Štev. 13 (Ted račun s pošlo. - C. C. con ta Posta) V Trstu, petek 25. marca 1927. Leto V. Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorclj Malega lista. Iff&slov: Mali list, Trieato, ca-sella cen+To 37, — Urad : via Iinbriani 9-111. Odgovorni nrednik: dr. L. BEBCE. POSAMEZNA ŠTEV. 25 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 1 .četrt leta a L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 6 L MALI L Mali koledar. Petek, 2 5. marca: Marijino Ozrianonje. — Sobota, 26.: Emanuel; Ludger. — Nedelja, 27.: sredpostna, Janez Damaščan. — Ponedeljek, 28.: Janez Kapistran. — Torek, 29.: Ciril; Bertold. — Sreda, 30.: Angela. — Četrtek, 31. marca: Miodest; Reln jasnin. — Petek, 1. aprila: Hugo; Teodora. MALE NOVICE Poverjeniki Goriške Mohorjeve družbe katerim je ^nabiti preostal kak izvod knjig zadnje izdaje, so uljudmo napro-šemi, da iste čimprej vrnejo upravi družbe, Gorica, Via Orzoni, 3G-A; radi bi namreč ustregli vsaj nekaterim izmed številnih naročnikov-zamudnikov. Uprava. Vojaški letnik 1907. Vpoklic vojaških novincev, ki so bili Potrjeni z letnikotmi 19OT., se zafine 23. a-Prila. Odgoditev nastopa vojaške službe lahko dovoli dijaikom, ki študirajo v Italiji ali ip0 italijanskih kolonijah. Novinci, 'ki gredo v šolo ®a rezervne častnike, nastopijo službo, ko se šola začne. Tisti, ki delajo prošnjo za sprejem v podčastniške tečaje, 'ostanejo tudi v ci-vilu do otvoritve tečaja, alko se zavežejo za dveletno vojaško Službo, potem ko bodo kapar ali. Pozdravi Izseljencev. • Slovenski izseljenci, potujoča s »Sofijo« v Argentino, pošiljajo pozdrave z morja. Valenčič' Andrej, Mereče; Hrvatin Inocenc, Šmarje pri Kopni; Kocijančič Jt>»ip, L/ovrečič Just, Truške; Debermar-dis Karel, Gažon; Kralj Fran, Slivino; Colja Ivan; Semec Ajvigust; Lupine Ivan, Prečmik; Kuikanja Prani, Nabrežina; Bizjak Josip, Filipčič Viktor, Dutovlje; Prinčič Josip, Drufovka Anton, Pod Sabotin; Rebec Angel, Črniče; Frletič Ivan, Dol; Klinc Alndrej, Frflla Fran, Senožeče; Gorup Josip, Gaber je; Kuiremit Fran, Narin; Trojer David, Renče; Ujčič Mihael, Sbudena gora; Figel Rafael, Št. Pester pri Gorici; Vuga Marija, Solkan; Uršič Ana, Pregelj Marija, Renče; Bu-rič Polda, Bate; Urbančič Ivama, Košana; Gomilšek Terezina, Solkan. Na5a »ljudska Pratika". Dne 15. marca so bile Izžrebane številke, ki dajo pravico do dobitkov, označenih v naši «Ljudski Pratiki« za 1. 1827. Potegnjene so bile te-le številke: 1. Dobitek (blago za moško ali žensko obleko) dobi št 3816. 2. Dobitek (6 srajc moških ali žen-»*Ui) št 8. 3. Dobitek (volnena odeja) št 74. 4. Dobitek (6 brisač) št 737. 5. Dobitek (50 lir) št 4350. Vsakdo naj pogleda na zadnjem listu pratike spodaj, ali Je zadela njegova številka. Ako J0 tako srečen, naj ta list izreže im s svojim naslovom pošlje na Opravo "Malega lista., Trieste, Casella centro 37. «Ljudsko pratiko« so dobili le ^sti, ki so plačali naročnino za celo leto 15. marca. Istrski fašizem. ^jlništvo v Poli j6 potrdilo sestavo l’aa*Uh fašistovskih odborov po Istri, v openskem okrožju sestavljajo okrož-ni odbor: Petrič, Allmerigogna, Depanger, t>nagoviinia, Manzitai in Senica. — Odbor ^Poidlgradu je tako sestavljen: Prelc, ^li>o, Blaževih, Ronfante, De Portada, p**»lč. V Materiji: Depanger, Klišec, u,rteievič, Mareinizri, Mihalič, Raiter. V eikanih: Mastriccfhiio, De Mateiis, Vala, Miloševič, Prizza, Salles. — V p i-,a#1skem okražmrem odboru je tajnik Oskar Curzolo. člani: Furegoni, Mi-Celi, Parettizan, Seamprinii. Veavmes«. POSTETrAllAN ni v nl. v TEDNIK ZA NOVICE IN PO Kitajski nacionalisti zmagujejo Zavzeli so Šangaj Poročali smo že o borbi med severno iz južno armado v širni kitajski deželi. Južna armada, pod vplivom ruskih, bolj. ševikov, se navdušuje za neodvisnost kitajske dežele od evropskih velesU. Zato se Južni imenujejo nacionalisti, čeprav ne zahtevajo nobene krivice proti drugim narodom. Poročali smo že, da južna (kantonska) armada prodira in odriva severnjake in da je prišla do velikega trgovskega in obmorskega mesta Šangaja. V ponedeljek 21. marca je šlo v svet poročilo, da so Kantončani konečno zavzeli Šangaj. Desettisoč mož severne stranke se je pridružilo Kantončanom. V mestu je bila takoj zopet proglašena splošna stavka. Vse delo se je ustavilo. Poveljujoči general, videč da je zapuščen od lastnih vojakov, se je pravočasno zatekel k Evropcem. Vsa važna mesta ob reki Jan-Ce-Kjangu so padla v roke kanfonske armade. Evropskih koncesij nacionalisti še niso naskpčilL Le demonstrirali so po Šangaju ln vpili: »Dol s tujci!« Vojaštvo vseh tam zastopanih velevlasti, tudi italijansko, pridno utriuje svoje postojanke in se pripravlja na obrambo, če bo treba. Kopljejo jarke, napenjajo žične ovire. Mornarji z bojnih ladij so se izkrcali na suho, da pomorejo, če bo treba. Oglasilo se je tudi okrog 2000 evropskih civllistov-prostovoljcev, ki so voljni braniti koncesije z orožjem. Slovenski smučar. Smučarji drsijo po snegu na dolgih, ozkih simučeh, iki se navežejo pod noge; s tujo besedo se te smuči eovejo «ski». Ta šport je močno priljubljen. Krasna reber za to drsanje se nahaja v gorskem kraju Gortina d’Ampetzao v Italiji. Tam se je letos poskušalo 80 svetovnih smučarjev, kdo je urnejši. Drsali so 18 km daleč'. Prvi je prišel neki Šved, drugi neki Čeh. Slovenec Janša z Dovjega na Gorenjskem je bil drajiseti. Za seboj je pustil šedeset slabših. Taiko se je tudii v ti reči Slovenec dokaj dobro odražal pred celim svetom. Italija noče vojne. Poluradna agencija Stefani je razglasila sledečo izjavo : «Po nekaterih ino- zemskih listih krožijo običajne vesti o vojnih pripravah Italije v zveza s posebnim položajem na balkanskem polotoku. Podlobme vesti so popolnoma ne-osnovane to spadajo med alarandsitičine in protifašistoviske izmišljotine. Resnica je, da zasleduje Italija, kar je tudi vedno in povsod dokazala, politiko miroljubnega! 'sporazume vaj ruja im da nima in niti ne bo imela nikalkih posredl-inih ali neposrednih jiamanov, M bi bili v istainiu kaliti mir ali kakorkoli povzročati v Evropii skrbi; nasprothi tisk je bil neinformiran, alli pa zloben. Nov kreditni zavod v Istri. V Poli so 16. marca zborovali razni zastopniki pod.1 prefektovdn predsedstvom Bili so tudi zastopniki Zveznega kreditnega zavoda iz Benetk. Pretresali so »načrt za ustanovitev novega denarnega zavoda za celo Istro. K ustanovitvi bi prispeval zlasiti beneški Zvezni zavod. Dajali bi miajhmai posojila na kratke obroke. Ustavljena pomorska vožnja. Jugoslovansko plovno društvo »Jadranska plovitba.« je sklenilo ustaviti redmo vožnjo iz Metkoviča v Trst in iz Metkoviča v Benetke, baje zato, ker je jugoslovanska vlada odrekla denarno 'podporo. Jugoslovanski plovitelji zahtevajo od svoje vlade 45 milijonov dinarjev letne podpCre za vse skupaj. POZOR. \ S prihodnjo številko bomo ustavili Mali list vsem, ki ga na kredo prejemajo od novega leta naprej. Zastonj ne moremo, nimamo kje vzeti, pa Mali list tudi ni taka slaba roba, da bi jo komu vsiljevali zastonj. V razprodaji bo od aprila dalje Mali list po 30 stotink izvod. Cg. trgovci naj z marcem sklenejo račun za nazaj, prihodnjo številko pa na) prodajajo po 30. Davek na samski stan D avku na samski (ne oženj en) stan so podvrženi moški, ki so ob novem letu bili stari že celih 25 let ter niso še prekoračili 65. leta. Izvzeti so duhovniki in. menihi, oficirji to podoficirji armade, veliki invalidi, vojaki v službi, osebe pold touratelo in tu.ji državljani. Davku podvrženi! so morajo sami naznaniti pri občinskem uradni. Za tiste, ki nimajo lastiniih dlobodkov, ampaik žive v domači družini v odvisnosti od staršev, morajo izpolniti naznanilo starši. Za delavce morajo izpolniti naznanilo delodajalci (gospodarji). Do kdaj. Letos je rok naznanila do 31. marca. Zai naprej bo vsako leto do 31. januarja. Kaj se mora naznaniti. 1. Čast, ime, masltov in stan. ■ 2. Dobodki. Ge plačuje dopolnilni davek, tedaj tiste dohodke, ki so m.u obdavčeni z dopolnilnim davkom (imposta complementare). Če tiste sorte davka ne plačuje, tedaj tniaj vpiše dohodke, na katere plačSuje zemljiški, ihišni ali pre-mičtoiinski davek (tenreni - fabbricati -nicethezjza mobile). Če pa tudi takega ne plačiuje, naj naztnani; pač tiste dohodke, katere sploh ima. 3. Popiše naj osebe, ki jih mora oli vzdržavati in osebe, ki z injim žive. ,Če istarši narede prijavo iza sina, ki je pri njih, morajo popisati svoje dohodke in celo svojo družino. Kam ? Prijave se oddajo na občini ali na občinskem davčnem uradu. Za prijavo da občina brezplačno posebne tiskovine. Delodajalci morajo naznaniti svoje neožanjemie delavce dvakrat na leto, in sicer tiste, ki so, četudi le začasno, na delu 1. januarja ali 1. julija. Prijava pa se mora oddati 15. jaiuuarja oz. 15. julija. Naznaniti se mora starost delavcev in njihova plača. To prijavo dajo delodajalci na Deželno zakladnico v dveh izvodih. Hkrati mora gospodar plačati svoto davka in potem dobi en izvod potrjdn . , pri 10 kratni '-vi (pol leta) o let<) 60% * .iink vsaka beseda __________fciBKu i mastno 40 st, beseda: r VELIKIMI ČRKAMI 60 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust. ZANIMIVOSTI. Spomenik Mussoliniju. V Kišinevu, glavnem mestu Besarabije, nameravajo Rujmami postaviti spomenik Mussodihiiju v znak hvaležnosti, ker je Italija ratificirala pogodbo, da Besarabija pripade Rumuniji. Memfis. Ameriška vojna ladja »Mempbis«, ki hodi okrog po svetu, je bila tudi v Trstu. Tržačani so jo zelo hodili gledat. Za njo sta prišla tudi dva. rušilca na obisk v tržaško luko. Popravimo. Edinost s 15. marca je pisala, da se hoče podreti cerkev sv. Štefana na Dunaju, katero je zidlaJl cesar Pran« Jožef I. Ubogi Franc Jožef mora, za vse plačata. Ko so cerkev sv. Štefana zidiali, še ni rastla smreka, iz katere se je imela delati zibelka njegovemu tieldiu. Ko so Tuiiki Dunaj oblegali:, je že tista slavna cerkev stala in še mnogo, mnogo prej. Ni čuda, če se kaj pddira Obletnica. V nedeljo 27. t. m. 'bodo povsod faši-stovske slavnosti v proslavo 8. obletnice, odkar so se začeli ustanavljati faši-stovski oddelki. Besede in dejanja Naše liberalno časopisje rado pridiga «milem.u narodu«, naj neba noreti, naj se zave resnobe časa, naj se obrne na pot varčnosti, značajmosti itd. itd. V «Novicah» n. pr. «e je bralo sledeče (Št. 10.) : n KAM PLOVEMO ? Dan na dan se izdajajo stroge odredbe o plesih, o kinematografih, kako preprečiti pohujšanje mladine, vendar se v Skednju na to malo ozirajo! Prva postna nedelja se ni skoraj nič razlikovala od pustne nedelje! Sploh je postala ške-denjska dvorana nekako pribežališče grešnikov.« Liberalna inteligenca pa med tem sama nadaljuje pustno norenje sredi postnega časa. =jov.dd.balksm- vnbi na tracftctjofielni pfes. Ki se vidi is.t fn ob hum v dvorani modulno, djtozza- obteha uromc nadna vstopUfuabLia-odbor Takale vabila so razposlali po Trstu za ples na praznik sv. Jožefa. Oni si v svoji liberalni mentallaosti mislijo: Quod licet Jovi, notm lioet bovi. Gospoda, sme prestopati vse meje božjega in človeškega prava le neumlni krnet naj se drži reda in discipline in naj ,pobožno bere edinjaške pozive k pameti in varčnosti. «Mali list» pa tako pravi: Ta polomljena figura, ki sredi resnobe Časa upodablja budalost im šemiarijo, to je slo-f venski liberalizem kontraflran. On trobi na trobento «sloge» to «©dinosti», da so mu li-ca napeta Vidi se mu pa, da je pijan to se norca dela iz sebe in iz «mi-lega naroda«. Gorje narodiu, če bi se tem polomljenim nogam zaupal. Če je še kaJca resna oseba v liberalnem taboru* si lahko brez logaritmov izračuni, zaJkaj «mili narod« žvižga na vse pobožne editnjaške pridige. Zato, ker inteligenca ne daje dobrega zgleda. Je pač talko: llibernlistvo je kakor od moljev razjedena plahta — bolj kio šivaš, bolj gre vsallosebi. Kako je s politiko JUGOSLAVIJA. Zadnji teden je stopilo v ospredje prašanje o zunanji politiki Jugoslavije. Odkar je odstopil Nimčdč z mosta vina njega ministra, niso več razmere z Italijo tako prijateljske, 'kaikor so bile pod njim im rajnim Pašičem. Angleži so Ju-gosLovanski državi zelo neprijaani, le Francija je do nje dobrohotna in naravnost prijateljska. Balkanski polotok je bil že od nekdaj zemljišče, za katero teko večne pravde in med državami Evirope se porajajo nasprotj-a zdaj za ta kos, zdaj za drugega. To pot je Ha vrsti Albanija, ne posebno velika dežela južno od jugoslovanske Črne gore. V Albaniji vlada Ahmed- beg Zogu, kateri je utrdil svoj prestol s pogodbo, sklenjeno v Tirani med Italijo in Albanijo. Tista pogodba je razburila jugoslovamske vladine kroge im s tisto priložnostjo je Ninča č odstopil. Vdrugič so se razburili v Belgradu, ko j© Italija podpisala in garantirala, da Besarabija priti če rumunafcd državi. V Belgradu se je vedno očitneje -razodevata (neprijaznost iprotd Italiji. Kaj piše rimski list. RJLmiski veliki dnevnik «Giomale d’I-talia» je 18. marca priobčil poročilo, poslano mu od njegovega poročevalca iz Belgrada. To poročilo trdi, da se v političnem živiljemj.u v Jugoslaviji in zlasti v belgrajskih vladmliih krogih opaža v taki meri neka nova smer delavnosti in pripravljanja, da ni mogoče več o njej molčati. Po vsej državi imi zlasti v voditaLh krogih prestoli«® so v teku take vojajške priprave, da morajo vzbuditi skrbi v najresnejših krogih. Poročevalec rimskega Lista piše dalje dobesedno : «Iz podatkov, katere sem zbral v poslednjem času in katere sem dobil iz docela zanesljivih virov, sem zvedel z gotovostjo, da pripravlja generalni štab pod osebnim vodstvom kralja izvedbo obširnih načrtov.. Ne obotavljam se pro-g las iti izvedbo teh načrtov, katerim je vtisnjen, značaj naglice, za mobilizacijo. Ne gre se namreč za redine priprave, ampak so to, kakor izgleda, ukrepi, s katerimi se hoče z naj večj o naglico !postaviti armada v vojno pripravljenost, kaikor da id se ibilo treba pripraviti na veliko preizkušnjo, ki se bo vršila v bližnji bodočnosti. V stamu sem potrditi že razširjene vesti, da so v teku mobilizacijske priprave vzdolž albanske meje. Generalni štab je razposlali .povelja, po katerih se imajo na novo razvrstiti vojne sile ®a raznih mejah. Največje sile bodo razvrščene na albam siki in italijanski meji, medtem 'ko bodo za osta*le meje izdani samo ukrepi v svrh-o kritja in varnosti. V poslednjih tednih kipijo v ■uradih generalnega štaba in raznih po-veljmiištev neumorna; dela ob podvojenem umiku. Ta dela zasleduje in nadzira osebno kralj Aleksander, ki je že Imenoval na dvoru vojaško vlado. V armadi se izvršujejo obširne reforme,, ki iso zapopaldeme v sledečem: 1. Prehod, enega dela kreditov, ki so. bili določeni v proračutnu za druga ministrstva, ha "vojno ministrstvo. 2. Upokojitev in nadomestitev v skoraj vseh MMgadniiih in v večirai divizijskih poveljništev. 3. Nabori številnih gojencev za vojaško akademijo, odredba za pospešitev tečajev in pričetek izredlnih tečajev. 4. Živahna propaganda med častniki in tudi med vojaštvom o (neizbežnosti skorajšnje vojna. 5. Propaganda vojaških obdastev po deželi za nabiranje komitešev, ki bodo uporabljeni 'bodisi pri morebitni akciji proti Albdmiiji, bodisi v kakem drugem mogočem spopadu, v prvem času pa tudi na italijanski meji. Izvaja se obširen program sistematizacije cest iin železnic, ki naj bi olajšale mobilizacijo.** Rimski list nadaljuje: «V vojsSkom arzenalu v Kragujevcu im državnih tovarnah smodnika se dela noč in dala. Centralna uprava -neprestano priganja že naročene dobave vojnega materijala. Zahtevala je, da se pospeši dobava v Belgiji naročenih strojnic in municije. Nakupujejo se v velikih količinah šotori in vojaška oprema in vršijo se pogajanja z inozemskimi tvrdkami zlasti za dobavo oklopnih avtomobilov in letal. Razen cestnih zgradb se opaža na mejah velika strategična delavnost. Vzdolž albanske meje se vršijo utrdbena dela.» Drugo poročilo. Tudi naslednji dan, 19. marca, je «Giartnale d’Itailia» prinesel obsežno poročilo o isti stvari. Pravi, da jugoslovanski generalni štab boče povzročiti na albanski zemlji nemire in prevrat, da bi padla isedlamja vlada Ahmeda bega Zogu. Pod pretvezo, da je treba varovati mejo in v Albalniji napraviti red in mir, bi potem Jugoslovani, vdlrli v Albanijo ter .se je polastili. To so torej novice rimskega dnevnika, oziroma njegovega poročevalca. Diplomati črn nastopi. Istočasno, ko so 'listi prinesli te vznemirljive novice, je italijanska vlada u-radno sporočila te reči velev.lastem z zahtevo, da se kaj ukrene. Angleški poslanik v Be*ligra|du, Guinairid, je takoj stopil da vnanjega ‘ministra Periča in do njegovega pomočnika Markoviča ter protestiral proti zbiramju čet na albanski meji. Perič in Markovič sta angleškega poslanika tolažila, da tiste vzne-minlijive inovice niso resnične in; da Jugoslavija noče kaliti miru. Skupščina v Belgradu. V Belgradu se je -sestala skupščina ali državinL zbor. Ravno sedaj je bil na vrsti proračun vnanjega ministrstva, da se o njem razpravlja. Minister Ninko Per.ič je porabil priliko, da je govoril sploh o vseh zadevah vnanje politike. 0 razmerju do Italije govoril je zelo pomirljivo, češ da vsa politika napram Italiji sloni na želji* po sodelovanju in prijateljstvu. Z ozirom na Albanijo je rekel : «Ze nia konferenci leta. 1919. smo zahtevali neodvisnost Albanije v mejah, kot j ib je imela lota 1913. V prepričanju, da pridejo naši in albanski interesi 'najbolj , do izraza dn do majboLjših garancij v načelu : «Balkam balkanskim naro- dom !», smo si rnii prizadevali, da .po svojih najboljših močeh pripomoremo k ureditvi Albanije in s tem h konsolidaciji splošnih razmer na. Balkanu. S temi ciljem srno sklemili z Albanijo trgovinsko pogodbo, konzularno konvencijo in konvencijo o pravtni pomoči. Neodvisnost Albanije od zunaj in red in mir •na znotraj — to so glavni cilji naše zunanje politike. Dokler ostane Italija s tiranskim -paktom v -mejah medzaveani-škega sporazuma o neodvisnosti to inedotaknjivosti Albanije, ni nobenega povoda za -bojazen, da bi se odnošaji med nami im Italijo izpremenill.* Perič zahteva preiskave. Z ozirom na vesti, -da se Jugoslavija nevarno oborožuje proti Albaniji, izjavil je minister, dia to mi res. Vojaške priprave miiso šle čez -navadno mero. Jugoslavija to lahko dokaže. Naj pridejo strokovnjaki ,s celega sveta gledat na lice mesta in- se prepričat o pravem stanju stvari. Ta/ko je govoril minister Ninko Perič. Socialni vestnik• Zavele Milj v AleUriji P. AdOlf Čadež je nedavno objavil v nekem časopisu «Egiptovska pisma«, iz katerih posnamemo sledeče vrstice, za-jemljive zato, ker se -toliko naših deklet podaja v daljno Aleksandrijo po zaslužek. «Nadvse koristma, prepotrebna in zelo dobro urejena naprava za slovenske služkinje v Egiptu .je Azil ali za/vetišče za Slovanke v Aleksandriji. Da se je ta azil ustanovil, ima največ ■zaslug p. Hubert Rant, zdaj vojni Bu-perijor v Novem Sadu, ki je bil prv.i -slovenski duhovmiik v Aleksandriji od leta 1894. do 1900. Bil je že od začetka namenjen samo za naše služkimje in bil je pod pokroviteljstvom tedanjega avstrijskega konzula. Toda) komaj je bil azil ustanovljen iin največ z denarjem -naših ljudi, se ga je polastila avstrijska kolonija, ki je imela na čelu nekega juda. Tem je bdi katoliški duhovnik trn v peti. Ti so na prvem mestu skrbeli, da so katoliškemu duhovniku zabranili vstqp v hišo in šele piscu teh vrstic se je leta 1913. posrečilo, da je tasti jud moral odstopiti in da se je katoliško slovensko društvo naselilo v azil, kjer je še dandanes. V začetku je bila postrežba v azilu v svetnih rokah. Kasneje je avstrijski konzul oskrbo azila izročil nemškim sestram Boromejkam, ki pa z našimi slovenskimi služkinjami niso mogle izhajati, tako je bil konzul leta 1912. prisiljen sprejeti v azil slovenske šolske sestre iz Maribora, ki so bile že nekaj let v Aleksandriji, kamor jih je -bil spravil ip. Benigen Snoj. Azil ima dvojno nalogo, namreč, skrb za dekleta, ki pridejo v 'Egipet, in posredovanje pri oddaji služb. Kadarkoli pride brzoparnik iz Trsta, to je visak ponedeljek, gresta -dve sestri ima parnik. Za to ima sestra prednica od magistrata in od parobrodne družbe potrjeno karto, ker drugače ni moljenemu dovoljen vstop na parnik. Na parnik gresta ti 'dve sestri zato, da sta1 dekletom na roko pri prihodu v Egipet, ker večina deklet me pozna ne mesta, ne jezika, ne neviaamoslti kraja. Lanskega leta so sestre pri .prihodu v Egipet sprejele 703 dekleta in mnogo izmed njih je imelo komaj 16 let. Dekletom je treba- pomagati pri carinskem uradu, peljati jih na zdravstveni -urad, ma policijo in tiste, ki so mladoletne, na njih konzulat. Ko bi ne bi-lo sester v luki, bi priprli -vsa mladoletna dekleta toliko časa, dokler bi se za nje ne pobrigal njih konzulat. Parnik pa pride -večilnomia okrog petih popoldne in -predem je vse urejeno, preteče več ko ena ura. Pogostokrat pa pride parnik še le ob šestih ali še (kasneje. Dekleta, ki pridejo, sprejmejo sestre pod streho iru taimi -dobe stanovanje in hrano, -dokler ne dobijo službe. Pogostokrat morajo po več tednov čakati, da dobe kako primerno mesto. Enako se dekleta zatekajo v azil, kadar so brez službe. Preteklo leto so sestre imele v azilu -neprenehoma 12 dio 25 deklet, ki so čakala ina službo. Azil ima za dekleta šest sob z 25 posteljami; v sili pa so premočile že 45 žensk. Preteklo leto je bilo danih 4745 opol-dansfcin kosil in ravnotoliko večerij im sicer za primerama prav malo plačilo. Da posredujejo sestre pri oddaji služb, imajo za to uradi, ki -je \ -pritličju in je odprt vsak dani trti ure dopoldne in dve uri !popoldne. Enako se sestra prednica v imenu deklet pobota za plačilo,‘kadar gre katera v službo. V azilu se zbirajo dekleta, -kadar so prosta, zlasti -še ob nedeljah popoldne, kjer imamo v kapelici litanije in blagoslov iia ob gotovih .časih še druge pobožnosti. Žalibog, da je -ta kapelica veliko premajhna. Sester je zdaj pet, za delo pa so samo štiri in nimajo noben« dekle, ker diruga-če bi ne imiogle izhajati brez dolgov. V tem poslopju in sicer -v pritličju imamo tudi -društveno dvorano z odrom. Ena težava zavetišča j-e ta, da je zelo težko držati dobro disciplino med tako različnimi elementi. Prav velika težava pa je v tem, ker nekatere služkinje nočejo ali pa včasih tudi in-e morejo poravnati'dolga, ki so ga naredile, ko so seimi prišle ali ko so bile brez službe v azilu. In ti dolgovi -so narasli v teku let ma par sto egiptovskih lir.» Kaj nam sc dežele pišejo : Kmetsko-Rlbarska Posojilnica in Hranilnica ■ leg. zadr. z neom. *av. v Z ; BAR KO VL J AH j ; sprejemu hranilne vloge in jih obrestuje ; : po 6% ; Vloge 80 zajamčene z naddeeetmilijontko • Z vrednostjo v nepremičninah UBADNE URE: S-12 in 14-1S * : v Barkovljah, Viale Regina Elena 137 ■ Ne hranite denarja doma! ■ DOLINA. V nedeljo, dne 6, marca, ob 2. -popoldne je preminula v Gospodu Marija Pangerc, rojena Foravs. Bila je še mlada žema, skrbna in dobra mati svojih mladih otrok in priljubljena pri vseh. Pogreb je pričal, kaj je bila pokojnica v življenju. V torek, ob 4. uri popoldne se -je pri tako slabem vremenu zbrala velika -množica ljudstva, iz naših pa tudi iz sosednih krajev. Cerkvena pevci -so zapeli pokojnici v slovo-, več žalostim ik. Tako smo se poslovili od rajnike žene. Reva je ekoro eno leto -bolehala ina su-šici. Bog ji daj večni mir -in pokoj! Žalujoča družini naše sožalje. * * * Tu -pri mas se je začela dno 8. t. m. večerna -šola, v kateri poučuje g. Dominik Galasso. Poučevalb se bo risam-je, petje, slovnica, glasba, zgodovina in tudi drugo o kmetskih stvareh. Mladeniči imajo 'prednost, tako ne bodo v-saj pohajali zvečer po gostilnah. Vpisalo se jih je že nad 40. KOŠANA. Mlekarna v Novi Sušiei jo ,imela dins 6. marca občni zbor. Izvoljc-n je bil nov odbor, v katerega imajo utdje zaupanje, da bo spretno vodil podjetje ma siplošno korist članstva. Pričakuje se, da se bo tudi cena mleka, ki so člainom plačuje, dvignila. Sosednjo mlekarne ga vse dražje plačujejo, po liri im celo čez, pri nas pa je bilo po 70, 60 stotinlk in še mižje, čeprav -je mleko v tej okolici prav dobre kakovosti. Jvakor čujemo, -je novi odbor že skenil, da »o cema zviša. KLENIK na Pivki. Zadnjič' -se je neki dopisnik pritoževal v «Mnlem listu» kakor v imenu cele vasi, češ da ne spoštujeirno podžupana in njegovih mamiestaikov. Res je, da nočemo slišati kaj takega, kar ti nared« po svioji glavi iin vaški denar po nepotrebnem trošijo. Navada je od nekdaj, da so vaški možje na pustni dan popoldne zborovali in pretresali letni račun. Tako so, napravili tudi lani. Pri pregledu računa pa sc j^ dognalo, da primanjkuje 300 lir. Letos je šlo več razumnih mož 'na pustni dan zjutraj zdoma, hoteč' se popoldne vrniti im prisostvovati zborovanju, župan pa se je podvizal in sklical zbor že ob 9. dopoldne, da dotični in is© mogli vtakniti nosa v račune. Zato pa računi ne bodo obveljali, ker gredo navskriž za približno 500 lir. To je menda vzrok «pre-pira» in «nesloge«, ne pa toliko gmajna, kajti če se kdo sporeče zaradi kakšnega cera, se tudi kaj pora vina.. Da liomo torej župana in mamesttoUke spoštovali, naj vestno gospodarijo 'in Pokladajo jasne račune. GOLAC. 24. februarja je umrla ma Brdu Mlet,na Helena Jiuiriševič -p. d. Župamiln-ka, teden pozneje pa na Zagradu 521eitni Anton Mamilovič p. d. Iko. Bila sta brat itn sestra. Kolera, naimreč kur,ja, je pobrala že p0 več hišah vse kokoši. Botrice so komaj čakale jajec in še gorke so .nesle v botego za to in ono, zdaj pa žalostno gledajo v bodoflnost. Da bi se mas kakšen strokovnjak usmilil im nam svetoval kako in kaj? BREZOVICA. Kaj delajo otroci? Skora vsak večer, zlasti pa ©ib nedeljah, otroci nekam, izginejo. , Neki mož je bil radoveden, kaj delajo in hajdi giledat za njimi. Na bregu potoka blizu mlina sede okoli 'kamnite plošče dečki to deklice, med njimi pa 181 e ten falot 'kot. mojster ito vodja. Igrajo karte, briškolo in take reči. Pa ne za guimbe — za denar. Mož se je skrivoma približal i/n udaril sina s šibo. Zbežal je ma vrat na nos. Ko je prišel domov, ga je čaikal oče s šibo: «Kje si bdi?« «Pb vasi.» «Kaj si deilal?» «Nič.» «Aii si. tudi ti igral na karte?« «Ne!» Pumi s palico. «Si igral ali ne?« «Ne;» Fumf vdrugic in tako naprej, dokler ni dečko priznal resnice... Kaj pa drugi -starši, ali vprašaje svoje, kjer so bili in kaj so delali? — Isti mož je v nedeljo 13. marca v družbi z nekim fantom ■zalotil paglavce zvečer pil luninem svitu, da so igrali karte v ulici med dvema lušama. Z njiimi je bil zopet «imojiSter». Onadva sta nastopila strategičmo: z e-nega konca pristopi fant in glasno zahteva karte. Družbica zbeži preplašena v drugi konec, kjer zagrmi nadnje mož, ki tudi zahteva karte in «mojstra« ošvrkve s palico. Le-ta, užaljen v svojem ^učiteljskem« dostojanstvu, beži domov in potoži svojemu očetu. Ta pa, namesto da bi ga potolažil ® brezovim oljem, se je šel prepirat im grozit s tožbo. Kako -naj bodo otroci pametim, če se jiim potuha daje? In starejšega zapeljivca bi veljalo resno kaznovati, ki otroke uči, kar je nič, in jim pobira centezame, katere Bog ve kje vzamejo, ali jim jih je morda mati dala za zvezke. Otroci se navajajo postopanja, sleparije, laži in tatvine, če pa kdo zapeljivca ošvrkne, so pa vse 'krivice dol. Ni čudo, če s tako vizgojo pridemo stori otročajem pod noge. "VZHODNA BRDA so vsled vojne mnogo trpela im po vojni so nas zadevale razne nezgode, povodnji, toča, trtne in sadne bolezni itd. Mnogo mož in mladeničev je vsled1 revščine poiskalo delo v tujini Mi ostali pa se borimo z mizerijo, da se preživljamo. Vrh tega imamo med nami dečkota, ki se preživlja s teip, da krade kotle ponoči. Tako so zmanjkati kotli raznim posestnikom v števerjamu, Cerovem in menda tudi v Kojskem. A dečko je zvit in m/u ni lahko priti do živega. Prejšnjo soboto ponoči sta zmanjkala dva kotla neki revni vdovi v Dolnjem Cerovem. Značilno je to, da kodier sumljiva oseba podnevi rajža, tam ponoči že kaj zmanjka. Zato opozarjamo ljudi, ®aj bodo previdni pred pobom, ki je zgubil vest in sramoto. Ne pozabiti zgodbe o bnndo-nih, o biciklu, o čipkah itd. | SLOVRENC' v Brdih. Ivanu Korenjaku so neznanci na polju obesili sod na drevo v podobi zvona. Otroci, ki so šli k sv. inaši, so se okoli «zvona« zbrali in zvonili. TO je Korenjaka zelo razburilo. Ponedolžnem je napadel ponoči za hrbtom nekega lanta, češ da mu je on obesil tisti sod. Pridan gospodar bo, kadar neha škropiti, sod Pod streho spravil, pa bi bilo vse tiho. 7-a pust so je tudi pri nas poznalo, da nismo več tako mogočni kakor prejšnja leta. Včasih j0 bil še kak tisočak prihranjeni, ljudje so na Roga pozabili; ni bilo dovolj samo ob nedeljah in praznikih, celo čez teden so frajali in muzicirali, stotaki so skakali po mizah. Prišli so časi, ko bo treba delata pokoro. Naša dekleta so imeila letos o pustu pravi križ, ker so morale daleč okoli hoditi, da so mogle zadostiti plesni strasti. Dekleta dajte si raje naročiti kak dober časopis ali knjigo, da boste kaj znale ! Naš kmet se je prepričaj, da ne bo šlo, če l>o samo vinograde kopal in trte sadil, ampak da je treba poseči tudi v druge panoge poljedelstva. Začeli so gojiti saddo drevje in tukaj se vidi že Več lepih sadovnjakov. Dine 6. marca so umrli v noši fajri 3 stari možje, med njimi tudi najstarejši faran Savrin Fran z Brdca. Imel je 90 let. N. v. m. p.! HUJE v Brkinih. Pust'je bil klavern; «cnhceta» nobenega, plesa pa tudi ne, hvala Bogu, saj ples je samo zapravljivec denarja iin zdravja, lin fant se je poročil, a ne dobi stanovanja v vasi, hoditi mora na Gaberk. Dekleta pa so oplela ploh in ga vlekla po vasi na zabavo gledalcev. Naši fantje pravijo, da se ne bodo poročili; davka se nič ne boje, ker služijo pozimii in poleti in vse isprgti nosijo v hranilnico; eno hranilnico imajo pri Deklevi, drugo pri Konestablju, obe ina Pregn-rjah. Svoječaano je bila hranilnica tudi' v Hujah, a je ni več, ker je šel gospodar v Ameriko. Zdaj je mir po vasi. Poprej so bili gospodarji dostikrat pijani, zdaj ne več toliko, ker se jim zdi predaleč hoditi na Pregarje. — Dozdiaj smo delali oglje. Nekateri so posekali skoraj vsa drva, kar so jih imeli. Ne vedo, da lahko pride sedem egiptovskih slabih let ali kakšna velika nesreča. S čim si bomo tedaj pomagali? Živina, je poceni, drugega pa pri mas ni. Naša vas se kliče Huje in res je vsak dan huje. Če pojde dolgo tako, bomo kmalu fuč. SLAP pri Vipavi. Krte preveč lovijo .pri nas. Več je takih, ki so s tem delom ukvarjajo in polove ob ugodnih dlneh po 20 krtov. Dne 19. februarja nalovil jih je nekdo kar 60. Če bo šlo tako naprej, bodo vse zatrli. To ne ho dobro za zemljo. Gosposka bi morala kaj ukreniti, da se t/o zajezi. Naš občinski proračun je inarastel že n,a 45 tisoč lir. In Slap je majhna občina. Št. Vid je mnogo večji, pa nima večjih stroškov. Vipava ima baje 210 tisoč proračuna. Na Slapu so sedaj trije občinski uradniki. Pred lotom je vse opravil en sam tajn.ik, zdaj so trije in imajo še pisalni stroj, da pride ceneje. V Vipavski dolini da bodo odpravili švicarsko paismo govedi in vpeljali simentalsko .Skočnino so dvignili na 40 lir. Kdor jih nima, ne more gnati k biku in tako mnogo krav ostaja jalovih. Giodi se velika gospodarska škoda. Če bo tako ne bo ne simentalske, me švicarske pasme. Zahtevamo torej, da se skočnina zniža. ORLEK pri Sežani. Napišimo še mi par vrstic o minulih Kurentovih dneh. Bilo je bolj žalostno kakor neikdaj. Dekleta to stare brezzobe mamico bi znale kaj več povedati in bolj ganljivo pomilova/ti pusta, moški smo bdlj kratki. «Ohceta» letos nismo imeli nobenega, čeprav je takih samcev, ki bi bili potrebni neveste. Menda jih samčevski davek ni ‘kar nič ostrašil. Za Kurentove praznike se je pa tembolj plesalo, kar tri dni isimo se vrtali; to leto bo repa debela iin okusma. Godel je harmonikar, ki ga je imel neki «fajfen-kaidot« kar na 1 astmo pest. Prej in potem si slišal večno tarnanje, da so slabi časi, da ni zaslužka, da so veliki izdatki in podobno — Kurentove dni pa smo bili vsi bogati. Na pustni ponedeljek. srno imeli tudi bimmo brez kolačev na prostem preld gostilno. Eden je pa oh iniekem žabjem izidu slikal Kurentove figure ali da se izrazimo z uorodlno pesmijo «rož'cam je prilivala«.... Naši fantje pogrešajo mek|danjega vaškega birta, češ «za velike praznike smo dobili vselej kaj Šenka od našega botra in botirce, od tega sedanj ega pa me dobimo niti za znamenje«. Oj ti slabi časi ti taJki ! MAČKOLJE. Vso čast im hvalo hi dobilo naše društvo, ako bi imelo v društveni čitalnici zapisano na deski : Varčnost in treznost. Naši vaščani so že omikani, samo ti dve lastnosti jim še manjkata. Gospodu, ki ima hotel, bi radi nekaj povedali. Svetujemo mu, naj drugikrat ne daje mladini ina razpolago šo posebne prostore za «balo št reto«. Drugače bomo zakričali, da se bo slišalo v Dolino. — Pri nas ljudje dosti govorijo o tinjon-skih izajčfciih. V Mačko.ljah imamo zajčke s 4 nogami; timjanski zajčki pa imajo samo dve nogi in visoko skačejo. MATERIJA. Letošnje leto imamo ina vzporedu razne slavnosti. Dne 6. marca nas je obiskal prefekt diz Pole. Prispel je okoli 10Jž. v Materijo', kjer so ga čakali šolski otroci, miličija, gasilci in občinski delegatje. Od! šoliskih otrok m,u je Marija Jaksetič podarila šopek cvetlic. Potem se je odpeljal v slivarsko jamo «Diimnico». V jami je bil en prostor razsvetljen in tam so učiteljice, iz Slivja pomudile vermut in biškote, gdč. Stana Kuštrin pa lep album s slikami iz Dimnice. Okoli poldneva je prispel prefekt v Slivje, kjer so ga čakali vaščani iz bližnjih vasi. V šoli je prefekt podpisal pogodbo gledie Dimnice. Jama je zdaj državinia last, a imatanska občina jo ima v najiemu. Po podpisu pogodbe je prefekt govoril z nekaterimi vaščani, potem pa odšel nazaj v Materijo, kjer je bil obed v gostilni g. Jaksetiča. Popoldne so ustanovili fašjo v Materiji. — Druga .slavnost bo za Velikonoč v Brezovici : razstava ženskih ročnih del. — Tretja : ponovna otvoritvena slavnost v slivar-,sfci jami. — Četrta: blagoslovitev nanovo popravljene farne cerkve v Brezovici. — Peta : otvoritev novega gasilnega doma v Materiji. — Glede gasilnega doma si usodim pripomniti, maj bi se, ko se že hoče zidati, naredil nekolike večji, da bi se dobil tudi prostor za občinsko pisarno. Bližnji malo več robot, daljni nekoliko več prispevka, pa bi imeli občinski dom. V prihodnje maj bi se podobno ukrenilo za šolo v Materiji. Obojega smo potrebni. UBELJSKO. Po dolgem molčanju se mi je zdelo potrebno, d;a se zopet enkrat oglasim.. Zelo slabi časi so prišli. Kmet težko izhaja, in vsepovsod ljudje tožijo, posebno po kmečkih hišah. Pa vendar ni še dovolj hudo dokler se me da ukrotiti razbrzdani sin iin ®a-lišpana hči. Dekle pride v cerkev oblečena kot pjincezimja, pa se reva ne ozre nazaj, izpod kakšne strehe je prišla. Fant popiva in mori cele dneve po gostilnah. Oče pa nima beliča za tobak. 0 vi starši, kje so lepi miauki in dobra vzgoja? Ali ne vidite, kam davijo vaši otroci? Na ta način mi upati na boljše čaše. Opazovalec. IZ RICMANJ. Še nikdar menida kot letos (ni bilo toliko ljudstva za sv. Jožef pri nas. Že prvi dah-, na praianik v soboto, je bilo število ljudi veliko. Še večje, (naravnost ogromno pa je bilo njihovo število v nedeljo, dirugi dan. Po cestah, ki vodijo v Ricmafnje, je posebno popoldlne kar mrgolelo ljudstva. Seveda ne smemo misliti, da so bili vsi ti pobožni romarji, ki so prišli počastit sv. Jožefa; posebno drugi dlan je bila večina takih, ki so se prišli le zabavait, jest iin pit. Miniogi mladi ljudje so prišli z iniamanom, da bodo plesali; a letos so se urezali. Domačini so bili toliko pamettnl, da so se zavezali s častno pisalno besedo1, da bodo z-abranili vsak ples; in so .besedo tudi držali. Vsa čast jim; ker le talko bomo ohranili dobre ime znamenite božje poti. Kar še zelo moti pobožnost ob teh' dlnevih, to so številne gugalnico in vrtiJjke, talko da izgleda vse kot velik .semenj. Vsako leto se kdo ponesreči; letos si je nekdo zlomil hrbtenico. Naj bi vsaj te nesreče napotile županstvo v Dolilnd, da bi vse te komedije kratlkamalo prepovedalo. Hvaležni mn bomo zato posebno mi starši. Imamo izvrsteln. cerkven zbof pa kaj, ko so orgije zanič. Naj ,'bi se zbudili vsi tisti, ki imajo od cerkvenih slovesnosti isvoj dobiček, posebno krčmarji, in darovali gotov zlniesek za nove orgije. Drugi bi jih posnemali. To zahteva od njih že čut hvaležnosti; a tudi blagoslov božji ne bi izostal. Krčmarji so sicer mnogo vina spečali, samo eden je v 2 dneh stočll 27 hektolitrov. A tudi so jim pošteni gostje pokradli vse, 'kar so mogli, kozarce, krožnike može itd. Poravnajte naročnino Kmečko tajništvo. J. Bratož čepov an. Vaše pismo srnjo prejeli to bomo posredovali. Upokojeni poštni uslužbenec. Iz Rima smo prejeli drugi odgovor, iz katerega je razvidno, da gre za penzijo poštnih uslužbencev. Z o|d!lotoom 16. XI. 1925. vam1 je biila nakazana pokojlnina L. 3537.21 pričenši' od 30. IV. 1924; od1 13. III. 1925. se vam poviša ina 4692 lir. Da vam za mesec julij ni bila .izplačalna pokojlnina, leži krivda menda na tržaški .zakladnici, kjer se bomo informirali. Robotar. Vse odivisi od navade, ki je v vašem kraju. Ako je nnpovedalna robota za čisto stransko pot, ki je vi ne rabite im tudi niste bil pozvan na robato, je jasno, da tolste (dolžni roibotaitL Zadevo rešite mirnim potom. V Franciji kaže 'delavcem slabo.; radi nove finančne politiko se pojavlja brezposelnost. V Belgiji ni nič boljše. J. P. Pliskovica. Na pristaniškem po-veljm.ištviu (Capitatoeria dl porto) so mam izjavili, da bi se dalo sina rešiti vojaške službe le v slučaju, aJko bi biil edini sin vdove; če so če drugi sinovi četudi so poročeni se ne da nič napraviti. Morda bi kaj izdala prašlnja za poljedelski dopust, ki jo napravite potom županstva. M. Rodica Šmarje. Moramo imeti natančne podatke o sinu. Pišite nami, kdaj ste mapravilj prošnjo.; nadalje ime očeta in ali je umrl. Vojni oškodovanec. Prejeli smo vaše pismo in se bomo zanimali za zadevo toa finančni intetodamci. Naša pošta. Gor. Ležeča Kaj je tista štorija o «ljubezemski drami« in kje je podpis? Padež. Glede razdalje med hlevom in gnojmikom ne določa zakon ničesar. Napravite, kakor je v vašem slučaju primerno. Brkinski. Velja ta podpis. Hvala za zvestobo in vztrajnost. Bog živi j Prešnica. Zabavljanje, zasebne zadeve; pa še podpis se je po pošti zgubil. Šlo v koš. Nov podlistek. S prihodnjo številko začnemo priobčevati v Malem listu ganljivo povest iz kmečkega življenja. »Mrliška žena«. Spisal jo je priznam češki pisatelj Jindrich Š. Baar. Prevedel jo je za Mali list Gmu-šenjka. Da boste imeli celo povest, .plačajte pravočasno naročnino za Mali list. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiKUiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii To je znamka, ki je natisnjena 1 na Vi kg, zavojih izbornih testenin ,,Pefcatete“ Zahtevaj vedno le testenine s to znamko. HiiiiimiHiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiimiiiinliini 1 Jakob Bevc 2 urarna ia zlatarna \ S TRST • Canpo S. Glacotno St. S Z y ZLATO kupuje v vsaki množini po V l? “najvišjih cenah. w 2 KRONC plačuje više kot vsi drugi. y (® ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine. I* rr-———h- Zobozdravnik * dr. Sardoč D. ordlnlra v Trstu Via M. R. Imbrlani 16, III. (Pral vla S. dovannl) od 9*12 In od 3-7. TEE sna Neki slovenski iziseilj.enec je popisali razmere v Argelattai v piamiu z dne 15. febmaria iz Rio Quaato. Priobčujemo važne jodlata vike iv (pouik |tis tim, Iki se morda (napravljajo v tisto (deželo. »Glavni pridelek, argentinskega kmeta je pšenica ta koruza, saj je Argentina južnoameriška žitnica in njeni ipridelkd me 'zalagajo samo pasivnih krajev južnoameriških, aimipak konkurirajo tudii ma evropskih trgih. Najibolj obljudene so province Sta. Fe, St. Juan, Tucuiman, predvsem pa provlncija Buenos Aires. Zapadmi deli so nekioliiko rmamij obljude-aii, ki ,pa so (tudi manj radiovitni. Zupaid-mi deli (Memidoza) pridelajo mnogo vina, okolica Tucuiman pa goji 'cutonov tris, ki staži kot surovina močni sladkorni industriji. Letino ogrožajo poleg vremenskih neprilik zlasti kobilice, katerih je ogromno po nekaterih krajih. Kot cel oblak, ki zakrije solnce, |ae selijo iz kraja v kraj, za seboj pa puščajo vse opustošeno in prazno. Tako vmiiči ta golažem v enem dlnevu do 50 ha iposetve. Vlada j.e že mnogo izdala, dia bi oidtvmi-la od dežele to nadlego, a zastonj. Iz Nemčije iso prihajali stroikjolvtnjaki, d!a bi izmašli kaiko sredstvo proti tej golazni, a do daines se jim iše mi posrečilo. Polje tu obdelujejo s stroji, vendar pa obdelovanje še daleko mli tako umnio kot n. pr. v severni Ameriki. Industrija je še v povojih to še ta, kolikor je je, je .po večilni v rokah inozemcev — Ame-rikancev in Angležev. Trgovina, zlasti na drobno, sloni na nizki morali. Ni tiste trgovske morale im poštenosti, kot isiimo je mi navajeni ta ki je za vsak zdrav razvoj meobhodmo potrebna. Rankurzi so tu ma dnevnem redu, me radi izgube, ne 'opravičeni, ampak podjetnik se okorisiti na račun, dobaviteljev, zato je vsa poslovna morala, zlasti v manjših mestih, na zelo nizki stopnji. Domačine Spance sem imel za veliko bolj kulturne kot so v resnici. Steber vsega kulturnega življenja so tu pač tujci, oziroma, priseljenci. Korupcija tu prav čedno cvete. — Snage tu ne poznajo dosti; v tem oztau so razmere tipično južne. Konj pogine ina cesti, nikdo se ne zmeni zanj, psi ga hodijo trgat toliko časa, dokler vsega ine raznesejo. Da se skuša z meroldajme strani odpomočd, je naravno, vendar pa ni v .splošnem lug veka j uspeha. Domačim je lenuh, u-mazaimec, zase in ima dosti potreb; v svojih »paragatah« (copatah) sedi ves zamazan cel dam za svojim »mustrado-nam«, se ne preobleče ne v petek ne na svetek. Ne potrebuje mikake izabave, se me gane od svoje botege. Da pa ustvarja mesto nove potrebe, fcultumejše in večje, je samoposebd umevno, ali splošno na (deželi je tako; .sem pridejo naši fantje vsi razočarani. Tu (delajo na polju, kosijo žito s stroji; ravno sedaj (on piše v februarju) so prenehali s pšenico, čez 14 dmi pa gredo nad (koruzo, kjer 'bodo imeli posla 'kake 3 mesece. V splošnem se ob času žetve prav dobro zasluži, za na zimo pa je seveda težava, ker tu, kakor že omdnjenlo, mi' Itovam, k|i bi mogle zaposliti brezposelne. Zato pa mnogi izmed brezskrbnežev, ki ne misli dalje kot seže, zasluži .ob času žetve lep denar, na zimo pa odide v kalko večjo mesto, kjer potem zapravi ves krvavo prislužemi denar in na .spomlad je treba zopet popolnoma znova pričeti. V verskem oziru so razmere (nekako obratne kot' ipri nas. Tu v Rio Cuarto, ki šteje 40.000 prebivalcev, iirmamo sicer 5 cerkva, toda vamje zahajajo (največ (bogataši, medtem ko revnejši sloji niso bogvekakšni prijatelji cerkve. Delavske razmere niso nikakor rožnate. Ogromno stalne stanovanje, zlasti pa obleka. Najbolje izhajajo takozvane compamiais — več delavcev skupaj , ki vzamejo ves pridelek one astatncije (kmetije) ma akord. Na zimo inaj »e dol ne hodi; naj bo to svarilo vsem slovetn-rikim fantom. Odpravijo naj se rajši, ko se tu prične z delom, v mesecih oktobru ta novembru. Treba je pa tu imeti zdravo srce in pridne molka.» V pojasnilo glede letnega časa moramo dodati, da je Argentina na .južni po-luti zemljo ta ko gre pri nas na pomlad, gre tam na zimo ta (nasprotno. Zato je žetev bila v februarju, kakor pri nas v juliju ali avgustu. Gospodarstvo Krošnjarji (venditori ambulanti), kateri ne zmprejo plačati 500 lir trgovinske kavcije, prosijo .lahko pri občinski komisiji, da se jim kavcija .odpusti. Tako je odločilo ministrstvo nar. gospodarstva. Za 1 i c e n c o pa mora vsak prositi. Glede kavcije bo na prošnjo komisija preudarila in odločila, ali se odpusti ali ne. Ozir bo morala imeti zlasti na invalide ta podobne. Koliko znaša samski davek. Davek inu samski stan je sestavljen iz dveh svot: prva je stalna svota po starosti, diruga pa se .menjuje po dohodkih. Za starost 25-35 let je davka 35 lir, za starost 36-50 let je 50 lir, ra starost 51-65 let je 25 lir. Tisti, ki nič drugega davka ne plačulejo, bodo poleg starostne kvote plačali še stalho kvoto v ime dohodkov to sicer 7.50 L. Delavci, prijavljeni od gospodarja, bodo plačali vsakega .pol leta samo ti dve stalni (fiksni) kvoti po gospodarjevih rokah. Glej tudi današnji članek o .samskem davku. Znižane globe. Izšla je .postava, ki dovoljuje finančnim tatemdancam 25 % popust glob nastalih iz raznih prestopkov. To iso prestopki (kentravencije), naznanjeni od flnamče straže, tako ina pr. glede užitlnime, pristojbin, tobaka, soli, tihotapstva itd. Ta postava v korist novih pokrajin, je izšla zato, ker je ponevedoma na stotine ljudi vsed tisočerih novih odredb italijainske davčne zakonodaje padla v prestopke. 25 % popust pa ni dovoljen za globe zadevajoče direktne davke. Cene po Istri. Črno vino: Koper 280-300, Piran 250, Buje 240-250, Novi-grad 220-250. Belo vino: Koper 170-180, Piran 240, Buje 180-240, Navigrad 200-220. Krma 40-80 .lir stot. J a nč k i 50-75 lir glava (zaklani 6.50-7*— L kg). Jajca 40-70 stotink eno. Po čem je lira? Dne 23. marca si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 38— L. za 100 i. kron — 64.25 L. za 100 fr. frankov 84.75 L. za 100 Šilingov — 301.75 L. za 1 dolar — 21.60 I*. za 1 funt — 105 45 L. MALI OGLASI DOBER SVET je zlata vreden. Proti sla bosti in bolečinam v želodcu in glavi slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, zaprtju, uživajte «Gastrin». — Iz kušeno sredstvo proti kašlju, prehladu navadnim pljučnim boleznim, influen ci, težkemu dihanju je Prsni sirup. -Proti oslovskemu kašlju je preizkušene sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešne, sredstvo proti trganju v udih in kosteh proti bolečinam in trganju v plečih, \ križu, v glavi je «Reumazan» kot tako čina, a »Liniment Lanomentol* kot ma zilo. — Zp. kožne bolezni se rabi z go tovim učinkom «Šentjurjevo» mazilo, izvrstno za rane, ture, opeklina, odr tine; prepreči prisad, meči in celi. -Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - Bistrica. SAMO potom energičnega zdravljena z Glykolom se ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, obnemoglost. Izdelek lekarne Castellanovich, Trst, Via dei Giuliani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči.__________________________ SMILAJOD (Trpcški sok), izborno sred stvo proti arteriosklerozi, revmatizmi in težkemu dihanju, kašlju in kataru uspešno čistilno sredstvo, posebno pri poročljivo za osebe, stare nad 50. let. s. prodaja samo v lekarni Castellanovich Trst, Via Giuliani 42 (Pri Sv. Jakobu blizu slovenske šolpj. VELIKA ZALOGA papirja, papirnati) vrečic. Uvoz In Izvoz na vse kraj« Po ugodnih cenah. Tvrdka Oaztom Dolinar, Trst . Via Ugo Polonic 5. Andrej Puriš TRST Via Medla It. 6 — mojster IZVRŠUJE : Vsakovrstna stavbena dela-Železne ograje in omrežja - Takojšnja izvršitev - Štedilniki vseh vrst- Izdeluje tudi železne rolettes- Poprave, spopolnitve. Sluh. lip. Silvio SpazzKl - Triesu- ZDRAVNIK Dr. IGOR FRANKO absolvent dunalske klinike, ordlnira odslej samo v IL. BISTRICI vsak dan od 10-12 in od 15-17 h. Za cerkve, dvo-rane, hotele, gostilne IDI - Mil izvršeni od prvovrstnih tovarn «Pollmann & Weiss», »Stallberger* itd. Ugodni plačilni pogoji ”968 PRODAJA — MENJUJE — POSOJA — POPRAVLJA. Cenik ali proračun na zahtevo zastonj. Trgovina s .klavirji inž. Gino Riusa - Trst, via Valdirivo 24, TELEFON 746. SEMENA detelje, sočivja In cvetlic. Velika Izbere cvetlic za vrte, sobane i.t.d. Čebutikl dalij, tuberos, begonj, gladlvlj i. t. d. Zemlja in gnojila v več vrstah Cenik brezplačno. — Odlikovano cvetličarsko in vrtnarsko podjetje H. GERMAN • TRST Via Michelangelo 718 • prodajalna Via Roma 3, Tel 12-49 Zima pritiska. Sneg in blato leži po potih. V % takem času bodi glavna skrb za dobro obutev. Osnovno zdravilo za zdravo življenje se glasi: glavo hladno, noge tople 1 Zato skrbite, da bo vaša družina dobro o* buta. Obrnite se na FORCESSIN71! Izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu, težkemu dihanju in čisti kri edino le A Da postane Vedno bolj znano naše izvrstno 7,VIN0 Dl GHINA E FERR0“ pripravljeno iz pristnega belega vina in zaradi večje vsebine pretvarjajočega se železa, odlikovano na mednarodni razstavi v Monte-catini 1. 1925, prodajamo steklenice-vzorce po L. 2,—. Originalna 3/4 litrska steklenica E. 12.— EIISIRE Dl C HI IV A. €€ zelo prijetnega okusa, izborno sredstvo proti slabostim želodca in za dobo okrevanja. Originalna steklenica .... I.- O.— Steklenica - vzorec .... .. 2.50 h <6 »Želodčne kaplje sv. Antona' Izvrstno sredstvo za prebavo, ki istočasno blaži vsakršno črevesno draženje. Stekleniči ca......E.- 4-50 GLYK0L L. 8.50 - PRSNI SIRUP L. 7.50 - SMILAJOD L.ll.- LEKARNA CASTELLANOVlČH ALLALABARDA, TRST Via del Giuliani Stev. 42, Sv. Jakob - Lastnik F. BOLAFFIO Čevl/amtca FORCESSMN odlikovana v Parim n In GonovI 1990. m v m H ko prmml/o, diplomo In mlato mvotin/o Via Capvin 3 prt Sv. Jakobu J [J j