Poglavje o ovaduštvu (Konec.) Ovaduha je postaviti v isto vrsto kakor perverzneža ali histerika ali epileptika. Kakor vsak človek v družbi ni perverznež ali histerik ali epileptik, tako tudi ni vsakdo ovaduh. Kakor pa družba ni brez teh tipov, tuidi ni brez ovaduha. Zanimivo je opazovati, da množica podzavestno takoj spozna v svoji sredini garjevo ovco. Najsi je katerakoli družba kjerkdli, kjer teče govor od dnevnih Idogodkih, beseda in življenje zastane, ko stopi v sredino določen tip. Ljudje se spogledajo hi drug drugega razumejo. In kamorkoli stopi ovaduh, povsod ga spremlja zaznamovanje kakor težka senca. Poznajo ga v domači družini, v domači vasi, okolišu, v službi, v uradu in drugod. In naj se premakne v Ameriko, še tam zvedo, da je prišel k njim. Zdaj pa poglejmo drug drugemu v oči: ali bi llahko postal kdo od nas človek z zgoraj opisanimi lastnostmi? Mislim, da ne, četudi bi hotel. Če nimaš za to usmerjane duševnosti, je vsak trud zaman. Kajti pri zdravem telesu —¦ zdrav duh v zdravem telesu, da se spomnim Grkov — je duša regulator dobrega in slabega. Razmišljajoč o tem zdrava duša spozna, da je ovaduštvo od vseh slabih del človeškega življenja eno najslabših ter ga prikaže naravnost kot največjo podlost. Za naš zdrav razum in srce — če ne pogledamo za duševni zastor ovaduhov — je ovaduštvo podlost. Po razumu ga smatramo abnormalnim po srcu pa nemoralnim. IV. Ovaduštvo je duševna bolezen. Duše se včasih dajo zdraviti. To je delo vzgoje. Grešimo, če misl.mo. da je le izobrazba glavni činitellj življenja. Ne. izobrazba je končno le pripomoček vzgoji. Ker je ovaduštvo pojav, ki ga lafeko opazujemo pri človeku že v najrani mladosti, nam je že tam, pri korenini. zasaditi sekiro. Drugače se razpase. Zivimo v izrednih časih neposrednih povojnih let, ki so hudo prikladna najrazličnejšim abnormalnostim poedinih boilnih tipov. Poglejmo okrog sebe! Razni Maliji sekarmnože! Dasemnože tudi ovaduhi, ni treba posebej omenjati. Kakor srditi brenclji obletavajo človeka, da ga čim prej zakopljejo. Je to sicer posledica vojne, neka živčna razrvanost. ki je nekaternike še posebno udarila. Tej živčni razrvanosti je treba napovedati vojno! Mislim, da me razumete. V podeželju kar kipi. Na deželi je brez števila mogotcev, ki si domišljajo, da morajo vladati. V svoj voz vprezajo učiteljstvo. Zdi se, da smo stan. ki ni od države postavljen za to, da s svojimi skromniini močmi pomaga državi graditi nove temelje našega državnega življenja, kakor ga je Nj. Vel. kralj Aleksander I. v neštetih primerih nakazal baš učiteljstvu. Kje je krivda? Morebiti v naši premali zavednosti, ali v naši inteligenčni nemoči ali kjer že bodi. To na v&e zadnje ne spada v ta referat. Dejstvo pa je, da ovaduštvo pri nas na podeželju še posebno cvete in ovira razvoj pozitivnega šolskega in izvenšolskega udejstvovanja učiteljstva. Ruši mir, ki je dandanes pionirjem nove Jugoslavije, kakršno je zamislil naš najvišji učitelj in narodni vladar, tako nujno potreben. Spoznavši ovaduštvo le z negativne plati, vidimo, da je važen problem vzgoje, ki ga ni zanemarjati. Resnica je. in ostaine resnica: ovaduh ne more biti dober državljan! Naša naloga pa je, vzgojiti dobrega človeka in s tem dobrega državljana. lutkovnih odrov, ki jih s tem prosim, da naj pripravijo primerne igrice za šolski radio. Priporočam učiteljstvu, naj se odloči za pokrajinske oddaje, ki jih naj bo v prihodnjem šolskem letu prav veliko, čim več tem bolje. V teh oddajah bomo spoznali bližnje in daljne kraje svoje lepe domovine in širili svoje obzorje. Za kraji ožje domovine pa mora priti na vrsto tudi opis ostalih pokrajin naše obšiirne, lepe in bogate države. S pokrajinskimi oddajami bomo gojili nacionalni čut in dvignili drž. samozavest. Ponavljamo, da so pokrajinske oddaje mogoče iz vsakega kraja, ki je priključen na telefonsko omrežje. V jese.ni nameravamo uvesti sistematična glasbena predavamja in si želimo prav obilo petja. V zaee.tku junija so nastopili v Lflubljani naši mladinski zbori in pokazali svojo ubranost in izurjenost. Poznali smo le »Trboveljske slavčke«, zato nas je nastop 19 izšolanih mladinskih zborov kar presenetil; kaj takega nismo pričakovali. In kdo je v teh zborih? Sami naši solarji, sami učenci <naših šol! Ali je torej opravičljivo, da pogrešamo v oddajah šolskega radia svojih lepih pesmi, svojega lepega petja? To se mora izpremeniti! Zato vabim mladinske zbore iz vse naše banovine, da nastopijo v šolskem radiu in nam zapojejo, kakor smo jih slišali zadnjič v Ljubljani. Naš odbor pričakuje, da bodo naši mladinski zbori v šolskem radiu tekmovali med seboj in vzbudili še več enakih zborov. Lepa pesem vpliva na srce in pospešuje srčno kulturo, zato jo moramo gojiti vedno in povsad. Radijskega aparata ine potrcbujejo samo šolski otroci, ampak tudi šoli odrasla mladina ter kmečko, delavsko in meščansko ljudstvo. Predavanja po radiu ,so vzgojne, izobraževalne ali gospodarske vsebine in prinašajo vsakemu iposlušavcu nekaj. V tedenskem programu naše oddajne postaje najdemo stalna predavanja, ki jih sestavlja naš odbor, kmetijski oddclek kr. banske uprave, zveza gospodinj. sokolstvo, zdravniki, higienski zavod in drugi. Ali ini škoda, da ni v vsaki vasi vsaj en aparat, ki je dostopen vsem? Soli, kjer se ljudje najlažje zbirajo, je izrcčno prepovedano, da bi si na novo nabavila radijski aparat. Ni ji pa prepovedano, da prevzame in hrani aparat, ki ga ji kupijo vaščani, društva ali kdorkoli. V imenu našega odbora prosim vzgojna in izobraževalna društva, ki delujejo na dežeii, kakor sokolska društva, Zvezo kmečkih fantov in deklet, Klub prijateljev vaškc kulture itd., da preskrbe domači šoli radijski aparat v skupno uporabo. Že sama kmetijska predavanja zaslužijo, da jih ljudstvo posluša in se ravna po njih. Le povejte to občinskim odborom in gotovo bo tudi občina prispcvala za skupni radijski aparat. Samo vzajcmna samopomoč more pomagati naši vasi, da se bo dvignila gospodarsko, kuLturno in socialno. Pri nas smo v radiofonijizelozaastali; nimamo močnih oddajnih postaj in inaračnikov štejemo v vsej državi komaj 60.000. V Ameriki pa so imeli 1. maja že 29 oddajnih postaj za gledanje v daljavo in nad 10.000 televizijskih prejemnih aparatov. V Amoriki opere ne slišijo samo kakor pri nas, ampak jo tudi vidijo. Tudi Angleška in Japonska že glcdata v daljavo, Nemčija pa se pripravlja, da bo pričela to panogo radiofonije v jeseni. Zganimo se in nadomestimo, kar smo zamudili! Vsaka šola na kmetih naj dobi v kratkem svoj radijski aparat! Naš odbor bo svoje delovanjc prav rad razširil in spopolnil. Med našim odborom in šolo je stik premajhen. Ovtroci se glede ponovitve »Martina Krpana« niso obrnili na naš odbor, ampak so pisali naši oddajni postaji. Prosim učiteljstvo, naj se glede šolskega radia rado in neprestano obrača na naš odbor, ki brez sodelovanja vsega učiteljstva ne more napredovati. Šolski radio podpirata kr. bainska uprava in naša cddajna postaja. V imenu našega odbora se obema zahvaljujem za znatno podporo in ju obenem prosim za nadaljnjo naklonjenost. Zahvaljujem ,se tudi vsem sodelujoeim in jih pozivam, da se oddolžimo svojima podpornicama z dobro državljansko vzgojo naših šolarjev in propagando radia mcd našim ljudstvom. Profesor Leopold Andree