Raasik^ poiiticne tesu, Slovenska IDuetska Zveza. Dne 26. septembra j6 imela S. K. Z. odborovo se]o, v kateri se je poročalo o sedaniem političnem položaju iii o' ustauovitvi pokrajinskiega odbora Narodiiega Sveta za otajers1< o Vršila se je zanimiva razprava o današniih v prašanjih . . . Narodui Svet. Dn« 26. m. m. popoldne se je vršila pod predsedstvom dr. Korošca v Mariboru skupna seja zaupnikov S. K. Z. in J. D. &., v kateri se je ustanovil pokrajiuski odsek Jvfarodnega Sveta 7a Stajersko. Jugoslovauska socialdemokrat, stranka se bo povabila, da sodeluje. V soboto, dne 28. sept, j« imel štajerski pododbor N. S. svojo prvo seio. Izvolilo se je predsedstvo ter razpravljalo o vprašanju naše meje. Sklenili so se važni sklepi za našo bodočiiost. — Pozivamo naše rodoljube in denarue zavode, da prispevajo darova za N. S. Sprejema jih tudi j^rodajalna Cirilove tiskarne, Državni zbor je pričel zborovati v tor«k, dnfr 1. oktobra. Po otvoritvenem pozdravu predseduika dr Grosa ]8 imel ministrski predsednik Husarek dolgovezni govor o notraujera iu zuua«i<JU) poiožaju, v katerem pa ui povedal prav nič novega ali le bese dico z-animivega. GJede našega juga se ja Husarek zavzel toplo za ustanovitev hrvat&ke <iržav<', u kateri bi se priklopila Bosna in Dalmacija. Nas Slovencev ni omenil niti z besedioo. Husarek se je vfoCe zavzemal za ohranitev zvazne zvestobe NemCiji. Btmv'-- ''-<¦¦¦ Cehi in s- ploh Slovani so Husareku burno ugovarjali. STišali &o se neprestaui klici: Proft od Nemčije! Raztrgaj* mo zvezo z Nemčijo! Cehi so izjavili, da se bodo zopet odločno postavili po robu sedanji viadi, ki je razdvojila Ceško in je tako kršila zakon. Posl, Stransky je v Jinar.finem odseku ime.ioval Husareka, ki si drzne v sedanjem resnem času z delitvijo Ceške razburjati češki narod, blazaeža, ki so se mu i-azpočili možganj. Cehi ne bodo dovolili vladi prav nobenih davkov. Iz Husarekovega govora je razvidno, dahoče vlada, naj bi Slovenci ostali sami in naj dobimo neke vrste samoupravo. Take krpucarije Slovenci odlofino odklanjarao. Mi zahtevamo celotno Jugoslavijo. Sicer pa nam je prav vse eno, ali nam da se danja vlada našo popolno saraostojnost ali ne. Pride čas, ko bo Jugoslavija ustanovljena in ciser celo ^ takih mejah, ka.kor vladi in Nemcem ne bo ljubo. — Po Husarekovera govoru se je seja zaključila. Včeraj in danes se nadaljuje razprava o ministrovem govoru. Razprava bo zanimiva, ker pridejo do besede zastopniki vseh av&trijskih narodov. Ptujska slrotlSnica — ali vzfgoja JjvnjlfiaJrJevHi Nafli Ijudje ne samo t ptujskem, ampak tudi t dru gih okrajih so dobivali zadnji Čas od ptujskega glavarja Netolička in od mestnega urada pozive, naj daru"«e.(O za zgradbo sirotiSnice v Ptuju. Glarar Netolidk« }* zogotB-rllal naSs ljtuii, da ima ta ustanov« strogo dobrodelni namen. Za glavarjevim hrbtom pa j« pošiljal župan, pek in vodja nemfiurjev Ornig zaupna pisina, v katerih pravi, Sa je pravi namen te sirotišnice vzgajati otroke za nemštvo v boj protislovanstvu. Torej zavod za janičarje. Našim ljudeni odkrito m javno povemo, da noben Slovenec ali nobe- na Slorenka ne more darovati ne vinarja za to pod-jetje. Nemoi in nemfiurji pa naj le pridno darujejo , IboiJKi rsaj v Jugosiavij«, h ka,;ei\ bo prjpadal tudi Ptuj * Ornigom vred, imeli vsa.j eno poslopje več. /uauilao pa. je, kaKo se dajo političiii uradaiki speljati oJ nemčur;ev na led. Ornig namreč Netol.čki . kaK-or smo izvedeli iz verodostojnega vira, ni pove dal ne bes&dice o svojih zaupnih pismih in o namen, da niora biti nameravana sirotižnica vzgajališče za janičarje. Seveda, Ornig je zvit, kar pa se o našili političnih uradnikih-Nemcih ne moro trdili. Na&i poslanci so v državnem zboru vložili celo vrsto interpelacij. Gostinčar radi ustavitve lista ..Jugoslovan", dr. Korošec radi agitaoije nekega orožnika proti majniški deklaraciji, Roškar radi postopanja okrajnega žitnega »adzornika Seidlerja y Mariboru in radi zapostavljanja Slovencev prl voj ro-žitno-prometnem zavodu, dr. Verstovšek radi u \edbe slOTenskih krajevnih imen v zemliiški knjigi, fer radi rekvizicije živine. Jugoslovanski klub ima pripravljenih še celo vrsto predlogov in interpelacij. Posebno živahno se naši poslanci pripravljajo na boj f.roti vinskemu davku. Pomoč so jim obljubili Poljaki in Gehi. SloTanska vzajemnost. Jugoslovani, Cehi ia velik del Poljakov so imeli dne 30. septembra v drž. zbornici skupno posvelovanje, na katerem so sklenili, da bodo skupno nastopali in se medsebojno pod pirali. Novi davki. V fiaanCnem odseku dr2. sbornice je dne 30. septembra napovedal finančni minister nove davke, da država pokrije prinaanjkljaj dveh milijard, kot zvišanje davka na žganje, na pivo na sol, zvišanje ce!e vrste raznih pristojbia, davek na promet, davek na razpečavanje blaga in na- gizdni davek, manjši davek na premoženje, kajt; na premoženje se bodo večji davki naložili Se le po vojni. V imenu Cehov je izjavi) posl Stranskyv da 8i drzne vlada v tako resnih Casih izdati na- redbo, ki določa delitev Češke na dva dela, kar poraenja udarec s pestjo v obraz Čehom. Izjavil je konečno, da CeM ne bodo dovolili novih dav kov vJadi, do katere nimajo nobenega zaupania. Nemci se učijo slovenski. Nemci se zadnji ča? prav pridno učijo slovenskega jezika, ker vedo, da drugače v Jugoslaviji ne bodo dobili kraha. Celc arednik lista >Marburger Zeitung<, znani Jahn, d? pouCevati svojo hCerko na mešCanski šoli v slo vensčini. Ju^oslovansko deklaracijo je pri Spodnji Sv. Kungoti pri Mrribnrn podpisalo 143 oseb. Navdašenja za našo 3?obodo je v tej obinejni žapniji veliko. Slava zaveinim Siovencera in Slovenkam! Orof Hirtling in pl. H atze «d>topila. Doe 30. septenbr8 sta odstap la iiem ki državni kancelar {r-jf Hi;rUii g, k;kor tudi nemski državni tajnik za jzaDao} zade\f, pl. ITmtze. Zf de j Casa se je go \vorilo ; vtiiki i sprem^mhah aeniških vodilnih dr ]žavnikt?1.', Nf/Oiško ijudstfo je zaCelo z zadnjem lCasu o HoCno zahtevati več politiCnih svobodščin 1kot raz .rjeno volilno pravico ter pravico, da srae \tudi kak od ljudstva izvoljen poslauec. ki ni drž. uradnik, postati minister. Nadaljc zahteva, da se preosnovi aem^koministrstvo tako, dabodovnjem zastopa , ?se stranke in ne »amo stranke ki so vladae in ki tvorijo večino zbornice. Ker so torej j v NemCiji na vidiku velike politiCne preosnove, jc smatral ^rof Hertling, da vsled stoje starosti n: kos takc veliki nalogi in je raje pod&l ostavko Glede od'topa Hintzeja se pa gtv^ori, da je priše! glede svoj? zonanje politike v nesoglasje z nemš kim vrh im armadnim poveljstvom.