Učiteljski list GLASILO ,.ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU". Izhaja I., 10. in 20. vsakega meseca. — Uredništvo (slovenskega dela) in upravništvo v Trstu (15), Via Udine 35, III. Hrvatski dopisi naj se pošiljajo na naslov: Vinko Šepid, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu*, odgovorni urednik slovenskega in hrvatskega dela Jože Pahor. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane Lir 30. Tekoči pošt. račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu. St. 22 V Trstu, 15. novembra 1925. Leto VI. Nekoliko načrta za samo-izobrazbo Pri letošnji delegaciji se je sklenilo, naj bi se prihodnje počitnice vršil krnet ijsko-gospodinjski tečaj) za katerega naj bi se pripravili potom samo-izobirazbe. Nekateri naših najdelavnejših tovarišev so se zavzeli, naj bi obstojala ta priprava iz kmetijskega pouka, tako, da bi dobilo učiteljstvo elemente strokovnega znanja. Utemeljevanje za načrt ima dva razloga: 1) učiteljstvo ne pozna po veliki večini — agronomije; 2) kmečkemu ljudlstvu je treba nuditi nekaj koristnega, kar bi se storilo prav z nasveti o umnem obdelovanju, z umno živinorejo itd. Vzljubimo spet, tako pravijo, kmečko kulturo, zato se poglobimo v prvine, v natančen študij kmetijstva, ne da bi postali individualisti ter se takorekoč pokmetili; pomagajmo kmečkemu življu, da si pridobimo njegovo zaupanje! Nedvomno si tak cilji lahko vsi postavimo. Vendar se naša samoizobrazba ne more omejiti na strokovno znanje kmetijstva. Kmetijska veda 'ima tudi za učitelja velik pomen, ostaja pa vzlic temu tudii zanj po velikem delu le teorija (ali komajj kaj več), če ga kje izjemoma in na izreden način ne podprejo srečne okolšoine, Z drugo besedo: strokovno znanje kmetijstva je danes mrtva črka, ako ne stojii za njim močna gospodarska skupina, občina ali zadruga, ki more izkoristiti strokovno znanje. Zelmjledelstvo danes ni odvisno le od strokovnega znanja, marveč od velikosti obrata, če se je mogoče tako izraziti, oc( uporabe moderne tehnike. Strokovno najsijajneje izobraženi mali kmet ne bo nikdar zmožen pridelati kateregakoli živila z nižjimi ali vsaj! enakimi proizvajalnimi stroški kot veleposestniško gospodarstvo, ki niti nima prvovrstnih strokovnjakov. Veleposestniško gospodarstvo mora naposled uničiti malega poljedelca in je le vprašanje časa, kdaj Se bo to zgodilo. Pojav je isti, kakor med malo (hišno) industrijo in med modernim veleindustrijsikim obratom. Že tu ima torej takozvano umno, racionelno obdelovanje zemlje svoje ozke meje. Poleg tega obstoji «zakon o pojemajoči plodnosti zemlje«, ki dokazuje, da se z intenzivnim obdelovanjem plodnih tal nikakor ne more doseči vse, kar bi se hotelo. Tudi z umetnimi sredstvi, z gnojili, s stroji, z namakanjem itd. se zemeljska plodnost dvigne le razmerno in nikakor ne absolutno. V rodovitnosti zemlje je meja: s pomn,oženjem pridelkov se zvišajo tudii proizvajalni stroški in sicer končno tako, da presegajo vrednost pridelanega, Pa če bi tudi država z vsemi svojimi velikimi sredstvi skušala dvigniti zemljedelstvo, če bi predvsem z gospodarskim nacionaliziranjem in zadružništvom skušala izkoristiti današnji razvoj tehnike v prilog kmeti stvu, ni še gotovo, diia bi bilo kmetu mnogo pomagano, ako ni ravnovesja med razvojem zemljedelstva in obrti, ako ni ugodnih trgovskih pogodb z inozemstvom 'itd. Naj zadoščajo le ti razlogi, da se razvidi eno-stranost strokovne kmetijske izobrazbe ter utesnjenost nazora, naj bi se učiteljska samoizobrazba osredotočila na to panogo, posebno pa še na način golega teoretiziranja brez naravnega sistema in brez praktičnih poskušenj. Uspeh bi bil tako neznaten, da ne bi poplačal truda. Poleg tega bi se niti od daleč ne dotaknili vsega višjega, duhovnega življenja ljudstva, kar je vendar prav tako važen del vsega našega obstoja, kakor vsa snovna, materialna podlaga. V tej smeri, v poplemenitenju človeka bo učitelj, ki ima široko obzorje, lahko veliko storil, če tudi n,ima najmanjšega strokovnega znanja iz kmetistva, .med tem ko bo vpliv njegovega tovariša, ki je le strckovnak, ničev in zgolj materialističen, Naše samoizobraževalno delo se mora vršiti na šipji podlagi kot je individualistična kmetijsko-stro-kovna. Kakor raste idejno življenje iz snovnega, tako moramo najprej snovno raziskati, da preidlemo k idejnemu. Nič ni lažjega kot to. V dveh ali treh mesecih se je mogoče dobro seznaniti z gospodarskimi razmerami občine in dežele. Mogoče je v občini vsaj približno pregledati, koliko se ljudstva peča z zemljedelstvom, z obrtjo in trgovino. Pri zemljedelstvu je pretresti poljedelstvo (pridelki: geološke in klimatičn.e razmere, način obdelovanja, množina, potrebe, vpliv na razvoj dirugih panog), živinore o (stanje, napredek, uvoz, izvoz; mleko, maslo, sir; pašniki; čebelarstva itd.) ter gozdarstvo (gozdi, vrednost lesa, podelava itd.) Pri industriji in obrti je razpravljati o lesni industriji (drva, oglje, žage, mizarstvo, pohištvo itd.), o stavbeništvu (kamen, apno, opeka, cement), o tekstilni industriji, o lončarstvu, steklarstvu, usnjarstvu, mlinarstvu, o uporabi vodnih sil, o jestvinah in pijačah (vino, žganje, sol, riž, olje, sladkor itd.) Pri trgovini se ugotovi uvoz in izvoz, približna vrednost, potrebe, mala trgovina, veletrgovina, denarne razmere itd. Podatki za vse to so učiteljstvu po občinah večinoma znani in jih je lahko dobiti. Kriterij' pa, kako je vse obravnavati, nekake smernice in splošna navodila se dobe v zelo uporabnem Brezigarjevem «Osnutku slovenskega narodnega gospodarstva.« Knjigo ima marsikdo in jo je povsod dobiti. Ker ni obsežna, je tudi lahko posneti vodilne misli. Pisana je preprosto in ima mnogo važnega statističnega gradiva. Priporočljiva je tudi knjiga o danskem kmetijstvu: Dr. A. H. Hollmann «Die Entwicklung der danischen Landwirtschaft» (Verlag P. Parey), Berlin, S, W. Hedemanstrasse 10, Od občine bi prav lahko prešli na gospodarske razmere v deželi, o katerih bi si napravili celotno sliko. V «Jadranskem almanahu« za 1. 1923 in 1924 so različni sestavki, ki obravnavajo poedine predl-mete (mlekarstvo in sirarstvo, planšarstvo, obrti) ter nam daio sintezo. Tudi o zadružništvu najdemo podatkov (Doktorič, Agneletto). O zadružniški zakonodaji v Italiji bi se morali še posebe poučiti, kar bi bila snov tretjega meseca. Pomožna knjiga za to je «Codice della cooperazione e formularic>» (F. Coppola DAnna, Firenze - Barbera). Naslednji trije meseci se uporabijo za diuhovno kulturo. Iz navedene snovi se dvigne samoposebi vrsta problemov, ki so silne važnosti in ki objemajo Postani što jesi (Nadaljevanje.) Glavno je — valja se roditi za ne što. Glavno je, da je tu jedro, zdravo za život sposobno seme, koje če se nameštcno u njemu pr.ikladnu zemlju, u ambijent u našem slučaju, pod stanovitim ugodnim uvetima razviti u stablo i ploditi. Seme su naše sposobnosti. Sposobnosti se nalaze u duhu i mozgu. Možak deteta, koijemu su roditelji, dedlovi, pradedovi zanatlije, poljedelci ili umni radnici, bit če največ sposobno da bude i postane zanatlijom, pol odelcem ili intelektualcem. Jer dugoveki ijBti posao u dugom neprekidnom nizu pokolenja fiziološki upliva na možak i živčevlje ojačavši im' db-tično staničje, Jer, moramo znati, čovečji možak, u kojemu je sedište svega dubovnog, moralnog i in-telektualnog života, raskomada ga na više grupacija, uzlova, čvorova taji rečeni intelektualci i moralni posao; pak stoja- da mišljenje u jednom pravcu budi i j-ača jedno mozgovn.o staničje, mišljenje u drugom pravcu drugo, a misije u trečem pravcu opet treče staničje, Prema tomu stvari težaški posao jedne mozgovne čvorove, strogo -duhovni život opet druge čVorove; umetnost treče, računstvo četvrte i tako dalje. A čovek misli samo: t-adia kada mora misliti, a misli i radeči telesno, a najviše učenjem apstraktne znanosti. Najmanje muke mišljenja potrebuje nomad, pastir i lovac, više polj od e la c, obrtnik, zanatnik, a najviše umetnik i učenjak. Divljak misli najmanje, zato mu je možak jedn-ostavan, jednovrstan, bez uzlova — tabula rasa. Divljak može umno napredovati ženid-bom sa kulturnem osobom, ili stolečima vršeči pošlo,ve i zanimanja što iziskuju mišljenje, koje bi u vremenu njegov možak disponovalo za neki duhovni život u nekom pravcu. Naravno je dakle, da je neko dete največ sposobno:, disponovano za trgovinu, ako su mu to biii roditelji i ostali predaci. Mozgovne stanice neke umetniške obitelji postigle su najv-iši razvitak, ako je danas umetnik na glasu, a sav rod mu i predaci bili ljubitelji i gojitelji umetnosti. Ako se nekom geniju, kao kulminaciji mozgovne sile, rodi sin malih ili nikakvih sposobnosti, to je znamenje bolesti ili da je tu započela degeneracija, što obično nastopa iza svakog stepena razvitkia, ili je dete baštinilo neke druge sposobnosti kojeg drugog za umetnost ne disponovanog rodjaka. Inače vredi pravilo, d,a deca roditelja srednje sposobnosti, dakle roditelja, ko j i se 'tek nalaze na putu razvitka u nekom stanovitom pravcu, recimo za obrtnika, od takovih roditelja .nad‘aju se obično deca njihovih nagnuča, dakle i sposobnosti. Deca baštine sposobnosti na.jpre od! svojih roditelja, a mož-da još više od ostalih njihovih predaka. Ženidbama se neke sposobnosti jačaju, a druge slabe; prema tomu, kakova 'e roda i kolena otac i majka. Mešanjem krvi i križanjem radjaju se deca raznih dispozicija i sposob- Nekaj nemških pedagoških časopisov «Deutsche Lehrerinnen-Zeitung», Organ splošnega nemškega društva učiteljic. Založn,: Herbig, Berlin W. 35 Flottvvellstr. 4. vse žitje ljudstva, posebno na deželi, Dolžnost učiteljstva je, da jih pozna v potankosti, kar je mogoče le, če o njiih razpravlja. Če proučujemo gospodarske razmere, se nam vprašanja sama pokažejo. O teh problemih pa spregovorimo pozneje. n-osti; odatle razlika u talentima i nagrručima rojene brače. Mnenja sam, da bi morali inteligenten mladič i devajka pri skiapanju braka uzeti u obzir i svoja duševna nagnuča i vlastitosti, jer zlo seme — zao plod. Dati čemo dakle svu važnost poslovicama: Plod ne pada daleko od stabla; kakav otac taka v sim, kakva majka takva kči; kakvo dirv,o: takav klin. I ona poznata je fiziološko opravdana: iPoeta nascitur (pesnik se rodi), jer narav ne pozna ni sfcokova, a još manj,e slučajnosti i iznenadjenja. Priroda ne pozna revolucije; u n;,o:j se sve radja, pireporoda, razvija, usavršuje postepeno, evolucionistički: od semena i embrioma i zametaka dalje do potpuna biča. Nema čudovišta u kuči, ni u selu, ni u zemlji. Današnji odličmjaci svake struke imadu da zahvale svoju daravitost i vrsnoču bližnjim i daljnim pokolenjima svoje krvi, roda i plemena. Jer, naglasiti mi je red, i plemena i rodovi i narodi baštine svoja dobra ili zla svojstva od svojih predaka i od' prošlih vek-cva. Stojii činjenica, da se i plemena (narodi) razlikuju u sposobnostima i nagnučima od drugih naroda, jer se i narodi ne razvijaju pod istim životnim prilikama. Koja razlika medju Emglezima, Talijanima, Američan: ma, Rusima, Kinezima, Japancima! Za Čeha se kaže, da se rodi s guslama, Italijana karakterizuje nagnuče i sposobnost do umetnosti; Englez je trezni računar itd. Dugovc'ko> njihovo bavljenje i odgajanje u istem smeru stvori ih takove. No nisu svi Englezi ni Česi ni Rusi jednaki na dlaku. Jer ne samo plemenski no i obiiteljski posebni motivi — skalupljuju duševnu strukturu pojedinca. Tako biva, da neko dete več porodom donaša na svet neki duševni kapital, što mu ga namreše njegovi dedovi, rodjaci i suplemenjaci. Neki njegovi darovi i vlastitosti da-tiraju od vekova, a drugi su novije dobe. Staro i prastaro duševno, reči bi, tvori jezgru duše dana-šnjeg čoveka, a ovo se vrlo teško gubi i iskorenju e. Prastara ,i stara čuvstva i nagnuča, nazori i mišljenje tvori karakter, koji se vrlo teško i samo stolečima tvori, skalupi i kristalizira,, pa,k zato takav karakter ne topi se kao led na suncu. Stoji činjenica, da samo karakteri pokreču s pojedmeima, a i s narodima. Na karakterima stoji i razvija se obitelj, društvo, narodi i država. Na karakter pojedinaca uplivao je, a upliva i danas, zvanje i poslovanje njihovo. Zvanje je dakle odraz karaktera; a prema svojem karakteru čovek i bira svoje zvanje. Zato čemo reči: kakvo zvanje, takav čovek; kakav čovek takovo zvanje. — Karakteran naprotiv če čovek odabrafi takovo zvanje, koji se podudara s njegovim karakterom, te s njegovim nagnučima i sposobnostima. Ovo troje ide zajed no, jer za što je čovek sposoben, to i voli, a što voli i mu ugadija, to rado čini i time se bavi, — U ovomu baš stoji jezgro čitave stvari o kojoj je govora. (Dalje.) «Preusisehe Lehrerzeitung«, izdaja prusko učit. društvo, Magdeburg, Breitervveg 214. «-Pedagogische Post», kat, lišt za vzgojo in izobrazbo, Založ,: Miirkische Vereinsdruckerei Schiir-mann & Klagges, Bochum, Muhlenstr. Ii2. Delovna šola (('Nadaljevanje.) Enak,o postopamo s tkanjem, Navoj', prosto tkanje, osnovni postopek, izum. prvih tkalnih stolov, premikanje čolnička, menjajoči se dotik; tkanje s kratkimi nitmi, s samimi prstmi in z orodjem, ki ga sami izvršimo, mehanični tkalni stroj in njegovo izpopolnjevanje. Tu se uporablja met,o,da pripravljanja in spopolnenja orodja po otrocih samih, operacije roke in orodaja se primerjajo z mehaničnimi, poda se tehnična in socialnoekonomska karakteristika delavnice in stroja. Z barvanjem in tiskanjem blaga se seznanimo z organično kemijo v toliko, kolikor je zajemljivo in potrebno (razna organska in umetna barvila, njih postanek in naprava — bencol, alizarin, anilin, destiliranje, filtriranje itd.). Ko omenjamo tudi druge snovi i(volna, bombaževina, svila, platno, usnje), bomo morali omeniti tudi obdelavo volne, razne vrste volne (sukno, flanel, 'boi, mu s e lin, atlas), ovco in njene .različne vrste (nje vzrejo), kozo, kamelo, predelavo (ekskurzija!) in vrste drevesne volne (nanking, barhent, kaliko itd.), svilne tkanine ,in pripravo svile, vrste platna in fabrikacijo usnja s kislinami itd. Navajam množino snovi ne da bi mladino preoblo-žil, ampak da pokažem, kakšno znanje se lahko poda v zvezi s takimi domačimi deli kakor sta preja in tkanje, če se moreta z ekskurzijami v odgovarjajoče fabrike še pokomplicirati na pr. v tkalnico in usnjarno). Koliko raznovrstnega je mogoče pripovedovati med takimi deli, kako se je mogoče tovariško zbližati, koliko pesmi je mogoče peti pri brenčanju preslice, koliko solz je mogoče pretočiti o zgodbah • tkalcev», v koliko dežela je mogoče napraviti izlete! Da, dnevi, ko se ukvarjamo' z desetletnimi, so morda najlepšii! Koliko poezije je v tem delu in koliko poezije je mogoče tu združiti! Ta tudi zelo odgovarja našemu okusu. Kolovrat in tkalni stol izvrstno disciplinirata otroka, in če se tudi nikaka pesem ne poje, (dasi je ura takega dela brezpogojno ura petja), so otroci popolnoma zatopljeni v delo. To je izvrstna vzgoja v disciplini. In ne le v disciplini! Že PestaloZzi, ki je pravilno cenil ogromni disciplinirajoči pomen takega dela za hrumečo četo otrok, je uvidel s svojim genialnim pogledom, da nam delo krasno omogoči, otroke dobesedna vse učiti. Imamo popolno prostost za učenje in pripovedovanje. Predno pa preidem na pripovedovanje, bi rad ger-vonil o pesmi. 'Že tu je zelo naravno, da vpeljemo določni sistem (trajanje tona, napevi in intervali in, če kažejo otroci veselje, notni sistem in početki petja po notah). Najlepše se pojo narodne (ljudske) pesmi. Mogoče pa je izbrati tudi iz poljubnih zbirk, vendar naj bodo narodne pesmi, z dobrimi in en,°' stavnimi motivi in iizbera naj bo primerna težkoči (prj vsem je paziti, da se «pravilno» poje). Pitanje privatnih škola Pitanje privatnih škola zanima i nas učitelje. Nije ovo pitanje samo kulturnog i političkog značenja i važnosti, nego ono zaseca i u materijalni život ne-kog naroda, a i nas učitelja. Mi učitelji bez škola — ne bismo bili aktivni učitelji; bili bismo titulami, usposobljeni učitelji — bez službe. A učitelj bez Škote je besposleni prolctafac; a kao taka v ima de Povejte mi, ali je mogoče, da združimo svoje delo s pripovedovanjem in čitanjem? Kako dolgo je sploh že, da se pripovedujejo pravljice? Eden čila glasno naprej in, drugi, utrujeni vsled enakomernega diela, ga poslušajo. Razen pesmi se dobi še obilo snovi za kolektivno čitanje. Če nj mogoče, da bi s ,i sami spravili s k u p, a j m a 1 o k nj i ž -n A c o, se je treba zateči k zbirkam. Te knjige pa naj se ne smatrajo kot hrestomaitije za čitanje s pojasnili, ampak kot zbirke s čtivom za glasno čitanje ostalim. Tudi bi bilo svetovati, da se obrnemo k starim mladinskim časopisom, ker je v njih mnogo snovi in jih j,e lahko nabaviti. Od poedinih stvari so priporočljive: Andersenove pravljice («Lan,», «Jelka», «Hudobna račka*, «Sluvec» in dr.); Hugo, Amicis, Senkevič, Garšin, Dostojevski, Tolstoj itd. Domača obrt nudi vrsto pregnan,tnili, za umljivih in skoro dramatičnih scen iz zgodovine dela. Naša vrsta je: 1) primitivno delo, 2) domače gospodarstvo s suženjstvom, 3) veleposetniško gospodarstvo s tlačanstom, 4) hišna obrt, 5) manufakturni kapitalizem, 6) veleindustrija, življenje industrijskega delavca. Predelavanje vsake teh tem sestoji ,iz pripovedovanja, dramatizirana in ilustrativnega dela. Je to nekako šest slik, ki se razvijejo tekom 7 mesecev pred! otroci, kajti zadnja tema ne bo zavzela manj kot dva meseca in otroci žive ves čas od njih, zajema/e iž njih vsebino svojih iger, Da, .otroci prežive te periode: «neznanje in brez pomoči*, »življenje sužnjev ,in tlačanov*, «življ,enjc srednjeveškega obrtnika*, življene «delavca na domu*, «upor proti strojem* in «življenje tvnrniškega delavca*. Priporočali bi, da se celi odstavki teh tem uprizorijo kot improvizacije, pri katerih sodeluje ves razred: priredimo in, kar je glavno, izdelamo 6—7 predlstav, ki so zajemljive tudi za odrastle. Za zemljepisje imamo vrslio pripovedk, ki se1 lahko navežejo na različne teme, torej nekak način zemljepisnih hrestomatij s posebno ojačenim deželoznan-stvom v epizodični obliki. Odgovarjajoč redu našega «sistema» bi navedel sledeče «ideje» kot oporišča (ilustriranje): 1} tipično, polarno in zmerno ozemlje, (pokazuje na globusu) in niih zveza — razmerje — s kulturo; 2) reke in morja (kazanje tega na zemljevidu) in počet ek naselišč; 3) gorovje in njegov pomen za namakanje, rastlinstvo, živalstvo, ljudje; 4)) ravnine, n lih namakanje in pomen za kulturo; 5) zveza lokalnih obrti s krajevnimi zemljepisnimi pogoji; 6) človek kot oblikovalec geografskih pogojev; 7) prometne poti 'in železnice (namišljena potovanja). Vsaka teh- tem je določena za ves mesec in tudi za d el j. Vsaka snov, ki smo jo predelali, se seveda tudi spet uporablja. Od tkanja preidemo k šivanu (do-pus!no tudi čevljarstvo), Precej časa uporabijo naši desetletni za šivanje, vendar traja šivanje pri nas še dalje. Radi tega bom zgolj iz tehničnih pomislekov govoril o tem v prihodnjem odstavku, Tam bom govoril tudi za dva letnika skupaj o matematiki, pisanki in o upodabljajočih umetnostih. Igre in razvedrilo so tudi na tej starostni stopnji isti1 kot v prejšnji. (Dalje,) sveto društveno, državno i naravno prav.o da se tuži, viče, moli — da se otvaraju škole i da se ga namesti na k o joj školi. Učitelji bez službe moli rada 1 kruha; inače se ga sili da — počini nešto što> se kori sa svim zakonima društvenog reda i čudoredja, ili da se priključi najintransigeritnijim strankama i borcima za «kruh». Glad Boga ne moli; gladan se ne šali. Recimo, šta bi bilo od ovostranog slavenskog uči- teljs tva, da nije našlo zakloništa i službe u Jugoslaviji? ! A da nije ona potrebovala novih učitelja? Eto pukih proletaraca na cesti! Tako nam dolaze na pamet privatne škole, Privatnih škola u dobro urcdjenoj državi, ko’, o m vlada samo duh pravednosti, oove ko ljub nos t i i prosvete — u ta.kovoj državi ne dolazi se do zasebnih škola, ,jer svakomu j.e lugodijeno, posluženo i podeljeno istom merom, Ne dolazi do privatnih škola u državi, hoja je tako komsolidovana i materijalno «obezbedjena», da otvara i može otvarati barem osnovne škole svagde tamo gde ima 40 školskih sposobnjaka. Ali ako država ne če ili ne može uz-državati toliko škola koliko ih narod irahi i zahteva? Tu odmah dolazimo n apitanje privatnih škola, Nije pravo ni zdravo, da privatnici uzdržavaju svojim troskom svoje privatne škole, kad i o n ako več po-rezima i dokladama plačaju avne škole, te tako imadu d vos trnki trošak. Ali dandanas potreba do nckakve opčinite naobrazbe tako se oseča, da roditelji rado se podvrgavaju svakomu trosku samo da svojioj deci pniušte komad kulturnog kruha. No pre toga njihova .je dužnost i pravo, ako ne če da im deca budiu analfabeti, da zahtevaju najpre od države, a onda od svoje pokrajine ili Opčine da .im se otvori škola. Inače opet imadu drugu na-ravnu i kulturno pravicu i dužnost da sami otvaraju svoje zasebne osnovne škole, Ovo pravo ne bi im sme.ot kratiti niko, jer su .u državi ravnopravni u dužnostima i u pravima. Silni moderni napredak, pa novi život, te što dalje to teža borba za uzdržavanje sama sebe, ,sve to sili svakog pojedinca da se naoruža znanjem i umečem, pa da se uzmogne uzdržavati živ u životnoj borbi i uta.kmici. Moderno doba, pa današnja .kultura i gospodarska kriza nalaže svakomu roditelju da sv.oijoj deci na-makne što višu naobrazbu i štoi bolji odgoj, O torne, dašto, morala bi država vaditi račun, morale bi to i pokrajine i opčine, ali kada ne če ni mogu ova tri društvena tela da priskrbi svomu narodu toli važne elementarne škole i poduke: tada ta skrb i dužnost prelazi na same roditelje. Zato je kučna školska poduka dozvoljena u svim državama evropskim, a dozvoljene su tako .i privatne škole prema načelu: ako ne češ ili ne možeš ti državo, pokrajino, opčino — moram ja, moramo mi roditelji, Jer pravo do naobrazbe ima i mora im.ati svaki državljanin. Ovo je tečevina i postulat modernog doba i borbe za jednakopravnost i .jednakovrednost. I pokojna Austrija došla e ako i kasno, pod konac svog starog, grešnog života, do tog, recimo, osvedo-čenja, da je dozvoljavala privatne materinske škole. Šolstvo v Sovjetski Rusiji Angleška delavska delegacija je lani v novembru in decembru proučevala razmere v sovjetski Rusiji ter že letos o svojih opazovanjih izdala obširno poročilo. Med drugim se dotakne tudi organizacije šolstva; posnetek poročila nam bodi kot informacija o šolstvu države, o kateri še danes nimamo dovolj resnih in nepotvorjemih poročil, 1, Splošno: Ni revolucije v človeški zgodovini, v kateri bi čutili tako veliko potrebo izobrazbe in vzgoje, kakor po socijalnem preobratu bivše cari-stične Rusije. Odpravljene so tradicionalne forme državnega in socijalnega življenja, na njih meslto je nastopilo novo, brez form,, ki se še le obliku e in kristalizira. Praktična izpeljava novih vzgojnih teorij v sovjetskih šolah sicer še ne kaže pričakovanih uspehov; glavne ovire so pomanjkanje učil, učnih Zahtevali su ih nepriviligirani, drugovrsni narodi; zahtevale su ih zapušteni i oni lišeni škole — i naobrazbe s ovog ili onog razloga. Te privatne škole tražili su oni, kojima se kratila nar »ona škola 1 narodni odgoj iz političkih razloga, koja tendenciozna politika išla je za raznarodovanjem ili za prečenjem prosvete. Ipak duh vremena i složni vapaj «gladne siročadil* prisili vlastodršce zemaljske i državne, da su i nama Slavenima ov.ih krajeva d oz volili podiza-nje naših materinskih škola na naš trošak. Tako mi i u Istri .dcialjosmo tik pred ratom do' svojih pučkih škofa skoro’ u svakom našem čisto slavenskom selu. Imasmo ih u Istri oko 50 sa okolo 80 učiteljskih sila, fccije škole naša nova država urnah ukinu a postepeno i javne bilo ukinučem istih bilo poitalijančenjem. Ipak i Italija dozvoljava privatne škole. Čitali smo u naredbi, da se može otvoriti javna osnovna škola i za 15 deca, a privatna školska društva mogu otvo-rati škole uz nagradu za manje od 15 dece, Čitamo i ovo: kada neka jednorazredna mešovita škola u mestu, koje nije u središtu opčine broji manje od 40 pclaznika može biti označena provizornom' sm»tra-juči ju prijvatnom proti analfabetizmu. Valja! Mi se ovuda jedino borimo za narodnu školu u svrlhu pobijanja analfabetizma. Dakle —: jeli nama Slovenima' .cvuda dozvoljcno otvarati privatne škole? a one proti analfabetizmu? Jest! to je u zakonu, to stoji u naravi samog pitanja primarne obuke. Inače nek odgovara na sva pitanja ovaj slučaj: Umirovljeni učitelj u Gorici, I. K., uloži molbu sa dva sv.oja druga da otvori privatnu osnovnu škofu i dečji vrtič. Kad mu domača škol. vlast odbi molbu uloži utok, na Ministarstvo. No i ovo mu odbi ,utok uz motivaciju: da je Gorica u školskom i uzgojnom pogledu dobro i dostatno udovoljeno, da n.isu do-t.ični predloženi učitelji osposobljeni za podučavanje italijanskog jez’ka, a naposled i za to, da škola koju želi g. K. otvoriti, ne bi imala svrhu, koja bi se krila sa naiodnom tendencijom (1’indirzzo nazionale) nove italijanske škole. Ovom zadnjem motivacijom mnogo je rečeno. Ali pošto je ta razlog političke boje, morali bismo «po-1 !'tički» i odgovoriti; za to — punctum! Svršavamo da, a slov. škola nam nestaje: pa i javnih, a privatnih se ne dozvoljava otvarati. Nestaje naših škola — nestaje i nas učitelja, a nestaje ,i svakidan eg kruha. Kamo čemo mi — beskučni proletarci?! — Jugoslavija več ne če za dugo primati nas inoslrance uz skoru hfperprodukciju svojeg učiteljstva, a onda — kamo? Kuda? Kako? Kruha, kruha gospodaru! knjig, sposobnih učiteljev. Kmetsko prebivalstvo se tudi v nekaterih krajih trdovratno upira obveznemu .pouku in noviim vzgojnim nače'om. Pa vkljub vsem oviram moramo priznati, da se je šolstvo po preobratu nenavadno povzdignilo. 2. Organizacija šolstva. Državni upravni, kulturni in vzgojni aparat tvorii komisari at za vzgojo s svojo centralno organ zacijo v Moskvi, Komisarijat je razdeljen na 11 oddelkov: a) Svet za upravo in organizacijo, b) Svet za splošno vzgojo, c) Svet za tehniško izobrazbo, d) Svet za politično vzgojo, e) Svet za vzgojo v narodnih državah, f) Svet za znanstveno naobrazbo, g) Svet za umetnost; poverjena mu je skrb za javne spomenike, muzeje, razstave, g'edališča itd., h) Svet za cenzuro literature, i) Svet za založništvo, j) Svet za cenzuro filmov, k) Svet za oskrbo učnih sredstev, Vsaka provinca ali vsako večje mesto ima svoj lokalni oddelek pri komisarijatu v Moskvi, v katerem posluje zastopnik izvoljen od krajevnih sovjetov. Take lokalne organizacije za vzgojo so direktno odgovorne centralnemu komisarijatu za vzgojo in vzgojne ustanove na svojem teritoriju. Oni so tudi odgovorni za reden obisk vseh otrok od 7. do 16. leta. Učitelje nastavlja,o krajevni sovjeti sporazumno s krajevno učiteljsko strokovno organizacijo. Učiteljske Lokalne strokovne organizacije poročajo o nameščanju direktno ali pa potom centralnega učiteljskega strokovnega sveta v Moskvi centralnemu komisarijatu za vzgojo. Šole so razdeljene na dve stopnji; prva stopnja je za otroke od 7. do 12. leta, druga za one od 12. do 17. ali celo do 18. leta, Pouk je obvezen in v največ slučajih brezplačen. Če v kakem kraju državna podpora ne krije izdatkov, je krajevni sovjet pooblaščen določiti šolnino, ki se ravna po dohodkih staršev. Navadno organizira vsaka strokovna organizaci.a tovarne ali industrijskega podjetja lastne šole, katere je sedaj po večini po novi ekonomski politiki v letu 1922, prevzela država. Šol: Obiskujočih 1. stopnja 63.71G 4,683.000 2. stopnja 1.565 315.000 Po starem sistemu organizirane za otroke med 7. in 13. letom 693 — 27 20 123 68 19.047 31.026 9.622 10.114 Univerze: Kmetijskih Industrijskih in znanstvenih Višje šole: Kmetijskih Industrijskih in tehniških Umetniške visoke šole: Višja stopnja šol 10 6.311 Tehniških 65 9.749 Gornja statistika podaje številke o državnem šolstvu, kjer ni všteto šolstvo posameznih narodnih federacij in delavskih strokovnih organizacij. Radi pomanjkanja prostora in učnih moči posluje mnogo šol dn.evno v dveh dobah, in sicer od 9. do 14. ure in od 15. do 21. ure. Ustanovljeni so 'tudi vzgojevalni domovi za sirote, zanemarjeno deco in za otroke, ki jim ni mogoče obiskovati krajevnih šol. Domove ustanavljajo delavske strokovne organizacije in krajevni oddelki komisarijata za vzgojo. V šolah, kakor tudi na univerzah ni razlike med spoli. Dečki in deklice so enakopravni. Sedaj obiskuje šolo že nad 50% otrok. Šolske oblasti pa upajo, do leta 1927. docela likvidirati analfabetizem v Rusiji. V 80 tisočih šolah poučujejo danes nad 4 milijone analfabetov. B. Jurančič, (Iz «Popotnika»). 0 sestavljenih besedah (vaJ&]jcvanje.l A) PridevnijSki sklopki. Kar sem povedal o samostalniških sklopkih, velja tudi o pridevniških. Nekatere sem omenil že pri sa-mostalnl ških. Oglejmo si jih še enkrat. 1) Rusko-japonska vojna, F.rancosko-švicarski Jura, hrvaško-slavonska vlada, srbsko-hrvaški spor, češko-slovaška vlada, ustnično-zobni soglasnik, po-vestno-zgodovinske beležke, pnosve t no-lib e ra ln a visoka šola. Te pridevniške skupine, M povedo dvojno kakovost, imajo vezilo o, kii je zato tu, da veže prvi del z drugim rv celoto in zato niso to nikakršni sklopki, ampak spojenke; zato jih moramo pisati skupaj: ruskojaponska vojna, Francoskošvicar-ski Jura, hrvaškoslavonska vlada, srbskohrvatski spor, češkoslovaška vlada, ustničnozobni soglasnik, posestnozgodovinske beležke, prosvetnoliberalna visoka šola, - 2) Dvojni pogrešek je v sledečih skupinah, ki so tvorljene po zgledu tujih jezikov: Avstro-ogrska monarhija, Čeho-slovaško 1 judo v Ladje, srbo-hrvaška sprava, indo-evropski jeziki, reto-romanskii, anglosaksonski. Kot je povedano zgoraj, se izraža v teh priidevnliških skupinah dvojna kakovost. Kdo pa bi slovenski govoril Avstro monarhija, Čeho ljudo-vladje; govorili bi pač Avstrihka monarhija, Češko Ijudovladje. Če izražam dvojno kakovost, jo moram izražati z dvema pridevnikoma, tki sta spojena 's spojilom v eno besedo: Avstrijskoogrska monarhija, Češkoslovaško Ijudovladje, srbskohrvaška. sprava, indijskoev.ropslki jeziki, retskoromanski, angleško-saksonski. 3) Prav tako napačno je pisanje belo-rdeč, belo-rumen,, belo-modro-rdeč, belo-zeleno-rdeč. Tudi tu s,e imenujeta dve ali tri kakovosti in prvi pridevniki ■imajo spojfrlo o; zato: belordeča zastava, belorumen trak, belomod.rordeč prapor, belozelenordeč pas. 4) One pridevniške skupine, ki so nastale iz samostalniških sestavljenk, so pridevniške spojenke. Zato je napačno takšno pisanje: rimsko-katolišlka vera, šolsko-politični odsek, cerkveno-politični. Prav je: (rimski katolik} rimskokatoličen, (šolska politika) šolskopolitičen, (cerkvena politika) cer-kvenopolitičen, B) Pridevniške spojenke in sestavljenke. 1 udi pri pridevniških spojen,kah imamo neločljive besede, ki tvorijo drugi del spojenke; to so neločljivi samostalniki, neločljivi pridevniki in tvorbe iz debel nedovršenih glagolov. Le če znači spojenka dvojno kakovost, se lahko tvori iz dveh ločljivih pridevnikov. Pridevniške spojenke s samostalniki. Pridevniške spojenke se tvorijo: 1) Iz samostalnika in samostalniškega debla, ki značijo kakovost predmeta po kakem njegovem delu: rogoglav, rogonos (ne: nosorog), rogokril, kodrolas, rogozob, srbonit, bučeglav, srebrostrue; ali pa kakovost predmeta po delu kakega drugega predmeta: kozonog, kozorog, srakoper, volkodlak, bikoglav. Nekateri izmed teh so postali samostalniki. (Glej pri samostalniških spojenkah!) 2) Iz samosta’nika in samostalniškega debla z obrazilom - en in značijo isto kot oni pod 1): srbo-riten, strahopeten. 3) Iz samostalnika in debla nedovršnih glagolov z obrazilom -en in značijo kakovost predmeta po dejanju, ki prehaja ali se nanaša na prvi del spojenke: bogoljuben, svobodoljuben, miroljuben, rodoljuben, človekoljuben, domoljuben, bogoslužen, dla-kocepen, verolomen, ukoželjen, škodoželjen, boje-željen (ne: bojaželjen), ljudomrzen, delomrzen, slavohlepen, častihlepen, sredobežen, sredotežen, sado-nosen (ne: sadunosen), plodonosen, vinoroden, krvoločen, krvosramen, dušesloven, prirodopisen, zemljepisen, strojepisen, mesojeden, nadobuden. 4) Iz samostalnika in debla nedovršn h glagolov z obrazilom -ski: konjederslki, vojvodski, rokodelski, ki so tvorjeni iz samostalniiških spojenk, Feljton Stano Kosovel: LORD BYRON IX. «Verzi ne obstojajo več zame. Bila je pač doba, ko sem pisal stihe, a sedaj j>e tega konec.» Te besede, izrečene 1. 1814., dobe pri By,ronu veljavo šele 1, 1824., ko stopi na grška tla. Pesnikova mračnost je sedaj popolnoma izginila. Na Grškem je našel vse, kar je iskal in česar si je vedno želel: idealno življenje, priložnost delovanja, borbe, vodstva, stvariteljsko in naporno življenje vojaške in politične osebnosti. Vse to mu je zelo prijalo. Njegova plahost je takisto skopnela, a obenem ga je ostavila — muza. Iz Byronove,ga življenja na Grškem je znana samo ena dovršena pesem, ki jo je pesnik naslovil «Bil bi že čas, da bi srce se umirilo*. Zložena je na zadnji rojstni dan Byro,novega življenja. Pesnik se ozira po svoji preteklosti, toži o svoji usodi in zaključuje s kitico: To, kar je našel marsikdo, ki tukaj, groba ni iskal, morda sedaj tvoj, delež bo; mirno boš spal. 'Kljub globoki resničnosti, ki se je odigravala okolu njega, pa se ni mogel otresti nekake vojne romantike. Obdal se je s telesno stražo petdesetih mož. Kadar je jahal na sprehod, so sulioti tekali poleg konja s puškami v rokah. Dal si je tudi napraviti krasno čelado in fantastično uniformo. Nekoliko dandyštva je torej še vedno ostalo v njem. Zadnji dve leti je bilo pesnikovo zdravje zelo rahlo. 2e v Genovi je jadikoval, da se je nekoč prehladil pri plavanju. Po tem prehladu se ni več počutil zdrav. Vendar je celo na svoji vožnji iz Italije na Grško ponavljal svoje plavaške razposajenosti. Tretjega januarja, pred prihodom v Missolunghi, je bila morska voda zelo hladna. By.ron se je kljub temu kopal in posledice tega nepremišljenega dejanja so se hitro pokazale. Drugi dan po kopelji ga je začelo trgati po udih, Oslabel pa mu je tudi želodec. Poslej jp bil primoran paziti na svo e zdravje in se držati največje zmernosti. Če se je le nekoliko spozabil in jedel preveč, so ga popadle blazne bolečine. Tako se je zgodilo nekoč, ko je obiskal Itako. Byron je bil pri tisti priliki naravnost kakor iz sebe. Gostitelji se 'kar niso mogli, sprijazniti z mislijo,, da stoji pred njimi plemenit človek, ki je toliko žrtvoval za njihovo domovino. Na Byronovo zdravje pa ni vplivala samo nezmernost v jedi in pijači, ampak tudi vlažna in močvirnata okolica Missolunghija. 9. aprila se je podal pesnik na sprehod z grofom Gambo. Medpotoma ju je zalotil dež, ki je Byrona premočil do kože. V svoji, vojaški domišljavosti se ni hotel niti preobleči, češ da mora vojak izdržati vsak napor. Obleka se j,e sušila na njem in domov prišedšega ga je napadla groznica. Nekaj dni je ležal v postelji, nato pa je vstal kakor da je že popolnoma okreval. Zdravniki so ugotovili, da ga trpinči hud revmatizem. Že popre:, meseca februarja, je dobil Byron radi razburljivega življenja kratek, a močan epileptičen napad, ki se je ponovil v istem mesecu še štirikrat. Zdravniki so le čili bolnika s pijavkami. Naval krvi na glavo je s tem prestal, toda količina krvi se je zmanjšala in Byron je začel med,leti in bolehati. Ko je nekega dne ležal v postelji, je prišlo do neobičajnega prizora, Sulioti, njegova četa, so se spuntali. Vdrli so oboroženi v bolniško sobo ter so grozili pesniku, ki, je ležal v postelji. Byrona je to kar zelektriziralo, Skočil je pokonci in se branil. Čimbolj so sulioti besneli, tem mirnejši) je bil njihov poveljnik, ki je upornike ukrotil. Drhal se je naposled vdala in se odstranila. Zdravniki so presojali Byronovo, bolezen precej črnogledo. In zdi se, da je bil tudi Byron sam svest opasnosti svojega položaja, Saj je rekel, predno je stopil na grško ozemlje: «Ne varam se .glede zdravja. Toda moram ostati tukaj in ne smem misliti nase.* Potem je še pristavil: «Boljše je umreti od krogle kakor od kinina. Če ne podležemo Turkom, nas bo ugonobila mrzlica v teh umazanih brlogih.* Pesniku so morali puščati kri. Za njegove bolezni je vladal v spalnici nepopisen nered. Vse je begalo sem in tja ter bilo zmedeno. Angleži niso razumeli Grkov, ti pa ne Italijanov, ki so bili, v Byronovem spremstvu. Na velikonočno nedeljo 1824. so začele Byronove moči vidno pešati. Pesnik je čutil, da prihaja konec. V delirju je kričal: «Naprej, le naprej;! Pcgum!* — Ko se mu je vrnila zavest, je poklical slugo Flel-cherja, svojega zvestega, spremljevalca na vseh potovanjih, ter mu je naročal v agoniji: «Pojdi 'k moji sestri (Avgusti) in ji, reci.,. Poišči lady Byro