f ZA IZBOLJŠANJE USTA» Iv Tak Mn itiK U \\ J/ — jrimiiiii *fliuN>rio nosili podplate iz gumija ter so vkorakali v mesto skozi zgodovinska Damaskova vrata, toda u-porniki .so jih takoj sprejeli s hudim ognjem. Angleži pa so v nekaj urah vkrotili Arabce, ne da bi izgubili enega »vojaka. Ubitih je bilo 9 Ara*bcev, 40 pa jih je bilo vjetlh. Dva angleška policista sta bila ranjena. Angieži so v kratkem času zo«pet vpostavili mir in kristjani in Židje so se oddahnili, ko so angleški vojaki korakali po ulicah proti Omarjev: ^ošeji, ki .^o jo takoj obkolili. Vojaki «o takoj pričeli preiskovati hiše in ko so bili A-rabci polovljeni, so pričeli prebivalci prihajati iz hiš. LONDON, Anglija, 20. okt. — Angleški kabinet je .preklical načrt Peelove komisije iz leta 1937 za razdelitev Palestine v židovsko in arabsko državo ter »klenil, da Angleži čimprej zatro arabski upor. Mesto da bi bil izveden raz-delltJveni načrt, vsled česar je prišlo do svete vojne med Židi in Araibei, bo ostala Palestina še dalje pod nadvlado Anglije. Anglija pa bo takoj omejila židovsko naseljevanje v Palestini. ATATURK NEKOLIKO BOLJŠI ISTANBUL, Turška, 20. oktobra. — 'Predsednik Kemal Ataturk, ki je zelo bolan na jetrih, se je včeraj prebudil iz nezavesti in je nekoliko jedel. Kot praivi zdravniško poročilo, ga je tudi nervoznost nekoliko zapustila. Navzlic temu pa so se oblasti pripravile za vsak slučaj. Časopisi so prinesli poročila o predsednikovi bolezni, po u-licah pa je bilo mogoče opa>zo-vati večje število policistov kot navadno. Kabinet ima neprestane seje pod predsedstvom Jela Ba-vara. Najverjetnejši naslednik Ke-mala Ataturka bo bivši ministrski predsednik, 58 let stari Izmet Inonu. delitvi, ker bi Poljska, ako bi imela skupno mejo z Madžarsko, postavila na vzhodu zid vzhodnih evropskih držav,* kar bi oviralo nemško prodiranje proti vzhodu. Slovaška zastopnika sta ministrski predsednik dr. Josip Tiso in notranji minister Ferdinand Dur-čanski, karpatoruski pa notranji minister Edmund Bakinsky. Ob istem času pa so se napotili v Berlin -štirje češki ministri. Tako bo v Nemčiji 7 ministrov bivše Cehoslovaske in bodo prosili Nemčijo za pomoč pri rešitvi teritorijalnega vprašanja. Slovaški in karpatoruski ministri niso mogli priti v stik s kanclerjem Hitlerjem, pač pa so razpravljali z vnanjim ministrom Joachimom von Ribben-tropom v nekem hotelu v Monakovem. O tem sestanku ni bilo izdano nikako uradno obvestilo, pač pa je splošno mnenje, da je Nemčija v bistvu nasprotna skupni meji med Poljsko in Madžarsko, da pa .to vprašanje za njo zopet ni tako važno, da bi vsled tega prišla v 9por s Poljsko in Madžarsko, kajti glede obeh teh držav zasleduje mnogo obsežnejše cilje. Najmanj pa si želi Nemčija kake napetosti z Italijo, ki podpira Madžarsko v njenih zahtevah. — Vsled tega so tako v nemških kot v italijanskih listih resnična zatrjevanja, da je os Berlin-Rim se vedno trdna. Sedaj se je pričela kampanja proti Litvinski in je podobna ketmpanji proti Cehoslovaški v septembru. . r Sedaj gre za poljski koridor skozi nemško ozemlje in Poljska je pripravljena zamenjati koridor skupno z Gdanskim za pristanišče Memd, ki pripada Litvinski. Poljsko časopisje dolži Litvinsko, da zatira Poljake na svoji zemlji. Nemško časopisje pa dolži, da Litvinska zatira Nemce v Memelu. Poljska zahteva po skupni meji z Madžarsko je razumljiva. Poljska ima namreč v svojih mejah 4,000,000 Rusinov, ki so istega porekla s podkar i CM te postave bo unc'o takoj ■dobiček 1,500,000 delavcev, ki so d.crt>i!i dosedaj aianj -:ot po 125 oentov na uro in so norali delati več kot 44 ur na i.slen. j Od ponedeljka naprej bo mo-;ral biti vsak uelave«, ki dela jveč kot 44 ur a tedvu, plačan za vsako nadaljno uro polovico več. } Izvzeti so le 'poljedelski d« 'lavci, agentje ter izvršilni u-, ra dni ki. j Če noče gospodar delavcu .plačati toliko kot določa pusta va in če onu noče plačati po-jloivice več za čeznrno delo, i-ima delavec pravico gospodarja naznaniti sodišču. V takem j slučaju bo gospodar prisiljen ,plačati delavcu se enkrat toliko. lzvrševatelj nove postave j« Elmer Andrews. Postava se tiče delavcev, zaposlenih v meddržavnih industrijah, to je in du str i j ah, ki pošiljajo svoje iz delke izven državnih uiej. patskimi Rusi. Poljska pričakuje, da se bo tudi v podkarpatski Rusiji pričelo avtonomno gibanje, ki bo imelo za posledico, da bodo Rusi v Karpatih zahtevali združenje s svojimi brati v celotno avtonomijo v okviru Poljske. BUKA&E5TA, Romunska, 20. oktobra. — Poljski vnanji minister Josip Beck se je v Galacu dve uri razgovarjal s kraljem Karolom, da bi ga pregovoril, da podpira Madžarsko v njenih zahtevah, da dobi od Cehoslovaške podkarpatsko Rusijo. Poljski krogi pravijo, da je Beck odšel z velikim upanjem, da bo Madžarska ddbila podkarpatsko Rusijo. Romunski krogi pa so drugačnega mnenja. Pravijo namreč, da Becku kralj Karol ni obljubil, da> bo podpiral madžarske zahteve, in da je nasproten skupni polj sko-madžarski meji, ker bi bila Romunska ločena od svoje zaveznice Cehoslo-vaške. 1CKES 0 FAŠIZMU LOIS ANGELES, Cal., 20. oktobra. — Harold L. Ickes, tajnik za' notranje zadeve, je opozaorjal svoje poslušalce, da je totalitarizem (fašizem) m* pohodu v Združenih državah in »v Evropi. "Totalitarizem nevarno vrta v notranjosti templa nase svobode in napada tudi od zunaj," je rekel na Zborovanju Council for Democracy. "Postala ježe potreba za našo lastno varnost, da doveda-mo naše sile do ravilovesja — in ob času," je rekel lekes. "V tej smeri je Franklin 1». Roosevelt deloval zadnjih šest in pol let. Nikdo ne more ubežati odgovornosti, da se postavi na to ali ono stran, kakor na bojnem polju; da izklešemo odgovor: ali z liberalizmoiu F. I>. Roosevelta, ali pa z nazadnja-štvom in pretnjo fašizmu." DE VALERA SI BO OGLEDAL SVETOVNO RAZSTAVO DUBLIN, Irska, 20. okt. — Tukajšnji ameriški posianik J. Cudahy je danes izjavil, da si bo angleški ministrski predsednik Eamon de Valera najbrž ogledal .prihodnje leto svetovno razstavo v New Yorku. Predsednik Roosevelt je o-sebno pisal de Valeri, naj pride prihodnjo pomlad v Združene države. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" iifrifr r ii rithiriiiitfrmiriahžiarr DIES BO ZASLIŠAL TUDI __MARTINA Najprej bo policijski načelnik povedal, kar ve o sedečih stavkah. — Unija avtnih delavcev obdolžena komunizma. "WASHINGTON, D. C., 20. okt. — Pred Diesovim odborom, ki preiskuje neameriške delavnosti, bo jutri zaslišan Fred Frahm, načelnik detroit-ske policije, glede .sedečih stavk. Jutri bo .pričal pred Diesovim odhorom Homer Martin, predsednik United Automobile Workers of America. Ralph Knox, bivši predsednik lokala 212 United Automobile Workers je včeraj pričal, da kontrolirajo komunisti linijo avtnih delavcev. Knox je nadalje rekel, da ga je Emii Mazev, voditelj levega krila v organizaciji, obrekel, in da je Homer Martin tem obrekovanjem »verjel ter ga izključil iz organizacije. 1 Knox zatrjuje, da je vse levo krilo v organizaciji, znano pod imenom 44unity group", pod komunističnim vplivom. Nadalje ipravi, da je Martinov tajnik Francis Henson član opozicije komunistične stranke. SVETOVNO DELAVSTVO PROTI RAZKOSANJU CEHOSLOVAŠKE BRUSELJ, Belgija, 20. okt. — Mednarodni delavski izvršilni odbor, ki zastopa delavce v osemnajstih državah, je objavil resolucijo, v kateri napada .monafco viski "sporazum'*. V resoluciji je rečeno, da se mora delavstvo zavzeti za pravičnost in svobodo v Evropi, in naj se zavzame za to svoj cilj po Rooseveltovih načrtih. MORILEC UMRL NARAVNE SMRTI EASTON, Pa., 19. okt. — V tukajšnji kaznilnici je čakal izvršitve smrtne obsodbe 221etni Amos A. Hart, ki je u^relil svojo ljubico Hazel Shrope. — Smrtna kazen bi morala biti izvršena te dni. i Prejšnji teden je Hart zbolel za l^jucnieo in ji Dodlegel. 200 VRABCEV USMRČENIH : RED WING, Minn., 20. okt- — Po sinočnem viharju so našla davi pod visokim drevesom nad 200 mrtvili vrabcev. Pazniki so mnenja, da je u darila strela iv drevo in jih u- Hiln PAPEŽ OBSOJA I ADOLF HITLERJA' Papež je govoril 300 obiJ tskovalcem v svojem poletnem bivališču. — Nazijskega komisarja za ozemlje bivše Avstrije je označil za "Ne-j rona". » VATIKANSKO MESTO^ Italija, 20. okt. — Danes je i sprejel papež Pij v avdienci nad tristo starinoslovcev, ki so, dospeli sem iz vseh delov sveta. To priliko je porabil, da je primerjal Adolfa Hitlerja z rimskim cesarjem Julijanom,' ki je bil znan kot največji -pre- j ganjalec kristjanov. Hitlerje-' vega svetovalca Alfreda Ro-senberga je označil kot Jude- v za. Papeževi obsodbi je dal po ' vod napad na dunajskega kardinala Innizerja, ki se je zavr-šil prejšnji petek. Posebno ostro je obsodil tu-' di Josepha Buerckela, nacij-skega komisarja za ozemlje bivše Avstrije. Imenoval ga je * 'Ne rona". | Patpež Pij je že večkrat obsojal Hitlerja in njegove metode, toda njegova današnja obsodba se je po svoji ostrosti s prejšnjimi niti primerjati ne da. LONDON, Anglija, 20. okt. — Tukajšnji liberalni krogi so prepričani, da je papež Hitlerju dol>ro povedal, svojega cilja pa nikakor ni dosegel. Dosegel je le toliko, da bodo nacijske oblasti še bolj ^rega-1 njale katoličane. ; CLERK JE UKRADEL $80.000 V New Yorku so zaprli 39 , letnega Harryja L. Rutledga, | ki je bil že osemnajst let za-j poslen pri neki bančni firmi; na newvorskern W7all Streetu. * i V tem času je osleparil svoje gospodarje za osemdeset tisoč dolarjev. Znal je tako premeteno raivnati, da mu ves ta čas niso »prišli na sled. ŽENO JE IMEL V KLETI ZAPRTO MARGATE, N. J., 20. okt. Danes so pridržali tukaj pod varščino 500 dolarjev Alfreda G. Reeda, 'predsednika Shill Rolling Chair Companv. ker je imel svojo ženo Ireno zaprto v kleti svoje »hiše. Njegova žena je ir^aj v u-mobolnici. , Policijski načelnik je dobil od sodišča warrant in je pre-iskal Reedovo hišo. V kleti se mu je nudil grozen prizor. V kotu je bila privezana na stol Reedova žena. Bila je ^^ro do smrti izstradana. .Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki. Poljska'skusa ojačiti svoje stališče s tem, da postavi v vzhodni Evropi skupino držav, ki bi obsto' jala iz Poljske, Madžarske in Romunske. Ta skupina pa ne bi bila obrnjena pfoti Nemčiji, temveč bi imela proste roke v svojih notranjih zadevah. ! POSTAVA DOLOČA 25C NA URO IN 4 4 UR DELA NA TEDEN ASHINGTON, D. C., 20. okt. — V ponedeljek bo stopila v veljavo zvezna postava glede najnižjih plač in najvišjega delovnega časa. Postava bo zaščitaila sedemnajst milijonov delavcev, katerim gospodarji ne bodo smeli plačati manj kot 25 centov na uro in ne bodo smeli delati vec kot 44 ur na teden. I HITLER PRIŠEL NA DUNAJ > | DUNAJ, Nemčija, 20. okt.--' Kancler Hitler je sinoči prišel; v Avstrijo ter bo pre iskal pro-j tikatoliške izgrede. | Hitler je ob 5.30 popoldne1 prišel v Line ter se je nekaj1 časa iposvetoval z dunajskimi j naeijskimi voditelji. Ob istem času pa so mladi' naeiji drvili fpo židovskem de-j lu mesta ter razbijali okna in1 .vrata. ! I V Berlinu pa je minister za ■ »verske zadeve Hans Kerrl u-1 kazal vstaviti pokojnino du-1 hovnikom, ki kršijo državne i policijske odredbe. ČEHI ZATRLI KOMUNISTIC-NIUST PRAGA, Ceh osi o vaška, 20. oktobra. — Policijska odredih je razpustila komunistično stranko te.r je zatrla vse komunistične liste na Češkem, >Mo-ravskem in v Sleziji. Najprej sta bila .prepovedana praško , komunistična lista 14 Rude' Pravo,? in večerni "Hallo." i Ravno tako je bilo prepoved?.-1 nih okoli 20 komunističnih li-( stov po celi Cehoslovaški. NESREČE V INDUSTRIJI i . I AiiBANY, N. Y., 20. okt.— Po raznih nesrečah v ind-ustri-iji v državi New York je bilo v i septembru ubitih 116 delavcev in 16 manj, kot pa v istem času lanskega leta. Med ubitimi Lso štiri ženske. Celo leto do ■ konca septembra je bilo rv raznih industrijah v državi New York ubitih 933 oseb. SUHE ŽENSKE ŽVE NAJ-DADE Po statistiki zavarovalnih i družb je bilo dognano, da debele ženske ne žiive tako dolgo kot suhe. . Uradnik Metropolitan Life Insurance Co. Louis I. Dublin je na podlagi 121,248 polic do j 'gnal, da je umrljivost med de-| belimi ženskami mnogo vecjji, kot pa imed isuhimi. SMRT 122 LETNI STARKE ASHVILLE, N. C., 20. oktobra. — Včeraj je umrla tukaj "teta'* Sarah Gudger, ki je praznovala dne 15. septembra svoj 122. rojstni dan. "ecatt iiioBi*-m«*rwm Friday, October 21,1938 THE LABGS&T SLOVEN* DAILY IN O. * * "GLAS ' (VOVOB OF IBB PBOPLC) ft Owofd and Published &j HL4IVENIC PUBLUHINU COMPANY (A Corporation; fraafc teko-. PrnUtnt j. Lupous, H«e. PUoo oi badum of ti*o corpora (Jon ano addreooeo of above ottlras: IM wm life mmt NEW XOUL, N. L 45th Year fSBOKD EVKH1 DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS ^__Adrwtlaemeat on Agreen.ent Zo ook» leto velja flat aa Ameriko Za New York z« .-felo i»io . . f7 OU In Kanade ..............ftt.00 Za i«.i :«a ................»3.r0 Za pol leta ................|S/)0 7m Iii.^-uw vo lelo .. $7.«m EaMitMi................H.Vi<& imiI leia ................f».6o ___________tVbsrHptioo YeaHy ombe. Med predavanji, ki jih je gibanje v zadnjem časti priredilo, je naletelo na pose^ben odmev predavanje londonskega filozofa in psihologa Joada. Ta pravi, da človeštvo ni vredno sprejemati darove znanosti. Treba bi bilo uvesti strogo cenzuro iz znanstvenikov samih, ki naj bi »r vsakem poedinem 'primeru odločila, katero odkritje bi se Itthko zaupalo 1 j m leni. Posebno hud je bil Joad na zlorabo leta! za vojne namene. Njegov govor je dosegel vrhunec z ugotovitvijo: "Nadčlovek je izumil letalo — in opiea jo sedla vanj!" Zaradi te "opice" se čutijo sedaj hudo prizadeti angl?-čki letaka, in sicer tisti, ki stoje politično na skrajni desnici. Dvignili ,so velik hrup in obkladajo prof. Joada z vsemi mogočimi psovkami, med katerimi smatrajo "pacifista" za najhujšo, .Toad in drugi znanstveniki jim .pa tudi ne bodo o-ttali ničesar dolžni. Ko je dobi] Hitler kos Cehosiovaške, so tirni Poljaki začeli zahtevati svoje. Slika nam kaže Poljake, ki demonstrira jo po vanšavski nliei in tudi zahtevajo svoje. Piše T. BIT KOVINSKI, Pittsburgh, Pa. Ob mojega, svaka Cirila, ki biva že več let kot upokojeni orožnik v Žužombergu pri Mokronogu, sem, sprejel zadnji mesec zanimivo pismo, katerega priobčil jem, izvzcinši par o-sebnih malenkosti, dobesedno, brez komentarja. — Kot razvid i m iz Tvojega pisma. Ivan, 'ki si mi £?a spomladi pisal, (ne zameri za tako pozen odgovor) je to res obžalovanja vredno, da ena med vsemi najbogatejša država, ima danes toliko število brezposelnih, dočim se držav*- v Kvropi kolikortoliko brigajo, da se delavci v, večjem številu ne reducirajo. temveč gledajo, da se jih čim več sprejme v ele zdaj je nekoliko namočilo ali za večino pridelkov prepozno. Radi hude vročine so po košnji postala tla kar rjava, ota- HBH fl ■ itfl ve ni skoro nič, razen kjer je bolj močvirno, (krompir droJ>eii, ližola malo, drugi pridelki isto tako, . dino žito j<- bilo lepo in -e je vsakdo pohvalil, da j*- dobro namlatil in ljudem v ti o-koliei vsaj ne bo treba kruha stradati, kakor so pretočeno leto. Ali su-a je samo po nekate-lili krajih Slovenije »segla drugod, pa so imeli mokrot*- dovolj posebno po Gorenjskem. v Beli Krajini in okoli Kočevja, edi-no-le tega kota okrog Št. Jerneja, Krškega polja in doli do Zagreba so se ogibali -kozi po- ' let je (fiž -vni oblaki. I I oea je tudi to leto uničila vinograde ponekod, zlasti okoli Sv. Križa, Pirokica, najhuje pa je divjala na Bixeljskem (Sp. Štajersko), tam je 90 odstotkov uničenega. Tvoj brat Andrej mi pisal, da je pri njih v Vfeliki Dolini ni bilo, pravi pa, da »so se oni dan, ko je po Bizel jskem (•"? ure daleč) in okolici klestila kot orehi debela toča tudi pi'i njjh kopičili črni oblaki v znak hude ure in ljudje so s trepetom pričakovali kaj bo. medtem pa je v s t a r n d a vn em. zgodo v i nsk o m gradu Mokrice, katerega lastnik jo danes zagrebška- nad-skoFijn, zbral ekonom-dutioven ki oskrbuje grajščino. vso številno služinead, vso do enega, v grajsko kapelo, kdor bi se ne odzval, bi bil nemudoma odpuščen iz službe. Tn glej čudo, koma.j so pričeli v kapeli z molitvami, so so obrnili hudourni oblaki <*:•z Savo proti Bizelj-skem, kjer so je usula uničujoča toča. Ta okononT-duhovnik je navzočim, ko so prišli iz kapele, dejal: "Dokler bom jaz tu, so vam ni treba bati toče." Ta duhovnikova trditev po odvrnenjn katastrofe, tako mi ___ ■ ■ 1 * —- • ■ - ^ ■ -- ■ " l . . — _ ^--- . — Denarne sse';t.............— pošiljatve ^ —" DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JDQONATUO | V ITALIJO Za $ 2.6*............Din. 100 z«$ 00 f 20J0 ............Lir B00 $11.00............Dia. M f B7.00............Lir 1000 IMH............ Din. 1000 $112A)............Lir 2000 mat............Dta. 20u0 S107JV0............Lir 8000 » |1 tilMI 8MDAJ BITBO 1CKNJAJO BO NiYIDBTI CiNI -FO0T8ŽIN1 SPREMEMBI GOBI Al J DOLI * ■a afWIU frijh nedm kH «c«raj m»mr*rn», hiitii v Aaarjth aU M -h MHo Mik Izplačila v ameriških dolar jih Ul1 m - ir I........ *tlMI v llft^- - - _____fit^- - - ------—m*- Mfc " « _________44UI " - -----«140 <- : etalMnia dam v mumm krajo taplailia w doiar|ta »UOHA Miitni lafMMMo ro OABU umu ZA SLOVEN 1C PUBLISHING COMPANY N«»odt1 -^•■■^y^lratttnmrwri imt—n ■ r ■ .i........ ■ l^lllUMIHli:iMIMa«in«twBnjlu^^ in»mwi|fllffiiiiiii.MmBtiniiiii auumLLJMiii.TiMuimia mnttitiii'11'rriiiiiimnMTiiMiiiriinrr ^iiitiiurM-r%im,TiiiUffi;ar^.nfttntfitimflr,i.ttiiiiM'igMni rrrTiorrr-rifrir^-i^i-^^^^rii^rTimi-m Mali Oglasi imajo velik:uspeh ■ ■ Važno za potovanje Kd«r je namenjen »otevaM v stari Kraj aU MIH kapi «0 -teat, je aotoebne, rta je »aaOen v ?neh (Ivank VtUed aafta Oelge-. Mae skoAnje Vam xamoreme dati najbaljfta paJaiatU la toil th petrebno preskrbeti, da je patavasje udetane la klM, a» aeae obrnite na nas za m pejaanlla. Mi preskrbime vae, bodici proOnje sa povratno dovoljenja, potui liste, vi žeje In sploh vse, kar je ia potovanje pstrekas v najfeitrejftett amo T.ikrat pi-' -rjo in >e trži jo, kadar iim tr-: Ida prede. Fzurleda, da ta nje- ' j _t v;i '-lužlia ni -bi'ha, vrtnarski " o-krtlmik na najhopratejši iko- ' fiji v c> li .hisroslaviji. v l\ia-• kovu. Slrtvonija. in tudi ~v«»- ' i« iru že spravili h krnil n v -kofij-ko pisarno. } • * * l\»pež j«* naslovil ii;i aMieri-k; katoliško univerzo o priliki ."»iVleJlnf^rn juhil^jn n jene i ■ istanovitvi' poita elov» ka kot z.etoIj orodji« dr/a v i U v sv rilo ijr -pod.irske tekme za J dohirek. rn pa k«»t nasprotnika i • in sovražnika kristjanstva. ;« Do tu v>e dobro, ali je pozabil uvrstiti med te na-! , sprotni ko »udi fa-Sfa? m. ki jej . .istotako podjarmil nsobno elo-!| . • vrtkovo svobodo r 1 ržavi. fn tn-ji , ' • 1 i nasprotnik krrstjanstva je. , že ne oeit. pa -krit in za- , t hrbten, kar ie še slabše. . Ne vem. ako je bila kat nI i-i . ška eeikev v Italiji in drusjod j v* eju sužnja in bolj ponižna: ; de kla kake -tranke ali vlade . _ ne-jo j«- zdaj fašizma. Ako ni _jtemn tako. zakaj pa ni Vati-j -j! kan pow.dVsrnil nikoli protest-j _ i neira urla>u. ko so v pod jami-, ( Ijenih pevskem (koncertu v nedeljo; dnv^ .°,0. oktobra ob 2. popoldne j v Slovenskem Domu na 57. j. eesti.' lm'^^niiiiiia'^UmHiiii^'timmdiinHm,,,,, z NTAR(>CITR NA "01.AS ' MARODA" NAJSTARK*f n ST.OVENSKI D>TE\rN71v V i AMERIKI ' Peter :: :: Zgaga I ALi je vredno.' Naša naloga je majhna, eepra-v težavna: Po vsa'kojakih ovinkih in pr^ ko najtežjih ovir priti do uh<» ji^eefa. zaprašenega kotirka z«-mlje, ki na< voi; mi rebri. Nekj^ sem eiial7 da je rnoi»i -r-e po noiitib presoditi značaj ."•kivek«. No. to p;i ž«' ne bo držalo. To bi pomenilo, da bi bil člo-|vek - kratkimi nohti brez zna-("•aja. kar pa ni re-. ' l)<»Jei nohti pa tudi ne razo-Idevajo posebno dobresjsi in v«?-ikeua znaeaja. i ! Sploh se tuli pa rudno zdi, ker presojamo značaj eloveka ;po vsem mocoeem — po noh II ih, po prstih, po nogah in po • ^lavi, edinoie po sren in po dn ši n.v ■! Napre^lek -lavnega tnoža : — I nehal si je sam -nažiti čevlje. nehal je pisati >am svoja pi | Vma. nehal -i j«* pi-ati -voje 1 govore. ; Dnisfi zakon je zmaga upa nja nad izkušeno-tjo. » Avtoinol.ilski zemljevidi po 1 j vedo šoferju -vse. kar mora ve-',deti, razen te«ra, kako je treba •'zemljevide zopet zložiti. j \'elik mož se nikoli ne culi ".velikega- Mali mož se ni ko] j ne " N'-urti »majhnega. :] ^ Pijane«* -toji prod sodi- ^ čem. )j Državni pravdnik rohni ni' " pijance vobče, nobena bes«xl« > mu ni preostra, nobena pri-" >!merjana prelnida. | V živih barvah slika posle dice »pijačevanja, n n i č e n o .'zdravje, zanemarjene rodbine. >jrazrvane domačije in slabe 1 zglede, ki jih daje pijanec. . . i Kolegi umi čestitajo k sijaj-j nomii uovoru. Na njihovo vpra i šanje. od kod ima vse to, od go izvori državni pravdnik: » — ATse je od moje žene, ko . sem se vrnil snoei pozno do m o v. — To je res grozno, človek sliši neprestano samo eno be I sodo: denar. I — ('udno. jaz pa slišim vedno le dve besedi: ni denarja Rojak je ]X>klieal gradbenega mojstra: "Vrata pri garaži bo treba razširiti!** Mojster: 44Vrata so vendar »e preširoka — tvorni voz bi šel skoznje!*' Rojak pokima: "To že. Toda moja žena je včeraj napravila izpit za šofiranje!" ■i Anglež misli sede, Francoz . stoje, Američan med hojo, Slovenec pa šele potem. Sin prijatelja (rlavacba v Johnsto\rnu se je torej poročil. Dobro se ga spominjam ter r' njemu in nevesti želim vso i srečo. Še bolje se pa spominjam njegove tmatere in očeta, s katerima sem se sestal v slovenji dvorani v Ho£hb6rg Parku. Ona je živahna, mladostna, zabavna, on pa resen, preuda-! ren, in je v njem prec&j iznaj-diteljskega dnha. Njegova kar-pentarska dela, som moral občudovati. NKfeOBZ« Y4 Ys+ Friday, October 21,1938 ffBB LAJMJEST SLOVENE DAILY IN XJ. V. & icdbr: I Kratka Dnevna Zgodba | VrXKO BEUnO: DOBRA JESEN Skrivnost jaboinčnega vonja i Don Kihot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in i veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. M.tKKO SKNJANIN, SI.(»VENSKI ROBINSON.... TSr \filTKICl.N.\ ŽBTF.V. -40 tirani. »>m» ..............- «» /animlva |>«.v«»>t iz iliUtuat luškega življenja Ml.Al»131 SKl'KM (par krasnih trtic |il»U>IJa M«-ška) ................................-...................... 25r MIUJUNAB BKEZ DENABJA. spisal C. Ftail- lips Oppenlieini. 92 strani. Cena ................ 75 J Jo skrajnosti napet roman iz modernega življenja. UiHienbelui je zuitni angleški roil ooplsw iKJznon i»o celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA. Ivan Cankar. 23« str. Cena .K« M KI) rADARJI IN ZI) RAVNIM Spisal Janko Kač. 11» strani. Cen»........

ovestl iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela davnega ruskega romanopisca. BEAT1N DNEVNIK, spisala l^uiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ............................................60 Poleg Pavline Pajkote je Luiza Pesjnkova takorekoč e«Una tenska. ki se je koucem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi ravnievnjo čutečo žensko dušo. BELiiRAJSKI BISER ............................................35e BOJ IN ZMAGA ...........~..........................................20e CVET ENA BOROGRAJSKA ...................................43« CVETKE (pravljice za stare In mlade)................30c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ......................4®« DBKLE spisal Eaiaong de Conconrt. 118 strani. Cena .....................—-------------------------— Conomirtova dela so polna ftnes ln zanimivosti. zlasti t risanju značajev, čijlh nekateri so mojstrsko jiodftnl in ima ČIov«*k med branjem vtis, da posamezne osebe wdljo Jtraj njega in kramljajo i njim. DEVtCA ORLEANSKA ........................................&•« DVE SLIKI, spisal Ksaver MeSko. 193 strani. Cena .<• Dve čtrlri enega naSIh najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta molsterako cavrSenl, kot jlb more zavrSiti edlnole naš nesno-čuteči Meško. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA-------S5e FHA MAVOLO ---------------------------------------------M« GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- einskt. veseJomodre humoreske, 72 strani JI KMEČKI PUNT, spisal Aug. Sena« —75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen m-man bo sleherni a užitkom prečita1- Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj jo v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa* hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 KRALJEVIČ IN BERAČ ..................................Me KRVNA OS VETA (povest iz abru&kih gora) — SI« LA BOHE ME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...H Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parl-Knjlga i« svetovno znano delo. LISTKI (Ks. Meško\ 144 stran« ............ .7« MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ------------7•« MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ________________________ M Globoko zasnovana povesi o otroku, ld gane odljudnega Čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim Cen Ji Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. Itš KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jaksb Ale-Sevee. TRI knjige po 150. 180 in 114 strani. Cena .........M vsak zvezek. Vsi trije........ Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo ln življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-šl poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjiro se pisane Svahno. Ob čltanJn se bo moral Ota-telj večkrat od srca^ nasmejati. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. <5 strani. Cena ____________________ Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero Itd. 1.99 .49 (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših krntkoč.isnio iz vseli lodljn in tavajo skozi tem« življenja. Vzin-njajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NAŠA I.ETA. spisal Milan Pugrij. 125 strani. — Cena vez..............70 Broft............. -99 Knjiga vs«*bnje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dufio dolenjskega kmeta kot le malokdo. nadežna nikolajavna Spisal V. M. Caršin. 11'J strici. Cena.....S5 Junaki tega romana liUxlijo in tavajo skozi temo življenja. Vzbujajo s»» kvišku, a sredi pota omagajo. ^ ;^ k NA INDySKlH OTOKIH ....................................^ NA RAZLIČNIH POTIH ........................................«•• NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 113 strani. Ona .................................... Knjiga vsebuje " n.isll. ki so se rodile v človeku v prvlb letib svatovne vojne". 1'ES.Ml V PROZI, »pisa« L'has. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ Verna slika pestrega velIknmestnega življenja in spominov nanj. PINCiVINSKl OTOK, Bpisal An atole France. 28t strani. Cena ....................................................— To Je satira na fraucoske pretekle In sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljlci. PLAT Zt DNA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .49 Poles naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga .^e dve, namceč ""Misel v megU"- in "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR ..............................-...............- 359 POŽ1GALEC .......................................-...................25« POSLEDNJI MOH1KANEC ................................... PATRI A (povest Iz irske zgodovine) ...................89« povesti in slike, spisal Ksaver Mefiko. — 79 strani. Cena ............................................... Knjiga vsebuje tri povesti naSega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove mlsU so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. -j PRAVLJICE. Spisal H. Majar. Izbrani Is prostega naroda. Cena ..................... .49 PRAPREČANOVE ZGODBE ............................ PRIGODBECEBELICE MAJE, trd. vez. -------— L-* prvič med indijanci. Povest Izza časa odkritja Amerike. Cena ................... revolucija na portugalskem ------- 39* klleča in bela vrtnica --------------------- PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 94 strani. Cena ........................—.....-—— Prgeovorl, eseji ln misli slavnega indijska* ga pisatelja. Student naj bo. — nas vsakdanji KRUH. spisal F. K. Finžgar. 89 strani. Cm J# Nad mojstersld pripovednik nam nudi v teh dveh svojih deUh obilo datevnega užitka. PRAVLJICE, Košutnik. II. zvezek. Cena.......78 PRAVLJICE, H. Mayer. Cena .i.->..'..-v....... J9 TURKI PRED DUNAJEM r_______________________Mi TATIC, spisal France Bevk. Trda ves. 89 str. Cena .79 NaS izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvet!* *»oJ! materi. TISOČ IN ENA NOC, s slikami, velika izdaja. Broš. 3 knjige. Cena .. . . 3.25 Slovenic Publishing Company 216 .WEST !8th STREET NEW YORK, N. X | 4GLAS NARODA^I 4 pošiljamo v staro do- S » ^ movino. Kdor ga ho- j ' ^ če naročiti za svoje f I sorodnike ali prijate« 5 J Ije, to lahko stori. — 1 • ^ Naročnina za s t a r i J ^ kraj stane $7. — V j ^ (talijo lista ne poši- A \ ^ (jamo. ^ M;iiiriilu iK*n:tv;i>lnr, bonihnnli- * i*;t?!.!•* im-t.i. I/. i\- roplanov so ' ltM'lali njntu'sl^ Immlt - knihf. Piloti tri«h'>i'tili lota! ki -o priphili nad un^to. -o od-v? url i 47 ti>or U'_r liri« k niha. To **hoinl»;ir>liranji'" >o je vrnilo v •"•ii>u i m I poldneva do f>. - ur. zvi'i'-cr. Krnli j«- pri^ol na j/j niljo v pad.-tlili. < > l>esniku Sehillerju poročajo da je imel v predalu svoje pi-! salne mize stalno po eno jabolko, katerega- vonj je vdiho-val, tla bi spodbujal pri delu. Ali je šlo samo za predsodek oziroma praznoverje — ali j>a tje jabolčni vonj v rnsnici spnsrtbrn vplivati na duševno d' lavnost ? Xovejsa znanost pravi, fla je v tem vonju v ivs-niei neka skrivnostna sila, za kar je dal prof. tir. Anton Ku-«*el s tehniene visoke šrl<> v Mo-nakovem zanimive dokaze. Kiatko pred svojo smrtjo je ki in ei'irki so p li žalostinko o obranili trtah. Spoznal, s^ni .ni um lepšega življenja, nego j<» leseni v Reli Krajini na kmetih. |/.nani botanik iprof. Molisoh ob-i javil posledko svojega razisko-j J vanja o ja'bolkih. Tutli ta j«', ugotovil, da so v jailmlenein vo-nju pospasujoee ali pa unieu-, Ijoee sile. in sieer so se njegove j j raziskave omejevale na vplive,! ; k i jih ima ta vonj na <1rugo sad-i | j; ali semena. Dr. Fvng«*l pa j > raiziskovalj u<*inike jalvoh'n«*-ga vonja na živalska bitja. ) Kakšnih tisor lieink moka rja je i3]>ostavil temu vonju. 1 jI- j <"inki> so bili' ]>nd hormetieno1 'zaprtimi steklenimi zvonci, v, ( katerih so imeli za hrano pše-j ■ nuVie otrobe. V vsakem zvoncu ji 'bilo tudi eno ali dve jabolki. Pod drugimi zvonci so bile isto tako lirink", toda brez jabolk. Vso živali sr. bin* po •teži kolkor mogoet« enake in I teži kolikor_UM>goee enake in Dosedanji poskusi tir. Kugla so pol^azali, tla pospešuje ja-I boleni vonj rast mladih lieink. J V najbolj ugodnih primerih so j |h stale poedini- lirinke celo j dvanajstkrat težjf tnl ličink, ki j bile izpostavljeno jahoh"ii« mu i vonju. Z drugimi jioskusi raziskuje j dr. KugeI vprašanje, ali vpii j va jabolrni vonj pt)s]H*šujoee j tudi na rasti drugih živali oziroma ali nima tudi kakšnih junirujoeih iirinkov. Z«li s«-, da .-o mogoi'-i ur-inki • boj«* vrodali nadaljnji Kuglovi po j skusi. j i BELI KRUH NAMESTO li BOMB. 1'nited Pr< ss poroda iz NTa I-rida, da so doživeli te dni v Letošnjo poletje sem so nadiha 1 domač* ga sonca — ob ko4nji, ob žetvi in ob popisovanju Hodili, kjer sem bil kažipot dvmin g( pivovanje jo združeno > pre-j in no« »mi dogodovV-inain i. k a -] terih spomin i>o še nekoliko ea-' živel. Sprva sem hotel to' in «>rio razodrti vesoljnemu narodu. ali brž »om se ustrašil ne f.iur^hnepa, noprij€ti»oga in v n< podohno-t prehajajoooga mri-hanja, ka in de»• oglasi, in •»- zatopil v Mairzonija. Yt s sem bil v knjigah in papirjih, v eisto drugem SVPt'11. *'Sa! Šaaa! \\ ti grde srako! Sna.,!" Pod hišo j»» krieala mati in pokala 7. dlanmi. X,*ito se jo v*mila, me pogledala in rekla: "Ali ne bi bilo lebi vseeno, ako bi zdolaj pri dehelaei sedel in bral pa pazil, da nam W" JH \ * Do, dioqi p.ijotel|i C« Irpit* »iled bolečin in olo>e-lotli « Vaiih m.i.roK, po«2>oiFnih vsled prepiha, uliu-l««Oiti ob prenapeto, ne p to go uporabno!* Voi> Voim «i otd.e i/jo 1867. • Vpioioj'" Voie p. ,o'f l,o. kold »dc. ufK»0bt|C|0 Po n t.ptHer Ku-f. *- t". : cdlo«o-'',o »'ellet.'to Pc n E«ce'>«,o % b'.}»|i i«lo*i' /oSt, .o.ie f o. i-f »cx l*t. e S com oa .sok, iic'V zel v načrte in delo. Samo ob večerih sem oživel v razgovorih s sosedi ni Feliksom, ki mi je po nesrečnih erotičnih doživetjih kaj soroden. Delala sva divne obljube in sklepa — da jih bova lahko še divneje pre-lamljala. Študentje so so pripravljali na izpite. Se prej smo se sešli ua Smuku, da ugotovimo velik minus za proieklost in napravimo velik plus za bodočnost. Tam smo starejši kupili mlajšim raznih potolinT-kov, pa tudi kolenih -rekov z nepozabnimi napisi. Domov gre le smo se ustavili v si miški zidanici, kjer nam je Mrzlok letaš oviral a'bf -sinske himne, in smo sploh počeli ta*k direndaj, kot ga menda samo Bp 1 okra nje i spravijo re<*no minili, ^.ole tjf» odprlo — in lepega dne sem ostal sam s svojimi papirji in knjigami. Spomin na Italijo je l)il le še prijetna zavest, ;zpolnjonega načrta. Obral sem jabolka, z njivic znosil krompir in de-bolačne storalo. RMke kutine so po zlatele v prvih jesenskih vetri-čih. Komu bi primerjal njih dišave? In se je zdramilo srce. "Ko zrelih kutin vonj sladak je tvoj spomin — družica m pomladi pisanega cvetja." Zdramilo se je. Bo spet pelo v ljubezni ali umolknilo po«1 težo vsakdanjosti * Zbelil sem hišico, da je ko kapelica. Lahko hi imeli svatbo. Mati pa je rekla, tla bi lahko imeli novo mašo — tako iko julija moj nekdanji sošolec. "Ti, ali bo re-s vojska?" Mati me je gledala in v rokah držala tednik. "Saj berete." "Bog se nas usmili!" V srce mi je segal njen gla£, kajti hotela je reči: Šol je mož. aJi naj gre tudi sin? Vzel seni v roke Leopard i ja. Ob njegovih pesmih človek izgubi strah pred smrtjo. Potem pa -se prismejala trgatev. Najina trgatev je bila posebne vrste, kajti v dveh urah je bila začeta in končana. Svoj eate smo imeli za skednjem veliko trt je. Samo stari oče je ddbival sedem veder letnga užitka. Počasi pa so trte odmi rale, kajti nihče ni mogel skrbeti zanje; le ob trgatvi se jih spomniva vsako leto, ne da bi pobrala delo svojih rok, marveč božji blagoslov. In tako sem bil letos edinstven vinogradnik. Mislim, da se ne more noben človek v Beli Krajini pohvaliti, da je lastnoročno zdrobil pridelano groz-rlje. Jaz to lahko trdim o sebi. V treh urah sem s svojimi dlanmi in prsti bolje zdrobil sad božjega blagoslova kakor katerikoli brentač. Bilo jo čudovito delo. Sami črni grozd i beharce. Roke sem imel rdeče, ko da brodim po krvi. In dišave! Le dih najdražjega dekleta se da primerjati s tem omamnim vonjem. Ne bom rekel, da je priteklo » stiskalni-?e trideset ali štirideset hektov paw pa trdim da ga je bilo dobrih oseiri in trident litrov, sladkega ko nektar na Olimpu — da niti ne govorim o zvrhanem cekarju teonniomodrih grozdov. •Pobrala sva vise zaprašene steklenice ipo policah in jih o-prala, si izposodila pri sorodnikih vtf^iko pletenko — vse napolnila, pa je še ostalo. Zdi se mi, da -sva, na tihem sklenila: NTe smejo umreti stare, plemenite trte! Prvi krajec je sijal za oblač- | 1 = VA2NO ZA NAROČNIKE ) Poleg D»*lr>Ts je razvidno do kdaj imate plačano naročnina Prva v fttPTillca pomeni din«-, dragi* dan in tretja pa leto. Da nam prlbra- / uMe neift>lret)n«ga ilela in sfrofikov. Van prosimo, tla skušate naročul- \ no pravftfaaao poraraati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo / pa plačajte na^en u zastopniku v VaAem kraju ali pa kateremu izmed \ aaxiopnlkor, kojih imena ho tiskana z debelimi črkami, ker ao upra*l- // dml ohUknti tuo: drnge na«ell>Ine, kjer Je kaj naMh rojakov naae- 11 Ijeoik. Zaotapslk ho Vam icročll potrdUo aa plačano naročnino. CAI.1FOHMA: Siin Franciaoo, J arah IjutaMn Pueblo, Peter Cvlig. A. Kaft« Walaenhnrg. M. J. Bftwk 1 Nil LAMA: IndUumpoila. Fr. tm—M* 11X1 NOW: Cblftfo, J. Befflk, J. Fttkm (OhkiM (km to Hitoma) Joliec, Jennie Binfckl Ijk Salto, ^ WaiM <*Hr MARYLAND: KlumUUr, Fr. Vo4mt**m UlCBlOAM« ' - ' lietrott« L. rtotor MINNESOTA: Chtobata, Frank M, i. L*m*+* «y, Jan. J. MM ' . GUbeet, Laato vmm* Hlbblgg, Mg Mi MONTAJIA: M. Fanta* f»BW TOM: ' Brooklyn, laMnaj Svat OHIO: Barbertog, Fraak Trtk» Cleveland. Anton Bohe k. "mi Bar* Itocer, Jacob Beaaik, Job- Mapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balast, John Koal« Youngstown, Anton K1M] OREGON: Oregon C1 tj, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John JevnlkAr Broogbtsaa, Anton Ipaveo Cooeraaugk, S. Press > m Coverteto ta oteiSeg. Ura. Itm Expoit, UiSa frtipnnfli Fgrrell, Jerry OfMMbarg Frank, Trlorpb Ernjrn, Ant. TanieU >•• Uidway. JW Plttabvrgh to oksUea, PrsgW Steel ton. A. Brm Tnrtle Creek,, fr. fTiMfla West Newton, Joaepb Favga...... WISCONSIN . Milwaukee, West AIlls, Fr. Mi WYOMING: ***. DtoanodvfiAa, Jog Rntfcs i DPIMA *€0UAS' AABODA1* Romani... Spisi... Povesti Friday, October 2 f , T938 iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiir CtEGBST mEJVBHl D23LT W ft Razne vesti 44 Gotovo, zato sem tudi prišla,, da ti pcivem. Ostala boš tukaj na gradu. Marietta bo ^krlbela za vse, kar potrebujte, tudi za jed in pijačo seveda. Hiša »bo do nekaj sob zaprta, da Marietta ne bo imela preveč dela. YTsi uslužbenci so odpuščeni. Knjižnica bo ostala tza tebe odprta. Tufcaj je tudi k+avir, da moreš igrati. Ničesar ti ne bo manjkalo in «i more« urediti vse udobno, toda Marietto moras obogati. Ali imaš še kako željo? Z utrijpejočhn srcem posluša Dagmar. S strahom je ča kala na kako morebitno sovražnost, toda signora je bila milostno navdahnjena. In tako zbere vtis svoj pogrim in pravi: "Toda rajši bi sla z grada in bi se skušala postaviti na hvoje noge. Po vse-nf. ikar mi je Elena o (mojem pokoljenju povedala, mi j«* zoprno, da bi še .bila v breme Rudolfu Ktrasserju.'* Signer i se nejevoljno zatezajo ustnice. "Ako si do t»edai živela od njegove milosti, moreš še naprej. Bodi vesela in hvadezna, da imaš tukaj gotov dom do konca svojega življenja." Dagmar vzdih ne: "Do konca mojega življenja? Ne, signora, tega ne bom prenesla. Kaj pa naj počnem v moreči tiši-ni tega gradu? Nobenih dolžrnosti nimam, nobenega dela in ,pri vsem tem sem preponosna, da ibi živela od milosti. Dokler nisem ved«la, da im je samo milost gOHflMxla Strasserja preskrbela ta dom, sem to mogla prenašati. Sedaj pa se mi je zahotelo, da raztrgam vezi, ki so me vezale na Consist eMo." Z mrzlim, krutim pogledom se signora ozre na mlado, bledo dekle. "Kako še moreš govoriti o ponosu, ne morem razumeti. Bodi vesela, da moreš sramoto svojega rojstva tukaj prikriti. Zunaj v isvetu ibi za ttiboj kazali s prstom in gospod Straser ne mara, da bi 'bila sramota tvojega rojstva anana, ker nosiš njegovo ime." Dagmar smrtno prebledi. 41 Kaj morem za to, da sem bila rojena brezpravno 44Toda sedaj si tukaj in bi morala 'biti hvaležna, da imaš brezskrben, miren dom. Kot rečeno, svoje življenje si mori^ tukaj udobno urediti. Kaj .bi iskala zunaj v (svetu? Mogoče možaf Noben mož, ki ima kaj časti, se ne bo poročil z bastardom." S tresočo roko potegne Dagmar prnko čela. m "To sama vem. Na to niti ne mislim, da bi se kdaj poročila. Samo prosta želim ibiti vsakega ibremena hvaležnosti, bremena, ki »so mi ga proti moji volji naložili na moja ramena/' 44To je prenaduio! Nikake pravice nima« se tako ošabno obnašati in bi morala biti vesela, da kdo tako velikodušno skrbi za tebe. Tukaj boš ostala^kot je bilo določeno." Dagmar isklene roke. "Sama tukaj na gradu, z Marietto, ki me sovraži?" "Nič več te ne sovraži, tudi mi te več. ne sovražimo, kajti Rudolf Strasser te je razdedinil. Klena bo sedaj podedovala njegovo premoženje in vsled tega je naše sovraštvo do tebe odstranjeno. Za tebe pa tudi mislim vse najboljše. Tukaj moreš živeti v miru. Mirno in zadovoljno tse vdaj v usodo, katero ni mogoče .odvrniti. Sedja. pa «me več ne zadržu. Včasih bom prišla z Eleno, in želje, ki spadajo v okvir tega, kar je bilo glede tebe določeno, izrazi." S temi besedami hoče signora »Katarina oditi. Toda Dagmar ji zastopi pot ter se odločno vzravna. 4 4 Prosim, pregovorite gospoda Strasserja, da o meni drugače odloči in sicer tako, kot sem ga prosila v svojem pismu. '.Tukaj ne maram v\h; ostati." Zadnje besede izgovori, kot bi jo dušil največji strah. Z ognjevitim pogledom jo signora poriue vstran. 44Ti boš ostala in ubogala, drugače bom napravila kaj drugega." 5 temi besedam: zapusti sobo ter zapre vrata v.a seboj. Dagmar se opoteče do stene in gleda proti vratom. Kaj naj stori ? Sedaj ji je jasno, da na stroške Rudolfa Strasserja noče več živeti. Rajše opravlja najtežja in najnižja dela. Na kak način bo že mogoče najti kaj, s činuir bi si mogla služiti kruh. Obupana se zlekne na stol in premišljuje, kaj naj bi napravila. Nikdo je ni mogel siliti, da bi cfetala v tej hiši, 'ki ji je naenkrat .postala tako neznosna. Sama ostati z Marietto, ki jo je sovražila? četudi je signora Katarina rekla, da je ugasnilo njeno sovraštvo, jo vendar čuti v Mariet-tini prisiljeni prijaznosti. Toda, kaj naj počne, da bi prišla iz te hiše. Denarja ni imela nikdar ni imela niti najmanjše vsote. In bila je neiskušena in 'brez vsaJkega varstva. Za sedaj ji tudi nič drugega ne preostane kot ostati. Mogoče se bo Rudolf Strasser slednjič vendarle premislil, ko bo bral njeno pismo. Da pa to pismo eploh ni bilo odposlano, o tem je vnlela ravno tako malo, kot da Rudolf Strasser ni ve« živel. Tako sedi dolgo časa in ne ve, ikaj naj bi storila. Počuti se samo do smrti osamljeno in zapuščeno. Počasi vfertane in stopi k oknu. Oči ji motno strme čez park proti strmemu hribu, ki je molel nad gradora kot kamnit stražnik. 'Danes ji zdi tako preteč in strahoten. Tudi zid okoli parka se ji zdi tako tajinstven. Tedaj pa zasliši ropot koles. Najbrie ste se s kočijo odpeljali teta in Elena. Ničetear ne more videti, samo sliši, ker jo bilo njeno okno na dvorišče. Toda zdi se ji, kot da signore ne bi smela /pustiti odpeljati se, ne da bi jo še enkrat prosila, oa ji da prostost. Steče (k vratom. Ko jih pa hoče odpreti, opazi, da so bila zaklenjena. N: ibilo prvič zadnje dni, da je bila zaklenjena, toda nikdar tega ni opazila. Prestrašena gleda na zaklenjena vrata. Kaj naj to pomeni, zakaj so jo zaklenili? Letos v juniju so Kitajci predrli nasipe in jezove Rumene reke med Kaifengom in Čeng-čavom, da bi zavrli pohod Japoncev. Na tistih mestiih moreš zdaj iti po strugi Rumene reke, ne da bi si zmočil kolena. |V iflrovinei Wantung, kjer je struga ožja, ti seže voda do prsi. V jtfliju 1938 so Japonci slo vetrno otvorili veliki železniški most pri Cinanu, ki so ga bili Kitajci v isti namen pomnili. Stredi avgiusta je dovajala Rumena rVka v sekundi 2500 kubičnih Čevljev vode. Od teh je 2400 ku'b. čevljev v sekundi steklo skozi podrtine v nasipih, tako da teče sedaj samo 100 ku'b. Čevljev ,vod£» v sekundi po stari strugi reke. Torej je zdaj le še 4 odstotke prejšnje množine vode, ki zdaj teče pod železniškim mostom pri Cina-nu. Kitajci so imeli, tako je videti, prav izredno srečo, ko so se v poslednjem obupu zatekli k rušenju dragocenih nasipov. (Stanje vode je namreč IBetos posebno nizko, sicer vleče Rumena reka v poletju štiri do petkrat tolikšno množino vode s seboj, včasih celo po 20 tisoč kubičnih čevljev v sekundi. Zatorej so v juniju, ko so jezove predrli, pričakovali večje katastrofe, kot je v resnici nastala. Priroda se je Za zdaj postavila Kitajcem v dobro: množine vode so bile letos takšne, da niso povzročile dosti š>kode, pa so japonsko napredovanje le ustavile. Seveda se še la.bko zgodi, da bo voda narasla, saj še ni minila doba povoden j. Vendar ni zdaj oh ikonou poletja nevarnost nič več tako velika, 'kakor je 'bila v juliju. Kam teče torej zdaj Rumena reka? Na to vprašanje je za zdaj težko odgovoriti. Le to je dognano, da se ne bo mogla več vrniti v svojo prejšnjo strugo, da si išče novega izhoda proti morju in da se bodo morali za drugo leto tozadevni zemljevidi popraviti. C1e bi se zgodil čudfež, Ibi bilo še to mogoče, da voda ne bi več narasla, ampak upadla in bi morali Kitajci in Japonci skupno zgraditi nove orjaške nasipe, ki bi reko prisilili, da steče nazaj, kamor spada. Seveda je vprašanje, ali bi bilo tako silno delo sploh na mefrtu. Rumena reka je v poslednjih desetletjih navlekla toliko blata in greza, da je bila njena struga včasih za ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO IGRE Edda, drama v 4. dej..........60 Marta, Semenj ▼ Rlchmondn, 4. dejanja_____________________J§ Prepeluh, narodna pravljica r C. dejanjih ................... .45 Tončkove saj ne na MIklavftev veter. Mladinska igra s petjem w 8. dejanjlb _________________________jH R. L. K. Drama t 3 dejanjlb * predigro. (Capek). ves. ___________.45 Revizor, 5. dejanj, tre* vezana____.75 Vrtinec, drama v 3 dejanjih .........45 Za krii in svobodo, xtrokai v 6. dejanjih _____________________________ Ljudski oder: 6. sv. Po 12 letih. 4. delanja __________M 11. sv. Zapravljive«..............60 112. sv. Skopuh ..................6* Zbirka ljudskih l*er: 8. snopič. Mlin pod čemijo, Sv. Neža. Sanje --------------------------M 18. snopič. Vestalka, Smrt Marijo Device. Marijin otrefc ________________M 14. snopič. Sv. Bsfttjan. Jnnaiba deklica, Materin blagoslov ........ .30 15. snopič. Torki pred Dunajem. Fabjola la Neža-----------------te 20. snopič. Sv. Jost; Ljubeseo Marijinega otroka-------M KNJIGARNA "GLAS NARODA" [216 W. 18 ST.t NEW YORK- CDali* orihodniiS.) awes.....;:::::::.....oeso^.....a lMllil||||{|||tlllll||||.|||jlllll|||||||||fIII|||| (|i||% ininii"'|Hiiiiiiii'M|i»iiinni'!|iiiin,|||i.|ih|,iJ VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence za slepa: SLOVENIC PUBL. CO. YUGOSLAV TRAVEL L>E1T. 216 W. 18tb St., New York. N. V iii" Ijepisne lege poseben gospodarski, prometni in strategični pomen kot tipično prehodno o-zemlje. Nova meja med (Vlio-slovaško in Poljsko še ni določena, vendar pa je gotovo, da so Poljaki dobili bogate premogovnike, vrhu tega tudi imenitno prometno križišče v svojo last. Skozi Tješin teče železnica, ki veže Moskvo, Leningrad, J Varšavo, Gdansk, Gdynjo, Berlin in Vratislavo, Odeso in Kontetanco na eni, Bratislavo, Dunaj, Budimpešto, Trst, Beograd in Carigrad pa na drusri strani. Po tej železniški progi so šle slovaške rude in slovaški les, rurnunski petrolej, premog 111 železo proti Ornemu in Jadranskemu morju. Gospodarski pomen poljske pridobitve torej leži na dlani. KUPITE HITRO "NARODNI ADRESAR" PO ZNIŽANI CENI. Ostalo mi je nekoliko i-ztisov "Narodnega Adresarja," ki ga je s tolikim trudom sestavil moj pokojni soprog [van Mla-dineo. Do sedaj je bila eena $3.75, da pa čim preje razprodani knjigo, odločila sem se znižati ceno na $2.00. Hitite z naročilom, dokler je še kaj knjig, in pošljite denar na : Mrs. Anna Mladineo, 2331—29th St., Astoria, L. T. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — •1. KNJIGARNA1 "GLAS NARODA' Bohinjsko jeiero 216 WEST I8th STREET, NEW YORK KKETAJNJE PARNIKOV SHIPPING NEW,'? 22. oktobru: Chuuiplaiu v Havre Conte di Savola v (Jenoa 20. oktobra: Aquituuia v Cherbourg 28. oktobra: lie ile France v Havre 29. oktobra: Bremen v Bremen Rt'X v (leiiOJi VifmliiiD v Boulogne FERDO JUVANEC: Zjutraj.......................20 Slovanska ....................au PETER JEREB: Pelin roža; VASILIJ MIKK : PiMloknica.........20 ZORKO PRELOVEC : Ko so fantje proti vasi Sli.....20 Le enkrat še ................. Slava delu ...................20 HR. VOLARIČ: Rožmarin; JOS. PAVČl£: Potrkan ples .......35 W0TF. 7.A Kl.AVIR Ali HARMONIKO i. SLOVENIAN DANCE \ AN DA POLKA .................... .35 i. PO JEZERI' KOLO .......................................35 3. BARČICA MLADI KAPETANE ........... I. OHIO VALLEY SYLVIA POLKA .....................35 3. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ .................3j IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira, (Holm&r) .50 Orlovske himne (Vodopivee) ........ .50 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamič) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ..........................................30 V pepeinieni noči, kan t at a za sole, zbor in orkester, (Sattner).... .50 Mladini, pesmi za mladino s klavirjem 0 ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .....................50 Zorko Prelovec—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem..........1.25 ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................l._ ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za gtas in klavir L— Frane Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV.......65 Ferdo Juvauec—IZ MLADIH LET, moški zbori ..................65 Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) ...............50 Moški zbori OSKAR DEV: Barfiea; oj, moj soeel je sov; Kam mi, fantje, drev y vas poj-demo .......................20 OSKAR DEV: .-Srečno, ljubca moja: Ko ptifi-ra na tuje ^re; Sof-i; Moj očka 'ma konjička dva; Dobiv sem pisemce; Slovo; Je vpihuila luč .40 EMIL ADAMIČ: Modra devojka < belokranjska.. .20 Vso noe pri pot t*-i ............20 J ur jeva .......................25 Ho