LETO Sl.
LJUBLJANA, 11. FEBRUARJA 1924»
STEV.
Naročnina za ivcoilA'
Vil© ČETRTLETNO DIN !§• CELOLETNO DIN 6o/ZA INOZEMSTVO }E DODATI POŠTNINO/OGLASI PO CENIKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA PO DSN I 50'
A
VREDNijTVO IN VPRAVA V VČ8TEL7SKI TISKARNI/ ROKOPISI SE NE VRAČAJO/ANONIMNI DO-i 'PlSl-SE-NE-PRIOBČV-'A lElO/POfTNlNA-PLA-3>	CANA V* GOTOVINI
II. redna skupščina oblastnega cdfe^ra Orlrnia za Slovenilo
v Celju dne 2. februarja 1S24.
Popoldanske priredltie.
Mmifestacijsko zborovanje.
Po končanem sprevodu, ki ga je zaključila defilacija pred zastavami ie članstvo napolnilo Narodni dom in bližnje restavracije. Veselo razpoloženje, ki je skoro zavladalo v vseh teh prostorih, je bilo odsev zadovoljstva, s katerim je napolnila srce vsakega udeleženca nad vse uspela skupščina, ki ni mnogo zaostajala za impozantno prireditvijo Splitskega kongresa.
Proti četrti uri popoludne se je Pa znova začela polniti dvorana Narodnega doma, ki je navzlic temu, da so se morali nekateri udeleženci odpeljati že s popoldanskimi vlaki, bila skoro premajhna. Opazili smo z zadovoljstvom, da je bilo v velikem številu zastopano celjsko občinstvo, ki je pazno sledilo izvajanjem posameznih govornikov. Uver-ieni smo, da je ta skupščina pridobila Orjuni mnogo novih pristašev in da bo zlasti Celjski organizaciji pomagala premostiti notranje malenkostne diference.
V	ozadju odra so bile razvrščene zastave, ki so na ta dan prvič nosile črne žalne trakove z napisi krajev zasedenega ozemlja, ki so jih poedine organizacije vzele v zaščito. Tvorile so nekako ozadje in podkrepilo navdušujočemu govoru br. predsednika inž. Kranjca.
O	dolžnostih Orjune do zasedenega ozemlja.
Ob splošni tišini je govornik izvajal :
Največja naloga Orjune je. da stremi za osvobojenjem zasužnjenega naroda onstran Karavank in preko Soče. Vsakomur je jasno, da so s sužnostjo odkupili našo svobodo. Mi smo krivi, da oni tam preko meja ne morejo želeti naše svobode.
—	Zato smo mi dolžni, da jim damo to, kar so nam oni dali s svojim odkupom, to je svobodo. Mi moramo tukaj pripravljati, mi moramo delati, da pride tudi za nje enkrat veseli dan osvobojenja, dan ko bo odpadla provizorna meja. Tudi druge organizacije streme za tem ciljem. N. pr. Jugoslovanska Matica; to pa ni bojna organizacija, ki bi započela boj s kletim sovražnikom, temveč propagira svoje delo popolnoma na drug način kot mi. Mi pa hočemo z drugimi sredstvi pomagati našim bratom in priti mora dan, ko bomo videli svoj uspeh. Tujci so nam vzeli in prodali so našo last In zadali nam krvavečo rano. Gotovo je, da se ta velika krvava rana počasi celi in da mi ne občutimo, kako skeli. Naloga Orjune je, da se ta rana nikdar ne zaceli, da nam zarobljeni bratje ne pridejo v pozabljenje. Povdarjati moram trpljenje naših bratov. Ni čudo če obupujejo nad svojo bodočnostjo, če so Postali malodušni, ker mi, ki smo svobodni, ki uživamo prostost, ki jo Pogrešajo oni, ki so več kot mi delali za njo, ne skrbimo, da bi jim pomagali. Mi moramo pripravljati teren, med našim narodom, mi moramo širiti med svobodnimi brati zavest, da smo dolžni z vsemi silami stremiti za tem, da osvobodimo ono, kar še ni svobodno. Mi moramo vzpodbuditi narod, da kot Srbi, Prihitimo kot en mož na novo Ku-manovo za osvobojenje tega strašno trpinčenega naroda. — Vse trpljenje teh ubogih zasužnjenih bratov moramo pokazati našim ljudem v najstrašnejši luči. — Akcijske čete niso za parado pri Orjuni, ampak one so tu, da bodo takrat, ko pride cas, šle tudi preko meje reševat naše brate. A one morejo tudi že s<j>-Qaj nastopiti za okrepitev upognje-
nega dela naših bratov v Korotanu.
— Pred vsem smo dolžni z vsemi silami boriti se za osvobojenje naroda. Narod je pretrpel neznosne muke. Ni čuda, da je postal malo-dušen! — Primorski narod je bil vedno pogumen, ni trpel sovražnika v svoji bližini, a sedaj se je voditeljem posrečilo ukloniti ta narod, da ni udaril na svojega zatiralca. Ti zatiralci so mu izpili poslednji trag poguma. — Narod je postal malodušen in trda kraška pest je postala mehka in voljna. — To malodušnost so zagrešili politiki. — Narodne izdajice so se pojavile, podkupljeni z podporami in denarjem so pristopili — k fašistovski organizaciji in izdali svoje sobrate. — Stanje v zasedenem ozemlju je danes obupno. — Režim je zatrl vso inteligenco, pregnal učitelje in sodnike. — Narod je izgubil svoje duševno vodstvo. Pri tem zatiranem in zasužnjenem narodu je bila naci-jonalna zavest še posebno razvita.
— Naš primorski narod smo kazali kot vzor nacijonalistov, posebno tržaški Slovenci, so povsod vršili svojo dolžnost. — Inteligenca tega naroda je pregnana, razkropljena na vse strani, ona je odšla, ker je oditi morala. Zato je prva in sveta dolžnost Orjune, da da sedaj ona temu zarobljenemu narodu voditelje. Mi moramo stopiti s tem narodom v najožje stike in jih moramo vspod-bujati. Mi jim moramo dati polno oporo. Vsaka Orjuna v Sloveniji si mora vzeti v zaščito en kraj v zasedenem ozemlju, toda ne samo tako, da se pokaže s črnim trakom na praporu, ampak taka Orjuna mora tudi v resnici skrbeti za v zaščito vzeti kraj. Iskati mora ž njim stikov, stopiti mora ž njim v neposredno zvezo. Dobiti mora tam svojega zaupnika in vsa moralna in intelektualna sredstva morajo priti pri tem v poštev. — In če je potrebno in koristno za zaščiteni okraj, je treba nastopiti tudi s terorjem. Razpresti moramo v zasedenem ozemlju veliko mrežo iredentizma, vsaka zasedena vas mora imeti svojo odgovarjajočo Orjuno pri nas. — Zanesljivo sem zvedel, da je naš narod v zasedenem ozemlju vzel z veseljem in z novo nado na znanje našo akcijo za zaščito. Primorci že iščejo sami stikov. Povsod sem dobil pogumne ljudi, ki so se odzvali in le čakajo na naš poziv. Za danes le omenjam in Vam naj zadostuje, da se naše delo preko meje že vrši!
Siguren sem, da bomo primorskemu narodu dali zopet zavest, ga povzdignili na isto višino, kot je bil pred petimi leti. — Italijanom pa bodemo zopet vcepili strah, kot so ga imeli pred petimi leti. — Delali bomo tako, da bo vsakega Italijana oblila zona, predno bo zopet stegnil svoje kremplje po naši lastnini.
— Ustvariti moramo v zasedenem ozemlju nemirno ozemlje, ustvariti drugo Macedonijo, ustvariti moramo vulkan, ki bo vedno pripravljen, da izbruhne svojo lavo in zagrebe in uniči zatiralce našega naroda.
Mi moramo ta narod pripraviti do trdnega prepričanja, da nismo vezani na pogodbo, ki se je nedavno podpisala v Rimu. Mi te pogodbe ne bomo nikdar priznali, ona ne obstoji za nas. —
Mi ne priznamo prijateljstva z Italijo in hočemo sovraštva. Naše sovraštvo do Italije preneha šele ob bistri Soči. — Kratko je odmerjen čas, ker narod živi tam v mukah in trpljenju. — Italijani streme za tem, da spravijo naš narod čimprej z geografske karte, a mi moramo hiteti, da jim to onemogočimo. Mi
moramo hiteti, da. prekoračimo to provizorno mejo, da nam naš narod seže prijateljsko v roko.
To bo zahtevalo obilo dela. Bratje ne podcenjujmo truda. Treba je velikih žrtev, dati nam jih morete in morate Vi.
Če bo vršila Orjuna to svojo dolžnost, bomo našli tudi drugje razumevanje. Potem ne bo dolgo, ko bomo prestopili mejo in s krvjo podpisali pogodbo za svojo zemljo.
—	Znto na delo za svobodo bratje!
Govor br. Kranjca, ki je pričal
o	globoki boli, ki jo čuti’govornik v svoji notranjosti nad zgubo svoje j lastne ožje domovine, je pri poslu-j šalcih izzval nepopisen utis. Že tned j izvajanji so ga ponovno prekinjali | medklici ogorčenja in protesta proti | tiranstvu naše najnovejše zavezni-| ce, a na koncu je zaoril po vsej dvorani en sam klic:
Doli z Italijo! Živele naše akci-| ione!
Drugi govornik, br. Mr. ph. Žlajpah je govoril
o	dolžnostih Osjune do državo.
»Bratje in sestre! Bili bi slabi
' gospodarji, če bi preje prekopavali I vrt, predno očistimo lastno hišo.
; Poverjena mi je naloga, govoriti o dolžnostih naše organizacije do dr-i žave in naroda, laz pa ne morem razlikovali med obema, ker oboje je eno, država je narod.
A govoriti o državi je danes težko. Lagati kot Orjunaš ne morem, resnice govoriti pa ne smem, če nočem, da se mi pripeti kot voditelju Novosadske Orjune, ki je preganjan in sojen po zakonu o zaščiti države, ker je imel pogum na javnem zboru konštatirati, da se j vrše v naši državi zloupotrebe z ; javnim premoženjem, da se pri nas uničuje država in narod.
In vendar — četudi nam grozi zapor — moramo danes glasno s tega mesta zaklicati v javnost: N e-zadovoljni smo s sedanjimi raz m era m i i n h o č e m o ustvariti nove!
Ne bojimo se nikogar, niti dejstva, da so danes lopovi in ničvredneži na svobodi, idealni nacijonalisti pa romajo v zapore.
Ce pa izražamo svoje nezadovoljstvo z obstoječimi razmerami, moramo si pa biti tudi na jasnem, kje tiči vzrok, da se danes ne veselimo odkrito one svobode,.ki smo jo proslavljali leta 1918. Ne v zemlji in ne v zraku, vzroki današnjega nezadovoljstva in današnjih razmer tiče edinole v ljudeh, ki so ob prevratu prevzeli v roke vlado naše mlade države.
Naša popustljivost ob prevratu se kruto maščuje nad nami. Ljudje' s katerimi nismo takrat napravili temeljitega obračuna, pišejo danes krvav račun po naši koži, — na škodo naroda in države.
Četudi kasno, ni prepozno in mi moramo s temi ljudmi temeljito obračunati in pristopiti k razčiščenju razmer v državi. Mi uvidevamo, da ni danes mogoče politično življenje brez političnih strank. A te stranke se morajo razlikovati po svojih idejnih programih, ne pa tako, kot se dogaja pri nas, kjer se skregata dva advokata in jutri že imamo novo politično stranko. To in pa dejstvo, da še danes vodijo našo mlado državo stari ljudje, ki se ne morejo otresti svojega obilježja, ki so ga obdržali še iz Dunaja, Budimpešte in predvojnega Beograda, ustvarja slabe upravne razmere in krepi defetizem in nezdrava avtonomistična hotenja. Z golo konštatacijo, z shodi in zabavljanjem teh razmer ni mogoče spremeniti. Treba je pristopiti
j k resnemu delu vzgoje naroda, da se bo zavedal svojih dolžnosti in pravic, treba se je pa tudi resno pečati z mislijo odstranitve korupt-nega režima in vseh onih faktorjev, ki ovirajo uveljavljenje poštenega dela.
Vprašanje je, če smo mi upravičeni, da stopamo na plan za ta boj in kaj nam služi kot legitimacija.
Naša izkaznica je vodja predvojnega nacijonalnega pokreta br. Jenko, ki je padel kot srbski komita na Romanji planini, dokaz naše upravičenosti je v graških zaporih umrli voditelj revolucijonarnega dijaštva Endlicher in naše orožje so bele kosti naših dobrovoljcev, s katerimi ni posejana samo Dobrudža in Solun, temveč vsa svetovna bojišča od Francije do daljne Sibirije.
V	njih spominu se bodemo borili in če treba tudi padali na mejah države proti zunanjim sovražnikom, v njih duhu pa bodemo tudi rušili in zrušili ljudi, ki izkoriščajo narod in državo. Za vsako ceno moramo uce-piti vsem sodržavljanom in tudi voditeljem države prepričanje, da obstoji vlada zaradi naroda in ne narod zaradi vlade!
To je naša zahteva in klicaj te zahteve so naše akcijske čete.
Da pa lahko uveljavimo svoje zahteve, moramo pa predvsem izpolnjevati svoje dolžnosti. Ni mi jih potreba podrobno naštevati, ker naše dolžnosti so zapisane v naših srcih, v naši globok’ ljubezni do naše ideje, do svojega naroda in do $voje domovine. Naše dolžnosti Vam odsevajo iz dopoldanskih besed delegata delavskih Orjun. Pet let krvave morije je bilo potrebno zato, da so danes razmere obupnej-še, kot kedaj prej. In če naj ne gre ta razkroj naprej, moramo poifčiti in vzgojiti zadnjega našega člana za zmožnega člana našega naroda. Vsak zase in vsi skupaj moramo delovati za ureditev socijalnih in go-; spodarskih razmer, za pomirjenje j verskih in plemenskih diferenc, po-j tem bodemo šele lahko pristopili k j uveljavljenju naše celotne zahteve | po edinstveni in nedeljivi državi, v { kateri bodo združeni tudi sedaj za-| sužnjeni bratje. Ko bomo mi izvršili | svojo dolžnost, potem bodemo tudi brezobzirno zahtevali od vlade, pa bila katerakoli, da vrši svojo dolžnost in nam da in zajamči svobodo, ki smo si jo priborili sami.
Dvomim, če so potrebne še na-daljne besede. Trdna volja do dela in uveljavljanja naših zahtev odseva iz Vaših lic in današnje zborovanje se mi zdi bolj podobno intimnemu sestanku predvojnih revolucionarjev, kot pa manifestacijskemu shodu.
Borili smo se za svobodo in | trpeli, borili se bodemo tudi v naprej. Če nam odpovedo vsa druga sredstva, segli bodemo po skrajnemu. In v predvidevanju tega ne morem boljše zaključiti svojih kratkih izvajanj, kot z našo bojno pesmijo:
»Spremte se, s p r e m t e , četnici!
Ves zbor je po zaključenem govoru zapel bojno komitsko pesem in navzoče občinstvo je viharno aplav-diralo akcijonašem.
Delegat mariborske Orjune brat Škerjanc se pridružuje besedam predgovornika in povdarja veliko važnpst propagandnih zborovanj. Mi moramo širiti med narod nacijo-nalno zavest, poučevati, kako mu je ravnati in če treba, pokazati tudi s pestjo, kako se dela. Žrtev nam ne sme biti žal. če ne dosežemo mi končnega cilja, dosegli ga bodo zanamci.
Utrditi in ozdraviti moramo predvsem Lolno Jugoslavijo, ko pa
pride čas, bomo potegnili brez dovoljenja od zgoraj meč za osvobojenje izdanih in prodanih bratov. Vsa naša sila leži v spoznanju edin-stva — in to spoznanje je pogoj našega obstanka.
Mi bodemo šli med narod in pokazali v znamenju Orjune, kje je laž in kje je resnica. Šikane nas ne smejo strašiti, ker važna je tudi naša naloga, da zapustimo našim potomcem vzgled vztrajnosti in nesebičnosti dela za narod. Naprej do boja in zmage! Živela Orjuna!
Imenom zagrebačke Orjune je pozdravil zbor br. K o k o 1 j:
»Prinašam Vam pozdrave Zagreba, a ne onega separatističnega frankovskega Zagreba, temveč jugoslovanskega, ki stremi in dela za iste cilje, kot mi vsi.
Ni še zaceljena rana, zadana nam po rapallski pogodbi, a že zopet so nam zadali novo, globoko, krvavo in skelečo rano. Podpisali so oni, ki se nazivljejo predstavnike naroda, novo pogodbo, novo izdajstvo, novo sramoto. S tem so dali našim neprijateljem priliko, da lahko uprizarjajo nova prelitja krvi in nove požige. Naši predstavniki so se združili in sklenil prijateljsko zvezo z onimi, ki imajo še danes roke krvave od krvi naših bratov, z onimi, čijih obrazi so še črni od dima požganih Narodnih domov. Mi obtožujemo te naše predstavnike, ker so napravili nov zločin nad narodom. Mi jih vprašamo: kaj smo vam storili, kaj smo zagrešili, da ste nam prodali naše Primorje in našo Koroško? Naš glas je danes še prešibak, da bi jim zganil vest. Zapomnite si pa, da jih preklinjajo žrtve, ki so bile mučene, ker so ljubile svojo grudo, — Mogočni ste danes predstavniki naroda in ni Vam bilo do trpljenja našega ljudstva, ni Vam bilo do naših čustev. Izročili ste naš narod v roke krvnikom. Sodbo za ta čin bo pa izrekel narod, ki trpi danes dvojne muke onkraj Karavank in ob Soči. Muke, zadane po lastnih bratih — predstavnikih, ki so jih prodali in muke novih gospo-darjev-zatiralcev. Beseda naša naj se čuje glasno! Orjuna je tu! Le ona Vas bo rešila s svojo železno roko. Raztrgali bomo spone, ki Vas u k 1 e p a j o. Daleč ni ta dan. Zdravo!«
Besedam br. Kokolja, rodom Tržačana, ki je protest nacijonalno čutečih Jugoslovanov iznesel z globoko občuteno boljo Primorca, je sledil pozdrav zastopnika Zagrebške akademske Orjune, ki ga je izročil br. D r e n o v a č k i povdarjajoč, da se akademska omladina v polni meri zaveda, da bo naš narod šele takrat zmožen za boj proti zunanjemu sovražniku, kadar bo res enoten in edin v svoji notranjosti. To bo pa mogoče le, če ga osvobodimo kvarnih vplivov breznarodnili in protidržav-nih elementov, ki imajo vzpričo slabih današnjih razmer, ki vladajo v državi, lahko delo. To nalogo pa more izvesti le v nacijonalističnem duhu vzgojena inteligenca, kakor more tudi samo ona odstraniti gnji-lobo v našem javnem življenju. Pozdravlja skupščino z zagotovilom, da akademska omladina zvesto izpolnjuje tradicije predvojne revolu-cijonarne jugoslovanske omladine in da ne bo odjenjala prej, da osvobodi ves narod slabih vplivov in da ga usposobi za veliki trenutek, dan. osvobojenja zasužnjenih b r a t o v!
Govora obeh zagrebških delegatov sta bila burno pozdravljena, ker sta jasno pričala, da živi tudi v Hrvatski navzlic vsem slabim vestem, ki od tam prihajajo, močna
s e j* |uis3H ‘vNvnann I 3IA01VNti38 'O
VN’AOD«JL tfMSrDM^NOK
nacionalistična vojska, ki nam daje jamstvo za dober razvoj in razči-Ščenje razmer v Radičevi republiki.
Konečno je pozdravil skupščino
v	vznesenih besedah predsednik celjske organizacije br. T r i p a 1 o , ki jc povdarjal važnost današnje skupščine za nacijonalni razvoj Celja. Ravno pred letom dni so bile proti nam postavljene strojnice in naperjeni bajoneti, a danes se je vršila na istem mestu sijajna manifestacija nacijonalne misli. Orjuna je vkorakala danes v Celje kot zmagovalka v boju proti tujcu in proti domačim izdajalcem. Zahvaljuje še oblastnemu odboru, da je izbral ravno Celje za kraj svoje glavne skupščine iti upa, da je inesto dostojno pokazalo, da je in da ostane nacijonalno — jugoslovansko.
Vsi skupaj in cela skupščina je pa jasno dokazala, da nismo društvo zn parado, organizacija besed, ampak možje — dejanj. In to bodemo tndi v bodoče ostali vse dotlej, Ja bo osvobojena Istra, rešeno Primorje in svobodna Koroška.
Ž že'31, da bi to bilo čimprej in da bi čimprej zavladala v narodu edinost in sloga, kliče ponovno vsem r;ivzočim imenom Celjske organizacije orjunaški Zdravo!
Ko se je poleglo odobravanje, ki ga je izzval v lepi srbohrvaščini prednašan govor, prečital je brat predsednik besedilo pozdravne brzojavke Nj. Vel. Kralju Aleksandru 1., ki jo je skupščina sprejela z navdušenimi klici kralju, kraljici in prestolonasledniku. Vsi zborovalci so stoje odpeli himno »Bože pravde«, nakar so bili sprejeti in odposlani brzojavni pozdravi glavnemu predsedniku dr. Leontiču, Direkto-riju v Split, Narodni Odbrani in Čet-niškemu Udruženju.
Predsednik br. inž. Kranjec je nato zaključil zborovanje z zalivalo za tako mnogoštevilen obisk in zagotovil članstvo imenom novoizvoljenega odbora, da bo vršil svoje dolžnosti v polni meri. Pozval pa je vse navzoče, da tudi oni pomagajo pri tem delu, ker moč Orjune ne leži v vodstvu, temveč v članih.
»Pojdite bratje med narod in širite med ljudi naš evangelij in Vaše delo bo rodilo stoteren sad.«
Na delo toraj! Zdravo!
Ob viharnem vzklikanju in odobravanju predsednikovih besed se je dvorana med prepevanjem »Lepe naše domovine« in »Hej Slovanov« polagoma začela prazniti.
Oficijelni del skupščine je bil zaključen.
Vsak, ki ji je prisostvoval, je zapuščal zborovanje z globoko vero v srcu, da pokret, ki druži v sebi toliko idealnih in odločnih ljudi, ne more in ne sme misliti in pričakovati drugega — kot končne in popolne zmage!
Jamstvo za dosego te zmage nam pa bodi po besedah br. predsednika naše delo. Edino v njem so naši uspehi, edino ono nam nudi pomoč. Ker neodvisni idejno in gmotno od vsakogar, stremimo iz lastnih moči za končnim ciljem: — svobodno Jugoslavijo, v kateri bodo ujedi n jeni vsi naši bratje!
— edinstveno državo, kjer bo vsak stan in vsak posameznik popolnoma enakopraven!
— enoten narod, ki ne bo poznal ne plemenskih
i	u ne verskih razlik!
Slavnostma akademija.
Harmonično celoto prireditve II. redne oblastne skupščine je spopol-nila nad vse uspela slavnostna akademija.
Se pred osmo uro zvečer se je začela polniti prostorna dvorana »Narodnega doma«, ki so jo marljive roke celjskih članov in članic v kratkem času od končanega mani-festacijskega zborovanja okusno okrasile z zelenjem in orjunaškimi emblemi.
Na resnost organizacije so spo-»liuiali samo v ozadju odra razvrščeni prapori, ki so nosili na črnih trakovih napise: Trst, Gorica, Zadar, Reka, Postojna, Vipava, Oor. Rož. Imena krajev, ki so jih poedine organizacije prevzele v svojo posebno zaščito.
Z veseljem smo opazili, da so se prireditve udeležili vr.i narodni kro-
gi iz Celja, na čelu jim g. župan. Ob času, ko zaznamuje naša organizacija še toliko nasprotnikov, nam je pa bila poleg tega v izredno zadoščenje in vzpodbudo navzočnost celokupnega oficirskega zbora pod vodstvom polkovnega komandirja in komandanta mesta.
Mnogo občinstva, ki se je zanašalo na običajno netočnost pri koncertih, se je moralo zadovoljiti s prostori na galeriji, ki je pa tudi bila skoro polna, tako, da del občinstva sploli ni dobil prostora. Kakor je bila udeležba nad vse pričakovanje sijajna, tako je tudi nje vzpored navzoče docela presenetil. Dasi tudi Celje ne pogreša uspelih koncertov, je pri vseh obiskovalcih složno mnenje, da mesto že dolgo ni bilo deležno takega glasbenega užitka, kot ga je nudila akademija Orjune.
Prva in edina zasluga na tem pripada požrtvovalnemu sodelovanju članov kraljeve opere v Ljubljani, ge. Lewandovski in gg. Šimencu, Zupanu in Zatheyu, kakor tudi prof. konservatorija Janko Ravniku, ki je spremljal vse pevske točke na glasovirju.
Ne spuščamo se na nivo profesi-jonalnih muzikalnih kritikov, ker umetniška vrednost vseh nastopajočih je v glasbeni javnosti že dovolj znana in ocenjena. Naša kritika se omeji samo na ugotovitev, da je
nastop vsakega posameznika tako navdušil občinstvo, da je zginila ona napeta razlika med umetnikom in občinstvom in da je pesem prodrla v dušo vsakega posameznika. Oduševljeno in odkritosrčno odobravanje občinstva je strnilo tudi nastopajoče umetnike v eno celoto z ostalimi in izven oficijelnega programa so dodali več pesmi, med Katerimi je največ priznanja žel duet iz »Prodane neveste« gg. Šimcnca in Zatheya. Prireditelji so se oddolžili umetnikom za njih požrtvovalnost s krasnim cvetjem in venci, največje priznanje naj jim pa bo sloves, ki so ga ostavili v Ceiju in notranja zavest, da je po njih zaslugi akademija Orjune postala prvovrstna umetniška prireditev'.
Po končanem koncertnem vzporedil se je razvila v vseh prostorih j »Narodnega doma« intimna zabava s plesom, poživljena z godbo železničarjev in požrtvovalnim sodelovanjem celjskih dam, ki so prijetnemu pridružile tudi potrebno in koristno.
Mnogo prehitro je prišel čas odhoda. ker zabava je bila v najlepšem teku, ko se je večina delegatov morala odpraviti. Veselo razpoloženje je vladalo pri vseh in kakor je že skupščina sama rodila lep moralen uspeh, ga je dostojno zaključila in pomnožila tudi akademija, ki je poleg tega nudila prirediteljem znaten gmoten efekt.
Svojim eltateljeir!
V polni oceni važnosti II. redne skupščine oblastnega odbora odločilo se je uredništvo priobčiti v listu celoten zapisnik, da bo na ta način o poteku skupščine poučeno tudi članstvo, ki ji ni prisostvovalo. Po velikem obsegu poročila je jasno, da istega nismo mogli iz praktičnih razlogov priobčiti v eni sami
številki in zato izdajamo današnjo izredno številko. Navzlic temu nam pa ni bilo mogoče priobčiti vsega vposlanega gradiva, ker smo morali že poročila o posameznih govorih znatno skrčiti. Prosimo toraj vse organizacije in dopisnike oprostila v nadi, da je članstvu z obširnim poročilom o skupščini ustreženo.
Uredništvo.
Naši dobrovoljci
Oblasni savez dobrovoljaca za Slovenijo je imel v nedeljo 3. t. m. svoj redni občni zbor. Ker so podrobna poročila o poteku in izidu volitev prinesli že dnevni listi, jih ne bodemo ponavljali na tem mestu, ampak se omejimo na ugotovitev razveseljivega preokreta in napredka, ki ga zaznamuje zadnji občni zbor napram prejšnjim. Vprašanje dobrovoljcev se je v naši javnosti mnogo premalo razpravljalo in mogoče nosi na tem delno krivdo njih organizacija sama. Vendar bi ljudje, ki so v najtežjem času priskočili uničeni srbski vojski na pomoč in jo usposobili za zmagovit predor solunske fronte, zaslužili malo več ugleda in upoštevanja, kot ga uživajo. Ni nam mogoče naštevati vseh poedinih zaslug, zadostuje nam suho število, ki znaša po štatistiki vojnega ministerstva 105, odnosno celo 108 tisoč. Ta številka se sicer ne navaja v vseh podatkih, a upoštevati je treba, da je bil velik del uvrščen v redne srbske polke in se ni vodil v posebni evidenci.
Žal je od tega velikega števila organiziranih le nekaj nad 45 tisoč in tudi ti ne delajo vsi ativno, vendar je škoda, da dobroveljsko gibanje po prevratu ni obdržalo one iniciativnosti, kot jo je pokazalo na bojnem polju. Doeim so češki legi-jonarji z odločujočim vplivom sodelovali pri reševanju vseh važnih političnih vprašanj, je naša dobroveljska organizacija posvetila večina svoje brige rešitvi ekonomskega vprašanja bivših dobrovoljcev. Deloma jo je k temu sicer silila verolomnost vlade, ki je sicer uzakonila zakon o dobrovoljcih, a ga ni dosledno izvrševala, deloma pa leži krivda v apatiji organizačnega vodstva samega.
Resnica je sicer, da je »dobro-voljstvo« po sklepu miru zgubilo svoj prvotni namen. A ravno tako je resnica, da noben drug, kot do-brovoljci, ni bil tako upravičen zahtevati odločilne besede pri uredit-
vi	države. Ker oni so zanjo žrtvovali kri in življenje. Iz vzrokov, o katerih razpravljati bi bilo danes brezpomembno, je dobrovoljstvo opustilo o pravem trenutku poseči odločilno v razvoj dogodkov in tako tudi pozneje ni moglo niti s prošnjami uveljaviti onega, kar bi jim s po-
četka niti zahtevati ne bi bilo treba | — to je osigu Vnja svojega gospo-! darskega položaja. Dejstvo, da so ! nekateri dobili več, kot jim je pripadalo, da se je dalje zemlja, name-
I	njena dobrovoljcem, podeljevala j strankarskim eksponentom, ki nikdar srbske vojske videli niso (tipičen slučaj smo priobčili v našem listu pred tedni, ko je dobil kot do-brovoljec zemljo predsednik neke Vojvodinske Srnao — bivši madžarski rudeči oficir), je rodilo med dobrovoljci slabo kri in to tembolj, ker so posamezni zaman vlagali upravičene prošnje za podpore. Ker se organizacija v drugih smereh ni uveljavljala, je polagoma padal interes med člani in če bi se razmere ne spremenile, bi pojm dobrovolj-stva postal počasi samo še predmet junaške narodne pesmi. Ker naraščaja organizacija ne more imeti v sedanji dobi, oni, ki se bore z vlado za svojo pravico, bi pa v doglednem času umrli lakote, ali pa resignirall pri nehvaležnosti domovine na svoja dobrovoljska prava.
Razmeram v širši organizaciji je odgovarjal tudi oblasni savez za Slovenijo Vse do letos! A letos je ravno iz Slovenije, dasi je tu organiziranih komaj nekaj nad 600 dobrovoljcev. izšla inicijativa za pre-okret dobrovoljskega gibanja ^ in udejstvovanja. Skoro vsa poročila so povdarjala potrebo, da se morajo dobrovoljci, ki so s svojo krvjo ustvarjali državo, tudi zanimati za razmere, ki sedaj v njej vladajo, ako nočejo, da bodo postale njih žrtve jalove. Gospodarsko vprašanje posameznika, pa bilo še tako važno, ne sme nadvladati idealizma, s katerim je ustvarjalo in uresničilo dobrovoljsko gibanje idejo svobodne Jugoslavije.
O	konkretnem udejstvovanju se podrobnejše še ni razpravljalo in počakati je treba, kako stališče zavzame k zahtevam Slovenskih dobrovoljcev ostala organizacija. Vendar mi že danes pozdravljamo z veseljem ta preokret v dobrovoljski organizaciji, ker smo uverjeni, da bo njeno udejstvovanje v javnem življenju pomnožilo in okrepilo bojno fronto onih, ki se bore za ureditev razmer v državi.
Jasno je, da bo dobrovoljska organizacija, če se bo hotela resno
uveljaviti, iskala stikov z našo organizacijo, ker vsako gibanje rabi osvežujočih moči, rabi podmladka. In izmed vseh bojnih organizacij, pa bilo to Udruženje četnikov. Narodna Odbrana ali Savez Dobrovoljaca, ima po svojem ustroju naraščaj samo Orjuna.
Narodna Odbrana je že sklenila z nami pakt kooperacije, o Četnikih je pa to pričakovati v najkrajšem času. Če se bo dobrovoljstvo hotelo resno uveljavljati, mu v lastnem interesu tudi ne bo drugega preosta-jalo. Popolnoma brez vsake škode za svoje interne organizačne zahteve, ker mi od svojih zaveznikov ne
i	zahtevamo ničesar drugega, kot stvarjanje močne nacionalistične fronte. Nudimo jim pa zato pomoč j osvežujoče sile mladega idealizma.
Mi si za danes želimo le, da bi ; idealno mnenje, ki je prevladalo na občnem zboru dobrovoljcev iz Slovenije, zavelo po vseh dobrovolj-skih vrstah, ker smo potem sigurni, da se najdemo ramo ob rami v boju za razčiščenje razmer v državi, za uveljavljanje pravic naroda in za osvoboditev vseh zasužnjenih naših bratov.
V	tej zavesti pozdravljamo sklepe zadnjega občnega zbora dobrovoljskega saveza!
„Cičen“.
(Iz Maribora.)
Dokler so imeli Nemci v rokah celo oblast stare Avstrije, so storili vse, kar je bilo sploh mogoče, da so zabranili gospodarski in narodni razvoj Slovanov, akoravno je bilo teh nad dve tretjini, ki so bili kot produktivni delavci pravzaprav njih reditelji. Čim pridnejša in pokornej-ša je bila ta slovanska para, tembolj jo je pritiskala in zaničevala germanska prepoteaca k tlom. Da so zamogli nam in naši deci bolj uspešno ubijati narodno zavest in ponos, so nas vedno in povsod obsipali z različnimi psovkami, kakor: \Vindische Hunde, vvindische Zottel, kroatische Schweine, serbische Ha-meldiebe itd., itd., itd. Te psovke so Švabi uporabljali proti našemu tro-imenskemu narodu tudi takrat, kadar niso z nami direktno občevali, namreč v svojih družbah. Njihova šovinistična nadutost je šla tako daleč, da so v srca nežne svoje dece že vcepljali do nas mržnjo in zaničevanje. Potem se ni čuditi, da se je mani duševno naobražen človek ta-korekoč bal in sramoval govoriti svoj materni slovenski jezik. Toda to je bilo nekoč; nekaterim je pa vendar še vedno zlata slovenska materina govorica premalo, tako n. pr. lesnemu trgovcu K. in njegovi ženi. ki medsebojno in s svojimi otroci vedno švabsko brbljata na Ulici.
Ko je prišla s preobratom za švabsko hegemonijo šiba plačila, ki se pa ni proti njim uporabila v zasluženi meri, so opustili previdno te psovke in so nas kar naenkrat pri-poznali za Slovence. Pridno so vabili višje častnike in uradnike na pojedine, da so od teh izvedeli, bo li sledila zaslužena kazen ali ne. S temi pojedinami so se odkupili storjeni grehi, event. so se tudi dobile kake koncesije. Pri dobri kapljici in ko se je začela uveljavljati moč alkohola, se je izvedelo tudi marsikaj drugega, kar se je potem hitro preneslo v sosednji Gradec in uporabilo v tajnih organizacijah, pa če se te tudi nazivajo le »rdeči križ«, ali »požarna bramba«.
Dokler so bili Nemci še potuhnjeni, so nas spoštljivo imenovali Slovence in so na videz obsojali to, kar se je z nami svojčas v Avstriji počelo, dasi so bili naši zatiralci ravno oni sami. Mi kot krotke ovčice, še vsi obdani suženjstva, smo hitro na vse pozabili in zopet pustili prosto pot izkoriščevalcu Švabu. S tem je hitro nastopila zopet stara doba tako, da na zunaj skoro več ne veš. je li to stari avstrijski Marburg ali pa je to jugoslovanski Maribor. Nemčurji so se zopet začeli posluževati izključno švabskega jezika in tem se vobče že tudi odgovarja v blaženi tevtonščini; zopet se po večini podpira nemška obrt in trgovina in jači nemški kapital, kateri nam bo zopet zagospodaril v naši lastni hiši. — Nemci se sicer še ne upajo nas nazivati kakor običajno prej z »windische Zottel, Schweine, Ham-meidiebe«, marveč iznašli so novejšo psovko »Čičen«, s katero hočejo na drugi način nadomestiti staro. V prvi vrsti hočejo s to psovko zadeti naše Primorce, katere je ravno po Nemcih provocirana roparska vojna spravila ob dom in imetje in kateri
se tega bridko zavedajo ter so morda ravno radi tega Nemcem nekoliko manj popustljivi. Ker je ta psovka tudi v Nemški Avstriji že ofici-jelno v uporabi, zapomnite si Vi, Tevtoni, da s tem ne zadenete samo Primorcev, ampak vsacega Jugoslovana, ki se bo vendarle spametoval in vam začel vračati ne le te, ampak tudi stare dolgove in da ne bode nič premišljeval, kdo je bolj ali manj kriv; krivi ste vi vsi, da so biii prisiljeni naši Primorci, zapustiti lastno, po Švabih opustošeno grudo in se podati v svet s trebuhom za kruhom.- Mi sami smo krivi, da vam je zopet začel rasti greben; da se pa to ne bo dalje godilo, bomo pa že ukrenili vse potrebno. Kar se pa tiče vaše psovke »čičen«, vam bodi pojasnjeno, da to pri nas ne velja za grdo besedo, kajti mali del naše istrske zemlje (okoli 10 vasic med Novim Gradom in Opatijo), kjer živijo naši bratje, ki pa so po naravi duševno tako inteligentni, da se jim vi, gospodje Švabi, ne morete niti primerjati, se imenuje »Čičerija«.
Germanske psovke proti Slovanom so bile od nekdaj prozorne: iz teh naj se sistematično vzgaja proti njim obče javno zaničevanje, pri Slovanih samih pa malodušnost. Vse to so pa le pripomočki za zopetno povzdigo nemškega kapitala v naši, s potoki krvi izvojevani slo-bodni Jugoslaviji. Ta sistem, dasi značajno nizkoten, služi izborno in vspešno namenu. Pod eno ali drugo pretvezo in s pomočjo naših kratkovidnih voditeljev, se je nemška nadvlada že zarila v vsa naša industrijska podjetja tako, da ako se temu na eden ali drugi način ne napravi konec, bodemo nekega dne zopet našli stare avstrijske razmere v toli zaželeni slobodni naši državi.
isto razmerje je pri trgovini iti malem obrtniku. Naše ljudstvo pridno podpira enega kakor -drugega iit ne pomisli pri tem, da je to samo past, iz koje so komaj pred kratko dobo in proti lastni zaslugi bili rešeni. — Ne oporekam, da so dostikrat upravičeni izgovori, da je pri našem trgovcu, obrtniku nekaj dražje kot pri nasprotniku, ali ta izgovor ne sme obstojati še nadalje. Radi tega rotimo našega trgovca in obrtnika, v še večji meri pa konsu-menta. da storimo vse, da si ustvarimo lastno obrt, trgovino in ravno tako industrijo. Samo v tem slučaju postane Jugoslovan na svoji zemlji svoj gospodar.
Tajne švabske organizacije tu in v sosednii državi nas opominjajo več ko dovolj, da storimo svojo dolžnost vsi brez izjeme, ako nočemo doživeti zopet starih psovk m izgubiti gospodarske svobode. Država kot taka nam tega ne more dati, mi sami smo dolžni storiti to tako radi sebe kakor radi države. Zatorej vsi na krov in brez pardoua. Oni, kojemu ta metoda ne diši ni neče sodelovati, je proti nam in ;e sme biti med nami na naši zemlji. Izluščena psovka »Čičen« je izbrana metoda, da se posamezna palica more zlomiti, medtem ko se vee-e število ne da. Izgovor, da en s:'m ne more nič napraviti, naj ne vc.ja in tudi ne bode, ako .storimo svojo gospodarsko in nacijonalno umnost
SLEJ ALI PREJ
bo prišla vsaka gospodinja do prepričanja, da ji najbolj kaže kupovati »PEKATETE«, ker so ne le najboljše, ampak se z.elo nakuhajo in se jih manj potrebuje od drugih.
n
ITO‘
zobna pasta odstranjuje nepripteu duh iz ust
Priporočamo vsem rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten oridatek za kavo.
J
Zakaf smo proti Trboveljski družbi?
Naš boj proti trboveljski premo-gokopni družbi ni principijelnega značaja. Ona bi mogla, če bi spoštovala jugoslovensko nacijo in v smislu tega spoštovanja uravnala svoje delovanje, jednako koristiti i svojim materijalnim interesom kakor tudi narodnim in državnim, ko bi pri eksploataciji naše zemlje lahko nudila našim sodržavljanom - delavcem nj:hovemu delu in trpljenju primeren stalen zaslužek in človeškega dostojanstva vredno eksistenčno možnost.
Zalibog ni Trboveljska prem. družba tega nikdar umela. Ne mo-re biti radi neumevanja naših naci-jonalnih hotenj in teženj, ampak vsled odkritega, globokega sovraštva proti naši jugoslovenski naciji, katero je pač smatrala za najboljši element za dvig njenih dividend, katero pa je sicer vedno in dosledno oholo prezirala in trpinčila, kakor Pač pristoji narodu sužnjev in hlapcev. !n dinastija Belakov, Heinri-chov ter v zadnjem času Skubicev ie znala s podkupovanjem, špijon-stvom, gostijami intrigantstvom ter Povzdigovanjem v plemstvo upravnih svetnikov svojo moč najsijajnejše razširiti. Trboveljska premogo-kopna družba je postala država v državi že v Avstriji, v še izdatnejši meri pa v Jugoslaviji. Moč zakonov, veljavna in obvezna za vse druge državljane je pred njo prenehala, ie državne bajonete je najela v svoio službo, da so ji pomagali k njenemu cilju.
V	zadnji številki smo poročali o početju Trb. prem. družbe napram našim delavcem v zadnjih šestih mesecih t. j. od stavke naprej. Nimamo namena ugotavljati, kdo je •sto povzročil in kdo jo je vodil. Dejstvo je samo, da je ista končala s popolno zmago Trb. prem. družbe, ker se je poslužila najbolj nemoralnih sredstev. Cele skupine delavcev je dala s pomočjo bajonetov, ki so ji bili od k. u. k. velikega župana Allerhochst postavljeni na razpolago, aretirati in obsoditi, češ, da so Prigovarjali druge k stavki, dokler r*i zalibog šele zadnji čas naše najvišje sodišče odločilo, da se je v vseh teh slučajih zakon grdo kršil m gazil.
Ko je bilo delavstvo v pozni jeseni in sredi najhujše zime v naj-bednejšem položaju, pa je začela izvajati Trb. prem. družba čine najniz-kotnejše maščevalnosti. Ni se ozirala^ na bolestni izraz brezštevilnih očetov, ki so v največ slučajih brez vsake osebne krivde padli v stavko, ko so prihajali ponižani in razžaljeni Prosit s povzdignjenimi rokami, da bi jih sprejeli nazaj, ni se ozirala na obupne klice in prošnje brezštevilnih mater in žen ter nedolžnih otročičev, ki niso mogli razumeti, zakaj imajo ljudie tako trda srca, da jim ne privoščijo košček kruha. Gospodom Trb. prem. družbe se je zdelo vse to šala, pristna, nepotvorjena burka in čutili so perverzne slasti nad mukami teh ljudi. Začetkom so jih vsaj poslušali in jih zasmehovali v nesreči, pozneje pa so vrata zaprli in nikogar ni bilo več, ki bi vsaj Poslušal prošnje teh nesrečnežev. Toda valpetom okrog Trb. prem. družbe to še ni bilo dovolj. Vrgli so kakor Brennus meč na tehtnico: Vae victis! Ni jim bilo dovolj, da so pometali čez noč iz službe one, ki so jim 20, 30 in še več let grabili v temnih in nevarnih jamah milijone, v svoji besni maščevalnosti so jih začeli metati iz bornih stanovanj, kjer so možje mrko gledali pred se, nemožni razumeti vse to in kjer so se v mrazu in lakoti stiskali otroci okrog obupanih mater. V novembru mesecu 18 družin, pretekli mesec 25, prihodnji mesec morda 30 ali 50. In ti nesrečneži so klonili glavo ter se napotili iskat pravice in kruha kakor hlapec Jernej. Ponižani in razžaljeni so se poslovili od domovine ter namerili svoje korake v grobišče našega naroda v Vestfalijo in 5e dalje----------
Tedaj pa so odjeknila naša srca, kruto razžaljena v svojih nacijonal-
nih čuvstvih. Naša jugoslovanska pest se je skrčila in stisnila. Kdo ste vi, ki imate drzno čelo naše ljudi, veje našega narodnega telesa tako nečloveško trpinčiti, jih v njihovi nesreči in trpljenju zasramovati, neusmiljeno, brez srca jim odvzeti skozi desetletja trdo priborjeni kruh, jih metati na cesto z njihovimi nedolžnimi rodbinami in jih izganjati v tujino, da se nam pogube za vedno? Kdo ste vi, ki si drznete žaliti našo nacijonalno čast s tem, da ljudi, ki so last in sestavni del našega jugoslovenskega naroda v svojem početju ponižujete na stopinjo živali, odvzemajoč jim vsak najmanjši človeški in nacijonalni ponos, ko morajo kot psički se plaziti okrog vas, zato, da dobe od vas brce? Kdo ste, ki izjavljate ošabno, da vas narodna skupščina in njeni sklepi nič ne brigajo in se norčujete in naše narodne volje? Kdo ste pritlikavci, ki se drznete napovedati boj ram nacijonalistom s tem, da ste vrgli iz služb naše člane, ki so se odkrito priznali za našo idejo? Ali res vztrajate s svojimi protina-cijonainimi in protisocijalnimi dejanji na tem, da se ta boj prične? Dobro, mi smo s tem zadovoljni in sprejemamo vašo rokavico. —
Naši nasprotniki, med njimi Trb. prem. družba, vedo, da hrani Jugoslovanski narod že tisočletja lepo lastnost, tujo drugim narodom, namreč gostoljubnost. Toda povemo vam odkrito gospodje okrog Trb. prem. družbe: Ne zaupajte predrzno v milost božjo in v našo gostoljubnost! Saj veste, narod sužnjev in hlapcev bi se utegnil v svojem užaljenem nacijonalnem ponosu grdo pregrešiti i nad vami, i nad svojim tradicijonalnim gostoljubjem in vas pognati s culo tam preko meje, odkoder ste prišli...
Jugoslovanski nacijonalisti nismo pričeli borbe proti Trb. prem. družbi radi tega, da bi pridobili simpatij in volilnih kroglic našega delavstva. Saj vemo sami najboljše, da nas smatrajo premnogi njih slej ko prej za osovražene Orjunce in ki nam naklanjajo vse drugo prej kot simpatije. Nič zato. Volilnih kroglic itak ne bi imeli kam dati, ker smo jih že pri zadnjih volitvah raje odstopili drugim. Ampak nekaj je, česar smo se vedno držali pri naših dejanjih in kar bomo tudi v bodoče vedno delali: Stremeli bomo vedno za tem in če ne drugače tudi s silo prisilili vsakogar, ki se raduie našo gostoljubnosti, da bo našo Nacijo in njeno voljo spoštoval. Ker smatramo nacijonalno delo za nekaj objektivnega, vse obsegajočega, se nismo in se ne bomo borili samo za pravice onih, ki so naši člani, ampak za pravice vseh, ki so sinovi našega jugoslovenskega naroda, ker nam to veleva in nalaga naš nacijonalni program. Branili pa jih ne bomo samo nacijonalnih krivic, ampak tudi socijalnih, ker vemo. da bo narod tudi nacijonalno izgubljen, č bo sccijalno zasužnjen. Zato nam pri nikomur in tudi pri Trb. prem. družbi ne imponira ona navidezna na-cijonalna zunanjost, če ni spremljana od socijalnih činov in od bratskega umevanja za težnje drugih sonarodnjakov. Ne sme biti jugoslovanska trobojnica merilo nacijonalizma in mi ne delamo razlik med borno obleko delavca in kmeta ter gosposkim odelom tovarnarja, marveč iščemo in upoštevamo kot edino zanesljivo merilo: iskreno, bratsko čuteče .nacijonalno srce.
Oholi Izkoriščevalci okrog Trb. prem. družbe, ali veste sedaj, čemu smo proti vam? Ali veste sedaj in razumete, zakaj jugoslovanski nacijonalisti ne bomo prej mirovali, da vas pravimo na kolena, da boste tudi vi spoštovali našo Nacijo, njeno voljo in njeno čast, kakor tu zahtevamo tudi od vseh drugih? Ali dvomite v našo zmago? Zaupajte nam: nismo se strašili sprejeti uslljenega nam boja proti možem, v z zlatom vezanih diplomatskih frakih, prebivajočimi v dvorcih, kadar so usme-
rili svoje delovanje zoper našo Nacijo. Ali upate imeti vi več sreče v tem boju kot oni? Ne udajajte se iluzijam, da ne bo v kratkem vaše spoznanje preveč bridko ...
Ne skušajte se obdržati s tem, da boste še nadalje izzivali intrige med delavstvom, izigravali delavstvo proti uradništvu in obratno, nastavljali špijone v osebah bivših žandar-jev in policijskih komisarjev. Vsak poštenjak in ne samo mi, je spregledal vašo prozorno igro. Mirno, uda-no in suženjsko — ponižno se valjajo pred vami nekdanji največji gromovniki za delavske pravice, ki ste jih znali podkupiti s kosom mesa in ki sprejemajo sedaj za svoje »delo« mastne plače upravnih svetnikov. Nas to ne ovira in bomo šli naprej brez usmiljenja. Daleko višje kakor v boju proti Trb. prem. družbi imamo jugoslovanski nacijonalisti svoj cilj. Toda, ker hočemo, da prinesemo narodu ozdravljenja, bomo poskrbeli, da ozdravimo čimprej in čim najbolj radikalno in če ne drugače z nasilno operacijo ono rak-rano na našem narodnem telefu, ki se imenuje — Trboveljska premogokopna družba.
Schspirogr. role
THE REX CO., Ljubljana.
Perilo, kravate ter razno modno in galanter ijo blasro n^jsolidneie pri JAKOB LAH, Maribor. G'avni trg štev. 2,
V dobi Radičev in Korošcev ne moremo najti pravega razumevanja za velike može. In tako je tudi šla skoro neopažena mimo nas smrt, ki je nosila v svojem naročju duh enega največjih mož dobe, ki jo bo zgodovina registrirala- pod zaglavjein svetovne vojne. V naših malenkostnih sporih in trzavicah pozabljamo na človeka, ki se je boril na težavnem polju svetovne diplomacije za naše pravice, za pravice naroda, ki ga je poznal samo iz knjig. Uspelo mu ni njegovo delo, kot redko uspe idealist v boju z sebičnimi realisti. Uspelo mu pa tudi ni deloma, ker smo v svoji vihravi bahatosti odklonili sami ono, kar nam je skušal rešiti, ko je videl, da ne doseže vsega. In ker smo ga polomili sami, šli smo kot mali otroci in cesto, ki je bila v prvem navdušenju imenovana po njemu, zopet prekrstili v dunajsko. Malenkosten dogodek ali značilen za one, ki so ga izvedli in za nas vse, — ki smo se v vsej zgodovini pokazali velike v malenkostih, a pritlikavce v važnih zadevah.
V zavesti tega ne sledimo stopnjam drugega časopisja in ne naštevamo širokih ust zaslug pokojnika za pravice malih narodov. On, ki je v življenju pokazal, da lahko stoji in vztraja na čelu največje države pošten in nesebičen človek, je ostal nesebičen tudi v smrti. Odklonil je pomp, ki ga je predvideval za svoj pogreb.
V spominu njegove pravicoljub-nosti, njegove ljubezni do tlačenih in zatiranih, naj med hrum in slavospeve onih, ki so mu onemogočili uresničitev njegovih idealov, zveni tiho in iskreno želja jugoslovanske Nacije, ki jo je ljubil, dasi ne poznal:
»Večnaja Ti p a m j a t....«
DEŽNE PLAŠČE v veliki izberi najceneje pri JAKOB LAH, Maribor,
Glavni trg 2.
POZOR!
Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250’—. Ljubljana, Zvonarska ulica štev. 1.
Naročajte „Pobedo“!
Kaj sedaj?
Woodrow Wilson
Sicer ne popolnoma nepričakovano, a vendar iznenada so prinesli v petek politični listi vest, da je okrog 50 Radičevih poslancev dopotovalo v Beograd in da se nameravajo udeležiti boja proti režimu. Dasi je gotovo, da bo sedanja vlada, ne sicer v interesu države, ampak v interesu svojega lastnega prestiža, skušala za vsako ceno onemogočiti to ojačenje opozicije, je vendar velika možnost, da pomeni ta prihod konec sedanje vlade. To tembolj, ker vstopajo Radičevci v boj s simpatično devizo neratifika-cije sporazuma z Italijo.
Kakor je pozdraviti konec ko-ruptnega sedanjega režima, je pa za organizacijo jugoslovanskih nacionalistov ta prihod Radičevcev poziv
I	k strogi pripravljenosti!
| Nas ne smejo voditi nobeni stran-! karski interesi, niti nas ne smejo ! preslepiti trenutni, dostikrat še sa-| mo navidezni uspehi. Ker tudi če se ' zruši sedanji režim potom skupnega nastopa vseh opozicijonalnih strank, nimamo nobenega jamstva za bodoče boljše razmere in važnejše ter silnejše bo stopilo pred nas vprašanje —
kaj sedaj?
O enem ni dvoma! Ljudem, ki so prizadejali državi in narodu toliko zla, ne moremo in ne smemo nikdar zaupati. In danes je potrebno, da povdarimo, da bomo našli pota in sredstva, da onemogočimo Radiča, če bi ga spremenjene parlamentarne razmere hotele privesti nazaj v domovino, katero je izdal sto in stokrat in katero je popluval v vsaki svoji besedi.
Onemogočiti moramo pa tudi vse druge protinarodne in izdajalske Špekulacije, ki bi jih hoteli za hrbtom Radičevih trabantov izpeljati drugi elementi.
Prepričani smo, da bo naše centralno vodstvo dobro sledilo razvoju političnih dogodkov in nam pravočasno dalo vse direktive, zato se vzdržimo za danes vsake prenagle sodbe in samo poživljamo članstvo, da budno pazi na klic:
A k c i j o n e na plani
Kronika.
Iz dežele komisij. Nedavno smo
brali v listih, da dospe v Ljubljano »komisija«, ki se bo pogajala z za--stopniki Čehoslovaške republike za prodajo 50.000 kg najfinejšega tobaka. — Danes pa beremo, da se je v Beogradu sestavila zopet »komisija«, ki bo prepotovala Bolgarsko, Grško, Romunijo in Turčijo, da poizve, kje bi lahko' kupili najfinejši Smirnski tobak, iz katerega bi delali, seveda »pomešano« z domačim, »fine« cigarete. Ker nam je še predobro v spominu, kak prvovrstni gnoj — pardon tobak — nam je neka beograjska »komisija« kupila na Holandskem, priporočamo vladi, naj pošlje raje svoje »komisije« poslušat, kako trava raste in planke žvižgajo. Saj njim se gre itak samo za dijete, mi bi pa bili rešeni »najfinejšega« smirnskega tobaka,
Seveda, »zarade« bi pri travi in plankah ne bilo!
Za reprezentanco. 39.897 Din mesečno izda naša država za reprezentančne cigarete, ki jih pokade ministri in poslanci. Nekateri listi se nad tem zgražajo in čudijo, mi pa razumevamo položaj, ker vemo, da se dolgčas in brezdelje najlepše ubija — s kajenjem.
Dima je pa v naših ministrstvih in parlamentu tudi dovolj!
Kaj je vse mogoče? V nekem mestu načeluje policiji kapetan, proti kateremu je na sodišču vloženih 38 prijav radi zlorabe uradne oblasti. Ker je tamošnji lokalni list ostro nastopal proti takemu uradnemu organu, je nekega lepega dne policija uradno pozvala urednika lista, naj se zglasi v uradu. Komaj prestopi, nič hudega sluteč, urednik prag pisarne, zastražijo s puškami oboro-
žen^ policaji vrata, gospod kapetan ga je pa začel obdelavatl z brcami in palico tako, da leži sedaj v bolnici.
Ta gorostasni in neverjetni slučaj se ni zgodil niti v Afriki, niti pri italijanskih fašistih, temveč v mestu Pančevu v kraljevni SHS. Toraj v državi, kjer si obtožen po § 104. s. k. z. radi žaljenja uradne osebe, če samo policaja postrani pogledaš, uvaja policijski kapetan, po imenu Milan Hristic, novo justico.
Zmrcvarjeni urednik, dr. Mihajlo Tomandl, ki je — kar bodi mimogrede omenjeno, za svoje nacijonalno prepričanje trpel že v Avstriji v Aradskih kasematah, — je podvzel potom raznih korporacij vse korake, a če bo imel uspeh, je dvomljivo. Kdor ima 38 deliktov na glavi, mu tudi 39. ne bo uničil veljave v ministrstvu. Seveda, če je drugače mož na mestu ...
Fleischhauerkranzchen v Celju so priredili tamošnji nemčurski mesarski pomočniki na dan naše oblastne skupščine. Razpošiljali so s a m o n e m š k a vabila in menda za izzivanje tudi našim članom, ki z mesarji nimajo ničesar opraviti. Nekaj naših članov se je odzvalo prijaznemu povabilu in za kratek čas posetilo to germansko prireditev. Pogumni mesarji, ki so spoznali akcijonaše, so svoje junaštvo skrili in prepevali slovenske pesmi. Zadeva bi končala končno, da ni čutil g. policijski pristav Strmšek potrebe izganjati naših ljudi z motivacijo, d a izzivajo. Seveda se njegovemu povelju nihče ni pokoril in so člani zapustili prireditev šele na pismen poziv oblastnega predsednika. Zadeva bi pa imela skoro slabe posledice za g. pristava, ki je v »Narobnem domu« utajil besede, ki jih je prej govoril In razvijal neke svoje teorije o vzdrževanju reda, ki pa pri naših ljudeh niso našle pravega razumevanja. Po posredovanju mirnejših članov se pa ni zgodilo nič hujšega, kot da je bil g. pristav ekspe-diran z Orjunaške akademije nazaj na »Fleischhaueikranzchen«.
nn« JlElDf
VSAKO NEDEI JO IN PRAZNIK
ZAJUTRKOVALNI
KONCERT
V SAMO
•	ZOBNA PASI
AIKADONT
• VAS MORE POPOL- «
•	NO M A ZADO* • •# VOLJITI. 9m %
| Manufaktura, | meda.
!
r	v*-—^	i
»‘•"i8' I
I
S f ’ % £
?!	o	■
II
'4* 's-
»iitiutm >i
Delniška glavnica: Din 50,000.000. Rezervni zakladi: ca. Din 10,000.000.
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
Podružnice: Brežice, Kranj, Ptuj, Celje, Maribor, Sarajevo, Črnomelj, Metkovlč, Split, Gorica, Novi Sad, Trst.
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana.
Telefon štev.: 261, 41S, 502, S03 In 504.
Stran 4.
»ORJUNA«
Stev. 7.
Gradbeno podjetje
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
Naš pokret.
Oblasna skupština Orjune zagre-bačke oblasti. Na 17. o. mj. održat če bratski Oblasni Odbor u Zagrebu svoju glav. god. skupštinu u Zagrebu sa sledečim dnevnim redom: 1. Otvorenje po komisarijatu. 2. Pozdravi delegata. 3. Izveštaji: a) tajniški, b) blagajnički, c) Mesnih Odbora, d) nadzornog odbora i e) po-delenje apsolutorija starome odboru. 4. Predloži i eventualija. 5. Raspra-va o rezolucijama i o kongresu u Splitu. 6. Rasprava u budgetu i o programu rada za sledeču godinu. 7. Biranje novega odbora. Buduči je ova glavna skupština zagrebačke oblasti veoma važna po daljnji rad i napredak našega pokreta te je i razumljiv veliki interes koji za nju vlada u našim redovima. Bratski Oblasni Odbor zagrebački poziva sve organizacije da bi na tu skupštinu poslali i svoje delegate kako bi svojom prisotnosti dokumentovali solidarnost svili Orjunaša cele zemlje.
Mestna Orjuna Ljubljana javlja, da so uradne ure tajništva vsak dan ob delavnikih od 19.—20. in ob nedeljah in praznikih od 10.—13. v društveni sobi v Areni »Narodnega doma«, vhod od strani BIei\veisove ceste. Tam se sprejema prijave, članarina. izdaja članske izkaznice ter daje članstvu potrebne informacije.
Nadalje je bil sprejet predlog, da se uvede poseben odsek, kateri bo imel nalogo. Izvesti ob gotovih časih preiskavo na ulici kakor tudi v lokalih pri osebah, ki nosijo orjunaški znak. Vsak član se bo moral legitimirati, da se na tak način preprečijo razne zlorabe.
Mestna Orjuna Konjice priredi v soboto, dne 16. februarja t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani »Narodnega doma« plesni venček. Vabijo se vsi člani, po njih vpeljani gosti m somišljeniki Orjune.
Mestna Orjuna v Zagorju ob Savi javlja svojemu članstvu, da je na svoji II. odborovi seji, ki ^e je vršila dne 27. januarja 1924 vzela po zgledu drugih Orjuna v svoje varstvo in zaščiti sivi Krn, ki je najbližji sosed našega očaka Triglava. V teh tžkih dneh naše domovine ne j zaostanemo za drugimi — gremo krepko naprej in jačiino svoje čete, da ponesemo jugoslovansko ttoouj-nico tja k našemu varovancu. Vemo, da bo treba jeklenih moči — toda volja bratje in sestre, premaga vse. Tudi najmočnejše ovire bodo padle, ko bodo drugi videli, da v nas živi zavest, da smo edini v tem, da se naše mje pomaknejo daleč tja za poslednje slovensko selo. Kleti sovragi bodo omahovali, ko bodo videli, da je sleherni slovensKi kraj v varstvu naših organizacij. Vsako nasilstvo bodemo maščevali kruto — vsakdo bode dobil zasluženo plačilo. Za ta poslednji boj Vam kličemo — jačite naš vrste kjer m koli morete, tako da bodemo zlahko to ponesli svobodo našemu sivemu očaku. Bratje, na svidenje med brati takrat, ko bo zažarelo naše obzorje, ko bo izšlo solnce jugoslovanske svobode.
Domžale-Dol. Dne 7. t. m. se je vršil v gostilni Matičič občni zbor naše organizacije. Udeležba je bila zadovoljiva in pokazala zanimanje za našo vzvišeno idejo. Zborovanje je poteklo vzorno in razčistilo ozračje nesoglasij, ki so se pokazala tekom zadnjih dni. V zanimivih de-
batah si je organizacija začrtala smernice za svoje bodoče delovanje in si izvolila odbor, ki nam daje jamstvo, da bode to delovanje tudi uspešno. Vrli organizaciji kličemo: Zdravo!
Iz Posavja. Zborovanje vseh štirih odborov posavskih Orjun se je vršilo v nedeljo, dne 19. januarja t. 1. v Krškem.
Na tem zborovanju se je osnovala zveza posavskih Orjun: Brežice, Krško, Rajhenburg in Dobova. Predsednikom zveze je bil izvoljen brat dr. Drnovšek iz Krškega, odbornikom tajniki vseh posavskih Orjun. Začrtane so bile smernice Zveze, katere glavni namen je v važnih zadevah nastopati enotno, zlasti z ozirom na razmere v po-savju.
V ostalem ostane delokrog po-samnih organizacij nedotaknjen.
Zveza je nato razpravljala o splošnih predlogih za oblastno skupščino. Zborovanje je pokazalo, da vlada med posavskimi organizacijami popolno soglasje.
Zlasti je bilo povdarjano, da se je vplivu političnih strank na Or-juno ali njene posamne člane, skrbno izogibati.
Pozor. Nabiralna pola glaseča se na ime Anton Slamič »za nabavo prapora« se razveljavi, ker se je izgubila. Orjuna Vič-Glince.
Zahvala.
Podpisani se v svojem in v očetovem imenu najiskrenejše zahvaljujem Obl. odboru »Orjuna« za izkazano sočutje in sožalje ob bridki izgubi svoje matere.
Viktor Avsenek
metteur »Orjune«.
Ne straši se pomagati organizacij, ki je potrebna narodu, tudi če so njeni nasprotniki še tako številni!
Novi ameriški predsednik Coolldge.
m
Odgovorni urednik VI. J. Galzinja. Lastnik inž. Ferdo Kranjec.
O#	<6
x VSAKEGA
gospodinjstva je dobro milo, zato zahtevajte
povsed edino le
nojzEir
POZOR! Na drobno in debeloI	POZOR!
Velika zaloga vsega elektrotehničnega materijala
motorjev, svetilnih teles, gradnje elektrarn, inštalacije.
Elektrotehnično potjetje
LEOP. TRATNIK
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 25.
SLOGRAD
Steka gradbena In Industrijska d. d.
Tel. inter. 180.	Tel.	inter.	180.
Tehnična pisna LJUBLJAHfl, Sptdaja Šiška.
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 251et-nih izkušeni. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silou-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA
Podružnice:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgrndec Slovenska Bistrica
na
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 4.
Brzojavi:
(V LASTNI STAVBE)
Telefoni: 139, 146, 45S.
TKGOVSKA.	..	__ _„
Kapital m rezerve Din. 17,500.000*—.
Izvršuje vse bančne posle najtočneie in naikulantneie
Konjice
Meža-Dravograd
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in vknjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema i ustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za Osnovne šole in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice.
iMerakl]
barve, mastila, lake, kit, klej, emalie, to-pžče in zaiamžei\o <2isti firnež
najboljše vrste nudi tovarna
d. z o. z.
I Maribor Ljubljana Novi sad
podružnica.	centrala.	skladišče.
Tovarne:
p LJUBUANA-MEDVOD^j
Predno kupiš, oglej si izložbo pri
A. ti. i kovic nas!.
k. s os s
Prodaja do konca meseca z 10 do 20% popustom.
Auto garaža
autodelavnica
LJUBLJANA
GLINCE 37.
M E. M«
L.
Ha debelo Id drobno!
več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikan-skega tipa ,,EVANS". Velika zaloga pneuma-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emaili-ranje in poniklanje,
»TRIBUNA« F. B L.
tovarne dvokoles in otroških
vožičkov
Ljubljana, Karlovška 4.
AUTOMOBILE
kolesa, motorje, pnevmatiko vseh vrst, olje, bencin in druge potrebščine
ima vedno v zalogi
LJUBLJANA.
IVAN ZAKOTNIK
msctnl toaarakl mojstar Ljubljana, Dunajska c. 46. Tel. 379
Vsnkovrslna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja ra palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje 1.1. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Saga.	Tovarna	furnirja.
liska Učiteljska tiskarna X Ljubljani,
je najmodernejše urejena in Izvršuje vsa liekaruiška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega.
1 1				1 ! 1 L.
			II II