PoStnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka stane 1*25 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, Četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po dogovoru.
Glasilo so
Izhaja vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne. Nefrankirana In nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedel uredništva In uprava Ljubljana, 6etenburgova ulica Stav. $ H.
čne stranke Jugoslavije
Štev. 1.
I^jubljana, dne O. januarja. 19S14.
II. leto.
Delavska vlada v Angliji.
Pogajanja med konservativno i* liberalno stranko sa sestato koalkijfike vlade, raebita.
i,onrton, 0. jan. Novo vlado sestavi
vodja deiavake stranke Macdonald, ker so se pogajanja med liberalno in konservativno stranko za sestavo koalicijsko vlade razbila. Macdonald namerava pred vsem rešiti nekatera zunanjepolitična in socialna vprašanja.
Nekatero vesti vedo tudi povedati, d/i bo dobil delavske vlade na Angleškem jako kratka. Delavska stranka namerava po teh vesteh sestaviti vlado, ter nato takoj razpisati nove volitve.
Naj se razmere razvijejo kakorkoli, eno je gotovo, da se na Angleškem brez delavstva n" bo dalo voditi države, še manj pa proti delavstvu.
Ta pozicija delavske stranke pa nima važnosti le za Anglijo, temveč bo imela svoj vpliv tudi na druge države, zlasti na male, ki so zlasti finančno zelo odvisne od Angleškega imperija. Socialna in politična reakcija, ki je izvirala ravno iz osrčja kapitalističnega sveta — i?. Anglije doživlja velik poraz.
Nova vi uda na S^Skem.
Socialni demokrat Held iz voljo n za ministrskega predsednika.
Dunaj, 6. jan. Saški parlament je pretekli petek izvolil novo vlado, ki sestoji iz Štirih Rocialnih demokratov in treh zastopnikov meščanskega bloka. Za novo vlado je glasovalo od 79 poslancev 52. Na podlagi izida tega glasovanja je bil izvoljen soc. demokrat Held za ministrskega predsednika.
Po prihodu Venizelosa na Grško.
Beograd, 6. jan. Po prihodu Veni-zelosa na Grško je opažati neko umir-jenje javnega življenja. Dočim so se vršile zadnje dni v raznih mestih demonstracije in pretepi, se je položaj po prihodu Venizelosa znatno olajšal.
Venizelos konferira z raznimi politiki, vendar izjavlja kategorično, da ne prevzame sestave vlade in da se bo umaknil iz političnega življenja.
Veni zel isti so dobili 8 prihodom svojega šefa velik razmah, vendar tudi nasprotniki ne omahujejo. Pričakovati je burnih sej v konstituanti.
Reakcija tudi v tisku.
Beograd, 6. Jan. Vlada bo v prihodnjih dneh predložila parlamentu nov tiskovni zakon, ki bo prikrojen tako, da bo otežkočil pisanje opozicijonalnega tiska.
V političnih krogih se smatra, da znači ta zakon prvo pripravljalno delo radikalske vlade za nove volitve. Vlada se bavi tudi z »dalijo poslabšanja volilnega reda za narodno skupščino.
Samouprava Llubljana — pogaZena.
Izjava župana. — Občina se pritoži.
Ljubljana, dne 6. jan. (S.) Pokrajinska uprava za Slovenijo v Ljubljani je s svojim odlokom z dne 81. decembra 1923 razveljavila na pritožbo dveh demokratov občinskih svetovalcev nekaj sklepov občinskega sveta ljubljanskega, med njimi sklep o ureditvi plač mestnih delavcev, ustanovitvi poklicnega gasilstva ter sistemizaciji nekaj no-
vih službenih mest, češ da si nujno ia stvarne potrebe w take sklepe ia d* Raaačae razmere tepi ne depn&čajo.
8 tem ukrepom je kršena samoupravnost ljubljanske občine. Pokrajinska uprava se je očividno postavila na stališče, da odloča o potrebi in nepotrebi sklepov občinskega sveta celo o stvareh povsem notranje-upravnega znača-
ja, čeprav so za isredbe feb sklopov podani tsi predpogoji.
Župan s. dr. Perič je na vprašanje našega poročevalca izjavil, da se občina ne bo mogla strinjati z omenjenim odlokom pokrajinske uprave in bo vložila pritožbo na upravno sodišče v Celju oziroma na ministrstvo za notranje zadeve v Beogradu.
Politični pregled.
Prad volitvami v oblastne skuplčlne.
Kakor se poroča, utegnemo imeti v februarju volitve v oblastno skupščino. Iz člankov o naši oblastni samoupravi, kakor bi izgledala na podlagi vidovdanske ustave in iz članka o samoupravnem načrtu dr. Voje Marinkoviča, se bodo naši čitatelji lahko z vsem seznanili, kar je treba ob tej priliki vedeti.
Pod vtisom ustavnih bojev smo se navadili misliti, da je samouprava, kakor nam jo daje naša ustava, brez političnega pomena. Temu pa ni tako.
2e srezka samouprava bo predstavljala, če ne druzega, vsaj velevažno osnovno šolo za politično udejstvovanje.
Stranke, ki v srezih ne bodo imele svojih zastopnikov, bodo napram drugim organizatorično dokaj na slabšem. Za oblastne skupščine velja to se v večji meri. Zato naj si naši zaupniki članke o ustavi dobro prečitajo. Naši politični odbori naj se posvetijo pravočasno pripravam za srezke in oblastne volitve! V vse samoupravne zastope morajo priti v častnem številu zastopniki delavcev in malih kmetov!
problemu bodočega leta.
Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš objavlja v Prager Presse zanimiv članek, ki obrača pozornost na velike politične probleme bodočega leta.
V vsej povojni politiki je še vse polno nerešenih vprašanj. Šele ko jih rešimo, se bo dalo prav presoditi, kakšna bo nova, povojna Evropa.
Tekmovanje med Anglijo in Francijo, obema vodilnima državama zmagovite entente, zavzema vedno ostrejše oblike. V tem nasprotju je iskati jedro težke politične krize, ki pretresa sodobno Evropo. Oba tekmeca se bosta skušala v bodočem letu okrepiti z novimi zvezami.
Zato smemo smatrati priznanje Zveze sovjetskih republik za dejstvo, ki nam ga bo prihodnje leto prineslo. Ako pride v Angliji do delavske vlade, je verjetno, da bo tozadevno Anglija Francijo prehitela.
Tudi za rešitev nemškega vprašanja bi bilo dejstvo delavske vlade v Angliji odločilne važnosti. Delavska vlada bi zastopala v vprašanju odškodnin in \r-nltve medvojnih dolgov gotovo socialistično stališče, ki gre za tem, da poravnajo narodi z vzajemno pomočjo medvojne škode in da se združijo vsi v novi Zvezi narodov, v kateri ne bo sa.no zmagovalcev, —- ampak vsi narodi.
Francija se trudi napraviti iz malih držav Srednje Evrope trden blok, ■— nekako Novo Avstrijo, ki bi stala pod vodstvom Avstrije.
Proti temu francoskemu načrtu .'uje Italija, za katero stoji Anglija.
Bodoče leto nam prinese jasnost, kako se bodo države Srednje Evrope končno veljavno politično orientirale.
Amerika stoji pri strani in motri le od daleč evropsko politiko. Tudi v tem
oziru ni izključeno, da nam prinese prihodnje leto nove smernice.
Kamorkoli torej pogleda naše oko, — povsod vidimo le nerešena vprašanja, povsod težke krize.
Bojimo se, da bodo doživeli tisti, Id verujejo, da nam prinese prihodnje leto na zemljo več miru, za eno razočaranje bogatejši.
Radičev povratek. Radič se je vrnil na Dunaj in prebiva v klerikalnem hotelu »Zum Auge Gottes«. Naša vlada si njegovega povratka ne želi in mu zato grozi, da ga bo zaprla, ako se vrne. Kadič tega tudi po vsej priliki ne bo napravil, — ker se dela norca iz vlade in svojih kmetov in kupčuje na obe strani.
Ako bi se Radič vrnil in šel v parlament, bi lahko uveljavil Marinkovičev načrt za proširjenje samouprave in upropastil vlado, ki mu grozi. Njemu in klerikalcem pa ni za pravo samovlado ljudstva, — zato trpi rajše radikalno vlado.
Bivši železniški minister Velizar Jankovič odstopil. Bivši železniški minister Velizar Jankovič je odstopil.
K temu je bil prisiljen, ker ga je lastni klub napadal radi načrta o brodarskem sindikatu, — v zvezi s katerim so dolžili g. ministra korupcije. — Naši železničarji bodo obdržali ministra Jankoviča, kot očeta pragmatike, ki uvaja za železničarje preki sod, v najlepšem spominu.
Uradniški predujmi. Državno urad-ništvo je upravičeno razburjeno nad načinom, iti se je uveljavil pri izplačilu predujmov. Prvič je nezadosten predujem, drugič se še ta predujem izplača v obrokih. Brez nadaljnih rekriminacij pa pravimo mi: ni še potekel mesec, ko so poštni uslužbenci v Avstriji štrajkali in zahtevane poviške dosegli. Le ata Narod je »jamral« nad veliko škodo, da celo priznal, da bo škoda večja, kot izplačilo zahtevanih poviškov. Ata Narod pa je še nekaj več zblebetal: povedal je tudi, da so kapitalistični krogi sami zahtevali, da se štrajkujočim ugodi. —
In pri nas? Vprašamo državno uredništvo, kje imajo zagovornike? Pri nas je ravno nasproti•<! Zakon o zaščiti države so naše meščanske stranke obesile uredništvu in delavstvu na vrat in — slavile ta zakon. Kdaj so se meščanske stranke zavzele m pravice tega uradništva? — Vse to, kar pišejo o bedi uradništva je hinavsko, ker: moč tli v časopisju, ampak v kapitalističnih organizacijah, katerim meščanski listi pripadajo.
Likvidacija pokrajinske uprave. —
Pravijo, da je v državnem interesu, da se Slovenija razdeli. Zato so za Božič začeli z likvidacijo pokrajinske uprave. Sedaj poslušajte kako: ker ni uradnih prostorov, zato tudi ne bo v Mariboru za enkrat urada. Seveda pa — in‘to si velja zapomniti —, mariborska oblast posluje. In kako? Akte bodo reševali v Ljubljani, podpisavali pa v Mariboru. Veste, to je sila praktično in enostavno. Vsaj kranjski purgarji tudi potom potov in potovk a Ljubljano občujejo.
Zakaj no bi ostali v bratskem zagrlja-ju So nadalje Maribor in Ljubljana? Ta način uradovanja je povsem sličen vodmatskemu šuštarju, ki ima svoje so-trudnike za Gradom in v SiŠki, ki mu zbijajo podplate, nabijajo škornje, fli-kajo čevlje. No, ih ker se obnese ta način pri vodmatskem šuštarju, zakaj bi ae no obneslo to pri mariborski oblasti. Bes je, mi še ne razumemo vsega I
Napredni blok. Po volitvah v narodno skupščino so gonili vse lajne: napredni blok, Narodni socialisti, Kme-tijci, stari demokrati, mladi demokrati, radikali, pravi in nepravi morajo v blok, da rešijo naprednost, rešijo narodnost in ugonobe črni klerikalizem. Ata Narod bi bil v tem bloku častni predsednik, Jutrovci pa njegovi marke-tenderji. Načrt izgotovljen, navdušenje velikansko, uspehi nepopisni, takoj, ko je dobri narod slovenski videl, da gre v napredni blok vse, kar je zauber in fejst. Vsaj bi bili v bloku Turk, stari in neutrudljivi borec za demokratska načela v kravji dolini, prav tako pa tudi Likozar, ta nepopisani list slovenske politične, kulturne in gospodarske zgodovine. — Skratka: V objemu vsi, vsi za enega, eden za vse! Toda: ban-caria fides, nulla fides, bi rekel ata La-tinec. Banke ne poznajo zvestobe! Ko je vse že tako luštno bilo, pa se pokaže, da je naprednost, konta Jadranske banke eno, naprednost konta Slavenske banke pa drugo. Zato: v boj na divje Amonite, sovražnike rodu srdite! To geslo se danes razlega v naprednem bloku. — In dočim bi bil Bavnihar danes lahko vzor sokolski mladini, dočim bi lahko visela Ravniharjeva slika — čisto čedna figura — v šolskih sobanah, če bi seveda sedel na kontu Slavenske banke, ga karikirajo oni in v družbo s ščenetom postavljajo. To zato, ker je njegov konto: Jadranska banka. Kedaj bo svet spoznal to ljudi! Še eno:	Dr.
Ravnihar je starosta jugoslovanskega edinstvenga Sokolskega Saveza, Jutrovci pa Sokoli. Sokoli pa rišejo svojega starosto zaeno s kužetom. To je morala — napredne politike!
Princ Pavlo in grški prestol. Grškega kralja Jurija so vzlic intervencijam naše vlade zapodili. Sedaj hočejo izsiliti republikanski krogi republiko: Venizelos, stari grški državnik, na katerega. se obračajo v stiski vse grške stranke, pa svetuje, naj se odloči o vprašanju republike ali monarhije potom ljudskega glasovanja. Govori se, da je ponudil Venizelos za slučaj, da bi izpadla odločitev za monarhijo, pa proti sedanji dinastiji prestol bratrancu našega kralja, princu Pavlu. Naša vlada pa to odločno zanika.
Poljska socialna demokracija je
imela te dni svoj kongres. Predsednikom stranke je bil izvoljen s. Daszyn-ski Ignac, podpredsednikom pa sa. Dia-mand in Zulawski. Na prejšnjem kongresu je stranka sklenila, da ne sme v nobenem slučaju frakcija v sejmu (državnem zboru) sodelovati ali podpirati vlade ali drugih strank, dočim je sedanji kongres sprejel resolucijo, v kateri označuje pogoje, pod katerimi sme sejmska frakcija sklepati dogovore, ali podpirati vlado ali 8® udeleževati na njej, če to zahtevajo interesi stranke.
Volitve t albanski parlamesi Iz
Tirane poročajo, da je dobila Jugoslaviji prijazna strank« sedanje vlade i>d 100 mandatov 60.
Italiji prijazna opozicija je ostala v manjšini.
Po italijanskih vesteh je pa ravno narobe.
Ne hodimo s poti spoznanja!
Po dolgotrajnih osebnih borbah in prerekanjih se je pričel minulo leto jako lepo konsolidirati proletarski pokret v Sloveniji. Proletarijat sam je spoznal, da metode boja minulih let samo razkrajajo, spoznal je, da je socialistično prepričanje in proletarska razredna zavest vendar le nekaj več kakor pa osebe in umazani osebni boji. Socialistični proletarijat se danes posmehuje vsem tistim naivnežem, ki mislijo, da socialistični pokret rase in pada z osebami. To je velik napredek v socialističnem pokretu pri nas!
Nikakor se pa naš proletarijat ne more ustaviti ob tem spoznanju. Orga hizatorično in kultu m o delo mora tisti proletarijat, ki je prišel do tega spoznanja ter se združil na podlagi tega prepričanja, vršiti, to je, iti na aktivno delo in širiti svoje spoznanje v vseh onih vrstah delovnega naroda, ki še tava v temi komunističnih in Hernotovih fraz ali eelo v taborili meščauskih strank, ki danes sploh nimajo razen trivijalne in razkrajajoče »politike«., ki po svoji naravi posurovlja zdravi instinkt naroda.
Kdor se zanima za časopisje naših nasprotnikov, ta je že davno prišel do prepričanja, da to velja za vse naše nasprotnike.
Pri vsem tem pa socialistični proletarijat ne sme nikdar pozabiti, da je njegov pokret razredni, to je, da zastopa interese delovnega razreda, ki ne more imeti z nobeno meščansko stranko nič skupnega. Socialistična stranka mora biti formirana četa socialistov, v kateri odloča socialistično prepričanje, socialistična načela in interesi socialističnega pokreta. Temu pokretu morajo absolutno služiti vsi pripadniki socialistične stranke, zlasti pa tudi funkcionarji, ki opravljajo v organizacijah, bodisi političnih, strokovnih ali gospodarskih, važna za upniška mesta. Vrhovna vodilna akcijska in vodilna korporacija mora biti, ako hočemo govoriti o zdravem socialističnem pokretu, vendarle socialistična razredna politična organizacija.
Resnica je, da so socialistične organizacije danes ločene; preveč so ločene. Toda. ako hočemo imeti krepak pokret, ako hočemo pokret res dvigniti, potem je pod vsakim pogojem treba vpostaviti pokret na podlago skupnega dela vseh socialističnih organizacij. V naših organizacijah ne sme biti absolutistov, ki bi odklanjali sodelovanje; v naših organizacijah treba sporazumnega sodelovanja, medsebojnega podpiranja s stališča enotno organiziranega socialističnega pokreta in absolutne discipline v organizacijskih vprašanjih kakor tudi v delovnih programih organizacij.
V minulem letu je naš socialistični pokret znatno napredoval. To je vesel pojav. V tem letu pa, ki smo ga te dni nastopili, razvijmo svoje sile v tej sme-
ri. Dela je za vse dovelj, ki hočejo služiti disciplini in eilju.
Ako izvršimo v tem letu sanio to važno delo, poleg razširjanja socialističnega prepričanja, se bomo ob koncu leta lahko z veseljem in ponosom ozirali im izvršeno delo ter obenem občudovali porast našega pokreta.
In sila našega pokreta bo konsolidirana in velika!
Samoupravni nažrt dr. vole Marinkoviža.
V glavnem odboru Demokratske stranke je predložil dr. Voja Marinkovič načrt, glasom katerega se obseg oblastne samouprave znatno razširja.
Socialistični, klub je predložil svoj čas v konstituanti ustavni predlog, ki predvideva edinkam še širšo koinpe-.s tenco.
Ro. tein načriu naj bi prešla sploh vsa takozvana policijska oblast države v prvi instanci na samoupravne edinke.
Merjen po tem našem predlogu je načrt dr. Voje Marinkoviča še vedno ozkosrčen. Naša stranka, je bila vedno za najširšo samoupravo ljudstva in je odklanjala le separatistične in od plemenskega šovinizma narekovane državne tvorbe.
Merjen po delokrogu, ki ga daje oblastni organizaciji ustava, pa je dr. Noje Marinkovičev načrt dober.
Dolžnost vseh naprednih parlamentarnih skupin bi bila, da gn podpro. Velika škoda bo, ako bo prišla tudi ob priliki, ko se bo odločalo o tem predlogu, klerikalno-radičevska opozicija na pomoč radikalni vladi in pomagala na la ali oni način ta predlog upropastiti.
Načrt dr. Voje Marinkoviča obsega v glavnem te-le točke:
1. Kompetenco samoupravnih oblasti je treba znatno razširiti, in sicer do onih mej, v katerih je še mogoče ohraniti načelo absolutnega in brezpogojnega edinstva države. Državi naj bi bili pridržani le splošni politični in državni posli (diplomacija, armada, sodstvo, policija, prosveta, vere, splošne drž. finance) in pa posli, ki so važni za naš splošni gospodarski napredek (promet, pošta in brzojav in telefon). Vse druge posle, ki jih vodi država doslej jako slabo, naj se preneso na samoupravna telesa. 7.ato naj se preneso na samoupravna telesa sledeči posli: trgovina in industrija, socialna politika, kmetijstvo, prosveta, narodno zdravje, javna dela in gozdarstvo in rudarstvo.
‘2. Nadzorstvo državne oblasti nad samoupravnimi telesi naj bi se omejilo mi to da ta ostanejo v mejah, ki jih določa zakon za varstvo državnih interesov in državljanskih pravic. V okviru svoje kompetence pa naj bodo popolnoma samostojne. Državi se nikakor ne more priznali	pravica, da izvršitev
sklepov samoupravnih teles zato zadržuje, ker so po njenih mislili ti ali oni sklepi nasprotni državnim ali oblastnim interesom. Vsako preventivno nad-
zorstvo je treba ukiniti. Ravno tako bi bilo treba ukiniti vse zakonske določbe, ki omejujejo samostojnost odločb samoupravnih teles, a nimajo za cilj zaščite državnih interesov in posameznih važnejših odredb državnega zakonika. Z eno besedo: Tudi v samoupravni ureditvi naj se izvede načelo edinstva oblasti in edinstva odgovornosti. To se pa naravno ne nanaša na posle, ki so pridržani samoupravni kompetenci, da jih sumoupravna telesa izvršujejo namesto države, ker so v tem slučaju samoupravni organi samo brezplačni organi države.
‘d. Samoupravnu telesa je treba osnovati na popolnoma neodvisni finančni podlagi. Za .popolno samostojnost. je finančna neodvisnost gLavni. pogoj. Zato je treba gotove dohodke popolnoma odstopiti samoupravnim telesom, kar je popolnoma naravno. To
velja v prvi vrsti za dohodke onih panog državnega gospodarstva, ki jih država zaradi stanja svoje uprave ni mogla in jih še leta ne bo mogla izkoriščati:	gozdove, rude, mineralne vode,
kopališča itd. Te dohodke naj država prepusti samoupravnim telesom. Izvzeli na bi bili le že obratujoči premogovniki in železni rudniki, ki jih država že s pridom izkorišča. In ker samouprava prevzema tudi del državnih stroškov, mora država samoupravam prepustiti tudi vse neposredne realne davke in jim dovoliti, da jih po svojih potrebah ali zvišujejo ali znižujejo.
4. V zvezi z omenjenimi reformami bi bilo treba v vsi upravi, kolikor bi je ostalo centralizirane, izvesti dekoncentracijo kompetene, da se s tem izogne kopičenju aktov v ministrstvih, z druge strani pa naj nosijo odgovornost neposredni izvršilci zakona.
Naš delavski pokret in naše zadružništvo.
Politična, strokovna, kulturna iu gospodarska organizacija delavstva, — predstavljajo štiri armade, ki morajo operirati po enotnem načrtu proti skupnemu cilju.
Pri tem položaju se nam zdi na eni strani pravilno, da si vsaka izmed teh armad svojo taktiko sama določa.
Na drugi strani pa je toliko medsebojnega stika vendar treba, da se ne izgubi iz vidika skupnega operacijskega cilja in da se ne pusti neizrabljenih možnosti vzajemne pomoči.
S teh vidikov je politična iu strokovna organizacija upravičena spregovoriti tudi o delavskem zadružništvu svojo besedo. Spregovoriti jo mora zlasti o svojem razmerju do naše najpomembnejše in največje gospodarske zadruge, — našega Konzumnega društva za Slovenijo, — in gospodarskih zavodov, ki se zbirajo okrog njega.
Ta zadruga poseduje delavske domove v najvažnejših delavskih središčih: v Tržiču, na Jesenicah, v Črni, v Prevaljah, v Mariboru in upravlja na milijone delavskega denarja. Pri tem položaju bi bilo brezumno le upati, da se bo lahko reklo, da je delavski pokret v Sloveniji normalen in zdrav, dokler se ne ustvari normalnih in zdravih odnošajev med to zadrugo in med ostalimi panogami pokreta iu dokler tudi zadruga sama ne stoji na važnih temeljih. Zato nam ne more nihče zameriti, ako smo se odločili po vsestranskem in treznem prevdarku spregovoriti o tej stvari sicer z ono previdnostjo, ki je potrebna, da se ne škoduje ugledu zavodov, ki so naši, — a tudi z ono odkritostjo, ki ozdravlja.
Ko se je razcepil delavski pokret 1 udi v krajih, kjer ima konsumno društvo za Slovenijo svoje člane, se je postavilo vodstvo konsumnega društva, — in to politiko je odobril tudi zadnji oljčni zbor, — na stališče nevtralnosti in izolacije. Baš na predlog kraja, kjer so po mnenju tednika s Krškega sami
Kolandri, — se je sklenilo odtegniti vsemu delavskemu časopisju brez razlike celo inserate!
Za ta ukrep se da navajati mnogo razlogov, a nobenega, ki bi nas prepričal, da to ni živ dokument ozkosrčnosti iu brezbrižnosti napuam delavskemu pokretu.
Pravijo, da je nevtralnost potrebna, ker je delavski pokret razcepljen. Vendar za toliko in toliko področij to ne velja. »Svoboda* združuje še redno vse socialistično frakcije; — tudi strokovne organizacije združujejo še vedno tako ogromno večino konzumnega članstva, da tudi za strokovne orgunizucije to ne velja, pa naj kak posameznik še stro-!.rat kaj. drugega trdi.
Pravijo, da se je vgnezdila tudi v te organizacije destruktivna politika in da se v njih ne dela po okusu naših zndrugarjev.
Na to moramo odgovoriti, — da mora delavski pokret vsako vzajemno pomoč odklanjati, ki bi mu dajala ka-koršnekoli direktive. Denar je sieer velik gospod, a v delavskem pokretu po vladal duh, ne denar. Naši zadrugarji naj nam prinesejo manj kričave reklame, manj obljub in več' resnične ljubezni. gloljoke iskrenosti in požrtvovalnosti — iu vse naše organizacije se l>odo razvijale na bolje, po okusu nas vseh. Kdor pa je v dnu svoje duše prepričan, da je denar vladar tudi delavskega sveta, — tu je glavni krivec za ves razdor in vso anarhijo, ki jo socialistični pokret v flloveniji preživlja. On je tudi najmanj poklican zdraviti pokret, ki tudi po našem okusu ni.
Pravijo, da so naše zadruge same v ležkem položaju in da ne morejo dujati »:a pokret nikakih žrtev. Tudi mi vidimo iu s skrbjo gledamo težko moro bančnih kreditov, ki na njih leži.
Vidimo pa tudi, da moramo danes vsi veliko vzajemno sodelovati, ako hočemo, da bo bolje. Pii semenu pa se varčevati ne sme.
Oblastna in okrajna samouprava v Sloveniji.
V naslednjem si bomo poskusili konkretno predočiti, kako bo izglodala na podlagi zakona z dne 15. maja 1922 oblastna in okkrajmi samouprava v. Sloveniji.
I.	Samoupravna telesa.
Oblasti bodo po delokrogu iu obsegu nekako to, kar so bile bivše avstrijske dežele. Slovenija bo razdeljena ua dve oblasti, in sicer na mariborsko in ljubljansko. Vsaka izmed teh dveh oblasti bo štela okrog pol milijona prebivalcev in bo torej tako velika, kakor bivša kranjska. *
Okrajna samouprava pa je za .Slovenijo nekaj povsem novega. Res, da imamo na Štajerskem že tudi dosedaj okrajne zastope. A od teh okrajnih za-stopov, ki v bodoče tudi na štajerskem ne bodo obstojali, se bo bodoča okrajna samouprava bistveno razlikovala. Ona se ne bo raztezala na področje sodnih okrajev, ampak na področje političnih okrajev ali okrajnih glavarstev, kojih obseg se bo v mariborski oblasti precej spremenil, med tem ko ostane v ljubljanski oblasti skoro neirpreme-njen. Novo bo za okrajno samoupravo tudi to, da ne bo ležalo pri njej, kakor
pri dosedanjih okrajnih zastopih vse težišče na okrajnih odborih, ki so voljeni vrhu tega potom Indirektnih volitev — ampak tudi na okrajni skupščini, ki bo od časa do časa zasedala.
Tako v oblasti, kakor v okraju imamo dva nositelja samoupravne oblasti: odbore, ki vodijo parlamentno tekoče posle in obstojajo iz 5, odnosno 5 do 8 elanov, in pa oblastne in okrajne skupščine, ki obstojajo, kakor vidimo spodaj iz pregleda, iz 17 do 54 članov.
Oblastne in okrajne skupščine in odgovarjajoči odbori se volijo za dobo štirih let Oblastna skupščina se bo sklicevala vsako leto dne 5. oktobra na redno zasedanje, na kojem se bo odobril proračun in računski zaključek. Tu ee bo sklepalo tudi o oblastnih uredbah in oblastnih dokladah. Tudi oblastni odbori in vodilni samoupravni uradniki se bodo nastavljali na teh skupščinah. Ta zasedanja bodo trajala po potrebi, najdnlje dva meseca. Brežice skupščine se bodo sklicevale nn redna zasedanja najmanj dvakrat na leto in sicer spomladi in jeseni na sedež političnega okraja. Ta redna zasedanja bodo trajala najdalje 15 dni.
Nova samouprav« nam daje to ra j
nebroj malih parlamentov, ki bodo za naše ljudstvo kot politična šola velikega pomena. Razdelitev dela med odbore in skupščine spominja na ustroj ruskih izvršilnih odborov in sovjetov, ki poslujejo tudi na ravnokar opisan način.
Razdelitev mandatov, ki jih bodo volili posamezni okraji v oblastne in okrajne (srezke) skupščine, je razvidna iz sledeče tabele (ki je samo približna iu se bo morala n:o id a tu pa tani še spremeniti):
A. Ljubljanska oblast
. Okraj (mesto):	Voli v oblastno skupščino	Voli v okrajno skupščino
Ljubljana (mesto)	zastopnikov : . 5' —	
Liubljana (okolica^	. 6	40
Kamnik . . .	. 4	27
Kranj ....	5	35
Radoviiica . . .	. 3	20
Logatec . . .	. 2	15
Litija ....	6	24
Krško ....	. 5	35
BreŽ:ce m Sevnici	. 3	20
Laško . . . .	. 3	20
Novo mesto . .	. 5	33
Kočevie . . .	. 4	28
Črnomelj . . .	. 3	17
B. Mariborska oblast.
Voli v Voli v oblastno okrajno Okraj (mesto):	skupščino	škupSčino
zastopnikov:
Maribor (mesto) .	.	3	—
Celje (mesto)	.	.	1	—
Celje (okraj) - Vransko 5	33
Gornji grad ...	2	10
Konjice	2	15
Šmarje — Kozje — Rogatec ....	5	33
Slovenjgradec — Šoštanj ..... 3	18
Dravograd (Prevalje
— Marenberk) .3	17
Ptuj —Ormož	.	.	7	45
Uutomer ....	3	18
Maribor, levi breg .	4	27
Maribor, desni breg	4	27
Murska Sobota	.	.	5	(?)	30	(?)
Dolnja Lendava	.	.	4	(?)	27	(?)
Opomba: O razdelitvi teh dveh okrajev nimamo niti približnih podatkov in 6mo velikost le cenili.
(Dalje prihodnjič.)
Kdor Je socialist, Ata In razširja
,.Soc!a!istaM
Neiebia naročnina la S Din.
Ne smemo pustiti neizgovorjene besede, da-se da z gospodarskimi težavami drugače učinkoviteje boriti. Tudi moramo naglasiti, da ostale panoge delavskega pokretu pri zadrugah ne beračijo, ampak da tudi od svoje strani veliko dajejo. Tudi naše zadružništvo je bolno, ker nima v pokretu opore. — Tega no sme nihče prezreti. Zadrugarji so si postavili v letošnjem Zadružnem koledarju za znana imena lep spomenik. Prav! Kje so pa tista neznana imena, ki so nam privedla, da navede-rno samo en primer, v času velikega preobrata leta 1919 na en sam občni zbor v Mežici trdno disciplinirano, div-no organizirano armado nad 900 delavcev? Danes bi jih spravili težko skupaj, — n v številkah izražen' dobiček, ki ga je dalo njihovo delo delavskemu zadružništvu, ni majhen.
Mi trdno verujemo, da bi bila ta armada v stanu mogočno podpreti n. pr. rešitev kreditnih vprašanj, da bi krila tudi nepopularne reformne.načrte, — a mn njim ji vere.
Idealizem ji vstvarja velike stvari,
— kjer pa začuti, da naj bo stopnica m prestol in krmilo, postane hudournik, ki razkraja. Tako je treba na marsikaj gledati, kar se zdi našim zadrugarjem, da govorimo po njihovim »trapasto« in nerazumljivo. —
Taktika izolacije vstvarja podobno protitaktiko in medsebojne podpore ni ria vseh neštetih poljih, kjer bi lahko bila.
Zadnji čas pa prihaja še hujše.
V času, ko zadružništvo nima sredstev za — oglase za delavsko časopisje,
— ima sredstva za zadružne založbe in publikacije, — ki bi bile pri bogatem pokretu nekaj samoposebi umevnega in naravnega, ki pa pomeuju pri našem pokretu, ki mora koncentrirati sile, res nesmiselno tratenje moči, ki zadobi svoj smisel le v mentaliteti, da ima zadružništvo denar za eilje ookreta. ako so ti cilji taki, da zadrugarjem ugajajo. Tako se postopa v trenutku, ko je pomanjkanje zaupanja naš« temeljna bolezen in ko se postavlja od mnogih strani vprašanje: kaj je ta zadružni po-kret? Ali organizacija vodilnih uradnikov ali organizacija zadružnikov?
Vsi čutimo, da je to organizacija zadružnikov, delavcev; to čustvo se mora poglobiti, pa bo dobro /.a naše organizacije in dobro za naše zadružništvo.
V to svrho svetujemo poleg spremembe taktike v zgoraj omenjenih ozirih še to, da se da tudi izvenljubljan-skemu članstvu vpliv v načelstvu.
Mežiška dolina, Maribor, Celje, Gorenjska, bi morale imeti po našem mnenju napram petim ljubljanskim vsaj štiri člane v načelstvu.
Ti člani naj bi se predlagali od okrožij.
V tem bi videli vsi garaneijo, da 'zadružništvo ne bo hodilo po osebnih, protidelavskih potih! To je edino, kar ostale delavske organizacije od zadružništva opravičene zahtevajo in kar se mora zajamčiti. To bi spremenilo atmosfero nezaupanja, v atmosfero medsebojnega zaupanj« in sodelovanja, ki je v interesu vseh delavskih organizacij.	',<?
ABC socializma.
V predzadnji številki »Socialista« smo razložili uredniku »Nnpreja« obširno dve temeljni resnici socializma.
Resnico, da predstavlja socializem tiarodno gospodarstvo, ki ga vodi država po določenem načrtu. In drugo resnico, da je gospodarstvo po načrtu tam nemogoče, kjer politično območje države ne sega tako na široko, da bi obsegalo vsaj za večino produkcijskih procesov do potrošnje.
Ti dve resnici ste za urednika »Na-preja« kapitalistična brozga.
K temu nam ni treh« ni<5 dostaviti. Par stvarnih pripomb k našemu članku je podal samo neki železničar, ki ga »Naprej« citira.
On je mnenja, da bo v socialistični družbi vsa industrija in produkcija podržavljena in da je zato nesmiselno govoriti o kokih koncesijah za tovarne, progresivnem obdavčenju Itd.
Ta ugovor se da postaviti. Ne drži pa ne s tako sigurnostjo, kakor se to temu železničarju zdi.
Socialistično gospodarstvo si luhko mislimo kot en sam strogo centraliziran veleobrat, segajoč čez celo državo.
Uihko si ga mislimo kot eno samo veliko tovarno z nešteto oddelki, ki vse sama prideluje in sama troši. V zadnjih posledicah bi obsegala taka tovarna cel svet! V tem slučaju bi bila stvar tako urejena, kot si jo ta železničar z mnogimi socialisti predstavlja. Ta zamisel predpostavlja silen birokratičen aparat in do skrajnosti stopnjevan centralizem, — proti kateremu se naš kritik, ki ima z Bemotom vred očividuo proticentralistične bolečine na drugi strani bori. — V Rusiji se ta način organizacije ni obnesel in se je umuk-nil sistemu — koncesij avtonomnim, samoupravnim gospodarstvom. Državna oblast si pridržuje le lastnino sredstev, gospodarski načrt in izravnavanje produkcije in konsumn. Tako prihajajo celo Rusi k programu, kakor so gu zu-mislili angleški teoretiki, ki se jim tozadevno mnogi priključujejo, ki jih je Naprejev kritik, kakor kak Karl Radek z nami vred ozmerjal. Med njimi ni sa-
VSEM NAROČNIKOM »SOCIALISTA«.
Upravo lista smo •/. današnjo številko prenesli iz Maribora v Ljubljano.
Nov« uprava »e bo potrudila list redno in točno razpošiljati!
01» euem p« prosimo cenjene čita-telje, da tudi oni skrbe za red s tem, da bodo redno plačevali.
Današnji številki prilagamo poštne položnice in prosimo vse našo čitatelje, naj jih brez odlašanja spolnijo in pošljejo naročnino.
Onim, ki naročnine ne bodo poravnali, bomo prisiljeni list takoj ustaviti, ker je tisk itak zelo drag. doti m cene listu nismo podražili kakor so to storili mnogi drugi listi.	Uprava.
Sneg v Ljubljani. Demokrate bode sneg po ljubljanskih ulicah že takrat, ko še pada. Svetovali bi jim, da razpno svoje lopataste in dolge jezike čez Ljubljano, če jih je toliko, pa bomo imeli suhe ulice, kadar imamo nalive ali pa sneg. Ako še to ne bi zadoščalo, naj pa komandirajo svoje ljudi, da bodo delali kuluk. Za vsakega demokrata postavimo tudi mi po enega moža na mesto. Na tak način bodo vsuj enkrat napravili nekaj koristnega za občino.
Pokrajinska uprava je baje sistirahi vse sklepe občinskega sveta, ki zadevajo ustanovitev poklicnega gasilstva mestne občine ljubljanske. Nam je to tudi prav. Pa naj še naprej visi Ljubljana v večni nevarnosti, da bodo Turkovi konji in Turkova trmoglavost bi nagajivost odpovedali takrat, ko bo izbruhnil prvi večji požar. Razmišljali t«-’ bomo o tem, če je sedaj še umestno, da nosi delavec svojo kožo k ognju prostovoljno takrat kadar gori premoženje izkoriščevalca. Boj, ki ga je izzvala demokratska nestrpnost, seveda 6prejemu-mo. Boj pa bo škodoval onim, katere bi morali ravno demokrati ščititi. To raj si zapomnijo oni, ki Turkovim bedarijam aplavdirajo in ujegovo rovarenje v gasilstvu podpirajo. Pa naj postano še gasilstvo — politikuml!
Romarji. Radič je priromal do Dunaja in se nastanil v hotelu »Auge Gottes«. Tam rezidira, poseda po kavarni, debatira in seveda tudi rezoni-ra. Naša zunanja, z vsemi okorelimi in zastarelimi metodami opremljena iz-vestiteljska služba, ki se drugače imenuje diplo matično zastopstvo, je ugotovila: da je Radič na Dunaju, da potuje ž njim zvesta ženica, dedič njegovega imetja, zel, obiskujejo pa Radiča temni, nevarni, državi škodljivi elementi, bugaraši, makedonstvujoči itd.
Narodni socialisti. Nam se zdi naravno da se zaletavajo narodni socialisti ob vsaki priliki v socialistične vrste. Ml pa vemo, da je razredni boj povsem narodno-socialistična godlja. Toda. narodni socialisti morajo biti tudi s svoje strani pripravljeni, da bomo mi vsako ohlajanj« našega pokrvta in vsako prazno klepetavost poplačali z brco. Z. brco
mo uaš člankar, ampak tudi možje, kakor n. pr. Otto Bauer. Tovarne naj bodo po tej zamisli v rokah samoupravnih zadrug. Tudi druga podjetja naj se sama upravljajo. — Država bo vkljub temu lastnik njih produktivnih sredstev, bo predpisovala po določenem načrtu panogo produkcije, izmenjavo in cene (kakor n. pr. pri današnjih monopolih). To bi bil način socialistične uredbe, kakor si ga ialiko tudi mislimo in kakor bi ga morali Bernotovi prijatelji, ki so za samoupravo, prav za prav zahtevati, ako bi vedeli, kaj‘hočejo.
Temeljni kamni za socialistično uredbo te vrste so javno računovodstvo ih izravnava obratnih prebitkov, ki se bodo pojavljali nujno vkljub všern proračunom.
Pri taki družabni uredbi si je mogoče misliti tudi nekaj, kar bi se dalo i menovati progresivno obdavčenje.
Tako bi se pomenili z Beraotovim železničarjem. Upamo, du bo ta železničar uvidel, da za stvarno kritiko še ni zadosti, — da je kritik drugega mnenja, kakor smo mi in da svoje nazore s primemo samozavestjo zastopa.	č
*
zato, ker so njihovi akordi tako nehar-monični, tako trapasti in smešni, da Človeka ni volja, poslušati njih »ubrane«
glasove.
To naj si zapomnijo ti matadorji, ti kolofokterji narodni!
Drže naj se svojih organizacij, pa lam več delajo. Tako, da bodo socialistične organizacije vsaj nekaj prevzele po njih, ko jih bo delavstvo s mokkro cunjo nagnalo. —
»Jutranje Novosti« so v gospodu zaspale. Iz tega pogorišča je izšel nov feniks, imenovan »Narodni dnevnik«, ki bo združil na srečen način radikalne politične metode in vrline bivšega Slovenskega Naroda. Nam pa je vse to dokaz, ila brez sledu ne izgine na svetu nobena stvar.
Ponarejeni bankovci. Že dalje časa so razpečevali po Jugoslaviji ponarejena bankovce, zlasti lOdinarske kovač«.
Sedaj se je policiji posrečilo izslediti ponarejevalce in njih pomagače.
Ponarejevalci so imeli tiskarno v mali notranjski vosi v Žejah pri Postojni.
V 14 dneh so natisnili 240.0(10 bankovcev.
Glavar te družbe je bil neki Ignac Župančič. Klišeje je izdelal Ernest Pahor, osobje pa je preskrbel brivec Matija Pisak. Polieija je ujela tudi več razpečevalcev. Med njimi so Gustav Žnidaršič, posestnikov	sin v Starem
trgu in Anton Zabukovec. Tudi v Ljubljani je bilo več razpečevalcev. Tu so aretirali najprej dijaka Gabrenjo. Potem celo rodbino Lenassi od koje p« so pridržali v zaporu kot osumljeno samo eno hčerkico. Vsa družba je bila odpeljana v beograjske zapore.
Veliki snežni zameti v Srbiji iu Vojvodini. V Srbiji in Vojvodini vladajo veliki snežni viharji in zameti. Po nekod so železniške proge popolnoma zametene in je vsak železniški promet pretrgan. Tudi proga Zagreb-Belgrnd je na mnogih mestih zametena in prihaja zagrebški brzovlak dnevno z velikimi zakasnitvami. Po nekod je železniški promet ustavljen in ostajajo vlaki na progi.
Lepo Gdtzove dvorano v Mariboru
so Orjunaši s podtaknjeno bombo popolnoma razrušili. Tvrdka Got/, namerava spremeniti to lepo dvorano, v kateri se je vršil tudi marsikak delavski shod in ki je bila vsem mariborskim krogom na razpolago — v skladišče.
Sklepe občinskega sveta ljubljanskega je vlada deloma razveljavila na ugovor demokratov. Razveljavljenje se tiča poklicnega gasilstva iu personalnih vprašanj. O tem, da je poklicno gasilstvo v vsakem modernem naprednem mestu potrebno, ni za civilizirane ljudi nobenega dvoma. Enako je tudi treba, ako se hoče res kaj delati, imeti primerne ljudi na razpolago. S temi P«
razpolaga občina avtonomno. Nadzorna oblast ima pač nalogo paziti, da se vrše zakoni,; glede uredbe svoje uprave, pa sme vsaka občina avtonomno sklepati. Pi o ti razveljavljenju sklepov bo občina vložila ugovor na upravno sodišče, ki bo končno odločevalo. Ako hoče iti nadzorna oblast tako daleč, da bo kršila tudi v takih vprašanjih avtonomijo, potem se res ne izplača več govoriti o avtonomiji občin. Zlasti je pa žaljivo to za Občinarje, ker gre tu proti nameravanim socialnim ustanovam na ljubo najhujšim sovražnikom. delavstva — demokratom.
Premalo otrok v Celju. V celjski župniji je leto 1923 umrlo 443 oseb, rojenih je bilo pa le 427. — Sicer pa ni čudno, če nazadujemo, ko Bog za odrasle in novorojene tako slabo skrbi.
Bivši republikanec Dr. Novačan se
je spoprijaznii z radikalci in se je lotil zopet diplomatsek karijere. Morda se mu posreči, da bo imel za norca diplomate, — pri slovenskih kmetih iu delavcih mu sreča ni mila, čeprav je znal vihati prav po kmečko rokave.
.Sporno jabolko je še vedno Re*s-nerjev mandat, ki so ga z združenimi močmi dosegli stari in mladi demokrati pri skupščinskih volitvah. Ker jo bilo za mandat treba seveda denarja, zato pravijo sedaj mladi demokrati, du mora tudi uarodno-napredna stranka prispevati k volilnim stroškom. Ker to vprašanje še ni rešeno, zato demokrati 110 dajo Reisnerjevega mandata iz rok. Tako je:	Ljubljanske volilce so pitali
ob volitvah z lepimi besedami, obljubami, frazami, sedaj pa se tepo, kdo bo vlekel dobičke neumnosti volilcev. Kje je tu kaka ideja?
Banke naj dajo mir politiki je tekel na zboru ljubljanskih zaupnikov demokratske stranki? dr. Žerjav. Kakor je ta klic pravilen, nujen in važen, vendar pa se bojimo, da bo ostalo še pri tem platoničnem klicu, strankarski boji, politični boji pa bodo nosili gotovo še naprej obiležje osebnih, ogabnih napadov, pokopani pa počivali idejni, stvarni nazori. — Vsaj je Bploh vprašanje, če bi celo Jutro samo moglo vršiti svojo važno kulturno, nacionalno, socialno in gospodarsko misijo, če bi ga pustila banka v miru.
Ex lex v Ljubljani. Proračun ljubljanske občine predloži župan prihodnji seji občinskega sveta. Demokrati ta proračun vedno očitajo sedanjemu občinskemu svetu. Naj rajši povedo, kolikokrat so sami prepozno predložili proračun, ko so še bili gospodarji na magistratu, dasi niso nič delali za socialni in gospodarski napredek občine.
Narodni dnevnik je priobčil v soboto sledeče poročilo: 0 priliki likvidacije ministrstva socialne politike bo prideljen invalidski odsek vojnemu ministrstvu. oddelek za javno pomoč In statistiko ministrstvu za notranja dela, oddelek za zaščito delavcev pa ministrstvu za trgovino in industrijo. Glede stanovanjskega oddelka še ni gotovo, ali bo podrejen ta oddelek prosvetnemu ministrstvu ali ministrstvu za notranja dela. Za danes samo: pristno in izvirno jugoslovansko. Ko divja boj med kapitalom in delom, ko seka izkoriščanje jugoslovanskega • kapitalizmu v delavskih vrstah vedno večje raue, naj prevzame zaščito doluvcev oni faktor, pod čegar patronaneo se to izkoriščanje in izrabljanje delovne sile vrši.
Povemo naprej: delavski razred se bo temu postopanju kot en mož uprl. Posledice naj nosi reakcija sama, ki je !a boj sprožila.
Zrakoplovua nesreč«. Francoski zrakoplov :;Dixmunde« sp je dvignil 18. decembra 0. 50 pothiki s francoske zraboplovne postaje .Ciffera- Picrrpfen in preplul 'Sredozemsko morje ter dospel 19. decembra v mesto lnsalah v saharski puščavi, od koder se je hotel vrniti v Francijo.
Na povratku je postal žrtev viharjev, hi so ga metati zdaj v eno in drugo stran, in gnali na morje. V bližini Italijanske obali je zadela zrakoplov strela. Zrakoplov se je vnel in izginil a potniki in kapitanpm- v morju.
Tedenske vesti.
Str«a 4
>3 O C l \ b I 3 T<
Naš
I* strank«.
POZOR ZAUPNIKI! ! Votivni imeniki.
V zakonu je določeno, da morajo vsa županstva v teku januarja vsakega leta popravljati votivne imenike, tako m volitve v narodno skupščino (ki aluzijo tudi za volitve v oblastno in sreako skupščino), kakor tudi za občino.
Ker stojimo pred rotitvami v obiasi-ae ia »rezko skupščine ta ker bed« morda tudi kmalu volitve v narodna »kupščino, ker bodo letos ykor» v Vseh občinah občinsko volltv*, »o' 'ta uradna popravila v votivnih »mernikih *eh> velike važnosti!
Doiinost vsakega zaupnika, potiti tnib odborov, vsakega volivea in se-je, da se za pravilnost votivnih imenikov takoj pobriga! Uradno popravljanje volivnih imenikov je sicer dolžnost županov, ki pa te dolžnosti ne bodo vedno storili, posebno ne socialistom nasproti! Treba se je zato pobrigati in županstvo pismeno (brez kole-fea!) ali ustmeno (najboljše pred pričami) opozoriti na to, da se vpišejo vsi, ki niso v imeiku, pa imajo volivno pravico, nasprotno pa tudi vsi izbrišejo, ki nimajo več volivne pravice.
1.) Kdo ima pravico biti vpisan v volivni imenik za skupščinske (oblastne, srezke) volitve?
Vsak, ki je 21 let star bi biva v občini stalno že 6 mesecev.
2.) Kdo ima pravico biti vpisan v volivni imenik za občinske volitve?
Vsak, ki je 21 let star in biva v občini stalno že 1 leto.
Posebno je važno, da preskrbe za vpis vsi vojaki, ki so se iz vojaške službe že vrnili, če so pred vojaškim rokom bivali , stalno v občini in pa da se vpišejo vsi vojaki, ki se leta 1924 šele vrnejo iz vojaške službe!
Za to, da se zahteva vpis ali izbris iz volivnega imenika pri uradni popravi volivnih imenikov ni treba nobene reklamacije, kakor ob času volitev, tudi ni nujno potreba vseh listin, zato je sedaj najprimernejši čas, da se spravijo volivni imeniki v red!
Župan ali občinski gerent, ki ne bi na zahtevo ali opozorilo hotel vpisati ali izbrisati volivca, čeprav se mu dokaže, da ima dotični volivno pravico oz., da jo je izgubil, se zagreši proti zakonu in prosimo, da take slučaje na-zanite na naše Pokrajinsko tajništvo SSJ v Celju (Gosposka Ul. 3).
Torej vsi na delo! Prihranite si veliko dela ob času razpisa volitev, reklamacijsko postopanje bo takrat veliko lažje!
Poprava volivnih imenikov je prvi del volivne dolžnosti, volitve pa drugi det!	\
Delavec, varuj svojo najvažnejšo pravico, volivno pravico!
Za potrebna pojasnila je Pokrajinsko tajništvo na razpolago.
U. D. R.
Vsem edinieam U. D. R-
V svrho točne statistike je nujne potrebno, da navede vsaka edinica v mesečnem poročilu v rubriko rasno vse važnejše dogodke iz društvenega življenja, kakor izlete, predavanja, javHe govore itd. Vedno je pa točno navesti, kolike* je bilo navzočih članov in članic in kolike v kroju, ter vedne kraj prireditve.
Obračun *a hroSurte* U. O. R.
Za razprodane broSuriee naj se v najkrajšem časa posije obračun in denar na upravni odbor.
Če v katerem kraju niso prejeli zadostno število brošurie, naj se to upravnemu odboru sporoči, da jih pošjje.
Širite brošurico, da še delavstvo seznanja z našo organizacijo »n ciljem.
Edinica Zagorje naj pošlje poročilo, kakor je bilo dogovorjeno z'načelstvom, da se isto predloži upravnemu odboru.
■Za območje ljubljanske edini««
»Mark?« se v najkrajšem času otvori IT. vaditeljski tečaj v Jjjubtjani. Sodru-gi, ki nameravate ta tečaj obiskovati, priglasite se potom svetih vaditeljev.
drugi pa direktno p/i Andreju SvefkM., šplenburgova ulica 8. II. 1
V kratkem bomo sklicali infonnativ-j	in	sestanek, da se o stvari pogovorimo.
V. D. R. ediniea Marks Ljubinja*, četa ftiška priredi v nedeljo fB. t. m. ob pd 20. uri čajank« « pletom v salonu g. Valjavce (fteininghaus). Vstopnine ni. -š Somišljenike in prijatelje prosimo za mnogobrojni poset. Posebnih vabit ne bomo razpošiljali. četnik.
Seja upravnega odbora U. D. R. s« H« vršila v sredo f. t. m. v običajnih prostorih.	*	Predsedstvo.
»Svoboda.**
Iirednl detegaeijski kongre* »Svobode«.
(Vsled preobilice gradiva poročilo šele sedaj objavljamo).
V dnevih 8. in 9. decembra preteklega leta se je vršilo v Ljubljani dele-gacijeko zborovanje »Svobode«, na katerem se je izvršila popolna reorganizacija »Svobode« tako, d« bo od sedaj ta edina delavska organizacija res zmožna vršiti izobrazbo delavstvu.
V soboto 8. decembra so se vršila zborovanja telovadne, dramatično in glasbene podzveze, kjer so Strokovnjaki kot zastopniki posameznih podružnic določili delokrog in program dc-tične kulturne panoge.
Naslednji dan 9. decembra se je vršil pravi kongres. Verifikacijski odbor je dognal, da ima od 35, 22 poružnie pravico do zastopnikov in od teh je 18 podružnic poslalo po enega zastopnika.
V imenu raznih sodružnih organizacij so pozdravili kongres sledeči sodru-gi: za Strokovno komisijo s. Uratnik, za SSJ s. Tomc st., za Socialistično stranko (skupina okoli Napreja) po s. Pastorek. V imenu Glavnega radni-čkega saveza Jugoslavije je govoril s. Haramina iz Zagreba, ki je prosil so-druge, da pomagajo tudi hrvatskim so-drugom ustanoviti tako važo kulturno organizacijo.
Za njim je podal s. Svetek predsedniško poročilo o splošnem delovanju »Svobode« in o težkočah, ki jih je imel centralni odbor ob prevzetju svojih funkcij, ker je bil navezan edinole na prispevke svojih podružnic kajti vse podpore, ki jih je prejšnji odbor dobival (od konsuma itd.) so odrekle. Dalje govori še o listu >Kres«, ki ga je moral odbor ustaviti, ker ni bilo sredstev za vzdrževanje. Vzroke tega pa najbolje pojasnuje resolucija trboveljske podružnice, ki pravi, da je bil »Kres« za delavstvo preučen in ga je zato naročevalo le iz solidarnosti. Upa pa, da bo čim-preje mogoče ustanoviti drugi list, ki bo res ustrezal vsem zahtevam našega članstva.
Za jim poda s. Tomc poročilo o delovanju in statistiki zveze. V sestavu »Svobode« je delovalo 22 podružnic, ki štejejo skupaj 1844 članov. Svoje delovanje so razdelile podružnice po raznih odsekih, kakor telovadnih (10), dramatičnih (14), glasbenih (12), knjižničnih (15 in štejejo nad 8000 knjig), šahovskih, zletnih, veseličnih, težkoatletičnih in kolesarskih odsekih, ki so vsak v svojem delokrogu skrbeli za izobrazbo članstva v svojem delokrogu. Ti odseki so priredili skupaj 77 predavanj, 110 dramskih igef, 8 javnih telovadb, 11 koncertov, 27 izletov v prosto naravo, 12 družabnih večerov za članstvo, 1 šahovski turnir, 1 dramatično Solo v. 56 predavanji ter še nad 30 raznih prireditev. Iz tega poročila je torej razvidno, da »Svoboda« res vrši veliko delo za delavski napredek.
Za "blagajniškim in nadzorniškini poročilom so delegati soglasno podelili centralnemu odboru absolutorij.
Kot naslednja točka so bila poročila o zborovanjih preteklega dne o pravilnikih podzveaš "ki so bila soglasno odobrena. Sprejet je' bil tudi sklep, da plačuje tudi še vsak odsek v pMzvezi-no blagajno, ki jo vodi centrala Din 10 mesečno.	(Dalje	prihodnjič.)
Cltvjte In razSIrl^Jte najbolj*! strokovni Ihti
**
Delavec
II
Srokovno gibanj«.
I jedlo j* h je kovinarjev Jugoslavije.
Osrednje druStvo kovinarjev in sorodnih *<trok itn Slovenijo v Ljubljani j« aa podlagi sklepa kongresa zedinjenja, ki se je vršil dne 24. novembra m. leta v Slavonskem Brodu s 1. januarjem likvidiralo in se je priključilo Sa-veru metalskih (kovinarskih) radnika Jugoslavije v Beogradu pod imenom Savez Metalskih Radnika Jugoslavije » centralo v Beogradu.
Za Slovenijo ima Savez svoj pokrajinski odbor v Ljubljani (Šelenburgov* ulica 6./II. Kovinarji so prva stroka v G. R. 8. J., ki j« lavedla popolno zedinjenje. Vzoru kovinarjev bodo sledil« iudi druge stroke.
Mata. Delavstvo železarne na Muti se nahaja še vedno v mezdnem gibanju. Svoj sklep, da preje, dokler mezdno gibanje ne bo končano, ne delajo akordnega in čezurnega dela, točno izvajajo. Ravnatelj tovarne pa se na vse pretege trudi, da delavstvo prisili, da opusti svoj sklep. Delavstvo se pa zaveda, da je to edino orožje za izvojevanje svojih pravic in večjega koščka kruha in f>e poleg tega tudi zaveda, da v tem boju ni osamljeno in da stoji za njim cel Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, ki bo gotovo ukrenil vse potrebno, da bo delavstvo v tem boju zmagalo.
Gospodarstvo.
Koliko stane tuj denar.
1 dolar stane .	.	87	do 88.75 Din
1	angleški funt	.	.	380	do	382	»
1	češka krona	.	.	2'55	do	2'58	»
1	laška lira	.	.	3'79	do	3'82	»
1000 avstrijskih	kron	1 24	do	1 26	»
1 Švicarski frank	15 54 do 15'56 »
1 francoski frank	. 4'38 do 4 43 »
Zagrabile« Ilvlnska In krmilna cana.
Cene za kg žive teže: voli I. 14 50—15 —
It. 12	—12-50
bosanske buše 10—12
sremske svinje I. 27’50—28 50
II.	26—27 Ul. 24—25 teleta 1. 22 50, II. 2125 Sjno 100—112 50 Detelja 130-187 (cene so v dinarjih).
Koliko dolguje Francija Ameriki?
Francija dolguje Ameriki ogromno svo-to v znesku 4 milijarde dolarjev. To znači 360 milijonov dinarjev ali toliko, kolikor dobi Jugoslavija na vseh davkih in dajatvah v dobi — S6tih let. Iz tega more vsak posneti, kako velik faktor mednarodne politike je odplačevanje mednarodnih vojnih dolgov.
Zlatnike bodo zopet vpeljali. V finančnem ministrstvu je bila te dni konferenca finančnih strokovnjakov, na kateri se je razpravljalo o uvedbi zlatnikov in o uvedbi zlate veljave. Govorilo se je tudi o tem, da bi se dali kovati zlatniki v Brnu.
Polemika.
Korajžo pa imajo pri »Jutru«. »Jutro« je z vsemi strankami skregano, toda z nobeno po načelih ali programu, ampak z vsemi samo — osebno iz gole bančne zavidljivosti. Novo fronto, v kateri so Ravniharjevi pristaši, radikalci, narodni socialci in samostojni kmetje, imenuje netopirski blok. Vse te duhovite iznajdbe in karikature so gotovo otroci ptakatei-ja in reklamnega mojstra gospoda Ribnikarja.
Gibčnost narodnih socialistov je res
velika. Že par let: opazujemo to gibčnost narodnih socialistov, ki se venomer naslanjajo sedaj na to, sedaj na ono meščansko stranko. To čutijo kot potrebo, ker sestaja ta stranka večinoma ivs demokratskih nezadovoljnežev, ki bi radi delali vedno same politične kupčije. Sami se čutijo preslabe. Naj-tiovejša virtuoznost je ta, da so se združili z ostankoma narodnonapredne in radikalne stranke ter e samostojno kmeti ško stranko. Ta enotna fronta se pa hoče nasloniti na radikalno stranko. Nas ta korak narodnih socialistov prav veseli, ker jo v jedru jako pameten, ker bodo s tem postali močn.i stranka —
froaia. Ne razumemo pa progiamutične kolobocije. Ako je naperjena ta fronta protj demokratom, jo razumemo samo tako.	A
Krški prismode se zaletava v eno-rner' v »Svobodo* in pravi, da je uničila »Kres«, da bi omogočila izdajati Ust »Pod lipo«. Delegati, ki so bili na de-legaeijskem zborovanju »Svobode« vedo, kako je s to rečjo, tudi krški prismodi ve. A on ni samo prismojen, ampak je tudi zloben — zato meša Kreš, »Svobodo« in glasilo Zadružne bank* — »Pod lipo« v en ko£.
Razno.
Volkovi v ekoliei Beograda. VsleJ obilega snega 60 se pojavili v okolici Beograda — volkovi. V okolici so udrli v hlev in raztrgali 20 ovac. Zaradi tega prirede velik lov na volkove, katerega se udeleže razen lovcev iz Beograda tudi kmetje iz okolice.
Srednjeveška kasen. V mestu Avez-zanu v Italiji je neki človek odnesel iz cerkve več dragocenosti. Karabinijerji so ga zaprli v zapore vojašnice. Večja množica je napadla vojašnico, odprla zapor in odgnala tatu. Vlačili so ga po cesti, kamenjali in nato na glavnem trgu sežgali.
Cene vestfalskega premoga. Vestfalski kamenit premog je stal pred vojno 12 do 13 mark, sedaj pa stane 20 do 21 (zlatih mark). Koks je stal prej 19 do 21 mark, zdaj stane 37 mark. Rujavi premog v briketih je stal pred vojno 8 mark sedaj stane 14 mark, navadni rujavi premog je stal pred vojno 3 marke, sedaj stane 4.51 mark.
Paskijevičv proces, ki se je velkel kot jara kača skozi tedne in tedne je zaključen. Proces pa je pokazal razredno justico v najsvetejši luči. Ker Paskijevič ni delavskega rodu, zato je bilo treba tednov in tednov, da so izluščili vso pokvarjeno lupino, in iskali olajšav. Umor pa, ki ga je izvršil, se v ničemer ne razlikuje od umorov, ki iih zagreše drugi, pokvarjeni elementi. — Kvečjem,da je grši, podlejši in ogab-nejši. Z delavcem, ki se politično preganja, bi isto sodišče gotovo tako ne postopalo.
Tudi električna energija se bo brezžično prenafiala. Iz l^ondona poročajo, da so tam rešili tudi problem brezžičnega prenašanja električne slie. Nova iznajdba omogoča, da se usmerja električna sila v določeno smer in razdaljo. Tudi se da kontrolirati neopravičeno odjemanje toka. Ta iznajdba bo ena najvažnejših iznajdb moderne dobe. — Vendar se svet za njo ne briga toliko, kakor za zgodbe raznih političnih klovnov, ki jih nudi v pisani izberi povojna doba.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Vsled preselitve lista smo nekaj dopisov prekasno sprejeli, \ med temi tudi dopis iz Oplotnice. Vsi ti dopisi pridejo v prihodnjo številko.
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik:
Jože Golmajer.
'Piska tiskarna Makso Hrovatin.
BTnminTrmniisniMiiJ mi	iw*wimsiBHj
I Vese/o in srečno j novo leto
želita vsem svojim cenjenim gostom* prijateljem in znancem, ter se obenem zahvaljujeta za dosedanji in priporočata za nadaljnl obisk
Leon in Fant Pogačnik
kavarna In gosti/da. Ljubljana, Kolodvorska ulica
S
'ca št. 29 |
ri limonin a	i
Ue9elo nouo leto 1
želi uaem prijateljem
peusku čruštuo .Haprej* u Celju. J
imnMtiHuiinnMfniuiiuiKimiuinMtutttttiimmimniiiHHmHHiiuitHiHiaitNMMMK