEZ RIBIČ iz sekalnice in JOŽE KOŠIR iz TEP OVE Prisrčne čestitke!
Jubilej 1903—1993
Prihodnje leto bomo praznovali visok jubilej — 90-let-nico. Peko je najstarejše čevljarsko podjetje z največjo tradicijo, zato uživa sloves na domačem in tujih trgih. Prav je, da damo obletnici poseben poudarek. Imenovan je že ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA PRAZNOVANJE, ki je sprejel grobi program.
V jubilejnem letu bo propagandne in reklamne akcije spremljal znak 90-letnice. Jubilej bo obeležen tudi s prireditvijo, ki bo imela kulturno športni značaj, zato je predlog organizacijskega odbora, da bi bila prireditev združena z že tradicionalno prireditvijo DAN DELAVCEV. Datum praznovanja še ni določen, nagib pa je k
temu, da bi bil najbolj primeren dan sobota pred kolektivnim dopustom.
Že po tradiciji izdajamo v podjetju ob pomembnih obletnicah almanah. O obliki izdaje še ni odločitve, vsekakor pa bomo pomembne podatke in dogodke o delovanju Peka od nastanka do današnjega dne pripravili v primerni obliki.
Živali v avtu
Mačko damo v košarico in če je v začetku nemirna in mijavka, naj vas to nikar ne moti, umirila se bo in zaspala. Psa morate imeti na vrvici in ga namestiti na zadnji sedež ali pa naj leži na tleh. Pazite, da vam katera izmed živali med vožnjo v trenutku preplašenosti ne skoči za vrat, ker bi to utegnilo imeti usodne posledice.
Zahvale
Ob odhodu v pokoj se sodelavkam oddelka 512/4 iskreno zahvaljujem za prelepo darilo, ki mi bo zelo drag spomin.
Vsem želim veliko zdravja in delovnih uspehov.
Mila Podgoršek
Ob odhodu se naj lepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz montažnega oddelka 520 za lepo darilo in prisrčno slovo. Hvala za dolgoletno sodelovanje. Veliko delovnega elana, uspehov in medsebojnega razumevanja Kristina Zupan
Sodelavkam in sodelavcem oddelka 512 — prirezovalni-ca, se prav iskreno zahvaljujemo za zelo lepo in koristno darilo in za vsa leta našega skupnega sodelovanja, kar mi bo ostalo v lepem spominu.
Obenem se zahvaljujem tudi ostalim delavkam, ki so prispevale za darilo.
Elza Krapež
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta IVANA VALJAVCA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem finančnega sektorja za izrečena sožalja in finančno pomoč.
hčerka Anica Kenda z družino
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mami, hčerke, babice in tašče MIRE JANC se iskreno zahvaljujemo delovnemu kolektivu Peko za darovano cvetje in denarno pomoč, za izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Mojca in sin Bojan z družino
Mira Janc
Od Mire se poslavljamo. Ne od katerekoli Mire, ampak od naše Mire, ki je omahnila mnogo prezgodaj.
Imela je težko zaznamovano mladost. Kruti udarci usode ji niso prizanašali, zgodaj je ostala vdova, sledilo je neusmiljeno pehanje za ustvarjanje boljših pogojev za življenje svojih otrok. Ob vsem tem pa je zmogla še toliko življenjske moči, dobre volje, zdravega humorja, da ga je kar izžarevala v svoje okolje in smo ob njej tudi mi postali vedrejši in sposobnejši prenašati vsakodnevne skrbi in tegobe. S svojim optimizmom in smislom za premagovanje ovir in neizmerno dobroto, pa nas je prekašala. Poleg vsega tega je zmogla še ustvariti pri svoji počitniški hišici košček raja na zemlji, kjer je njen občutek za lepoto in naravo prišel do polnega izraza.
Hudo nam je danes, ko se poslavljamo. Draga Mira, ostaja nam le spomin nate in ko se za hip pomudimo pri tem spominu na tvoje z vedrino in optimizmom bogato življenje, nam je lažje, saj bi ti to bolečino zanesljivo znala oblažiti. Bolj bogati smo, ker smo te poznali. Hvala, ker si živela z nami.
prijateljice
Razstava
Od ideje do izdelka
V recepciji je zanimiva razstava OD IDEJE DO IZDELKA. Pripravila sta jo Janez Golmajer in Zoran Gior-gijev, modelirja, ki sta obiskovala šolo za modelirje — stiliste v Italiji.
Vedno večja prisotnost izdelkov Peko na tujih trgih in visoka stopnja domiselnega in kreativnega oblikovanja sta tesno povezani. Izkušnje in znanja s področja tehnologije, modeliranja in tujih jezikov, so že nekaj let osnova za strokovno izpopolnjevanje naših najboljših modelir-jev, ki so na velike napore v procesu pridobivanja dodatnih znanj pripravljeni.
Šolajo se v različnih ustanovah v tujini, predvsem v Italiji, kajti svet ve in priznava, da je vrhunski »dizajn« doma tam.
JANEZ GOLMAJER
rojen 22. 5. 1941. V Peko je zaposlen od 15. 6. 1956 dalje. Vsa leta dela v modelirnici razvoj no-pripravlj alnega sektorja. Po uspešno zaključenem modelarsko-kreator-skem tečaju v Zagrebu leta 1978 dela kot tehnični mode-lir in kot kreator zgornjih delov obutve.
Njegovo delovno področje so predvsem modeli moških in otroških čevljev. Za oboje je prejel veliko pomembnih priznanj na različnih sejmih in tekmovanjih modelirjev, ki jih ob tej priliki tudi razstavlja.
Ob zaključku šolanja za modelirje stiliste v Stra, je prejel posebno priznanje — zlato medaljo kot najboljši slušatelj v oddelku moški design.
Naša sodelavca, razsta-vljalca, sta v zadnjih dveh letih obiskovala šolo za modelirje — stiliste v Stra. Šola slavi po edinstvenih metodah dela, ki na svojstven način prepletajo teorijo in prakso. Slušatelji so redno zaposleni, vsako soboto od začetka septembra do konca maja pa so v šoli. Predmetnik vključuje praktično modeliranje, tehnologijo obutve, in umetnostno izobraževanje.
ZORAN GJORGJIEV
rojen 13. 7. 1966. V Peko je zaposlen od 1.8. 1984, od 1. 10. 1986 v r azvo j no-pripravlj alnem sektorju. 24. 2. 1988 je ob delu končal šolo za obutvenega tehnika — tehnologa. Od 1. 1. 1988 do 1. 5. 1992 je opravljal delo modelirja, tehničnega modelirja in kreatorja zgornjih delov obutve, sedaj pa vodi izdelavo kolekcij za domačo prodajo.
Glavni cilj izobraževanja je razvijanje inovativnosti in ustvarjalnosti slušateljev s prezentacijo kolekcije.
Razstava je izsek dela obeh slušateljev in primer izoblikovanega estetskega čuta in kreativne stilistične samostojnosti.
Razstavljalcema za vloženo delo in za vse doseženo, iskreno čestitamo.
$
999
PEKO TRZIC p.o.
g. Franc Grašič generalni direktor
Spoštovani donator OKS
Po povratku z iger XXV. olimpijade v Barceloni, ki sd bile doslej naj večje in najkvalitetnejše tekmovanje športnikov v svetovni zgodovini. se Vam v imenu Olimpijskega komiteja Slovenije naj lepše zahvaljujeva za donatorstvo in gmotno pomoč. Brez nje bi bil uspešen nastop olimpijske reprezentance nemogoč.
V Barceloni so, kot je splošno znano, slovenski športniki dosegli odlične rezultate. Naj omeniva samo obe bronasti medalji blejskega dvojca in četverca brez krmarja, deset uvrstitev (trinajstih športnikov) med' prvih deset na svetu, s športnega vidika bleščečih dosevkov.
Vašemu podjetju Želiva veliko poslovnih uspehov, z Zeljo, da bi z Olimpijskim komitejem Slovenije tudi v prihodnje sodelovali.
Ljubljana, 11. 8. 1992
čevljar
Glasilo tovarne obutve »PEKO« Tržič p. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Marko Ručigaj, Marija Slapar, glavni in odgovorni urednik — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk: Tiskarna Grafika Tržič — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3700 izvodov — Glasilo dobijo člani podjetja, upokojenci in štipendisti brezplačno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Slovenije št. 23/23-92, z dne 4. 2.1992 šteje glasilo ČEVLJAR med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
OlflffUSB K0KTTC SLOVDtUE Cetcvtka 25. 61000 Ljublana Severja
W: 061/123240. 123250 fax: 061/123303