86
   Dober prijatelj o pravem času. šako jo, kakor sem rekel, in  pri tem  oatanc!  Vse naše siromaštvo j prodamo in se proselinio kain drugam;  svet jo velik, pa iroa tndi »za nas dovolj prostora.   (,'iuiu to naše beraštvo, ta naša podrtija, mislim namreč našo boino kofo,  ki nam vsak dan preti,  da se zruši na nas in nas pobije.   Streha vže več Iet ni  iraela poStene slame, kakerina ee spodobuje poštenej kmetekej hiži; klot pod hišo je pr&zna, po vvtu raste plevel, a po njivali in polji jc treba pospravljati kamenje mesto    ¦ rumene pšeniee.    Tft uaj kdo drug gospodari pa ne jaz,  ki je niniam sreče   ¦ pri kmetiji.   Zatorej ostane pri tcm,  kakor scm dejnl — pro6 iz beraSke do-   ¦ inoviuo  in  liajdi kam drugiim ,   Ija v daljno Ameriko,  kamor jih je Slo vže mnogo iskat svoje sreče, pa so jo baje tadi uašli.  Mislim, da je pač bolje in prijetneje v Kaliforniji kopati suho alato, nego li pobirati kamenje po mojem polji.   Smencej pri tleh!  tak6 je in nie drugače:  kakor sem rekol,  pri tem ostane.   Ti si mož, sosed Lisitar, ki zna govoriti kakor bi rezal ter ima ob vsakej priliki pravo boscdo.   Na tvoje zdravje!1* — TaW je govoril oče Za-uoskar sosedu Lisičarju in trčija sta dva krepka  moža s poluima kozareema tctr ja izpraznila do dua.
,Na zdvaTje!" odvrne sosed LisiCar, velik suh mož o tridesetih letih, ki pa mu je bilo videti, ka ima vže davno vsaj štiri križe na hrbtu. Pijača. jeza in druge strasti, ki razjedajo človeSko življenje. vrezale so se mu globoko v uagrbauSeno lieo. Nfikako iudno se mu zasvotijo oH od samega veselja, ko je trfiil s koiarcem in dejah ,Na zdravjn, Zanoškarl Veš kaj, to ti povem, ti si jedini v našej vasi, ki ima še Bekaj zdrave pameti y glari. Vsi drugi sn pleve ter oi Tredno, da bi človek govoril o njih. Ali imajo taki Ijmlje kaj možgaii v glari, rpra&im te, ki so zadovoljni, da se vse ieto mučijo za nmieo suhsga, iruega kruha? Zanoškar, to ti pravim, kako bodo zijali ti ljudje, kadar so ti za leta in dan vrneš in si kapiš grofovo gi*aščino, ki stoji t&m gori ob lepem zclonem smreSevji. Nu, ako bi ti mone poslušal, jaz bi ti raje svetova!, r!a ostaneš ves čas svojega življenja preko morja. V Araeriki 9i lahko bogatia, ki iina denarjev na milijone, in vprašam te, c-imu ti je potlej ona vžo na pul« razpadcna graSčina? Mar misliš, da dobro jesti in piti je vse, kar ima Šlovok dobrega ua svetu? Kaj se! Polnc kleti in kažte saraega suhega zlati, to je vse kaj druzega, Zanoškar moj dragi! In rae to si latiko pridobi vsak, ' kdor gre v Ameriko in ima zdravo pamet v glavi. A zdaj pa poSlji po liter najboljSega, treba je, da se še pogovoriva zaradi odhoda, in kakor vidiž, na-govoril Bem 80. da mi jft grto postalo suho kakor goba."
rNii, Lenka, prinesi Dama še steklenieo rudečega", zakličc Zanoškar svojej h(5ori. Leuka pa je tiho ter ne odgovori ui^esar na te očetove be^ede. Zdaj se Zanoškar ozre in viiii mater in hčer sedeti ondii pri atarej oraari in se jokati. ,Tri sto medvedovl" zavpije Zanoškar nad njima; čimu so vajine boIzč? Mar mislita, da bodemo šli prosjačit po hišah našib sosedov? Tega pa vže ne! Zato bomo šli raje v Kaliforuijo. To je daleč tam t Ameriki, kder se samo sabo zlato koplje. Ne jokajta se, to vama pravim, kadar bomo t Araeriki, iiosili se Ijosla lcpšt- uegu li liain iujwu]a. ki zdaj tak6 viauktf sroj
I         ^
nos viha. In tadi jesti in piti bosfca iraeli dogti. Zato pa pojdi, Lenka, in prinesi ga naina še stari bokal, ker iniava še važne razgovore z Lisičarjera zaradi odhoda."
BAH ue veš, da vina nimamo pri hiši," oglasi se žena Zanoškarica in si otare solze se zastorom.
n-Ako ga ni pri hiši pa pojdi ponj tja kjer ga imajo." nNi ga krajcarja pri hiši, pa naj priuesem vina iz krčme. Od onega Časa, kar ti roje nesrečno raisli o Ameriki po glavi, ue brigaiš se DiČ ve6 ne za hišo ue za dmžiuo. Jaz sem slaba ia bolehaa, pa ue moreai delati, da bi zaslužila kak kmjoar za domače potrebe a Lenka ima poJni roki dela T? hiši in kulnnji, afeo houemo jesti — kje naj polloj vzamemo denar za vinoV Tudi vže ue vem, kako se bomo prihodnji teden preživeli; ako natn Bog ne poraore, no preostitje nam di'iigega nego prosjacit.11 Tak6 jo tožila Zaooškarica ioožu in debele solze so sc jej potočile po oveuelem liou.              ^^W|
•-                       ------          ;j ^ liv| ^ .....___..........'^\         ^^M
^—-   —-— - -—-   --v     J      ^\
nBodi   mi  tiho  in  ne  klepetaj,  česar ni treba,"   oilvme Zauošfciir ženi           ¦
ter jo  skuSa  tolažiti,  kajti  Zanoškar  vender ni bi) Se popolnoma  pokvarjen           H
(lovek, in siuilili ste ae mu žeua in hči,   kailar koli ju jc videl jokati.    7a-           U
uoškar bi bil iiiurda najboljši iiovek v tem kraji,  ako bi  ne imel zapeljivca,          I
sosi.-ila Lisičarja, s katarim ni liotul voč uoben posteu čluvek nbi-evati.  Kakor          H
prazua vivča ne inorc stat.i po kouci, tako tudi Lisičar v dolguvc zakopan, ni           H
se vcE mogel vzdriati ter je po vea d&a hodil brei del& okoli in pijaaieval,          H
čc je iinel kaj okroglega v žepu.                                                                              ¦
^Bodi mi tibo!" — dejal je oče Zanoškar jokajocej  se žeui in  pri teh besedah stopi gospod  ueitelj NoviDŠek v sobo.    ,,Dober vecer vam Bog tlaj!
GJej, giej! kakor vidiin, iinate družbo." — Kojnaj je Lisi6ar ugledal gospoda          fl
učitelja, takoj jc zgrabil svojo kučmo in dejal Zaiioškarju:   .Ostanis pri tem,          fl
kakor sva se dogovorila; priboduji meaec odi'iDe7a!"   To reksi,  otidc mimo           H
nčitelja, niti da bi ga bil pozdravil.   A temu  se  ni čuditi.   Lisičar ni bil          I samo pri gospodu učitelju, raarveč pri vseh požtouih ljudeh  na jako slabem glasu.   Ako bi  bil ostal  pri Zanoškarji še nckoliko časa,  izvestno bi ga bil učittlj potipal ob njegovo slabo stran in ga vprašal:  o čem se živi, kaj dela
2*
28_
i. t. d. in to bi bila zgolj vprašanja, katerim bi Lisičar nikakor ne mogel z dobro vestj6 odgovarjati-------
Zanoškarju se je pa dobro zdelo, da ga obišče gospod u&telj, ki je bil v velikem spoštovanji v vsej župniji. Vprašal ga je, od knd mu pride ta čast t njegovej biži. nPridem k vam, zaradi vašega sina Toneta," začne gospod učitelj NoT)Qfek. BTone je zdaj vie 14 Jst star in koncem meseca avgusta dobi od mene spričalo, kakeršnega Se ni dobil nobeden mojih učencev. VaS sio Tone je zelo nadarjen, uSi se pridno in žkoda bi bila rclika, ie bi ga ne dali t mesto .štndirat". Da dobi podporo ia tudi brezplačno hrano v raestu, to bode moja skrb."
BHm, hm, to bi bilo vse lepo, ako bi"------------
»Kaj, ako bi — ali imate proti temu kaj ugovarjati?" vpraša ufeitelj.
„0 ne, ugovarjati nimam ničesar, ali — Tone mora z menoj v Aineriko."
„8 kom?" vpraSa nčitelj.
,Z fllenoj in sosedom Lisižarjem."
,Kaj! — Vi bočete v Ameriko? In to še eelo z Lisiiarjem ?! — Kaj pa Taša žena in Mi?" —
»Morati tudi z menoj 1"
,,In kaj bodete delali v Amerifei," vpraša uSitelj NovinSek dalje.
BKaj bodemo delali? Čudno vprašanje! V Kalifornijo gremo iakat žlatA."
fčitelj se nasmelme, potem zniaje z glavo in pravi: ,Tedaj tudi nm se ne žali po naScj Jepej domovini, ker jo liočetc zapustiti in so podati v daljni, nepoznani ram svet, da ojidii od gladii umrjete."
,Paf lepa domoviua to," odgovori Zanoškar, nle poglejte moje njive, potlej pač ne bodete več rckli: lepa naša domovina. — Pa tudi to ni res, da bi v Ameriki od gladt'i umrJi; obogateli bodemo tara, obogateli, in se z obiliin preraozenjem vrnili, če pridemo še kdaj v ta naš siroraa&ai kraj."
»Kdo je kriv, da vašo gospodarstvo propada, ako ne vi sami," od-vrne rau učitelj. BAko bi bili vi pridno svoje poljc obdelovali in kamenje pobiraii z njiv m vrta, meato da ste z Lisičarjem posedali po krčmab in po nepotrebncm zapravljali denar in morda še colo zdravje, lahko bi bili poprarili rse uedostatke pri hiži; in ie bi bili denar, ki ste ga po krčraah zakvartali, nalagali na obresti, bili bi ždaj nsjboljšt gospodar v nažej vasi. Vidite tedaj, d» ste svojegs širomaštva sami krivi i» nihie drug. Mar mislite, da vam bodo v Ameriki peSeni golobje leteli v usta? Iq ie inialitc. da v Kaliforniji zlato kar po tleb leži. kakor pri Daa karaenje, potlej se zclo varate ia žal ini je takega moža kakor ste vi. Rea je, da je v Ameriki dosti, zelo dosti zlata. Tudi se je vže zgodilo, da so Ijndje sarao iskat zaželi, io našli celo gru^o zlata, ki je bila liosti velika, da so zailušili svojo grdo lakomost po denarji. AJi to so izjeme; mej tisot Ijudmi je morda samo jeden, da se mu kaj takega priraeri. NajvoS Ijudi, ki gred6 v Ameriko, je takih, ki ne najdejo nobenega zlata. Prebijati jim je največjo bedo, in ic so tako srečni, da imajo še kak krajcar, vrmijo se hitro zopet nazaj v srojo zanKevaao domovino; sreča zanje, ako z zdravim teleaom."
,Da, ik, pa jaz si tuili 9 svojimi rokami v Amcriki kbko mnogo deoarja mlužim. ('itol sem, da v Ameriki potrebujejo priduih delavcer," odgovori Zanoškar z npadeoim srcem.
29
BTo je pa zopet resniea." odvrne uČitelj; nv Araeriki potrebujejo mnogo delavcev, dobrib in pridnih. Ali jih pa pri nas, vprašam vas, ne potrebujejo? Le idito k prvemu svojemu sosedu iu vprasajte ga, fce nima kakega pripravnega deJa za vas? In ali g-a nimate vi saitii dovolj, če hočete svoje gospod&rstra iraeti v dobrom redu? — Bekli ste tndi. da se v Ameriki vsako delo bolje plačaje. Tudi terau ne moreni oporekati. Zato jp pa tudi v Ameriki vsaka stvar dvakrat iu tudi trikrat draza npgo H pri nas. V Ameriki se za tolar ne dobi aič vefc kakor pri nas za goldinar, in vender dobro znate, da je tolar vee vi"eden, nego li naš goklinar. In vi hočeta z Lisičarjem popotovati? S tem elovekom, ki ui vrodea, da bi ga pes povohal. Ki je jezičen kakor srakoper in strupeu kakor modras. Ki je največji pijanec v našeni kraji in je s pijan-ževanjem zapravil vso premoženje, ki ga je podedoval od svojega rajneega očeta — Bog mu daj dobro, bil je pošten mož — in zdaj pobajkuje brez vsega dela ter ne voni ob čem se brani. Ta hudobni človek zabaja k vam "saruo zaradi teg&, da bi vas spravii Še ob te denarje, ki bi je dobiJi za prodano posestvo, in potlej bi vas ostavil na t^dilu tii ali tam. In teinu izpridenemu, nemarnemu t'loveku nastavljate ušesa kakor božjej besedi? Ali vas ni srara, oče Zanoškar, ki vendor že nekaj spostovanja nživate pri svojih sosedih?"
Zanoškarju so te besede segle globoko v srco, popraskal se je za ušesi in dejah nPravo imate, gospod u^itelj, pravo imate; izprevidim, da sem se prenaglil. Vso to stvar bi bil moral nekoliko boljc prevdariti, a zdaj je vže prepozno. DeD&rje, ki sem je vžeraj skupil za prodane vole, dal sem vže LisiŽarju, da mi preskibi vožnje listke za Ameriko."
HGlejte, da svoj denar prej ko mogoče zopet nazaj dobite," odgovori uČitelj, nin Če bi ga tudi ne dobili, veseli bodite, da niste šo veS izgubili k&kor to, kar ste ma d&li. Ne poz&hite pa tudi prigovom, ki prari: Ostaai dom4 in delaj pošteuo!"
nIn jaz ponavljam, kar je dejal gospod učiteJj: Ostani doma in delaj pošteno!" oglasi se deliel fivrst glas gospoda župnika, ki so ravnokar stopili v sobo. Gospod župnik, festit starcek z belimi laami, slišali so pri vstopu v hišo poslednje učiteljeve besede ter so takoj ugauili, kakšen razgovor imata. Poznali bo dobro Zanožkarja iu njegovega zapeljivega soseda LisiČarja, ter so tudi vže sliSali, da se Zaaoškar spravlja v Ameriko.
nPrišel sem k vam," začn6 gospod župnik, nzaj'adi vašega pridnega sina Toneta, pa mislim, da vam je vže vse povedal gospod utitelj, ker sva se pre-tefeno nedeljo razgovarjala o njem. Vaš sin Tone je razumea in priden detek, da ma\o takifa. Žal bi mi bilo. če bi ga ne dali v raesto v latinske šole. Zatorej sem prišcl k vam, da bi se pogovorila, kako in kaj, da bi spravili aioa v višje šole. .laz sam bi ga za zdaj nekaj časa pripravljal v latiuŠiMni, da bi mu potlej bolje šlo v lirestu. Ali žalibog, slišal sera nekoliko vašega razgovora z BaŠim goapodom učiteljeui ter mislim, da vas je zopet prijeia ona nesrečna misel o izselitvi v Ameriko. Zanoškar, to je stvar, za katero je resnega prevdarka treba. Pomislite samu to, ako se vam bi v Ameriki slabo godilo ter bi še le tam spoznali, kako ste bili nespametni. da ate se izselili: kje boste potlej dobili potrebne pripomotke, da se povrnete zopet v svojo lepo domoviuo. Pomislite, da so se vaš ded in vaši stariši tukaj pošteno živeli, a vi ste ne-z&dovolinj,  zanižujete svoj  roistni kraj  ter hočete tja nekam v ptuj B?et, v
katerem jih je vžo toliko postalo riesrečnih. Ali se pa5 morete lo&iti od grobor avojih dobrih starišev? Tukaj ste mej zuanimi, doraačimi Ijudmi, mej svojimi sovodniki, vsak vas apostuje in Ijubi. Kolikor v«m, nimato ga sovražnika v mojej župniji, razven sosoda Lisičarja, ki se vam prijatelja saino zato kaže, da bi vas Jaglje pripravil še ob lo malo premoženja, kolikor ga še iraate. Ostanite donia, delajte pridno ia molite, m boŽji blagoslov vam ne izostane. Ako vas tepo nadloge in britkoati, prenašajte je s potrpežljivostjo in zopet se povrue arefta, mir in veselje v vašo doslcj pošteno hiSo." Tako so govorili gospod župnik in ne brez uspeha.
Zanoškar je jel spoznavati, da ni na praveiu potu, da se mu ju dobro godilo, doklcr ni v njegovo hižo jel zahajati aosed Lisičav. Ali odstopiti od svoje namere, zdelo bc rau jo vender pretežavno. Lisičar mu je nainreč Ame-riko naslikal z najlepšimi barvami, Ali zdaj, ko stR ga tudi žena in hči jeli prositi, odjenjal je in dcjal: rPa naj bode v iraenu bozjem — ostanemo doma. Tudi meni bi biJa loritev težka od domovine. a mislil sera si, da se v Ameriki lehko brez truda denar dobi- Nu, vi prefiastiti gospod župnik in vi gospod učitelj sta nie vse drugače podučila in vama rajši verojamem nego li sosedn Uiaižarju, ki me je, kakov vidim, le aapeljati hotel. da bi se on z raojimi novci okoristil ter se na moje troške vozil v Aineriko. Kakor aem dejal, ini ostanemo Aomi in z božjo pomoČjo hoSem zopet poakošati pridno goapodariti s tem, kar iniam."
MTo je prava, možata beseda," rečejo gospod župnik Jn Bog daj, da bi ostali pri njej. Mati in h6i pa ae razjokate od veselja, da jima ne bode treba ostavljati prelepe domoviue, v katerej želite živeti do smrti.
Kmalu po tera se gospod župnik in uHtelj poslovita od Zanoškarjevih ter obljubita, da bosta večkrat prišla ter rada svetovala ia pripomogla, kjer koli bode dobrega sveta in pomoti treba.
In res! Zanofikar jo ostal mož beseda. Ostal je doma, pridno je delal in gospodaril ter si s pridnostjo in varičnostjo skoraj toliko prigospodaril, da je bil jeden Dajbolj&ih kmetov v soseski. Tone je Šel v mesto tcr je zdaj dober dubovni pastir v avojem domačem kraji.
ln LisiČ-ar? Ta ni hotel Zanoškarju deoarjev povrniti. Po noei jo jo ua tihem pobrisal, da ni nihče znaJ ne kod ne kam. Oez leto in dan pa pride vest iz Amerike, da je ondii žalostno umrl.
(Iz nemiUne prehiil I.T.J