6010'
)Z00


Poštnina plačana » gotovim	OAA ,.
Abb. postale i gruppo Lena oUU lir
ortSKI DNEVNIK
Leto XXXV. Št. 223 (10.442)
TRST, četrtek, 27. septembra 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Okrepiti
demokratično
solidarnost
Po nekajmesečnem premoru so se teroristi spet oglasili z orožjem. Udarili so z običajno kriminalno učinkovitostjo in z istim ciljem: °šibiti demokratično državo, ohromiti njeno proizvodno strukturo, | izzvati paniko in kaos ter tako'pri-praviti nasprotnika — nas vse, da bi odgovorili z istim orožjem, z istim barbarstvom, ki preveva nji-] bou0 zablodno demokracijo.
Kot jasno izhaja iz dolgih in go-j stobesednih sporočil, s katerimi so si teroristične organizacije prilastile odgovornost za zadnje aten-*°te. na muhi njihovih pušk ni ta °H oni politik, ni ta ali oni indu-strijec, ni ta ali oni sodnik ali Policaj, na muhi je demokracija. 0 tem ni dvoma. Vprašanje, ki si Ba lahko zastavimo je, zakaj so teroristi udarili prav sedaj in zakaj ne, kot so izvedenci napovedovali in pričakovali, v začetku pobija, ko je bila volilna kampanja na višku in spori med političnimi strankami najgloblji, ko je bil tesen za organizirano ofenzivo najbolj pripraven? Ali so streli, ki so odjeknili v Turinu in Padovi, odraz nove udarne moči teroristič-oih organizacij, ali pa so le krvavi zastor, s katerim skušajo prikriti lastno šibkost in notranji razkol?
Jasen in dokončen odgovor na vsa ta vprašanja seveda ni mogoč, ker je za zunanjega opazovalca točna in izčrpna informacija o podzemlju političnega in navadnega kriminala nedostopna in ker lahko presoja in ocenjuje le na Podlagi omejenih dejstev in dogodkov. Možne pa so nekatere u-Botovitve in domneve. Prva ugotovitev je sledeča: sodstvo in organi Pregona so v zadnjem letu zadali terorističnim organizacijam zelo hude udarce, morda najhujše, od kar je bila pri Turinu v oboroženem spopadu s karabinjerji ubita Mara Cagol in od kar je bilo aretirano skorajda celotno zgodovinsko jedro rdečih b(igadislov. V enem letu so policija in karabinjerji odkrili na desetine skrivališč in oporišč, aretirali so pribočnike, navadne težake nasilja pa tudi nekatere vidne voditelje terorističnih skupin kot *o Corrado Alunni, Adriana Faran-da, Valerio Morucci, Prospero Gal-linari in drugi; s svojimi uspehi so zasejali seme razdora in polemike v tem podzemlju. Kljub vsem tem uspehom pa jim ni še uspelo dokončno obračunati s centralami prevratništva, ki so ohranile še precejšnjo udarno moč. Ne vemo, ali je lahko resnična bahava izjava domnevnega terorističnega voditelja urednici razsipnega milanskega tednika, da tnoč rdečih brigadistov ni bila bistveno okrnjena, vemo pa, in o-tentata prejšnjih dni to potrjujeta, da teroristične skupine še motnjo in bodo še ubijale.
Druga ugotovitev je, da se ofenzivi navadnega in političnega kri-tuinala vse bolj prepletata. Poleg °bjektivnih izsledkov raznih preiskav, ki dokazujejo to povezavo, Pričajo vsaj o objektivnem zavez-Uištvu tudi nedavni krvavi zločini. Ddvetnik Ambrosoli in sodnik Ter-ronova sta bila ubita iz istega razlaga kot sodnik Emilio Alessandri-nl: borila sta se z orožjem pravi-ce in demokracije proti kriminalom silam, ki ogrožajo državo ln njeno demokratično ureditev. Ales-sandrinija so pokosili «killerji» skupine vprima linea», ker jim je bil nevaren tako kot sodnik in preiskovalec kot tudi kot demokrat; Ambrosolija in Terranovo je umorila mafija, ker sta skušala raziskati zakulisno ozadje kolosalnih Boljufij na škodo države in razkrinkati krivce. Omenjeni in še drugi zločini pričajo o objektivnem Zavezništvu in o skupnih ciljih navadnih in političnih zločincev: °šibiti državo in demokracijo ter gasilno odstraniti vse tiste, ki se /Itn postavljajo po robu.
Iz navedenega jasno izhaja, da slepomišenje s terorizmom ni več dopustno. Seveda je nujno iskati korenine nasilja in poglobiti vzro-he, ki so omogočili njegov razmah, ne smemo zamižati pred socialnim Izvorom pristašev terorističnih organizacij, vendar ni več dopustno Oovoriti 0 «tovariših, ki grešijo», ker je tako razglabljanje samo potuha in podpora, pa čeprav morda nenamerna in nehotena, zakletim sovražnikom demokracije. Pred no-pretečo nevarnostjo je treba strniti vrste, obnoviti in okrepiti solidarnost med vsemi demokratičnimi silami. Očitno je zelo važno, kako in s katerim orožjem se je treba boriti proti navadnemu ln Političnemu kriminalu, prav tako oažno pa je zavedati se, da bodo Izgubljene vse bitke, če bi v spopadu zmagali terorist i in nasilneži.
VOJM1R TAVČAR
PO GROŽNJAH IN NASILJU SO VČERAJ V PADOVI POČILI TUDI STRELI
KOMANDOS ^BORBENE KOMUNISTIČNE FRONTE* RANIL UNIVERZITETNEGA PROFESORJA VENTURO
Na srečo ie lažje poškodbe - Napadenec odgovoril s streli iz samokresa Solidarnostne brzojavke S. Pertinija, F. Cossige in tajnikov strank
jih v zadnjih dneh izrekli števil- j gel v torbo, potegnil iz nje nim univerzitetnim profesorjem, so j kres kal. 7,65 in večkrat i včeraj odjeknili tudi streli: tokrat
PADOVA — Po grožnjah, ki so | njem sedežu, pa je bliskovito sesamo ustrelil.
Naboji so zadeli profesorja v prste noge, vendar ne tako hudo, da ne bi bil sposoben takojšnjega 6d-govora. Ventura je sprožil 4 ali 5 strelov, ki pa niso zadeli fantov, pač pa so se zarili v parkiran prinz.
Ranjenemu profesorju so lastniki trgovin nemudoma priskočili na pomoč in ga nato pospremili v bol nišnico, kjer so ugotovili, da poš
so	bili	namenjeni	49-letnemu	pro-
fesorju sodobne zgodovine na pa dovski univerzi Angelu Venturi. Atentatorja, dva mlada fanta, sta zgrešila cilj, a sta kljub temu docenta ranila, na srečo le laže, v nogo.
Prof. Ventura se je zjutraj o-koli 9. ure odpravil z doma in se peš napotil pod oboki Ulice Rogati proti vseučilišču. Že med potjo	se	je zavedel	sumljivega	ve-
denja dva fantov na skuterju, ki sta	ga	spremljala.	Iz predvidnosti
je segel k pasu, kjer je imel v tulcu samokres, katerega se je nabavil po zadnjih grožnjah padov-skih avtonomistov. Prav tedaj so počili streli: skuterist je pognal motor,	fant. ki je	sedel na	zad-
nega instituta za proučevanje zgodovine? Morda je največja krivda v tem, da je Ventura pred dnevi podpisal pismo, v katerem 42 docentov padovske univerze izraža solidarnost sodstvu v zvezi s preiskavo proti «sedmoaprilskim aretiran-cem», med katerimi je tudi njegov kolega prof. Negri. V bistvu pismo potrjuje, da morajo aretiranim av-nomistom zagotoviti vsa jamstva, vendar je treba tudi priznati, da so grožnje in predvsem nasilje izhaja-jale prav iz vrst organizacije, ki kodbe niso hude. Naboji so mu res ] so jo aretirani podpihovali. Ventu-
-rl Atvi 517 Til TITI It TV *Vnr,i /v., v..vvv#Jn« t! a.vv ... __	J _ I '	J _	__ «
zlomili členke prstov, vendar domnevajo, da se bo Ventura lahko že v nekaj dneh vrnil domov, pa čeprav se bo moral nekaj časa zdraviti v domači oskrbi.
Zakaj atentat na prof. Angela Venturo, socialista po političnem prepričanju, izvedenca za zgodovino odporništva in direktorja socialistič-
ro so nadalje obtožili, da je ena izmed obtežiinih prič proti Negriju In priprtim tovarišem, kar je pa-dovski profesor včeraj izrecno in ostro zanikal s pismom, ki ga je objavi] dnevnik «La Repubblica*. Dejstvo je, da je bil Ventura (ki so ga skrajneži v zadnjem času večkrat prekinjali med predavanjem)
in z njim tudi drugi profesorji, tarča groženj, zaradi česar je hodil v teh dneh oborožen z doma.
Vest o atentatu, ki ga je izvedel «Nucleo armato del fronte comuni-sta combattente», se je bliskovito razširila po Padovi, ki je onemela ob tem kriminalnem dejanju. K docentu je prvi prišel rektor prof. Longo, ki je odredil zaporo filozofske fakultete in nujno sklical fakultetni svet.
Medtem ko so se okoli bolniške postelje zbirali svojci, prijatelji, strankarski tovariši in kolegi, so začele prihajati solidarnostne brzojavke z ožigosanjem terorističnega napada. Ranjenemu profesorju so izrazili solidarnost predsednik republike Pertini, predsednik vlade Cossiga, Craxi za PSI, Berlinguer !n Pecchioli za KPI, Zaccagnini za KD, Spadolini za republikansko stranko in številni drugi.
Policija pa se je takoj lotila preiskave. Predvsem bo skušala z zasliševanjem očividcev identificirati napadalca, za katerih kaže, da sta se pripeljala v bližino prizorišča atentata z ukradenim fiatom 500, in nato presedla na vespo ali lambret-to. kar bodo morah šele ugotoviti, temne barve.
Mara Nanni osumljena umora polk. Varisca
RIM — Mara Nanni, ki so jo a-retirali v ponedeljek po spopadu med policijo in skupino teroristov, med katerimi je bil tudi Prospero Gallinari, je formalno osumljena sodelovanja pri umoru karabinjerskega podpolkovnika Antonia Varisca. Kot kaže je neka priča, ki ji preiskovalci verjamejo, spoznala teroristko na sliki za žensko, ki je sedela na zadnjem sedežu avtomobila, s katerim so teroristi po umoru Varisca zbežali. Preiskovalci baje razpolagajo tudi z drugimi dokazi, iz katerih lahko sklepajo o sodelovanju Nannijeve z morilci Varisca. Sicer pa dekle, ki je zaprta v ženskem oddelku zapora Rebib-bia, noče odgovarjati na vprašanja in noče pristati na soočenje s pričami, ki so prisostvovale umoru Varisca.
Prof.. Augeio Ventura na nosilnicah po atentatu	- (ielefoto ANSA)
■minutni.....""iniiniHiiminimiimMiimiimin............iiinniiiiiiiiiMiiiiiMiiiiinuiniiiniiiuiHiiiiiiiinmniiuuitiiiiiiiiniimiuniiiniiiiiHiiiiiinniiiiiiiiiiiniinmiunmttiuuiiiiinniititii.innnininniiininnninii............................i.......................im
SREČANJE TRŽAŠKEGA ODPOSLANSTVA S PODTAJNIKOM RUSSOM
Vprašanje preosnove SSRT bo rešeno do 14. novembra
ICIPU bo v tem času ponovno preučil načrt o finansiranju operacije Zaskrbljenost sindikatov in tovarniškega sveta ob novi odložitvi
RIM — Včerajšnji nastop enotnega tržaškega odposlanstva na ministrstvu za industrijo v Rimu je prinesel le, delno pozitivno rešitev za preosnovo bivše steklarne «Vetro-bel* v žaveljski industrijski coni: podtajnik Francesco Russo se je namreč v imenu vlade obvezal, da bo problem preosnove, od rešitve katerega je odvisna nadaljnja usoda 414 tržaških delavskih družin, pozitivno rešen do 14. novembra letos. Vlada je torej le prevzela nase skrb za dokončno rešitev tega perečega problema, po drugi strani pa so pričakovanja prizadetih, da bo zadnja beseda izrečena že na včerajšnjem srečanju, ostala neuslišana.
Srečanje na ministrstvu za industrijo je kakor znano sklical minister Bisaglia, in sicer po nalogu predsednika ministrskega sveta Cossige. Sam Bisaglia ni bil prisoten,
ker se te dni mudi v Parizu, na-1SIRT, ki jo je deželna skupščina mesto njega pa je nastopil podtajnik soglasno sprejela na torkovi seji. Ferdinando Russo. Seje so se nada- j Nato je spregovoril podtajnik Rusije udeležili predsednik zavoda ICI'
PU Piga, glavni ravnatelj Carini in glavni ravnatelj ministrstva za industrijo Carbone. Enotno odposlanstvo iz Trsta pa so sestavljali predsednik deželnega odbora Furlanije -Juhjske krajine Comeili, predsednik skupščine Colli, odbornik za industrijo Rinaldi, sindikalisti Gia-luz (CGIL), Degrassi (CISL) in Di Turo (UIL), člani tovarniškega sveta Raunikar, Tutone in Dipinto, delegirani upravitelj družbe SIRT, ki je svoj čas prevzela staro steklarno, Landini ter štirje tržaški parlamentarci Gerbec, Cuffaro, Tom-besi in Gruber Benco.
Po krajšem uvodnem nastopu ravnatelja Carboneja je predsednik deželnega odbora Comeili obrazložil vsebino resolucije v zvezi z zadevo
tiilimiililllillliilliiliMlitiitiiiiiiiitifiiiiiniiMimiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitii
PO DOGOVORU 0 PORAZDELITVI UVOZA NAFTE
Srečanje vlada-sindikati o energiji in o davkih
Enotna zveza CGIL-CISL-UIL zahteva odpravo «davka na inftacijo» z občutnim zvišanjem odbitkov
PARIZ — Po junijskem le načelnem in splošnem dogovoru iz Tokia o omejevanju petrolejskega uvoza, se je včerajšnji vrh ministrov za energijo ZDA, Japonske in Kanade ter Italije, Francije, Velike Britanije in Zahodne Nemčije (ki so zastopale tudi ostalih 5 članic EGS) začel poč temnimi oblaki pesimističnih napovedi. Treba je bilo'namreč stvarno določiti, koliko nafte bo posamezna država smela uvažati do leta 1985, ali v drugih besedah, koliko bo morala omejevati svoj gospodarski razvoj.
In res so bila začetna stališča zelo narazen, zlasti med evropskimi državami in ZDA, po vnetih raz-
SINOČI V POSLANSKI ZBORNICI
Rognoni poročal Heimatdienst ponovno zaostril
gonjo proti koroškim Slovencem
o umoru Terranove
Atentat nima političnega, temveč jasen mafijski pečat
PALERMO — Preiskava o umoru sodnika Cesareja Terranova in njegove telesne straže Lenina Man-cusa je ugotovila, da sta atentat izvedla dva zločinca, od katerih je eden bil dokaj visok in plavolas. Streljala sta s polavtomatsko puško «winchester» in s pištolo kalibra 9. Domnevo, da so atentatorji streljali tudi s pištolo «357 magnum* so danes demantirali, čeprav so na kraju zločina našli nekaj krogel za ta samokres. Dinamika atentata je bila na moč podobna dinamiki atentata, v katerem je bil ob življenje leta 1971 sodnik Scaglione. Drugih sadov preiskava doslej še ni obrodila.
Notranji minister Rognoni je včeraj poslanski zbornici poročal o umoru dr. Terranove in podčastnika Mancusa ter uvodoma na kratko orisal kariero in dejavnpst u-morjenega sodnika in komunističnega poslanca. Povedal je, da je Terranova 13. septembra nastopil spet službo v sodstvu kot predsednik drugega kazenskega odseka prizivnega sodišča in da mu je palermska kvestura ob tej priložnosti priskrbela telesno stražo.
Rognoni je tudi rekel, da preiskovalci ne pripisujejo posebnega pomena telefonskemu pozivu, s katerim je odgovornost za atentat prevzela skrajnodesničarska organizacija Ordine nuovo, temveč da gre za dokaj jasen mafijski zločin. 0-menil je tudi nekatere podatke o naraščanju kriminala v Palermu med leti 1972 in 1977 ter podčrtal, da je bilo kaj malo političnih atentatov. Preiskave, ki so jih do sedaj vodili, je rekel Rognoni, so pokazale, da so povezave med mafijo in prevratniškimi gibanji kar se da šibke.
S to zadnjo trditvijo notranjega ministra se ni strinjal komunist Pio La Torre, ki je poudaril, da so veji med kriminalom in prevratniš-tvom zelo tesne, kot dokazuje primer Liggiove tolpe in Fumagallije-ve fašistične organizacije MAR ter njihovo sodelovanje pri številnih u-grabitvah. Zahteval je tudi, da bi v parlamentu razpravljali o izsledkih protimafijske komisije, ki je svoje delo zaključila že v začetku leta 1976. Spregovorili so člani vseh
političnih skupin in obsodili mafijski zločin. Tako je na primer socialist Ando’ zahteval bolj učinkovite pobude, da bi tudi javnost premostila sedanje trenutke malodušja in nezaupanja v varnostne sile. (if)
Camillo Crociani na začasni svobodi ?
CIUDAD MEXICO - Po še nepotrjenih vesteh iz mehiškega glavnega mesta so zagovorniki nekdanjega predsednika Finmeccanice Camilla Crocianija dosegli od tukajšnjih sodnih oblasti, da ga spustijo na začasno svobodo. S tem bodo italijanski preiskovalci, ki so ga po dokajšnjih težavah izsledili, najbrž spet zgubili sled za njim.
PO ATENTATU V VELIKOVCU
Sodstvo je sporočilo, da je Marina Blaj priznala odgovornost za atentat, vendar pa temu priznanju Ie malokdo verjame - Luka Vidmar zavrača vse obtožbe
(Poseben dopis)
CELOVEC — Kot je sporočil sodnik, ki preiskuje bombni atentat v Velikovcu, naj bi Marina Blaj včeraj dopoldne po večdnevnem molku priznala, da sta za atentat odgovorna z Lukom Vidmarjem. Ker podrobnosti o priznanju za zdaj niso znane, je težko presoditi, kakšna Raj bi bila teža priznanja, posebej še zato, ker je Vidmar tudi ■ danes odločno odklanjal vsakršno odgovornost v zvezi z a-tentatom. Kot je izjavil preiskovalni sodnik, naj bi Blajeva krivdo za atentat priznala in hkrati izjavila, da nd hotela, da bi bil ob
eksploziji kdo poškodovan, ter, da ji je žal zaradi poškodb, ki jih je dobil kustos muzeja.
Blajeva je pri prvih zasliševanjih odločno odklanjala sleherno povezavo z atentatom, nato pa se je konec minulega tedna zagrnila v popoln molk in odklanjala tudi hrano. Spričo tega je povsem dopustna domneva, da so jo poškodbe, popolna osamitev in pa forsirani tempo zasliševanj spravili v tako psihično stanje, zaradi katerega ima njeno priznanje že zdaj omejeno dokazno vrednost, saj lahko predstavlja le poskus, da se reši psihološkega pritiska, v kate-
uiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiriiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMaiiiiiiiiiiiiiiiiitiii
ZARADI PREISKAVE 0 ZADEVI SIR IN ITALCASSE
Poslanec de Carolis pred sodniki
Komisija poslanske zbornice o škandalu Sindona
Massimo de Carolis
RIM — Sodnika Luciano Infelisi in Orazio Savia ter preiskovalni sodnik Antonio Alibrandi so včeraj zaslišali demokristjanskega poslanca Massima de Carolisa v zvezi s sodno preiskavo o javnem finansiranju SIR (Italijanske družbe za umetne mase) in o tako imenovanih «belih skladih* Italcasse.
Sodniki so pokhcali de Carolisa na zaslišanje zaradi nje/ovih izjav gospodarskemu tedniku «H Mondo* in dnevniku «La repubblica*, v katerih je demokristjanski poslanec govoril o vezeh med Michelejem Sindono, Italcasse in družbo SIR. V intervjujih j; de Carolis tudi izrazil pripravljenost, da sodnikom pove imena osebnosti, ki so podprle take stike.
Po takih obetujočih izjavah je precejšnje presenečenje dejstvo, da je včeraj de Carolis pred sodniki ponovil v grobem, kar je že povedal milanskemu sodniku Pomari-
ciju, in sicer le eno ime. Glede intervjujev pa je de Carolis rimskim sodnikom izjavil, da je le posredoval govorice,' ki krožijo v političnih krogih.
Medtem se je v finančni in zakladni komisiji poslanske zbornice začelo proučevanje desetih zakonskih osnutkov, ki predvidevajo u-stanovitev parlamentarne preisko valne komisije o škandalu Sindona. Včeraj se je sestal le ožji odbor komisije, ki skuša združiti razne os nutke (KPI, PSI, KD, PRI, neodvisna levica, PDUP, PSDT, PLI, radikalci in MSI) v enotno besedilo. Vsi prisotni poslanci so na včerajšnji seji predvsem poudarili, da je treba osredotočiti parlamentarno preiskavo na odnose med Sin dono, javno upravo in političnim življenje. Poslanci zahtevajo tudi posebna pravnomočja, da se ne bi preiskava izjalovila ob državni, bančni, upravni in poklicni tajnosti. (voc)
rem je sedaj že teden dni. Ker o krivdi ne odloča preiskovalni sod nik. marveč redno Kazensko sodišče preiskovalci naloge še niso opravili. Priznanje krivde namreč še ni dokaz krivde in bodo morali preiskovalci predložiti tudi trdne materialne dokaze, ki pa jih za zdaj še ni na voljo. Vsa dosedanja preiskava, je namreč slonela le na posrednih dokazih, na podlagi katerih je bilo moč o krivdi le sklepati. Predvsem pa seveda ostaja še Luka Vidmar, ki udeležbo pri atentatu odločno zavrača.
Pri tem pa ni poglavitno vprašanje, čigava je bila roka, ki je atentat izvedla, marveč, kdo so duhovni avtorji tega atentata. Na njem razen koroškega Heimatdien-sta v prvi polovici tega tedna nihče ni hotel graditi svoje politike, in je bilo čutiti prizadevanje, da se atentata ne izkoristi za zaostrovanje mednacionalnih odnosov in odnosov s sosednjo Jugoslavijo. V tej zvezi je tisk prav ta teden začel posebej opozarjati na to, da sta teror kot sredstvo političnega boja tudi tokrat obe organizaciji Slovencev v Avstriji odločno zavrnili in da so jugoslovenske oblasti ponudile korektno pomoč pri identifikaciji obeh žrtev atentata. Izjema v teh prizadevanjih je koroški Heimatdienst, ki je že minuli teden z očitnimi pogromaškimi cilji razširjal nenavadno hitro pripravljeni letak napadom na manjšinske inštitucije in jugoslovanska predstavništva. Da je Heimatdien-stu atentat prišel prav kot sredstvo za nacionalistično mobilizacijo. pa priča včerajšnji letak, ki poziva k množični udeležbi na letošnjem zborovanju obletnice koroškega plebiscita 10. oktobra. Ta protislovenska in protijugoslovanska zborovanja beležijo namreč v zadnjih letih zelo klavrno udeležbo. Prav to politično ozadje in zelo nepopolno dokazno gradivo, pa dajejo priznanju Marine Blaj skrajno omejeno vrednost.
MARJAN SEDMAK
pravah so pa vendar dosegli sporazum, ker je končno popustila Velika Britanija. Deveterica članic EGS se je bila namreč obvezala, da ne bo skupno uvažala več kot 472 milijonov ton nafte letno, ki jih je bilo zdaj treba porazdeliti
Največ bo po sporazumu šlo prav Italjjj, »i sicer 29 milijonov ton, ker so druge države upoštevale, da ima najmanjšo povprečno porabo petroleja na prebivalca in da je za energijo skoraj v celoti odvisna od uveza. Tako bo torej Italija mogla v prihodnjih letih celo povečati svoj uvoz nafte, od lanskih 95 milijonov ton na 124 milijonov ton letno. Minister Bisaglia je po doseženem sporazumu izjavil, da predstavlja za Italijo velik uspeh, saj ji zagotavlja «potrebne pogoje za gospodarski razvoj*. ZDA so se obvezale omejiti svoj uvoz na 445 milijonov ton letno, Japonska pa na 335.
Bržkone bo sporazum blagodejno vplival na vzdušje srečanja med vlado in sindikati, ki je napove-dano za jutri in bo posvečeno tudi vprašanjem energetske krize in u-krepov za njeno premostitev, pri čemer bodo Lama, Carniti in Benve-nuto zahtevah, da se to doseže,ne z zaviranjem, ampak z razvijanjem proizvajalnih dejavnosti in zaposlitve. Na srečanju bodo govorili tudi o stanovanjskem vprašanju, o naraščanju ce: in tarif za storitve. Najbolj trd oreh bo pa bržkone za vlado upravičena zahteva sindikatov po davčni razbremenitvi delavskih prejemkov.
Spričo inflacije, ki skokovito viša davčne količnike na stvarno manjše mesečne plače, predlagajo sindikati občutno zvišanje odbitkov na dohodke od dela. Tako naj bi dosedanji odbitek 84.000 lir za stroške pri ustvarjanju dohodka naraste! na 180.000 lir, odbitki za družinske člane pa naj bi se zvišali tako: za ženo od 72.000 na 130.000, za 1 otroka od 14.000 nn 30.000, za 2 otroka od 30.000 na 55.000 lir. S tem so sindikati izračunali, da bi se davčno breme samskega delavca zmanjšalo za 8.000 lir na mesec, za oženjenega za 15.200, če ima še dva otroka pa za 17.250 Ur na mesec. Tako bi tudi pridobib' nazaj onih 2.500 milijard lir, ki so jih že plačali preveč v letošnjem letu in bi jim 13. plače ne uničili fiskalni obračuni ob koncu leta, ki so le strupeni plod inflacije. (Iv)
Odložena odločitev o izročitvi Piperna
PARIZ — Francoski sodniki so ponovno odložili odločitev o izročitvi Franca Piperna italijanskim oblastem. Na včerajšnji razpravi je govoril tožilec Dupin, ki je po razčlembi obtožnice predlagal sodišču, naj izda francoski vladi, ki je o tem edina pristojna za odločanje, po-voljno mnenje za izročitev. Dupin je dejal, da je v tem trenutku v Italiji boj proti terorizmu uspešen in da je torej dolžnost Francije, da pomaga italijanskim oblastem, V imenu zagovornikov pa je odv. Kej-man izrazil nasprotno mnenje in je poudaril, da proti Pipernu ni nobenih konkretnih dokazov, ter bi bila zato izročitev Italiji v nasprotju s francosko zakonodajo.
Ob koncu razprave so si sodniki pridržali pravico, da v prihodnjih dneh razpravljajo o tem vprašanju. Njihova odločitev bo znana 17. oktobra.	i
so, ki je dejal, da mu je minister Bisaglia poveril nalogo, naj se zavzame za premostitev vseh ovir v zvezi s finansiranjem načrta za preosnovo bivše steklarne, da bi tako zagotovili nadaljnjo zaposUtev prizadetih delavcev, tudi ob upoštevanju posebnega družbenega pčloža-ja Trsta. Podtajnik je priporočil predsedniku kreditnega zavoda ICI PU, naj bi upravni svet kreditnega zaveda ponovno vzel v pretres vprašanje načrta za preosnovo tržaškega obrata. Predsednik Piga je zagotovil, da bo upravni svet zavoda poglobil to vprašanje na podlagi ministrskega poročila, ki naj upošteva najnovejše tehnične .informacije, v najkrajšem času.
Ob koncu seje je podtajnik Russo v imenu vlade in ob upoštevanju mnenj deželnega sveta Furlanije -Juhjske krajine in tržaških sindikalnih organizacij ter tehničnih informacij glavnega ravnatelja Carboneja, izjavil, da ie na podlagi e-lementov, ki so prišli do izraza med razpravo, možno zagotoviti, da bo vprašanje preosnove bivše steklarne «Vetrobel» z uporabo obstoječih inštrumentov, rešeno do 14. novembra letos in da bo vlada v tem smislu sprejela vse potrebne ukrene.
Pokrajinska sindikalna zveza CG IL - CISL - UIL in tovarniški svet bivše steklarne sta sinoči v tej zvezi izdala skupno poročilo, v katerem jemljeta na znanje obvezo vlade, da bo dokončno rešila vprašanje preosnove do 14. novembra, hkrati pa dodaja nekaj kritičnih pripomb. Poročilo pravi, da bodisi potek srečanja kakor tudi njegov rezultat pomenita le delen pristanek na zahteve sindikalnega gibanja, tržaških parlamentarcev in vseh političnih skupin v deželnem svetu, da bi se na rimskem srečanju dokočno razčistila vsa vprašanja v zvezi z zadevo Vetrobel - SIRT. »Kljub pomembni obveznosti vladč*- izražata sindikalna zveza in tovarniški svet »zaskrbljenost ob ponovni odložitvi dokočne rešitve problema* in poudarjata, da bo treba sedaj dan za dnem skupno preverjati izvajanje sprejetih obveznosti, (ef)
ŠPORT
SINOČI V GORICI
Mate Parlov zmagal po točkah
Jugoslovan Mate Parlov je sinoči v Gonci premagal temnopoltega Avstralca Tonyja Mundinea po točkah v dvanajstih' krogih. Srečanje je bilo polfinale svetovnega prvenstva v iahkotežki kategoriji.
Srečanja je bilo izredno napeto ter tehnično zanimivo. Oba nasprotnika sta pokazala odličen boks; pester, oster in odločen, Mumiine je bil pri tem nekoliko uspešnejši v taktiziranju ter v silovitih protinapadih, Parlov pa je uspešno izkoriščal svojo' levico, kj je predstavljala za Avstralca stalno nevarnost. Oba boksarja sta bila odlično pripravljena, a pričakovanja poznavalcev, da se bo srečanje končalo s k.o., 'se niso uresničila, saj ni nobenemu izmed obeh nasprotnikov uspelo zadati odločilnega udarca.
Dvoboj je pokazal, da je Parlov končno ponovno prišel v vrhunsko formo in mu torej nova kategorija, v kateri zdaj nastopa, zelo dobro «leži* Zdaj pač nima več težav s telesno težo in mu ni treba več hujšati pred vsakim dvobojem.
Prav zato lahko upravičeno menimo, da ima Parlov tudi v finalnem srečanju te kategorije dobre možnosti za zmago, kar je potrdil tudi njegov sinočnji uspeh, saj je boksal proti nasprotniku, ki je v njegovih dosedanjih 77 dvobojih izsilil kar 56 zmag s k.o.
Sinočnjemu srečanju v Gorici je prisostvovalo tudi veliko število gledalcev z druge strani meje, ki so viharno navijač za svojega rojaka.
27. septembra 1979
PR
Na tiskovni konferenci sindikatov CGIL, CISL in UIL občinskih uslužbencev
USLUŽBENCI ZA DOGOVOR Z OBČINO GAMBASSINI (LPT) PAGA ODKLANJA
Oster in protisrndikalni poseg odbornika - «Javnost mora vedeti, kakšen je realni položaj občinskih delavcev» - Nove oblike sindikalnega boja z ukinitvijo nadurnega dela in razčlenjeno triurno stavko
Tržaški občinski uslužbenci hočejo vzpostaviti konstruktiven stik z občinsko upravo, hočejo, da postane občina njihov odgovoren sogovornik, hočejo, da enkrat za vselej začne trezno reševati njihove probleme, da enkrat za vselej začene izpolnjevati dane obljube, S temi željami so sindikalni predstavniki CGIL, CISL in UIL začeli včerajšnjo tiskovno konferenco o položaju in problemih uslužbencev tržaške občine, ki so v zadnjih dneh stopili v o-spredje tržaškega življenja.
«Tiskovno konferenco pa smo sklicali tudi zato, so podčrtali sindikalni predstavniki Motz (CISL), Vindigni (UIL) in Bergagna (CGIL), «da bi točno seznanili javnost o naših realnih problemih in o vzrokih spora med sindikati in občino. O tem so nekatera sredstva javnega obveščanja precej netočno poročala in izkrivljala resnico, mi pa hočemo, da vsak občan jasno ve, kakšno je realno stanje stvari in da razume naše sindikalne boje in akcije, čeprav znajo biti lete v nekaterih primerih nepriljubljene*.
Sindikalisti so nato zelo podrobno razčlenili, kakšni so bili njihovi dosedanji stiki z občinsko upravo. »V tem letu listarske uprave smo imeli nič koliko sestankov z občinsko komisijo za občinsko osebje in s pristojnim odbornikom. Delovanje komisije in odbornika pa je bilo kar se da presenetljivo. Na vse naše prošnje niso v tei komisiji nikoli odgovorili odklonilno. Uporabljali so vedno le take izraze: «bomo videli*. «upamo, da se bo dalo kaj storiti*. Na prvi videz bi lahko sklepali, da je bil odnos s to komisijo še kar dober. Vendar se je vsa
kanja osebja. Podobno je bilo z izplačilom zneska 250.000 lir. Prejeli so ga nekateri državni uslužbenci, ki so bili zaposleni pri občini le za omejen čas in niso imeli pravice do tistega denarja, odrekli pa so ga drugim delavcem, ki imajo vso pravico do njega.
«Na takšen način*, so dejali sindikalni predstavniki, «deluje občinska uprava. Mi smo siti te njene nesposobnosti in hočemo imeti med pogajanji resnega partnerja, ki se mora zavedati svojih odgovornosti. Sedanji kaos je le posledica neučinkovitosti občinske uprave*.
Poleg novinarjev (resnici na ljubo jih je bilo bolj malo) so se u-deležih tiskovne konference občinska svetovalca Poli (KPI) in Aba-te (DC) ter občinska odbornika De Rota in Gambassini. Izmed vseh posegov je najbolj razburil duhove v dvorani poseg Gambassinija. Slednji je dejal, da so doslej uporabili zgrešeno metode v odnosih sindikati - občinska uprava. »Odslej*, je dejal, nanašajoč se na odgovor župana Cecovinija zahtevam sindikatov, «bodo morali sindikati pismeno
predložiti svoje zahteve pristojni komisiji*. (Naj omenimo, da se sindikati vedno poslužujejo te »metode*). Nadalje se je zgražal nad torkovo stavko, češ da so jo strumen-talizirali levičarji, ter še skoraj u-žaljeno ugotovil, da so sindikati s stavko izdali njihovo (odborovo) zaupanje. Zaradi tega je (pripomnil je, da govori v lastnem imenu) napovedal še oster boj in konfronta-sijo med upravo in sindikati.
Sindikati pa so se medtem že dogovorili o novih oblikah boja za pravice občinskih uslužbencev. Tako se bodo odslej, z izjemo pogrebne službe za nujne primere, odpovedali nadurnemu delu, pomožno o-sebje otroških vrtcev se bo odpovedalo nadurnemu delu od 1. oktobra dalje, tako da bo ta služba delovala cd 8. do 14. ure, poleg tega pa so se sindikati odločili za triurno stavko uslužbencev, ki so jo razčlenili po raznih sektorjih. Jutri bodo zadnje tri ure delovne izmene stavkali uslužbenci oddelka za javna dela (delavci, tehniki in uradniki), z izjemo osebja pokopališča pri Sv. Ani.
ŠE S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Konec preiskave o upravnih nerednostih v umobolnici
Za izginitev dela inventarja odgovorna ravnatelj in ekonom bivše psihiatrične bolnišnice
•iiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiniitiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiii
Vsebina sprejete resolucije o vselitvi šol iz Žavelj in od Korošcev v miljski center
Kot smo že napovedali, je deželni višji šolski skrbnik prof. An-gioletti včeraj s tiskovnim sporočilom objavil resoluciji, o katerih
stvar zapletla, ko bi morali preiti j s0 glasovali na sestanku deželne
od besed k dejanjem. Občinski odbor sploh ni razpravljal o vseh naših zahtevah, ki smo jih predočili komisiji, in prav v tem je glavni vzrok sedanje krize.*
Tako so sindikalnim predstavnikom na sestanku s pristojno komisijo obljubili, da bodo dobili plačo po novi delovni pogodbi že avgusta, a jo uslužbenci še sedaj čakajo (stara delovna pogodba je zapadla februarja). Podobno je bilo z reorganizacijo občinskih služb. Na sestanku s komisijo je bilo sindikalnim uslužbencem obljubljeno, da bodo vse občasne delavce sprejeli v redno delovno razmerje. To pa se v praksi ni uresničilo. Približno ICO delavk na področju otroških vrtcev niso sprejeli v redno službo, zaradi česar grozi nekaterim občinskim vrtcem zaprtje zaradi pomanj-
NA VČERAJŠNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
Miljski župan Bordon
o premestitvi šol
V torek, 2. oktobra, se bo sestal pokrajinsk. šolski svet, ki naj bi odobril premestitev obeh sekcij italijanskega državnega otroškega vrtca v nove prostore, in to v stanovanjski blok Mulini in v čampo-re. Če bo ta premestitev odobrena, bo šolski skrbnik De Rosa že dan za tem izdal u-strezen odlok.
S tem bo storjen nov korak k ureditvi šolskega vprašanja na Miljskem, potem ko je deželna komisija za slovenske šole v ponedeljek odobrila sklep o vsebini slovenske osnovne šole s celodnevnim poukom od Korošcev in iz Žavelj v Slovenski šolski center v Miljah in ko mora postopek formalno priznati še pristojno mi nistrstvo (občina je za uresničitev tega postopka zaprosila že aprila leto'
Vest je sporočil miljski župan Bordon na začetku sinočnje seje občinskega sveta. Župan je tudi ostro obsodil izkoriščanje celotnega problema v izrazito politične namene o-pozicije, ki načelno napada vse pobud«; občinske uprave, tudi takšne, ki so v korist vsega prebivalstva.
Sledila je razprava, ki so jo opozicijski svetovalci izkoristili za ponoven spopad z večinsko koalicijo. O včerajšnji seji miljskega občinskega sveta bomo podrobneje poročali v jutrišnji številki.
komisije za vprašanja šole s slovenskim učnim jezikom, ki je bil 24. t.m. v zvezi s ustanovitvijo Slovenskega šolskega centra v Miljah. Komisija se je morala namreč izreči o namestitvi slovenskih osnovnih šol v Žavljah in pri Korošcih v zgradbi miljskega šolskega centra, ker je tako mnenje zahtevalo šolsko ministrstvo pred svojo odobritvijo vselitve obeh omenjenih šol v miljski center.
Prva resolucija, ki jo je predložil prof. J. Pečenko in ki se je sklicevala na nepristojnost komisije, da bi se izrekala o tem vprašanju. .je biia —„ kot, spp,, že poročali — zavrnjena. Zanjo sta glasovala dva člana komisije, trije so glasovali proti, sedem pa se jih je vzdržalo.
Druga resolucija, ki jo je predložil prof. Samo Pahor in ki se je zavzemala za začasno namestitev slovenskih osnovnih šol v Žavljah in pri Korošcih v Miljah, oa je bila sprejeta z glasovi osmih članov komisije ob enem nasprotnem in dveh vzdržanih glasovih. Tako je bila. kot ugotavlja tiskovno spe ročilo, odobrena z večino glasov začasna ureditev šol iz Žavelj in Korošcev v Miljah.
Vsebina te druge resolucije je naslednja:
«Komisija za vprašanja, ki za devajo poslovanje šol s slovenskim učnim jezikom, ustanovljena
meru izrekla skupščina starcev, medrazredneca sveta in okrajnega sveta ter združenja, v katerem se priznavajo vse komponente slovenske skupnosti v miljski občini, izraža komisija ugodno mnenje o začasni namestitvi osnovnih šol s slovenskim učnim .jezikom iz štra-mara (Žavlje) in od Korošcev v glavnem mestu miljske občine.*
V začetku sestanka je višji šolski skrbnik poročal o nekaterih poučnih potovanjih v Sloveni io, o organiku osnovnih šol v Trstu in Gorici, o sedežu Strokovnega zavoda za industrijo in obrtništvo, o programih in umikih srednjih šol, o spričevalih in o učbenikih. Sledila so razna vprašanja o jezikovnem ugotavljanju, o priznanju jugoslovanskih diplom, o šolnikih ki so« dodeljeni skrbništvom, o izpopolnjevalnih tečajih, d natečajih za ravnateljska mesta, o zdravstveni psilro-pedagošlcf ■ Službi,- o seminarjih v Sloveniti itd.
V torek je zasedal tržaški pokrajinski svet. O poteku in sklepih, ki so bili sprejeti na seji, smo poročali v včerajšnji številki. Del seje pa je potekal za zaprtimi vrati in sinoči je občinska uprava izdala poročilo, v katerem pravi, da je predsednik Ghersi na tajni seji poročal o nekaterih nerednostih v okviru bivše pokrajinske psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Pred časom je namreč neki svetovalec o-pozoril, da je v bolnišnici zmanjkalo nekaj inventarja, predvsem rjuhe in posteljnina. Pokrajinska uprava je imenovala posebno komisijo, ki naj bi izvedla preiskavo in ugotovila dejanski domet morebitnih kaznivih dejanj.
Predsednik Ghersi je v tej zvezi dejal, da je glavno tajništvo pokrajinske uprave na podlagi izsledkov preiskave poklicalo na odgovornost ravnatelja in ekonoma bivše psihiatrične bolnišnice zaradi nekaterih ugotovljenih nerednostih upravnega značaja in predlagal skupščini začetek disciplinskega postopka.
Po daljši razpravi, med katero so prišli do izraza tudi nekateri pomisleki pravnega značaja, je pokrajinski svet izglasoval resolucijo, ki po eni strani poudarja veljavnost zdravstvenega poskusa, ki so ga v zadnjih letih izvajali v tržaški psihiatrični bolnišnici in ki je nekakšen predhodnik poznejših zakonskih posegov s tega področja na državni ravni, po drugi pa ugotavlja obstoj določenih nerednosti v upravljanju bolnišnice. Resolucija zato po-verja predsedniku nalogo, naj izreče formalni ukor na račun obeh prizadetih nameščencev.
ljudskem vrtu slikarski ex tempore za najmlajše. Otroci naj se zberejo ob 9. uri v ljudskem vrtu.
Razstava na združenju Italija-Čile
V ponedeljek, 1. oktobra, bo otvoritev razstave, ki jo prireja tržaško Združenje Italija - Čile. Razstavljenih bo več kot 80 del, ki so jih dali na razpolago razni imetniki iz dežele Furlanije - Julijske krajine.
Razstava ima namen poudariti čilsko politično in človeško tragedijo, ki nosi za sabo življenjski nauk: vrednost in moč svobode in demokracije.
Izkupiček je namenjen otrokom in starcem, ki trpijo pod fašističnim režimom Pinocheta.
Razstava bo odprta do nedeljo, 7. oktobra.
• Uprava ACT sporoča, da bo magnetoskopski pregled vlečnega kabla proge št. 2 v ponedeljek, 1. oktobra. Tramvaj bo začel redno vožnjo šele ob 13.28 «z Opčin in ob 14.02 iz Trsta. Zjutraj pa bodo na progi vozili avtobusi z istim voznim redom ’ ot tramvaj.
0 problematiki Slovencev videmske pokrajine v oddajah Radia Trst A
Že tretjič v Tržaškem zaliva
V ponedeljek. 24. t.m., je na po budo Radia Trst A prišlo do ponovnega srečanja med slovenskimi predstavniki deželnega sedeža RAI in številnim zastopstvom slovenske kulturne stvarnosti Benečije, Kanalske doline in Rezije.
Na prenovljenem sedežu kulturnega društva «Ivan Trinko* v Čedadu je bil govor o potrebi po večji prisotnosti Slovencev videmske pokrajine v oddajah informativnega in kulturnega programa Radia Trst A in o njihovem večjem neposrednem sodelovanju pri oblikovanju teh oddaj. Slovenci videmske pokrajine so nadalje izrazili svoje veliko nezadovoljstvo v zvezi z zelo slabim sprejemanjem Radia Trst A, ki se na nekaterih področjih sploh ne sliši.
Na skupni razpravi so se oblikovale konkretne pobude za izdelavo kratkoročnega in dolgoročnega programa sodelovanja. Kar zadeva vprašanje prisotnosti problematike Benečije, Rezije in Kanalske doline v dnevnih informativnih oddajah, so zastopniki društev, ustanov in organizacij izrazili pripravljenost, da takoj pristopijo k sodelovanju. V kulturnem programu pa bodo Slovenci videmske pokrajine neposredno sodelovali pri številnih oddajah, ki bodo na sporedu od oktobra dalje. Beneška problematika se bo obravnavala v oddajah «Nediški zvon*, «Pod Matajurjem* in v narečnem radijskem varieteju. Svojo oddajo bodo imeli tudi Slovenci iz Rezije in Kanalske doline.
■MiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiMMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiniimimiiiiminuiiimuMimiiiiiiimiiiiimiiii
l VČERAJŠNJEGA SREČANJA PRIZADETIH STARŠEV Z ODBORNICO BOSCHINUEVO
Jutri v Nabrežini seja občinskega sveta
diuk;k vksti
NA ZADNJI STKANI
Devinsko nabrežinski občinski svet se bo sestal jutri ob 18. uri. Po županovih sporočilih, bo na dnevnem redu razprava glede odobritve izvršilnega načrta za razširitev omrežja javne razsvetljave v De vinu in štivanu, pobratenja z občino Buje, uvedbe smetarske službe v Slivnem, Trnovci in Medji vasi. Imenovani bodo tudi predstavniki v konzorcij evropskega zavoda zavoda združenega sveta. Na dnevnem redu je obenem odobritev sklepov občinskega sveta in pravilnika nabrežinskega občinskega igrišča, imenovan bo tudi promocijski odbor za izgradnjo kulturnega doma v Nabrežini.
5'101113X1».	.........
• Tržaška občina obvešča člane volišč,-naj dvignejo honorar, če ga še niso, v občinski zakladnici (Ul. Nordio 11), za delo, ki so ga opravili pri zadnjih volitvah.
Občinska uprava brez vsakega posluha za bazovski in openski otroški vrtec
Gradnja novega vrtca v Bazovici bo mogoča šele, ko bo odobren sklep o najetju posojila - Petnajst openskih malčkov na cesti - Dijaki brez avtobusnih vozovnic
• Koordinacijski odbor za praznovanje »Mednarodnega leta otroka* organizira v nedeljo, 30. t.m., v
Tržaška občinska odbornica za šolstvo Boschinijeva je včeraj sprejela odposlanstvo staršev otrok, ki obiskujejo slovensko ter italijansko sekcijo vrtca v Bazovici in otrok, ki zahajajo v openski vrtec. Delegacijo so spremljali člani vzhodno-kraškega rajonskega sveta Pečarjeva, Vilhelm in Žagar ter občinska svetovalca Benedetič in Iva-šičeva. Sestanku bi bil moral prisostvovati tudi odbornik za javna dela, vendar ga ni bilo.
Starši so želeli zvedeti če in kako napreduje postopek, da se ba-zovskim otrokom (30 slovenskih in-8 italijanskih) odpre nov vrtec, saj se že leta gnetejo v pretesnih prostorih. Snidenje z odbornico ni bilo ravno spodbudno, saj ni vedela povedati v bistvu nič novega. Materam in očetom je razložila, da je rešitev zadeve tako rekoč pred dur-
....................................................................H"« mi.iiiii.n.."...    ...........»m.........
NAČRTI ZA NOVO SEZONO
smislu člena 9 zakona št. 932 2 dne 22.12.1973, je preučila vpraša nje premestitve osnovne šole s slovenskim učnim jezikom iz štra mara (Žavlje) in od Korošcev v glavno mesto miljske občine in tej zvezi izraža naslednje mnenje:
a)	Slovenski etnični skupnosti bi morala biti priznana pristojnost, da odloča o preureditvi šolske mreže in njeni prilagoditvi sedanjim potrebam prek posebnega kolektivnega voljenega organa:
b)	Pomanjkanje priznanja omenjene pristojnosti in ustanovitve takšnega organa ustvarja nezaupanje v slovenski etnični skupnosti do dejanskih namer do nje in še posebno do slovenske šole:
c)	V zvezi z navedenim pod črko b) se komisija boji, da se želi, da bi Slovenci sami naredili korak, ki bi ga lahko pozneje uporabili kot pretvezo za skrčenje slovenske šolske mreže;
d)	V pričakovanju izvedbe zah teve pod točko a), je treba za kakršne koli spremembe v slovenski šolski mreži uveljaviti obvezno postopek, po katerem je treba zagotoviti ugodno mnenje vseh kole-gialnih organov, ki obstajajo v okviru slovenske šole ter omenjene komisije:
e)	Upoštevajoč ugodno mnenje, ki ga je v tem obravnavanem pri-
Pobude Slovenske prosvetne zveze za strokovno usposabljanje kadrov
Po uspelem seminarju za lutkovno dejavnost bo v kratkem začela delovati zborovodska šola - V oktobru in novembru seminarja za mlade prosvetarje
Dejavnost Slovenske prosvetne zveze se je v novi sezoni nekako začela v znamenju tistih pobud, ki so usmerjene h graditvi in izpopol-lahko pripomore, da se ljudskokul-lahko pripomore, da se ljudsko kulturno delovanje v zamejstvu zlasti kakovostno dvigne. Naša osrednja kulturno - prosvetna organizacija je z drugimi besedami posvetila vso skrb zlasti kadrovskemu vprašanju ter s tem v zvezd sklenila prirediti vrsto seminarjev in tečajev. Nekatere pobude so že mimo. Naj omenimo le seminar za lutkovno dejavnost, ki se ga je udeležilo precejšnje število zlasti učiteljic in ki pomeni tudi prvi korak na poti uvajanja tovrstne dejavnosti v zamejsko kulturno življenje.
Druga pomembna pobuda je ustanovitev dveletne zborovodske šole. Že dalj časa ugotavljamo, da zborovska dejavnost pri nas stagnira, kar je v znatni meri pripisati pomanjkanju zborovodij. Dveletna šola, ki jo SPZ prireja v sodelovanju z Glasbeno matico, bo nedvomno dragocen prispevek pri zapolnjeva-
nju te vrzeli. Pouk bo potekal enkrat tedensko v večernih urah v prostorih Glasbene matice, predavali pa bodo znani strokovnjaki s področja zborovskega petja. Učni načrt predvideva študij klavirja ali orgel za začetnike, vokalno tehniko, solfeggio, teorijo, osnove dirigiranja, študij partiture, partiturno i-gro itd.
V načrtih so še drugi izpopolnjevalni tečaji in seminarji (in pri tem si SPZ nadeja, da bo nekatere pobude lahko uresničila v sodelovanju z našo šolo), prvi pa je na vrsti seminar za mlade prosvetne delavce, ki bo v soboto in nedeljo, 6. in 7. oktobra. Potekal bo istočasno v dveh različnih krajih, in sicer v gledališču »Prešeren* v Boljuncu ter v prostorih prosvetnega društva »Igo Gruden* v Nabrežini. Tudi predavatelji bodo različni, čeprav bo vsebina ista. Prvi dan bo posvečen obravnavi zamejske problematike. Mladi prosvetni delavci se bodo seznanili z dejavnostjo in cilji tako SPZ, kot krovne organizacije Slovenske kulturno - gospodarske zve-
........................m..,..........................................................................................................................................................................
S PREHODOM NA SONČNO URO
Novi urnik trgovin
Zveza trgovcev sporoča, da bo z uvedbo sončne ure stopil v veljavo s ponedeljkom, 1. oktobra, naslednji umik:
Živilske trgovine, drogerije in cvetličarne: 8.00 — 13.00; 16.30 — 19.00.
Pekarne in mlekarne: 7.40—13.00;
17.00	- 19.00.
Mesnice in prodajalne sadja: urnik ostane nespremenjen ob delavnikih, medtem ko bo ob sobotah in predprazničnih dneh naslednji: 7.40 — 13.00; 16.30 - 19.00.
Ribarne: 8.00 - 14.00.
Slaščičarne, prodajalne pečenk in drugih jedi: 8.00 — 20.00.
Trgovine z raznim blagom: 8.30 — 12.30; 15.30 - 19.33.
Trgovine s stroji, orodien . itd.:
8.30	- 12.30: 15.00 - 19.00 Knjigarne in prodajalne šolskih
potrebščin: 8.30 — 12.30; 15.30 —
19.30	(poMnbni urnik: 8.00 — 13.00;
16.00	- 19.00),
PREDVČERAJŠNJIM PONOČI PO MESTNIH ULICAII
Za «zabavo» prevračali parkirane avtomobile
Potem ko je pred dnevi policija | vijo na kolesa železne konjičke ter
prijela skupino pobalinov zabavala z metanjem apna v ljudi in pri tem tako poškodovala ko maj 21 let starega fanta, da je izgubil oko, si je predvčerajšnjim druga skupina izmislila novo »do-živetje*, na srečo manj nevarno: s skupnimi močmi so se lotih par kiranih avtomobilov, jih prevrača li in take puščali ob pločnikih ali kar na sredi ceste.
Agenti so zvečer prejeli vrsto telefonskih pozivov, da v nekaterih ulicah divja skupina mladeničev, ki se znaša nad avtomobili. Agenti so pregledali ulice Comici. Pinde monte, Crispi, Hehosguardo, kjer so res našli prevrnjene avte, o poba linih pa niti sledu. Tako jim ni pre ostalo drugega, kot da spet posta-
policija |
ki se je ugotovijo škodo, saj so nekateri -	'*•■- 1 imeli poškodovano pločevino, izdr
te kljuke, na enem je celo puščalo olje, da so morali poklicati osebje Acega, ki je ceste posulo s peskom.
Istega dne popoldne na je z ne pridipravi imel opr vka tudi 44 let ni gostilničar Mario Ferluga, la stnik pivnice «Primo »v Ul. S. Ca terina Nekaj po 14 uri so v nje gov lokal prišli štirje vinjeni mla deniči, ki so brez vsakega razloga začeli nadlegovati goste in metati na tla prazne kozarce. Ko jih je Ferluga opozoril naj nehajo so ga napadli ‘er s šopom ključev močno mahnili po ustnicah Z brca mi in pestmi so se nato spravili še nad natakarja 32 'etnega Giordana Bacerja iz Ul. Alpi Giulie.
Policija pa je na podlagi Fer lugovega opisa kmalu ugotovila, kdo so bili nepridipravi: približno uro prej se je namreč na kvestu ri predstavil 32-letni Ezio Furlan, ki upravlja gostilno »da Marino* v Ul. del Ponte. Povedal je, da so štirje mladeniči v njegovem lokalu popili nekaj piv, razbili kozarec in se pobrali. Agenti so skupaj s Furlanom pregledali bližnje ulice in v kavarni Tergesteo našli četverico: 24 letnega Sergia Cardinala iz Ul. Imbriani, 29-letnega Silvana Masut ta iz Ul. Pittoni, 26-letnega Gio vannija Tiverona s Trga Giarizzo le ter prav toliko starega Alda Pe trica iz Ul. Alle Cave. Vse štiri so pospremili na kvesturo, kjer so jih identificirali in spustili. Sedaj jih ponovno iščejo.
ze ter s splošno dejavnostjo na mladinskem področju ter na področju kulture. Poročila predstavnikov, ki delujejo v posameznih organizacijah, bosta dopolnila razprava ter predavanje o praktičnem vodenju odborov in skupin.
Drugi dan bo obsegal predavanja predstavnikov Zveze mladine iz 0-balnih občin, ki bodo govorili o dejavnosti ZSMS, o klubih OZN, možnostih sodelovanja med zamejstvom in matično domovino ter o splošnem kulturnem položaju.
Na seminar se lahko prijavijo ne le mladi odborniki prosvetnih društev in skupin, temveč tudi mladinci, ki delujejo na drugih področjih ter vsi, ki bi se radi seznanili z določeno problematiko. V soboto bo seminar potekal v Boljuncu od 16. do 21. ure in v Nabrežini od 17. do 21.30, v nedeljo pa v obeh krajih od 9. do 13. ure
Pripomniti je še treba, da bo ta seminar priprava na širši seminar, ki bo prve šti'-' dni novembra v Ljubljani.
Samo KPI in PSI na sestanku s sindikati
Da bi proučili vrsto vprašanj v zvezi z ustanovami, ki bodo po državnem zakonu 641/78 sčasoma u-kinjene in Ki upravljajo javna sredstva v prid ostarelim, handikapira-nim in mladim, so sindikalne orga nizacije prejšnji petek sklicale srečanje s političnimi silami. Ker pa je bila istočasno tudi vrsta drugih sestankov, je bila udeležba bolj skromna, saj so bili prisotni le pred stavniki PSI in KPI. Zato so sklenili, da sestanek čimprej ponovno skličejo.
mi: sklep o postavitvi montažnega vrtca (zgradbe iz že pripravljenih betonskih komadov, ki bi morala biti res solidna, op,ur.) je občinski odbor pač že odobril, ravno tako ga je odobril pristojni pokrajinski nadzorni odbor in v kratkem naj bi razpisali natečaj za oddajo del. Boschinijeva pa ni pojasnila, da je omenjeni sklep pravzaprav brez vsakega finančnega kritja.
Kakor je naglasil arhitekt Pa-trono, ki je pripravil načrt za novi vrtec, bo namreč, sklep o oddaji del lahko operativen šele tedaj, ko bo občina odobrila tudi sklep o najetju posojila (350 milijonov lir, ki pa jih občinski proračun ne predvideva). Zaprepadenim staršem in svetovalcem se je tedaj porodilo vprašanje, kako to, da odbornica z zadevo ni bila seznanjena. V resnici je dejala, da mora stvar razčistiti v oddelku za računovodstvo, kar pa je res prizadevni arhitekt storil pri priči telefonsko v nekaj minutah. Vprašanje seveda ni še rešeno, kajti počakati bo treba na odobritev sklepa o najetju posojila, to pa se utegne zavleči. Zavlačevanja so Bazovci upravičeno naveličani, tembolj, ker jim je župan Cecovini pred meseci obljubil, da dobijo novi otroški vrtec še ta mesec (september 1979).
Korak naprej pa je le bil storjen: starši vsaj vedo, da je bil načrt temeljito izdelan. Arh. Patro-no jim je objasnil, da bo poslopje tako in na takšnem mestu zgrajeno, da ga bo po potrebi mogoče še povečati z dozidavami.
Na sestanku je bil govor tudi o tem, kam s 15 otroki, ki niso bili sprejeti v openski vrtec. Morali bi v Trebče, toda odbornica je dejala, da mora preveriti njihovo natančno število, da mora, skratka, dobiti v roke ustrezni seznam. Enako je odgovorila že kakih deset dni prej svetovalki Ivašičevi, seznam pa so ji včeraj izročili starši sami.
Kaj pa je z odprtjem nove sekcije državnega ali občinskega vrtca, ki mu je prejšnja občinska u-prava našla mesto v predelu Villa Carsia? Odbornica ni dala zadovoljivega odgovora, rok za predložitev prošnje o odprtju nove sekcije pa zapade 31. oktobra letos. Odprli bi jo seveda šele v šolskem letu 1980 81, če pa prošnja ne bo predložena pravočasno, šele v naslednjem šolskem letu itd.
Nazadnje je član vzhodnokraške-ga sveta Žagar opozoril Boschinije-vo, da dijaki, ki obiskujejo opensko nižjo srednjo šolo, še sedaj nimajo avtobusnih izkaznic, potem ko so jih že lani morali čakati tja do novembra. Če se stvar ne reši še ta mesec, bodo starši sprožili pri merno protestno akcijo. Odbornica se niti glede tega problema ni mogla obvezati, dejala je, da bremenijo občinsko upravo še preštevilni drugi problemi, vseh hkrati pa ni mogoče reševati.
Naj povemo, da zamude pri raz reševanju šolskih vprašanj ne pri zadevajo le slovenskih, ampak tudi italijanske starše in mladino. Občin ska uprava npr. še sedaj ni odgovorila na pisma, ki jih je prejela od raznih mestnih in predmestnih rajonskih svetov že februarja ali marca, (dg)
avtomobila z odprtimi vrati. Mladeniča, 21-letnega Paola De Marcha iz Ul. Paduina 4, ki je že imel o-pravka s pravico, so opazili blizu njegovega doma. Ko so se mu približali, jim je ta pobegnil, vendar je bil njegov beg kratkotrajen: možje postave so ga po nekaj metrih ulovili in po krajšem obotavljanju jim je De March priznal, da je v isti noči vlomil, s pomočjo navadnega ključa za odpiranje konzerv, v šest avtomobilov. Poleg dveh vo-
v
Včeraj popoldne se je ob pomor« ski postaji zasidrala ameriška kri« žarka «Albany», admiralska ladja VI. brodovja v Sredozemlju, ki j® bila v Trstu že leta 1971 in 1977-Ladjo so zgradili pred 33 leti, vendar so jo kasneje temeljito preure; dili ter opremili z najsodobnejšimi
elektronskimi napravami tako <*a je ohranila svojo učinkovitost. N® krovu je okrog tisoč mož posadke, ki imajo tudi svojo godbo na pihala, «show band*, katero vodi Al; fred Ernest Monaro, čigar starš' so po rodu Tržačani. Godba je sinoči imela koncert na Trgu Unit®> jutri se bo predstavila v Miljah, v petek pa v mednarodni šoli h® Opčinah.
• Zaradi kolesarske dirke, ki prireja Polisportiva Chiarbola, bo v nedeljo, 30. t.m., prepovedan promet od 8. do 12. ure v naslednjih ulicah: Ul. Visinada, Ul. Zorutti. odsek med Ul. Visinada in Ul. L®j renzetti, Ul. Lorenzetti, odsek meh Ul. Zorutti in Ul. Doda in Ul. Doda.
Zaradi burje padel s streh*
Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli na zdravljenje 33-letnega B®”
zil v Ul. Brunner se je nepridiprav _______ _________________________0_
lotil še treh avtomobili v 111" Sla-' na ta Contessija iz Ul. Valieri 9/2» taper in enega v'Ul.’'del Torov A-■ ki se je ponesrečil, ko je poprav-genti javne varnosti' so - ga prbpe- ljal domačo streho. Bolničarjem ljali na kvesturo, kjer so ga za- Rdečega križa je povedal, da 1® prli v varnostno celico: De March skušal odstraniti s strehe najlon"
bo moral tako ponovno stopiti pred sodnike ter se zagovarjati zaradi večkratne tatvine v obtežilnih okoliščinah.
sko ponjavo, ko je zaradi moč neg* sunka burje izgubil ravnotežje ih padel z višine 5 metrov. Zdraviti se bo moral 40 dni.
«tllxillllll*lllll*l*llllllllll>1l*ll«lll*>lll>ltMII*ll**allB*>ll*aI|a*<llll*ll*'**1l*l|*la<a*laaBll**|laa>a|lltl*avv**11*l***RffVf<^
Uradni obisk v Sloveniji mladinske delegacije SSk
Pogovori s predstavniki RK ZSMS
Stiskalnica zmečkala delavcu prst
Med delom ob eni od stiskalnic v ladjedelnici Alto Adriatico v Mi )iah je stroj 42 letnemu tesarju Mariu Tononu iz Ul. Caoitelb 4 nenadoma zmečkal palec leve roke. Z ambulanto ladjedelnice so delavca preneljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 30 dneh.
V	torek, 25. septembra, je bilo v Ljubljani uradno srečanje med Republiško konferenco Zveze socialistične mladine Slovenije in deželnim vodstvom mladine Slovenske skupnosti. V delegaciji SSk so bili Milan Jarc, Marko Bukovec in Ivan Sirk za goriški del, Ivo Jevnikar in Marija Brecelj pa za tržaškega. Jutranjih razgovorov sta se za ZS Ms udeležila predsednik RK ZSMS Boris Bavdek in predsednica komisije za mednarodne odnose Tatjana Krašovec.
V	imenu gostiteljev je zamejske goste pozdravil predsednik Bavdek, ki je orisal smernice in delovanje te mladinske družbenopolitične organizacije, njen ustroj in komponente, njeno vlogo v SRS. Posebej se je ustavil pri zadnjih uspešnih delovnih akcijah in pri bogatih stikih na mladinskem mednarodnem področju. Ob tem je poudaril željo, da se stiki z mladinskimi organizacijami zamejskih Slovencev, ki so že intenzivni, še poglobijo in zajamejo tudi mladinsko predstavništvo Slovenske skupnosti.
V	imenu deželnega vodstva SSk se je za povabilo in sprejem zahvalil Ivo Jevnikar. Omenil je, da srečanje ne predstavlja prvega stika med SSk in ZSMS, vendar gre za prvo uradno srečanje na najvišji ravni, ki naj omogoči popolnejše medsebojno spoznanje, izmenjavo misli in informacij ter določitev območij skupnega sodelovanja. Orisal je značaj in namene edine slovenske stranke v Italiji, njen odnos do italijanskih političnih sil in do
danjim bojem celotne manjšine ** globalno zaščito, za rešitev šolskih problemov in premagovanje protislovenskih izbruhov. Obrazložil 1® tudi stališče mladine SSk do P1?-blematike osimskih sporazumov h* do stikov z matično domovino, P®-sebno z Zvezo socialistične mladih® Slovenije. Mladina SSk se za te sti-
ke zavzema, ker na skupnem iih®" in razvoja zamej;
novalcu obrambe in razvoja — ske skupnosti predstavljajo mladih* zamejcem veliko oporo in obe strah* bogatijo.
Sledilo je poročilo o položaju h* Goriškem, ki ga je podal Mil*® Jarc, Ob manjšinski problematiki J® orisal predvsem gospodarsko in ^ cialno stisko. O delovanju mladih • stranki in v mladinski organizacij1 je podala poročilo Marija Brecelj
V razgovoru, ki je sledil, so '/f prisotni še poglobili omenjene M®' ke in so izdelati tudi nekaj konkretnih predlogov za sodelovanj®' Med temi je seveda vrnitev obisk® ZSMS v Italiji prihodnje leto, **' menjava tiska in informacij, sodelovanja na seminarjih in v akcij***' o čemer se bosta organizaciji še P^ drobneje domenili.
Obisk, ki je potekal v iskrene!® in prijateljskem vzdušju, se je končal proti večeru. Ob koncu raz#®-vorov je predsednik RK ZSMS ris Bavdek podaril delegaciji knji#® Zgodovina Slovencev s posvetile*” v spomin na ta obisk. Sledilo 3® skupno kosilo ter ogleu mladinske#® centra v Zg. šiški, kjer je dele#®' cija Slovenske skupnosti stopila . stik z mladinci, ki tam delajo, t®*
obeh krovnih organizacij Slovencev s še nekaterimi člani republiške#® v Italiji. Gostitelje je seznanil s se-1 vodstva.
Agenti JV zasačili prekaljeno avtomobilsko miš
Po krajšem iskanju po središčnih ulicah so agenti javne varnosti v noči med ponedeljkom in torkom iz sledili in aretirali mladega zlikov ca, ki je malo prej »pokukal* v kar šest tujih avtomobilov. Polica ji so se odločili za temeljitejši pre gled mestnih ulic potem, ko so v Ul. Brunner opazili dva parkirana
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 67. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, nono in brat
FRANC ZETTIN
Pogreb bo danes, 27. t.m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči: žena, hči, sin, vnuki, sestra, brat ter drugi sorodniki
Trst. Koper, 27. septembra 1979
r-
Vpis v tečaje «150 ur» možen še ves ta teden
Na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah v tržaški pokrajini je odprto vpisovanje za tečaje «150 ur» za dosego diplome nižje srednje šole v slovenskem jeziku.
Vpisovanje poteka precej u-godno. še enkrat priporočamo Prosvetnim in športnim društvom, da nadaljujejo s temeljito akcijo med svojimi člani. Vpise lahko pobirajo namreč še ves ta teden, konec tedna Pa naj izpolnjene obrazce za vpis in dokumente dostavijo na sedežu Sindikata slovenske šole ali na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah.
—	Tečaji šo dostopni vsem delavcem in odraslim, ki so dopolnili ali bodo dopolnili do 31. decembra 1979 16. leto starosti (za tiste, ki niso še dopolnili 23. leta je obvezna diploma osnovne šole).
—	Tečaji so brezplačni.
Trajajo eno leto, to je od
oktobra 1979 do 31. maja 1980.
—	Učne načrte bodo udeleženci prediskutirali skupno s profesorji ob podpori sindikalnih dfganizacij in v luči najpomembnejših dosedanjih izkustev.
—	Komisijo, pred katero bo zaključni izpit, sestavljajo profesorji, ki poučujejo na tečajih.
Za vpis je treba izpolniti o-hrazec in ga izročiti v tajništvih slovenskih nižjih srednjih šol v tržaški pokrajini, ali na sedežu Sindikata slovenske šole v Trstu, Ul. Filzi 8, vsako Popoldne med 16. in 18. uro, fazen ob sobotah in nedeljah. Priložiti je treba tudi rojstni list.
Obrazci za vpis so na razpolago v omenjenih uradih, v tajništvih občin Dolina, Repen-•abor, Zgonik, Devin - Nabrežina in v Tržaški knjigarni.
Cene na občinski tržnici na debelo
(CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA)
26. SEPTEMBRA 1979
Povrtnina	Min.	Maks.	Prevl.	Sadje	Min.	Maks.	Prevl
Česen	1200	2500	1500	Fige	575	920	690
Radič zelen	2000	2500	2200	Banane		935	
Cikorija	300	360	360	Hruške I	690	805	748
Čebula	320	460	403	Jabolka			
Fižol				jonathan	403	518	460
v stročju	863	1035	920	Pomaranče	633	805	690
Melancane				Breskve			
dolge	230	575	403	(bele 1.)	690	920	805
Krompir bea	220	350	280	Češplje	380	748	575
Zelena				Limone			
paprika	230	460	403	zelene	460	690	633
Paradižniki	230	288	288	Grenivke		880	
Peteršilj	40v	600	550	Grozdje			
Zelena	350	600	500	italia I.	403	575	460
Kino
Gledališča
Rossetti
j V sredo, 3. oktobra, bo Gino Bra-rjfer| nastopil v Rossettiju s svojo IJ“Vo komedijo «Felici e contenti», a bo prvič uprizorjena v Italiji prav r našem mestu. Poleg Bramierija Izstopajo še Liana Trouche, Daniela Poggi, Orazio Orlando in drugi, “lasbo je pripravil Berto Pisano, 5*no in kostume Eugenio Gugliel- j jjanetti koreografijo Gino Landi, rektor pa je Pietro Garinei.
, Pri osrednji blagajni ter na de-JjVsKih krožkih in šolah sprejema-* naročila za gledališki abonma za jssono 1979/80. Na razpolago je 9 Pjfionov za 11 predstav. Potrditev »stalni* do 6. oktobra;, o; <??
; Uprava gledališča nadalje” opozarja.' da bodo letos lahko dobili abonma po znižani ceni tudi uslužbenci potniškega in trgovinskega sektor-ter javnih lokalov. Dovolj je, Ij* blagajni v Pasaži Protti predlo-[Pio ustrezno potrdilo podjetja, pri **terem so v službi. Omenjeni u-Ijjmžbenci bodo tako dobili isti pojest kot uslužbenci velikih indu-nHjskih podjetij.
»---------------------------------
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
razpisuje
ABONMA
za sezono 1979-80
VPISOVANJE ABONENTOV E>0 SOBOTE, 29. SEPTEMBRA, OD 9. DO 14. URE PEI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA
Doma, ul. petronio 4.
DOSEDANJI ABONENTI Lahko obnovijo abonma Tudi telefonsko še danes, 27. SEPTEMBRA, OD 9. DO 14. URE, TEL. 734265.
Ariston 16.00 — 22.00 «Improvviso». Andrea Ferreol, Valeria Morico-ni. Barvni film.
Ritz 17.00 «Un dramma borghese*. Režija Florestano Vancini. Franco Nero, Dalila Di Lazzaro. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Eden 17.00 «Ratataplan». Maurizio Nichetti. Barvni film za vsakogar.
Excelsior 16.00 «Attimo per attimo*. John Travolta. Barvni film.
Grattacielo 15.00 «La luna*. Bernardo Bertolucei. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Fenice 16.00 «Rocky II.* Silvester Stallone. Barvni film.
Mignon 14.30—22.00 «Elvis, il re del rock*. Elvis Presley. Glasbeni film.
Filodrammatico 15.30—22.00 «Erotic sex orgasm*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «11 laureato*. Dustin Hoffman. Barvni film.
Moderno 16.00 «Bruce Lee... la tigre ruggente colpisce ancora*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Nel mirino del gia-guaro*. Barvni film za vsakogar.
Capitol 16.30 «Attenti a quei due ...ancora insieme*. R. Moore in T. Curtis. Barvni film.
Vittorio Veneta 17.00 «Emmanuel Tantivergine*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta (Milje) Zaprto.
Lumiere (Ul. Flavia 9) 16.00 «11 margine*. Sylvia Kristel. Barvni film za vsakogar.
Razna obvestila
Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se bodo v prvih dneh oktobra pričeli tečaji ruskega jezika; vpisovanje vse dni/Trazen sobote.,,in..nedelje, od 117.t do-.ao. cure,! .UL .Torrebianca .št.nadstropje,,.,
Otroški pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Igorja Kureta bo imel prvo pevsko vajo v šolskem letu 1979/80 v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30 v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
Otroški pevski zbor «Kraški slavček* iz Nabrežine pod vodstvom Rosande Kralj bo imel prvo pevsko vajo v šolskem letu 1979/80 v torek, 2. oktobra, ob 15. uri na šoli Glasbene matice v Nabrežini.
f Čestitke
Danes praznuje svoj rojstni dan BORIS BANDI - MIRKO iz Doline. Vse najboljše mu želijo starši, sestra, žena in hčerki Alenka in Valentina.
ZA ZDRAVLJENJE LIVIJA ČOKA,
Aleksander Rustja in Nada Ver-čon 20.000 lir.
Ostanek od darila za jubilej v kolektivu Primorskega dnevnika 23.300 lir.
Zbrano na sekciji KPI «Zorko Kralj* v Trebčah: Miro Čuk 10.000 lir, Peter Čuk 10.00 lir, Beta Križ-mančič 3000 lir, Gianni Dragoni 10 tisoč lir, Miro in Bruno Kralj 10 tisoč lir, Marčelo Crevato 10.000 lir, družina Kralj 15.000 lir, Anči Ferluga 6000 lir, Rosa Carli 5000 lir, Franc Kralj 10.000 lir, Livija Angelo in Enzo 20.000 lir.
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 30. septembra, avtobusni izlet v Karnijo na Monte Tinisa (2115 m). Izlet je primeren za vse, planinci imajo 2 in pol ure hoje do vrha medtem ko je za ostale predviden krajši izlet okoli sedla Passo Pura. Odhod avtobusa ob 6. uri (sončna ura) na Trgu Ulpiano.
PD Tabor Opčine obvešča izletnike, da je zaradi nepredvidenih ovir izlet v Pastrengo (Verona) odpovedan.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Ane Budal darujeta Alekseja in Primož Možina 10.000 lir za tabornike RMV.
Namesto cvetja na grob Ane Budal darujeta Dana in Boris Možina
10.000	lir za PD Ivan Grbec in 10 tisoč lir za dom Jakoba Ukmarja.
V	spomin na Ano Šabec vd. Budal darujeta Alba in Stanko Jazbar
30.000	lir za poimenovanje šole v Barkovljah.
V	spomin na Antonijo Danev in Angele Luperla daruje Marija Rustja 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Sama tarči. V isti namen daruje Nada iz Gabrovca 5000 lir za spomenik padlim v NOB v Sama-torci.
Težaven položaj upokojencev, predvsem tistih, ki so se upokojili ter čakajo na ureditev in prejem prve pokojnine, je bil predmet razprave na splošni skupščini CISL, sklicani
namenom, da se pripravi skupščina kadrov.
Na sestanku so ugotovili, da zavod za socialno zavarovanje (INPS) neverjetno dolgo časa izračunava višino pokojnine, ki pritiče upokojenemu delavcu ali uradniku. Za postopek krivijo elektronski center IN PS v Rimu. Na sestanku v Gorici so sprejeli tudi esolueijo, v kateri so opredelili stališče organizacije do tega vprašanja. Med drugim so ugotovili, da veliko število upokojencev čaka na zaključek u-pokojitvenega postopka in da v pričakovanju tega zaključka INPS prizadetim izplačuje minimalne pred-ujeme, takšne, ki ne zadoščajo niti za samo preživljanje. Takšno ravnanje INPS spravlja kategorijo u-pokojencev v izredno hude gmotne in življenjske težave, kar si jih prav gotovo niso zaslužili. Sindikat protestira proti takšnemu ravnanju do ljudi, ki so delali celo življenje, ter predlaga, naj se nepravilnosti in počasnosti takoj odpravijo s tem, da se predujem na račun pokojnine dvigne do višine, ki bo znašala 90 odstotkov zneska, ki upokojencem pritiče.
Sindikat nadalje ugotavlja, da so se zaradi inflakcije davki, ki jih plačujejo upokojenci in zaposleni (v odnosu do realnih preiemkov) dvignili za 50 odstotkov. Zaradi tega je potrebno spremeniti davčni sistem, zlasti ker zadeva pokojnice. Inflacija namreč umetno napihuje prejemke. S tem pa se povečuieio odstotki dajatev, ki so progresivnega značaja.
Da bi odpravili zgoraj omenjene obremenitve, predlaga CISL dvig davka proste obdavčljive osnove; o-prostitev davka na tisti del prejemkov, ki izhajajo iz periodičnih poviškov draginjske doklade; revalorizacijo z zakonom priznanih odbitkov, da se odpravijo posledice inflacije.
BALETNA ŠOLA SSG
V ponedeljek, 1. oktobra, ob 15. uri bo v Kulturnem domu sestanek staršev, otrok in baletnih pedagogov.
BERITE
REVIJO
nwi
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in GLASBENA MATICA TRST
sporočata, da bo v letošnjem šolskem letu ustanovljena dveletna zborovodska šola. Vse, ki bi se radi usposobili kot zborovodje ali ki bi radi še izpopolnili svoje znanje na tem področju, vabimo k vpisu in prosimo, da se zglasijo na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure do vključno 29. t.m. kjer bodo dobili vse potrebne informacije.
Malt oglasi
telefon (040) 7946 72
									
Včeraj - danes
PRODAJAM po ugodni ceni jadral ne deske (wind surf). Telefoni rati v popoldanskih urah na št. 220324.
PRODAM opel kadet letnik 1973. Telefonirati na tel. štev. 209782 od 13. ure naprej.
IŠČEM dvosobno stanovanje z ogrevanjem v najem v dolinski ali miljski občini. Tel. 228603 — od 16. do 17. ure.
IŠČEM pristen slovenski par za na jem 90 kvadratnih metrov apart maja v Sesljanu. Mesečno 120.000 lir plus ogrevanje. Telefon 208281.
NOČNO močenje postelje ni več problem. To nevšečnost lahko odpravite pri otrocih od 5. leta dalje z aparatom ENURELLE. Točnejše informacije lahko dobite pri tvrdki Mediman, Ul. S. Caterina 1, II. nadstr.. tel. 60-938 vsak delavnik od 8. do 12. ure razen sobote.
JADRNICO LASER odlično skoraj novo ugodno prodam. Telefon (040) 212267.
DOJENČKA ali do triletnega otroka v devinsko - nabrežinski občini sprejmem v varstvo zjutraj, popoldne, zvečer. Telefonirati na št. 209259 dopoldne.
NUJNO potrebujem osebje za instalacije centralnega ogrevanja in vode. Telefonirati na št. 226216 od 12. do 13. ure.
PRODAM motor MOTO-Bi 250 ccm. Telefon 814242.
^nes, ČETRTEK, 27. septembra
DAMIJAN
?nce vzide ob 6.57 in zatone ob >55 — Dolžina dneva 1,.58 — Lu-a vzide ob 12.43 in zatone ob 22,32 Jutri, PETEK, 28. septembra VENČESLAV
teme včeraj; najvišja temperatu-J 19,3 stopinje, najnižja 13, ob '• uri 17,8 stopinje, zračni tlak mb ustaljen, veter 18 km seve-Jžahodnik s sunki 32 km na uro, *®ga 43 odstotna, nebo skoraj jas-morje razgibano, temperatura lQrja 20 topinj.
ROJSTVA IN SMRTI
.Rodili SO SE: Manuel Antonaz, *ter Gerola, Linda Toigo.
UMRLI SO: 87-letna Ines Cec-het vd. Sirotti, 69-letna Marghe-'la Pelosi, 78 letna Serafina Sa lrteachi vd. Malisan, 77-letni Ga-pare Graci, 86 letni Giuseppe An 'teina, 65 letna Leopolda Borsi lQr. Lanza 69 letni Celeste Mar-pio, 83 letna Maria Zanolla vd. 'tegel, 7Metna Santa Fable, 95 etoa Antonia Bratuvich vd. Sinv :‘ch, 76 letna Dio.nira de Vescovi
vd. Klausberger, 85-letna Anna Sa-bec vd. Budal, 67-letni Francesco Zettin, 53-letni Daniele Baiz, 91-let-na Caterina Rossi Mel vd. Mejo-rin, 55-letni Mario Pascolini, 79-letni Luigi Dostal.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7, Er-ta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
LKKAKNF v okolici
Boljunec; tel. 228 124; Bazovica; tel 226 165; Opčine; tel 211001: Prosek, tel 225 141; Božje polje, Zgonik tel. 225 596. Nabrežina: tel 100 121; Sesljan: tel 209 197; Žavlje: ►ei. 213 137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance LNAM in EN PAS od 22. do 7. ure telef. štev. 732-627.
ism ,
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F FILZI 10 - fSk til-AAB
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 26. 9. 1979
Ameriški dolar	806,-
Funt šterling	1752.—
Irski funt šterling	1680.—
Švicarski frank	507.—
Francoski frank	193,—
Belgijski frank	26,-
Nemška marka	455,-
Avstrijski šiling	63.-
Kanadski dolar	680,-
Holandski florint	408.-
Danska krona	153 —
švedska krona	190,-
Norveška krona	160.—
Drahma	18,-
Mali dinar	34,-
Veliki dinar	34,-
ELEKTRONIKA OČITNO NI VEDNO V SLUŽBI NAPREDKA
Zaradi elektronskega centra v Rimu INPS kasni z izplačevanjem pokojnin
Inflacija «žre» pokojnine in osebne dohodke - Popraviti sistem plačevanja davkov na osebne dohodke
pom v avtobus v trafikah in nekaterih trgovinah. Sedaj pa pripravljajo še eno novost za vse tiste, ki navadno uporabljajo za vsakdanje potrebe mestne avtobuse:	kmalu
bo stopil v veljavo nov listek, ki bo veljaven za dve progi.
Že precej časa so tak listek povpraševali predvsem prebivalci predmestja in ' si tisti, ki si morajo za razmeroma kratke razdalje iz središča (do bolnišnice, INAM, pokopališča) nabaviti dva listka: enega za vsako vožnjo. Tako na primer morajo tisti, ki prihajajo iz Straže in nameravajo v bolnišnico, kupiti dva listka: enega iz Straže do glavne pošte in drugega od pošte do bolnišnice, na obeh progah pa vozi en sam avtobus, ki gre od Straže do bolnišnice. Po novem pa bomo lahko samo z enim listkom o-pravili celotno pot.
Nov način «vožnje» z avtobusi je do sedaj še v preučevalni fazi. Po vsej verjetnosti pa bi moral stopiti v veljavo takoj ko bodo na avtobusih namestili napravo, ki bi žigosala uro vožnje, saj bodo novi listki veljali samo eno uro. Cena novih listkov pa bi morala biti le za malo večja od sedanjih dvesto lir. Novost bo predstavljena na prihodnji seji občinske uprave in bo postavljena na glasovanje. Po vsej verjetnosti pa bo novi listek sprejet. O listkih, ki bodo kmalu v prodaji, je predsednik občinskega podjetja Marino Marin govoril na seji rajonske konzulte v Stražcah, saj je prav iz tega rajona prišla zamisel o novih listkih. Predlagali so tudi, da bi iz tega predela mesta vozil v jutranjih urah avtobus direktno v bolnišnico, ne da bi se ustavljal pri glavni pošti.
Župan sprejel Parlova
? , ....' "A;”w ...........

NA POBUDO SZDL SLOVENUE
V soboto in v nedeljo akcija «Nič nas ne sme presenetiti»
Preizkusili bodo sposobnosti delovnih ljudi in obinnov v primeru naravnih nesreč in vojne, ki je pa največja nesreča - Možne prekinitve električnega toka in vode
Kmalu novi listki za mestne avtobuse
V letošnjem letu je bilo pri prevozih z mestnimi avtobusi precej novosti, Najprej^ .povišek listka od sto, jia. dvesto,.lir., nato pa še možnost nakupa listkov že pred vsto-
V okviru programa najmnožičnejše družbenopolitične organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva, bodo v soboto in v nedeljo v Sloveniji preizkusili, do kolikšne mere so izvedli letos marca začeto akcijo pod imenom «Nič nas ne sme presenetiti*. Cilj tega programa je vključiti vse delovne ljudi in občane v priprave za splošni ljudski odpor. Kot nam je povedal predsednik SZDL v Novi Gorici Lojze Lah, gre za akcijo, ki naj pripravi državljane, da bodo sposobni reagirati ob naravnih in drugih nesrečah, in tudi v vojni, ki je pa največja nesreča.
Akcija se je začela že marca letos ter so jo vodili v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela. V soboto in v nedeljo, 29. in 30. septembra, pa jo bodo .zaključili „tako,,^^. bodo praktično preizkusih jzdejspe pa-
ZARADI FINANČNE STISKE V AVTOMOBILSKEM KLUBU
«Hotel lnternazionale» bodo morda prodali
50 milijonov primanjkljaja v proračunu ACI za prihodnje leto
Goriški avtomobilski klub (ACI), ki ima sedež v Tržaški ulici, je pred dnevi sprejel sklepni račun za prejšnje leto. V letu 1978 je bilo v bilanci kluba deset milijonov lir primanjkljaja. Sprejet je bil tudi proračun za prihodnje leto (1980): kot m je povedal predsednik kluba, predvidevajo za prihodnje leto več kot petdeset milijonov primanjkljaja. Če ne bo drugih dohodkov, so nekateri predlagali, da bi kot zadnjo možnost za kritje primanjkljaja prodali hotel «Intemazionale*, ki je last ACI. Za sedaj pa je prodaja omenjenega hotela le še ideja.
Kot nam je povedal predsednik kluba, je prišlo do takega stanje, ker so morali na podlagi sprejetja ustanove v poldržavno last, prilagoditi plače delavcev in znatno «zbi-rokratizirati* delovanje kluba. Četudi se je, v zadnjem letu nekoliko zvišalo število članov (od 2706 na 2853), ni bilo zadostnih dohodkov, da bi tudi v prihodnjem letu pri končem obračunu imeli malo primanjkljaja.
Kot nam je povedal predsednik ACI, je največji vir dohodkov predstavljala pomoč pri raznih nesrečah in okvarah avtomobilov. V preteklem letu so namreč s to službo zaslužili več kot devetdeset milijonov. Precejšen je bil tudi odziv na vabilo kluba, da da na razpolago vsem članom za tri dni avtomobil, ki se ga lahko poslužujejo, ko je njihov pokvarjen. Precej truda so tudi posvetili poučevanju prometne vzgoje predvsem šoloobveznih o-trok. «Delovanje goriškega kluba je bilo torej obsežno in tudi izredno koristno kar se tiče pomoči pri nesrečah in okvarah avtomobilov,* nam je povedal Tirel.
Kakšna pa bo nadaljnja usoda hotela «Internazk>nale», ki so j?a zgradili 1972. leta tudi z deželnim prispevkom, bomo še videli v na-slednih tednih. Ponekod se že govori, da bo dobiček iz prodaje omenjenega hotela šel za poravnavo izgube prihodnjega leta, ter za nakup prostorov za namestitev uradov ACI v Tržiču.
uprave v Gorici, prof. Silvanu Pa-guri, da se le-ta poslovi od članov delegacije ob povratku v Jugoslavijo.
Delegacija bo poprej obiskala nekatere zadružne obrate na Tržaškem in na Videmskem, v soboto pa si bo ogledala vinsko klet v Krminu.
Sprejem na gradu
12.
vse
V soboto, 29. septembra, ot uri bo na gradu sprejem za udeležence 4. mednarodnega srečanja pnevmotiziologov. Prisotni bodo udeleženci treh dežel: Slovenije, Koroške in naše dežele.
črte in zamisli. V njej bo sodelovalo samo civilno prebivalstvo in so oborožene sile iz nje izvzete.
Če sedaj pregledamo, kakšne programe so si zastavile KS in TOZD, bomo ugotovili, da so zelo praktični in da imajo za cilj usposobiti državljane v civilni zaščiti. Tako bodo preizkusili pripravljenost in sposobnost v gašenju požarov, odstranjevanju ruševin v primeru potresov, nudenju pomoči ob nesreči v proizvodnji, vodenju boja proti diverzantom itd. V času teh akcij, ki se bodo izvedle povečini v soboto dopoldne, je možna kratkotrajna prekinitev dobave elektrike in vode.
Ob tej priložnosti bodo Novogoričani «doživeli» bombni napad, Šem-petrci pa potres. Eni in drugi bodo v tej akciji pokazali svoje najboljše sposobnosti, kako se obnašati, da bi bile poslediften.fljra ffwa>iš£.r V, okviru akcije NNNP 79 so objavili tudi prvo številko..biltena «Goriea-ni, ne pustimo	r 'presenetiti*:<■ Dru-
ga bo izšla ob • izpeljavi akcije, se pravi v soboto. Skupno z biltenom vsako gospodinjstvo prejme priročnik, v katerem občan dobi najosnovnejše znanje o tem, kako je treba sebi in drugim pomagati v primeru vojne. V zaključnem delu akcije NNNP 79 bo v Novi Gorici sodelovalo 12.000 oseb. Aktivno bodo vanjo vključene enote civilne zaščite, krajevne skupnosti, narodna zaščita, gasilci, taborniki, šole in vrtci ter najpomembnejše delovne organizacije. V soboto zvečer bo pred skupščino občine Nova Gorica miting z bogatim kulturnim programom na partizansko tematiko. V nedeljo bodo analizirali sobotne dejavnosti ter pripravili športne in rekreacijske prireditve.
Medtem pa so včeraj v Novi Gorici odprli novo poslopje za usmerjeno izobraževanje. Celotni objekt velja 50 milijonov ND. V šoli je 25 učilnic za kabinetni pouk, velika knjižnica ir jedilnice z 200 sedeži. Prostore v tem centru si bosta delili lesarska in elektrogospodarska šola. Sredstva za novi objekt, ki je lociran v šolskem centru, sta v veliki meri 'prispevala lesni I in elektrogospodarski sektor.
Vse pogosteje se v zadnjih letih govori o krizi, ki jo preživlja italijanska kinematografija. Ta kriza se v veliki meri javlja tudi v Gorici. Od nekdanjih petih kinematografov danes delujejo le še tri, število gledalcev se iz leta v leto manjša za približno pet odstotkov, obisk kinematografov je postal za Goričane le še alternativa monotoniji, ki v mestu vlada v večernih urah. Vsi ti znaki jasno kažejo, da preživljajo goriški kinematografi precejšnjo krizo, ki postavlja Gorico v vrsto drugorazrednih mest glede predvajanja filmpv. Da bi skušali vsaj v manjši meri rešiti kinema-
niiiiiiiiiiitiiiiiiii»Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiimnniiiiiiiiiii»HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiuiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
GOBJA SEZONA NA VIŠKU
Prva seja novega nadzornega odbora
Na Svetogorski cesti, kjer so odprli nove prostore, so umestili novi pokrajinski nadzorni odbor krajevnih ustanov. Njegovi stalni člani so Mario Corbato, Gennaro Compagno-ne, Vincenzo Marini, Luigi Segati in Gianfranco Trombetta. Namestniki so Ddnte Bertola, Osvaldo Carraro, Giordano Cisilin, Edy Fumis in Maurizio Salomoni. Na svoji prvi seji je nadzorni odbor za podpredsednika izvolil Maria Carbatta, pred sednika pa bo dekretom imenoval predsednik deželnega odbora.
Predaji poslov je prisotvoval deželni odbornik za krajevne ustanove dr. Alfep Mizzau, ki je podelil članam <**
jTpf ob eq metm ,*!<■>;
Včeraj zjutraj je goriški župan Pasquale De Simone sprejel boksarja Mateja Parlova in Tonyja Mundineja, njune spremljevalce ter predstavnike organizacijskega odbora. Goriški župan je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil veselje, da so prireditelji izbrali prav Gorico kot sedež dvoboja, ki je veljal za polfinale svetovnega prvenstva v lahkotežki kategoriji.
Na sliki župan De Simone izroča Parlovu spominsko plaketo.
Šolske vesti
solsko skrbništvo v Gorici obvešča vse zainteresirane, da zapade 8. oktobra tl. rok za predložitev prošenj za sodelovanje na natečaju za 443 mest didaktičnega ravnatelja.
Izleti
Prosvetno društvo «Skala» v Ga-brjah priredi v nedeljo, 30. septembra, enodnevni avtobusni izlet na Tržaško. V predpoldanskih urah si bodo izletniki ogledali Rižarno in naravoslovni muzej, po kosilu v neki kraški gostilni bo sledil še ogled podzemske jame pri Brišči-kih.
Gledališča
V okviru gledališke sezone Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice bo danes gostovanje gledališča Werktheater iz Amsterdama s predstavo «S tem se je' treba sprijazniti*. Predstava bo v Park Hotelu ob 20.00.
VPRAŠANJE, KI SI GA ZASTAVLJA «CORSO»
Kako premostiti krizo goriških kinematografov?
Zanimanje občinstva mom» - Razprava
hočejo povečati > filmu cProva
s «eineforu. d* orchestra»
MENJALNICA
vseh tuiih valut
Na pokrajini v Gorici sprejem jugoslovanske kmetijske delegacije
Člani jugoslovanske kmetijske delegacije, ki se bodo v petek in soboto mudili v naši deželi kot gostje zadružnega gibanja, bodo v soboto. 29. septembra, ob 19. uri na sprejemu pri predsedniku pokrajinske
tografe v mestu iz tega položaja, skušajo upravniki kinodvorane «Cor-so* spet uvesti znani «cineforum». Po torkovi predstavi filma Federi-ca Fellinija «Prova d’orchestra» Jf bila namreč na sporedu debata :: filmu, na kateri so sodelovali Fu* vio Monai, Marilisa Bombi in Meli-nato. Posegi so zadevali predvsem pomen zadnjega Fellinijevega filma, o katerem se je že toliko govorilo. Uvodnim posegom je sledila razprava, katere se je udeležilo precejšnje število ljpdi.
Odziv na torkovo razpravo po filmski predstavi je bil precejšen. Prav gotovo bi bil še večji, če bi se predstava začela uro prej, da bi s tem omogočili navzočnost tudi mladim, ki morajo naslednji dan v šolo. Prvi poskus pa je brez dvoma uspel. Medtem pa uprava kinodvorane načrtuje še druge take večere. V kratkem bodo namreč v omenjeni kinodvorani predvajali znane filme kot so «L’uomo di marmo*, ki ga je režiral Waida, Bertolucci-jev «La luna* in Nichettijev «Ra-tataplan*.
Na pokritem trgu in ob njem se vsako jutro sklepajo velike kupčije z gobami. Posebno v zadnjem tednu, odkar je prišel dež in pospešil njihovo rast. Prevladujejo štorovke, njihova cena pa se suče okoli 500 lir za kilogram. Gobarji so iz bližnjih krajev Primorske, z Vipavskega, Tolminskega to tudi s Krasa.
Včasih je slišati pri nas pripombe na račun tovrstne trgovine. Očitajo
ji, da ima z legalne strani nekatere napake. Najprej navajajo pripombe na račun uvoza, potem na račun higienskih predpisov, pa še zavoljo neplačane občinske pristojbine za uporabo javnega prostora. Slišati pa je tudi drugo plat zvona, po kateri sodi uvoz in prodajanje gob v pravico vsakega obmejnega prebivalca, po kateri lahko prinese s seboj do 20 kg gob na mesec. Kdo more nadzorovati to
količino? Cariniki na meji ob takšni nalogi dvigajo roke. Kako tudi ne bi, ko pa je po gobah veliko povpraševanje. Večji del jih že zgodaj zjutraj odpeljejo proti Venetu, včasih že ob zori,
Več in tudi upravičenih pripomb pa je slišati na račun individualne prodaje mesa. Lahko se bo zgodilo, da jo bodo začeli preganjati, podobno kot so prepovedali prodajo »domačega* mleka.
Kino
(ittrica
VERDI 17.00-22.00 film.
CORSO 17.30-22.00 Topolino*.
«Hair». Barvni
«Buon
Walt
comple-
Disney.
anno
Barvna risanka.
VITTORIA 17.30-22.00 «Pornorella». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 «11 testi-mone*.
PRINIPE 18.00—22.00 «Un dollaro donore*.
JVorn Carica
in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.00—20.00 «Peterica žigosanih*.
SVOBODA (Šempeter)
«Mali mali človek*, film.
DESKLE 19.30 «Kung-fu borci za svobodo*
18.00-20.00
Italijanski
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72-701.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni — Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
OB ODPRTJU NOVEGA DRUŠTVENEGA SEDEŽA

Živeti v sodelovanju in miru s sosedom»
Govor podpredsednika PD Rovte - Kolonkovec Karla Gustinčiča
Prosvetno društvo Rovte - Kolonkovec, ima od sobote svoj novi sedež. Otvoritvena slovesnost je bila nadvse pomembna in so se je udeležili najvidnejši predstavniki našega družbenopolitičnega življenja, saj je vsem jasno, kaj pomeni obstoj slovenskega kulturnega društva v tem delu tržaške o'jčine. Pozdravni govor je imel podpredsednik domačega društva Karlo Gustinčič. Zaradi pomembnosti sobotnega odprtja novega sedeža samega in zaradi plemenitili misli, ki so bile izrečene, objavljamo v daljšem povzetku Gustinčičev govor:
»Končno uresničujemo želje in načrte izpred mnogih let; tolikih let, da se je marsikoga že lotilo malodušje, da je zaupanje v lastne moči včasih že zbledelo, če smo danes tu, pomeni, da smo vendarle našli moč in pomoč, da smo z navdušenjem in požrtvovalnostjo premagali vse ovire, ki so nam zastavljale pot. Zato lahko danes praznujemo izročitev teh prostorov svojemu namenu. Delo. ki smo ga morali opraviti, ni bilo majhno ne lahko. Ti prostori so bili še do nedavnega v takem stanju, da bi si v njih le težko zamislili kakšno delovanje. Da so danes ti prostori dostojno urejeni, gre zahvala delavnosti in navdušenju ljudi, članov odbora in domačinov, ki so s prostovoljnim delom ali kakorkoli drugače sodelovali in prispevali. Dovolim si, da pri tem nikogar ne imenujem, seznam i-men bi bil predolg. Vendar naj povem, da bi brez res požrtvovalnega prostovoljnega dela posameznih domačinov svloh ne mogli uresničiti svojih načrtov.
Pri vsem tem pa se nam kar samo od sebe vsiljuje vprašanje: kako je mogoče, da šele danes o-tvarjamo prosvetne prostore, ki so vendar osnova za vsako delovanje, če najdemo pri ljudeh tako pripravljenost, navdušenje in požrtvovalnost? Odgovor na to ni lahek.
Lahko bi našteval posamezne dogodke, posebne okoliščing, tre nutke navdušenja in trenutke razočaranja. vendar bi vse to naštevanje ne bilo dovolj. Povedati moram, da je na tem področju že leta 1892 bilo ustanovljeno društvo «Slava», ki je delovalo še med obema vojnama, dokler ga niso fašistične oblasti razpustile leta 1927.
Po drugi svetovni vojni je bilo tu ustanovljeno prosvetno društvo ^Prešeren*, v Rovtah je deloval pevski zbor «Zmaga», zbor 'sSlava* pa na Kolonkovcu in pri Računu. Že pred vojno, leta 1938, pa še je v Rovtah osnoval pevski zbor, ki je pozneie- dobil ime «Rotta», in je v povojnih letih dali časa u-snešno deloval pod vodstvom dirigenta Celestina Vecchieta. Pri vseh teh dejavnostih in pobudah
so sodelovali prebivalci Kolonkov-ca, Rovt in Vrha.
Že tak površen pregled nam pokaže, da ima to področje veliko kulturno zgodovino in tradicijo. Kljub temu, da zaradi pomanjkanja prostorov in drugih težav zbor «Rotta* kasneje ni mogel več delovati in se je razpustil, društveno življenje ni zamrlo. O tem pričajo številne pobude v zadnjih letih. Naj le omenim nekaj proslav, številne uspele izlete in prizadevanja za postavitev spomenika padlim v narodnoosvobodilni vojni. Vse to je delo požrtvovalnih domačinov, ki so tudi začeli z zbiranjem sredstev, iskanjem in urejanjem prostorov za društvo. Njim gre zahvala, da se je ta želja tudi uresničila.
Ne smemo pa pozabiti, da je ta del tržaške občine doživel v tridesetih povojnih letih globoke spremembe, ki so predrugačile lice pokrajine in spremenile socialno sestavo prebivalstva. Nekdanje slovensko vrtnarstvo madrijersko podeželje se je postopno spremenilo v pretežno delavsko predmestje, ki le tu in tam še ohranja nekdanji značaj. Nepričakovan in marsikdaj tudi neupravičen razvoj stanovanjskih gradenj je v nekaj letih popolnoma obrnil številčno razmerje med italijanskim in slovenskim delom prebivalstva.
S tem razvojem pa so se seveda večale potrebe po kulturnih, športnih in rekreacijskih dejavnostih. Dogajalo pa se je prav o-bratno, da za te potrebe nihče ni poskrbel. Ob novih gradnjah niso nikjer nastajali kulturni domovi, igrišča in drugi kraji, kjer bi se ljudje in mladina lahko srečevali. Ne za Slovence, ki bi v teh časih to še posebej potrebovali, kot tudi ne za novo naseljeno večino, ki se je le s težavo vživljala v obstoječe razmere, lastnega družbenega in kulturnega življenja pa sama ni mogla izražati.
Zato sta tu živeči narodnosti kljub tesnemu in mirnemu sožitju ie redkokdaj našli priložnost za sodelovanje in medsebojno spoznavanje. Otvoritev teh prostorov je zato pomemben korak naprej na poti premagovanja vseh teh težav. Različni narodi lahko živimo v miru in sodelovanju samo če vsak spoštuje in pozna jezik in kulturo drugega, in je ponosen in razvija svoj jezik in svojo kulturo. Marsikateri dogodek v zadnjih letih kaže. da gredo Stvari na boljše in da lahko upamo v vedno bolj živahno kulturno in družabno iitv ljen je pri nas. 'Mislim, da mora vsak, ki mu je pri shu naša bodočnost, biti zadovoljen: na tem koncu delujeta sedaj kar dve slovenski društvi, potrebe in želje vseh ljudi pa so tako velike, da bo gotovo prostora za vse te dejavnosti in za vse nove, za katere upamo, da bodo še nastale. Zato si
Podpredsednik društva Gustinčič med branjem svojega govora
V imenu SKGZ je pozdravil Miroslav Košuta
tudi želimo sodelovanja s sosednjim novonastalim društvom m Kolonkovcu.
Otvarjamo torej te prostore z željo in prepričanjem, da bodo služili ustvarjanju novih pogojev za kulturno življenje, medsebojno sodelovanje in spoznavanje vseh prebivalcev Kolonkovca, Rovt in Vrha*.
BERITE REVIJO
RINGA RINGA RAJA...
Tudi tako so se otroci na stadionu »Prvi maj* zabavali, da so ustvarjali «abstraktno» umetnost

ČEPRAV SE JE TURISTIČNA SEZONA ŽE IZTEKLA
TUDI JESEN JE V SLOVENIJI ZA TURISTE ZELO VABLJIVA
Prenovljen planinski dom na Boču pri Rogaški Slatini, kjer je tudi dovolj priložnosti za smuko - Zanimivosti o portoroškem letališču
Turistična sezona je v bistvu že mimo, kljub temu pa nas lahko še vedno preseneti sončna nedelja m prav taka je najbolj primerna za izlet v hribe, planine, k morju in tudi priložnost, da si človek ogleda marsikatero zanimivost, ki jo ima sicer pri roki, a ne ve zanjo. V pričujočem članku bomo skušali posredovati nekaj turističnih zanimivosti iz Slovenije.
Prizadevni poljčanski planinci so v letošnjem letu teneljito prenovili svoj dom na Roču. Dom leži na nadmorski višini 698 m, ima 40 ležišč, od tega 15 v sobah in 25 na skupnih ležiščih. V vseh sobah je topla in mrzla voda, v nadstropjih so na voljo tudi kopalnice. Restavracija ima 100 sedežev, vsi prostori so centralno ogrevani. Dom na Boču je oskrbovan vse leto. V neposredni bližini doma je smučarska vlečnica z zmogljivostjo 150 smučarjev na uro. Iz poljčan-skČ-Nineri je planinski dom dosto-
ms«
cesta tudi pozimi plužena. Do planinskega doma na Boču vodi več peš poti, ki so vse dobr0 vzdrževane in odlično markirane. Blizu planinskega doma je 450 let stara cerkvica sv. Miklavža, z Boča pa se lahko obiskovalci odpravijo na prijetne izlete na Donačko goro, do lovskega doma Rogaška Slatina v smeri proti Plešivcu in drugam v bližnjo in daljšo okolico.
Iz vzhodnega dela Slovenije se bomo sedaj preselili na slovensko obalo, in sicer v Portorož, da bi nekaj več izvedeli o krajevnem letališču, oziroma o njegovi zmogljivosti. Letališče Portorož deluje v okviru THP Portorož, oziroma I-gralnice Casino. Na portoroškem letališču lahko pristajajo in vzletajo vsa športna letala, jadralna letala in majhna komercialna letala do skupne teže 5,5 tone.
Letališče Portorož ima 850 metrov dolgo in 28 metrov široko asfaltno pristajalno stezo, poseben manevrski prostor za obračanje letal in plato za parkiranje letal. V sklopu letališča je stavba za sprejem in odpravo potnikov z manjšim lifejem. Na posebni ploščadi
je zgrajen hangar za letala. Letališče Portorož organizira za domače in tuje turiste panoramske polete nad slovenskim Primorjem in delom Istre z letalom cessna skyhawk 172. Panoramski poleti so vsak dan od 8.00 do 19. ure po krajevnem času. Cena je seveda odvisna od dolžine poleta: 15 minut polet za tri osebe velja na primer 450 ND. Na letališču ima svoje prostore tudi Obalni letalski center. Center ima svoja letala in sicer «piper 18» za vleko jadralnih letal in «piper 38», to je manjše dvosedežno letalo namenjeno šolanju letalskega kadra na obali.
Igralnica Casino si prizadeva, da bi na letališču prihodnje leto pristajala tudi letala direktno iz inozemstva. V ta namen .dograjuje stavbo za mednarodni mejni prehod, Zvezna uprava za kontro-
lo letenja pari-K3^z|radila kontrolni
stolp iri poskrbela' žb navigacijsko opremo. Po dosedanjih informacijah jeHoJnfciahje tli ji h'teistov. za pristajanje na letališču v Portorožu zelo veliko. V Evrooi imajo posamezniki ali klubi okrog 100 tisoč manjših letal in bi želeli pristajati nekje ob jadranski obali.
Za tiste, ki zbirajo najrazličnejše turistične prospekte, obogatene z vabljivimi in zanimivimi fotografijami pa ne b0 odveč, če posredujemo nekaj novih tovrstnih oublikacij, ki so pred kratkim izšle v Jugoslaviji. Zelo zanimiv bo nemara prospekt, ki sta ga izdali Turistična zveza Jugoslavije in Gospodarska zbornica Jugoslavije. Na 28 straneh ie Jugoslavija predstavljena kot turistična dežela, približno 100 fotografij pa ilustrira njeno bogato turistično ponudbo. Tekst je po uvodnem delu razdeljen na pet poglavij: zgodovina Jugoslavije, jadranska obala, celinski del, mesta in splošni podatki o Jugoslaviji. Na drugi strani je orientacijska karta SFRJ, na predzadnji pa seznam predstavništev Turistične zveze Jugoslavije v tuiini. Prospekt je tiskan v osmih tujih jezikih, med drugim tudi v kitajščini, kar je prvič, da je kakšna splošna jugoslovanska turistična publikacija
tiskana v tem jeziku.
V nakladi 500 tisoč izvodov sta Turistična zveza Jugoslavije in Gospodarska zbornica izdali prospekt o jugoslovanskih narodnih parkih, planinah, rekah in jezerih, ki je namenjen inozemskim turistom. Publikacija predstavlja naravne privlačnosti in turistične zmogljivosti celinskega dela SFRJ ter pomeni s svojo vsebino novost med jugoslovanskimi turističnimi prospekti.
Zanimivo bo tudi povedati, da je ob 750-letnici Kamnika izdala
Skupščina občine Kamnik prospekt mesta, ki z bogatimi posnetki predstavlja to starodavno središče.
Zanimiv je tudi prospekt o jugoslovanskih marinah. Na šestih straneh je opisanih 10 marin: Izola, Portorož, Červar, Poreč, Ve-ruda Pulj, Puna, Mali Lošinj, Zadar, Betina, Komolac, Dubrovnik in Marina Dubrovnik. Prospekt vsebuje nekaj barvnih fotografij, izčrpne podatke o številu prevozov, pokritih prostorov itd. in zemljevid obale z lokacijo posameznih marin.

Iz umetnostnih galerij
Neobičajne marine
o Mio si.	jzom
in vesoljski poleti
Po poletnem premoru je pričela galerija «Villatora* svojo jesensko razstavno dejavnost, in sicer z razstavo slikarja, ki je že vrsto let v središču likovnega dogajanja tu in onstran meje. Gre za slikarja Crivellarija, katerega pestre slike so vzbudile zanimanje in pozornost predvsem zaradi likovnega poustvarjanja nekakšnega negativnega pristopa do narave in industrijskega okolja, z njegovimi zapletenimi oblikami kovinskih konstrukcij, dimnikov, cevi, žic in žerjavov, skratka simbolov tehničnega napredka. Kmalu za tem pa se je Crivellari preusmeril v čisto nasprotje poustvarjanja tehničnega sveta, S čopičem je ujel morske širine, let galebov in glasno poezijo valov. To pa niso marine v običajnem smislu, v njih je mnogo tehnično zasnovane o-brisnosti, ki se kaže v oglatosti kril galebov in v vzporednih pa-soirh koničasto grebenastih valov.
Nekaj takih motivov je bilo na zadnji razstavi. Po našem mnenju so bile razstavljene slike res do-
bre, posebno tista, ki prikazuje piranske soline, kakor da bi se hotel slikar dostojno posloviti od takšnega načina prikazovanja morja. Ostale slike pa so nas spet presenetile, predvsem zaradi prehodov iz oglatosti v zaokrožene oblike in čisto nove vsebine. Na eni strani je skušal Crivellari razvozlati človeške duhovne odnose, kakor na primer v si kah «Sen moškega*, «Mož igračka*, «Objem» in «Človeška pogojenost», na drugi strani pa se je podal v praznino vesolja in v problematiko vesoljskih poletov. Te stvaritve tolmači s svojimi verzi pesnica Gabrielih Corelli, saj so razne poezije na posebnih listih pripete tik ob slikah. Seveda, Crivellari stoji sredi vsega tega tudi trdno na zemlji, kot kaže slika «Mravlje*.
Crivellari nam je torej predstavil kopico slik, ki pa še iščejo u-staljeno oblikovanja. To oblikovanje pa že sedaj pronica k nekakšnemu stanju dokočne kristalizacije.
M. B.

Patronat KZ - INAC svetuje
Novi kriteriji priznavanja različnih obdobij služenja vojaškega roka
Vpr.r Imam invalidsko pokojni-nino 1NPS (nekaj več kot minimalno) in zaradi tega moram še vedno delati. Vsaki dve leti vlagam prošnjo za povišek, ki pa ni zelo velik, zato iščem vse možnosti, da bi dobil kaj več pokojnine. Nekaj sem slišal, da bodo sedaj priznali vso dobo vojaščine, kar zanima tudi mene, saj mi niso priznali obdobja, ko je pisalo, da sem .sbandato’. Želel bi vaš odgovor, če res obstaja kak nov zakon in kaj je treba storiti, da dobim morebitni povišek?*
D. O.
Na slovesnosti je nastopil tudi moški pevski zbor »Fran Venturini*
Vest o ndvih kriterijih priznavanja različnih obdobij služenja vojaškega roka je točna, vaša pričakovanja pa so povsem utemeljena. Pred nedavnim je namreč u-pravni svet zavarovalnega zavoda INPS sprejel nadvse pomemben sklep, ki od blizu zadeva celo vrsto bivših vojakov, predvsem pa tistih naših ljudi, ki so služili vojaški rok in so po propadu Italije neposredno prestopili v partizanske vrste. Sklep se glasi, da je treba zavarovancem pri splošnem obveznem zavarovanju priznati simbolične prispevke, ki se nana-
šajo na nekatera posebna obdobja, ki jih lahko primerjamo vojaščini in ki jih niso šteli v pokojninsko dobo. Ta važni sklep ima pravno utemeljitev v členu 49 zakona štev, 153 z dne 30. aprila 1969 in priznava simbolične prispevke tudi za nekatera posebna obdobja, pod e-dinim pogojem, da padejo v razdobju med pričetkom vojaškega roka in dokončnim odpustom (con-gedo) ter da so izrecno omenjena na vojaškem listu (foglio matrico-lare), niti če ni pripisa, da so ga tedaj smatrali v službi (conside-rato in servizio).
Ta obdobja zadevajo tudi neomejeni dopust (licenza illimitata) in izredni dopust brez prejemkov (senza assegni), niti če so se zaključila z dokončnim odpustom. Pa oglejmo si posamezne primere, ki jih izrecno navaja INPS v svoji okrožnici:
neomejeni ali izredni dopust v pričakovanju ukrepov med in po drugi svetovni vojni, vključno torej z obdobji po 8. septembru 1943, če na vojaškem listu piše, da so vojaka za dobo, ko so ga pogrešali (sbandamento), smatrali v službi;
2.	posebni ali izredni dopust v pričakovanju ukrepov po obdobju, ko so ga pogrešali, če na vojaškem listu ni pripisa, da gre za redni rok;
3.	bolniški dopust, niti če zadeva bolezen oziroma nesposobnost, ki ni tesno povezana oziroma posledica služenja vojaškega roka:
4.	izredni dopust v pričakovanju skrčenja vojaškega roka:
5.	kolonialni dopust;
6.	neomejeni dopust v pričakovanju imenovanja za oficirja;
7.	izredni ali posebni dopust brez prejemkov, katerega trajanje je vnaprej določeno (60, '90, 180 dni itd.).
Še vedno pa niso priznana obdob ja, katerih so bili vojaki deležni zaradi zasebnih razlogov, na osnovi izrecne prošnje in v pričakovanju upokojitve.
Tistim bivšim vojakom, ki so že upokojeni, bi moi*al INPS avtoma tično priznati nova obdobja in ponovno likvidirati pokojninski zne sek. Vendar pa ne smemo preveč računati na to avtomatično priz nanje, ker bi moral INPS pregle dati dosjeje vseh upokojencev, če
uveljavljajo kako izmed navedenih obdobij, ti dosjeji pa so že vsi prašni v arhivih in upoštevajoč kronično počasnost birokratskega aparata svetujemo vsem zainteresiranim upokojencem, da vložijo prošnjo za ponovno likvidacijo pokojnine, priložiti pa treba vojaški list. Kdor pa ni še upokojen, lahko vloži prošnjo za akreditacijo simboličnih prispevkov na osebno knjižico INPS.
Iz tega splošnega opisa, ki zadeva širši krog naših bralcev, katerim svetujemo, naj čimprej vložijo ustrezne zahtevke, ste lahko ugotovili, da tudi v vašem specifičnem primeru lahko apliciramo ta novi ukrep. Zato vas vabimo. da se čimprej javite v naših uradih (Patronat INAC, Ul. Cice-rone 8/b, tel 62785) in prinesete s seboj vojaški list ter pokojninsko knjižico, da preverimo, ali imate pravico do tel) novih simboličnih prispevkov in da eventualno vloži mo na INPS zadevno prošnjo za retroaktivno priznanje novih ob dobij v pokojninsko dobo, in to od dneva, ko so vam priznali po kojnino.
B. S.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni baletni maraton: Bayadere — 2. in zadnji del
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
18.15	Pravljica dneva:
Zaloga je končana
18.20	Giococitta
19.20	Hopalong Cassidy — TV film PREKLETA DOLINA
2.	del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	L’altro Simenon:
VELIKI BOB TV nanizanka Igrajo: Irma De Simone, Paila Pavese, Renzo Rossi, Adriano Amidei in drugi Neki pariški zdravnik, Charles po imenu, dobi od žene svojega prijatelja Boba sporočilo, da je le-ta v nesreči utonil v neki reki. Kmalu potem pa se izve, da ni šlo za nesrečo ampak za samomor, kar nemalo preseneti vse tiste, ki so ga poznali, saj je bil Bob miren človek in poln volje do življenja. Ob tem se Charles tudi zave. da kljub temu da sta se z Bobom že vrsto let poznala in ju je vezalo iskreno prijateljstvo, sploh ni poznal svojega tovariša.
21.55	Posebna oddaja Dnevnik 1 Afganistan danes Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vreme:
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.15	Una proposta per 1'infanzia
13.45	V evroviziji iz Splita: SREDOZEMSKE IGRE Program za mladino
18.15	Capitan Harlock — TV film Kraljica Raflesia
18.40	Sara in Noe — risanka Una lettera da imbucare
18.50 Iz parlamenta
DNEVNIK 2 — ŠPORT
19.10 Barbapapina družina risanke
Počitnice strahu
19.15	Moški v hiši — TV film Past za Robina Napoved vremena Medtem ko Jo poležava še na postelji, nenadoma zagleda miš. Vsa prestrašena sporoči najprej vest prijateljem, nato pa še hišnemu oskrbniku. Roper pa izkoristi priložnost in prepriča svojo ženo, naj ne povabi matere iz vasi k njima v mesto. Robin pa, kot pravi kavalir, predlaga Jo, da bi zamenjala ležišči, oziroma sobi, da bi se dekle pomirilo. Vendar v sobi Jo prenočuje še Chris-sy, ki se ji zdi Robinova ponudba zelo dvoumna. . .
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI
20.40	^uSenceovi-hiši'
TV film
SKOK V PRETEKLOST Doug sreča po dolgem času svojo nekdanjo ljubezen, lepo in očarljivo igralko Maggie Calder. Toda Kate noče, da bi se fant in dekle sestajala izven hiše, zato povabi Mag gie na večerjo. Ob tej priliki ju povabi tudi na vikend. Toda zadnji trenutek Doug ne more odpotovati. Kate se odpravi sama Med tem ča som, se Maggie in Doug se stajata, toda fant čeprav mu je Maggie všeč, ne čuti do Maggie tiste ljubezni, ki jo je čutil nekdaj. Ostaneta si le dobra prijatelja. Ko se Kate vrne je nevarnost že minila, zakaj Kate ne mara Maggie, pa bomo videli da nes zvečer.
7*
21.35	Majhen kralj, 3. del Velike izbire
22.15	Dal!XL Festival Mondiale della Gioventu:
Cuba: allorigine del ritmo.
2.	in zadnji del Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
1(1.10 - 11.30 TV v šoli
16.55	Sredozemske igre ATLETIKA
18.45	Mala čebelica
19.00	Letališče, dok.
19.00	Letališče, dok.
19.35	OBZORNIK
19.45	Nadobudneži
20.15	Risanka
20.30	TV DNEVNIK
21.00	TRETJA RAZSEŽNOST J Tretja razsežnost se bo zače: la z malce nenavadnim po gledom na nedavno šesto konferenco predsednikov df-žav ali vlad neuvrščenih de žel v Havani. Nekateri člani ljubljanske televizijske eki pe, ki je poročala s Kube, bodo namreč poskušali po' gledati izza kulis konference in pričarati delček tistega’ kar sicer v rednih dnevnih poročilih ni našlo prostora. Novinar Vojko Plevelj je pripravil oddajo o islamu, njegovi vlogi in pomenu v sodobnem svetu, od sarajevskega televizijskega studia pa je povzet del oddaje o ženskah v tretjem svetu, med katero bo vpleten pretresljiv odlomek iz dela Dolžnost na silja, pisatelja Yamba Ouolo-guema.
Iz produkcije tujih televizijskih družb, so v Tretjo razsežnost uvrstili oddajo o Senegalu in oddajo Bodočnost se začne danes. Obe sta zanimiv prikaz zadreg dežel v razvoju.
23.10 TV DNEVNIK
23.30	Sredozemske igre DNEVNI PREGLED
Koper
16.55	Sredozemske igre 20.50 Stičišče
21.00	Risanke
21.15	TV DNEVNIK
20.30	IZGUBLJENI ZAKLAD A-MAZONK - film
Film je režiral Edward Lud-wig, v njem nastopajo Fer-nando Lamas, Rhonda Fleming in drugi.
V Pedrone, majhno amazonsko kolonijo prispe Aliče Parker. To je dekle iz Združenih držav, ki je prišlo v ta kraj, da bi poiskalo svojega zaročenca Herryja Runerja-Ta ji je namreč rekel, preden je odpotoval, da gre v Amazonke zato, da bi našel zaklad v starem in zapuščenem 1 r,.,.-.cmestu plemena Ivaro. Toda "‘s" '|«iL.ijb je pošteno prevaral , kajti .Harry je pravi nepridiprav, ki zapravlja svoj čas v družbi pijače in živi z ne^ ko domačinko. Kaj še vse čaka ubogo Aliče?
23.00	Sredozemske igre
24.00	Povzetek dneva
Zagreb
16.55	Sredozemske igre
18.45	Kapetan Mikula Mali
19.15	Znanost 19 45 Kviz
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Aktualna tema
ŠVICA
19.15	Pojdimo v živalski vrt 20.05 Al di la della Grande Mu raglia, dok.
21.30	TV DNEVNIK
21.45	TECNICA Dl UN OMICIDIO Film
Igrajo:	Robert Webber.
Franco Nero, Cee Linder in drugi
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.30 Otroci se i-grajo; 10.05 Koncert sredi jutra;
11.00	Roman v nadaljevanjih; 11.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Roža mogota; 15.30 Vodič po glasbeni umetnosti; 16.30 Rezervirano za ...; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 Kulturni prostor: Četrtkova srečanja; 18.20 Glasbeni drobiž.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Dobro jutro z glasbo; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Knjiga na radiu; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Glasba;
12.00	Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Hits International; 14.33 Izbrani za vas; 15.00 Italijanski zbori; 15.33 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 16.00 Iz melodije v melodijo; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 Klasična kitara: 18.32 Jugoslovanska pop scena; 19.15 15 min. z grupo 7th Wonder; 19.32 Orkester lahke glasbe; 20.00 Opera, poezija, glasba in ples.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila:
7.00	Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana in ansamblom Borisa Kovačiča; 14.37 Popevke se vrstijo: 15.00 Mali koncert lahkih not: 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Znane melodije; od 18.00 dalje Prenos RL.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	19.00 Poročila: 6.00	7.20
Glasbeno prebijanje; 7.45 Poštna kočija; 8,50 Glasba; 9.00 Radio
anch'io; 11.00 Dogodivščine Luigij8 Panarinija; 11.30 Glasbeni program z Ornello Vanoni; 12.03 -13.15 Vi in jaz; 14.03 Glasba; 14.35 «Ubogi Bertolt Brecht* v Olimpu klasikov; 15.03 Rally; 15.35 Veliki lahke glasbe: 17.00 Love mušici 17.30 Globetrctter; 18.00 Di corda in corda fino a sei; 18.35 Programi • pristopanja; 19.15 Prisluhni, večeri se; 19.20 Srečanje z Geor geom Harrisonom in la Bottega dellArte; 20.00 Opera - kviz.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila;
6.00	- 8.45 Nekega drugega dne; 9.20 Vprašanja Radiu 2; 9.32 Dot tor Živago, radijska priredba; 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Pet desetletniki: 12.45 Alto gradimen-to; 13.40 Belle epoque; 15.00 - 19.25 Radio 2 — Jesen: 16.00 Thrilling; 17.55 Včerajšnji in današnji kan tavtorji 20.00 Interviste al di la del tempo; 20.20 - 22.45 Spazio X *' Formula 2.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila: 7.50 Dobr0 jutro, otroci!; 8.20 Rekreacija; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v deber dan; 9.30 Mladina poje; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 Rezervirano za..,; 13.10 Znane melodije: 13.30 Kmetij ski nasveti; 13.40 Od vasi do va si; 14.00 Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 Enaj sta šola: 15.20 Koncert za mlade poslušalce: 15.40 Jezikovni pogovori; 16.30 Zabavna glasba; 17.09 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.00;
19.00	Vsa zemlja bo z nami zape
la . .	19,15 Lokalne rad’jske po
staje se vključujejo; 19.35 Iz glas benega klasicizma; 20.25 Obvesti la in zabavna glasba: 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Minute z an samblom Atija Snssa; 21.00 Četrt kov večpr domačih pesmi in naoe vov; 22.05 Literarni večer; 22.45 lepe melodije; 23.20 Plesna glas ba iz jugoslovanskih studiov; 0.05 Lirični utrinki: 0.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev.
V
i j
s ■S sr?? s-sr 3
S CELO SERIJO ZMAG Nfl OSMIH SREDOZEMSKIH IGRAH V SPLITU
Jugoslovanski boksarji «poziatili» ring
Osvojili so kar osem zlatih in dve bronasti kolajni - Včeraj le pet športnih panog - Danes zopet v ospredju atletika
(Naš posebni dopis iz Splita) SPLIT — Torkov večer bo gotovo ®stal vsem jugoslovanskim ljubiteljem športa še dolgo v spominu. Jugoslovanski boksarji so namreč pred Nabito polno dvorano osvojili kar : osem zlatih in dve bronasti kolajni. Navdušenje več kot 6.000 gledal-\ je bilo na višku.
Skoraj po vsaki borbi so zaigrali j jugoslovansko himno. Slobodan in jadija Kačar, Rusevski, Bogujevci j *n ostali verjetno niso {»kazali vse-fe kar znajo, na dlani pa je, da ' *o se od prve minute do končnega i Songa srčno borili. Dali so vse od | Sebe. Jugoslovanska boksarska šola se je tako sijajno proslavila tudi ! *a teh Sredozemskih igrah.
! Včerajšnji dan je potekal ob sorazmernem zatišju. Na sporedu je bilo le pet športnih disciplin, tako da so si tudi časnikarji in veliko število službenega osebja oddahnili, j danes pa bo zelo živo.
! Osrednja disciplina dneva bo zopet atletika. Na sporedu bo kar esem finalnih tekem in še posebno bo zanimivo slediti skoku v daljino, i * katerem bi moral končno Nenad 1 Stekič osvojiti zmago na enem pomembnem tekmovanju, j Med ostalim naj omenimo še polfinalni tekmi v nogometu (Jugosla-! y>ja bo v Šibeniku igrala z Alžirijo)
; m v vaterpolu (zaposleni bosta Ita-i Jjja in Jugoslavija). V rokometu pa | b° v moški konkurenci finale za t mesto med Jugoslavijo in Italijo. tPlavi» so seveda veliki favoriti.
BOKS
j Jugoslovani osvojili kar osem zlatih kolajn Osem finalistov in osem zmag. tako slavje v jugoslovanskem taboru so sicer na skrito tudi priča-! *?vali, vseeno pa, da bi vsem «pla-'dm* uspelo priboriti zlato, je bilo | *ares težko.
Do tega pa je prišlo irf'bčfhašem
mnenju tudi povsem zgsluZčhb, čeprav ni bilo malo časniKarjw (se-veda večji del nedomačinov), ki je glasno trdilo, da je «domači teren*
] vPlival na sodnike. Po našem mne-nju pa je bila kakovostna razlika ! med večino jugoslovanskih boksar-| in ostalimi tekmeci taka, da Vsaj šest zmag ni bilo nikoli v dvomu, dve zmagi Jugoslovanov s či-i stim 5:0 pa se nam zdita le pre-| v>soka nagrada. Mislimo na Sači-| Joviča, ki je s 5:0 premagal dokaj j dobrega Francoza Capelleja, in na Gojkoviča, ki je prav tako s 5:0 "dpravil tehnično zelo dobrega Francoza Natoja. Kot glavnega junaka torkovega večera pa bi izbrali Slo-1 bodana Kačarja, in to ne samo za-radi zmage s k.o., ki jo je dosegel j J1 dvoboju z Egipčanom Ghunaimom, temveč predvsem zato, ker je zelo Pametno boksal in ker je tudi demantiral vse tiste (in teh ni malo), m so ga imeli za tehnično poprečja boksarja.
. Osem zlatih in dve bronasti kocini: to je torej izredni obračun Jugoslovanske vrste. Italija pa je “stala brez zlata. Njen največji *dut Oliva je zaradi vnetja ušesa moral predčasno odstopiti. Škoda, jmjti obetal se je izreden finalni dvoboj z Rusevskim. i Boks je tako za nami. Za vse i dvoboje je v Splitu vladalo izredno 1 ^himanje. Na polfinalnih in finalih dvobojih pa veliko število ljudi JPloh ni dobilo mesta v dvorani, i "Jer je več kot 6.000 ljudi slavilo j Ciko zmagoslavje jugoslovanskih
| boksarjev.
FINALNI DVOBOJI i . Do 48 kg: Adly Azab (Eg.) - Al I “drli (It ) 5:0
I,	vrstni red: 1. Adly Azab (Eg.), Alberti (It.), 3. Bouksiba (Alž.) in Petver (Jug)
D« 51 kg: Belkhir (Tun.) - Akko-Vun (Turč.) 5:0.
.Vrstni red: 1 Belkhir (Tun.), 2. Akkoyun (Turč.), 3. E. Bouksiba *Jž.) in Mohamed (Eg.).
Do 54 kg: Sačirovič (Jug.) - Ca-! bdite (Fr.) 5:0.
5 Vrstni red: 1. Sačirovič (Jug.), f Capelle (Fr.), 3. Angin (Turč.)
I P Bejaoui (Tun.). k Do 57 kg: Londas (Fr.) - Abdel ‘cphrnan (Eg.) 5:0.
. Vrstni red: 1. Londas (Fr.), 2.
. ,bdel Rahman (Eg.), 3. Ferracuti '*b-) in Ristič (Jug ).
, po 60 kg: Labudovič (Jug.) - Rus 'millo (It.) 4:1.
« Vrstni red: 1. Labudovič (Jug ), I Russolillo (It.), 3 Segmani (Maroko) in Abboud (Alž.).
. Do 63,5 kg: Rusevski (Jug.) - Ra-P°j (Alž.) 4:1.
, Vrstni red: 1. Rusevski (Jug.), i 1, Rahoj (Alž.), 3. Oliva (It.) in ^Piinaim (Eg.).
. Do 67 kg: Bogujevci (Jug.) - Ab-adi Aziz (Eg.) 5:0.
. Vrstni red: 1 Bogujevci (Jug.), 2 ■'bdel Aziz (Eg.), 3. Bahri (Tun ) P Sorgon (It?).
t,Do 7] kg: Perunovič (Jug.) -“drnal (Sp.) 5:0
k Vrstni red: 1. Perunovič (Jug.), k Bernal (Šp.), 3. Ayoub (Eg.) in l^enouir (Tun.).
o.Do 75 kg: T. Kačar (Jug.) - Ar-'bbo (It.) 5:0.
v«»Uvi red: 1. T. Kačar (Jug.),
2.	Ardito (It.), 3. Manjoub (Tim.) in Krakelle (Turč.).
Do 81 kg: S. Kačar (Jug.) - Ghu-naim (Eg.) k.o. v 3. krogu.
Vrstni red: 1. S. Kačar (Jug.), 2. Ghunaim (Eg.), 3. Belbouli (Tunizija).
Nad 81 kg: Vujkovič (Jug.) - Nato (Fr.) 5:0.
Vrstni red: 1. Vujkovič (Jug.), 2. Nato (Fr.), 3. Damiani (It.) in Ozturk (Turč.).
ROKOMET
Jugoslavija in Italija
v finalu za 1. mesto
Medtem ko je moška reprezentanca Italije z veliko težavo v polfinalu premagala Tunizijo (21:20), je Jugoslavija v drugem polfinalu po pričakovanju odpravila Francijo z 22:16 (13:7).
Tako se bosta danes v finalu za
1.	mesto pomerili Italija in Jugoslavija. «PIavi* so v izločilnem delu že visoko premagali Italijane in zato jim zlata kolajna praktično ne more uiti.
V malem finalu pa bosta igrali Francija in Tunizija.
Tudi v ženskem turnirju so Jugoslovanke velike favoritinje za
KOLAJNE Jugoslavija	48		32	28
Francija	43	31	26
Italija	39	50	40
Španija	15	18	26
Turčija	5	5	12
Grčija	3	7	11
Egipt	2	6	8
Alžirija	1	4	6
Tunizija	1	2	8
Maroko	0	2	2
Libanon	0	1	0
DANAŠNJI SPORED
ATLETIKA
Split
10.30	peteroboj (100 m ovire)
11.15	peteroboj (krogla)
12.15	peteroboj (višina)
16.00	palica, finale
17.00	110 m ovire, kvalifikacije
17.00	peteroboj (daljina)
17.10 disk, finale (M)
17.15	200 m, finale (Ž)
17.25 1.500 m, kvalifikacije (M) 17.45 200 m, finale (M)
17.50 krogla, finale (Ž)
18.00	daljina, finale (M)
18.00	3.000 m zapreke, finale (moški)
18.30	peteroboj (800 m)
KOŠARKA
Split — mala dvorana 4. KOLO
17.00	Turčija - Grčija
19.00	Maroko - Tunizija
21.00	Jugoslavija - Egipt
SABLJANJE
Hvar Floret (Ž)
10.00	izločilni del
19.00	polfinale
21.30	finale
NOGOMET
Zadar
16.00	polfinale Šibenik
18.00	polfinale
DVIGANJE UTEŽI
Split, mala dvorana
17.00	kat. 67,51 - 75 kg
20.00	kat. 75,01 - 82,5 kg
ROKOMET
Split — velika dvorana ŽENSKE (3. kolo)
10.00	Španija - Alžirija
11.40	Jugoslavija - Italija
MOŠKI
18.00	finale	za	5.	mesto
19.40	finale	za	3.	mesto
21.00	finale	za	1.	mesto
VATERPOLO
Split — center bazenov FINALNE TEKME
12.00	3B - 4A
20.30	2A - IB
21.30	1A IB	^
JADRANJE
Brač
11.00	šesta regata v razredih «finn», «470» in «leteči ho-landec*
MTT/r;
OK T
rizmrrfvt’ ii
končno zmago. Kolo pred koncem tekmovanja vodijo brez poraza pred Španijo, Italijo in Alžirijo.
VATERPOLO
Jugoslavija - Španija Italija - Grčija
Včeraj se je končal izločilni del v obeh skupinah v vaterpolu. Italija in Jugoslavija, ki sta velika favorita za končno zmago, sta v svojih skupinah osvojili prvo mesto. «Azzurri» so včeraj namreč premagali še Turčijo z 12:3 (4:1, 1:1, 4:1, 3:1). Visoko zmago je v tej skupini osvojila tudi Španija nad Egiptom, in sicer s 14:1.
KONČNA LESTVICA A SKUPINE
1.	Italija 6, 2. Španija 4, 3. Turčija 2, 4. Egipt 0.
V	B skupini je včeraj Jugoslavija premagala Malto kar s 15:1 (3:0, 3:1, 4:0, 5:0), Igralo se je enosmerno, sicer pa je za Malteža-ne že velik uspeh, da so na tem turnirju igrali neodločeno 5:5 z Grčijo.
KONČNA LESTVICA B SKUPINE
1.	Jugoslavija 4, 2. Grčija 1 (9:13),
3.	Malta 1 (6:20).
Današnji polfinalni srečanji sta torej naslednji: Španija - Jugoslavija (20.30) in Italija - Grčija (21.30).
JADRANJE
Preložili peto regato Zaradi pomanjkanja vetra so včeraj preložili peto regato v razredih «finn», «470» in «leteči holandec».
DVIGANJE UTEŽI
Ostrogoncu srebro
Z novim rekordom Sredozemskih iger je Španec Joaquim Valle osvojil zlato kolajno v dviganju uteži v kategoriji od 52,01 do 56 kg. Na odlično drugo mesto se je uvrstil Jugoslovan Marko Ostrogonac. Er-coleo pa je izbflijšal italijanski mladinski rekord, ki je bil kar osem let last Gaetana Tosta.
VRSTNI RED
1.	Valle (Šp.)	245,0	kg
(107,5 in 137,5	kg) nov rekord	SI
2.	Ostronogac (Jug.)	237,5	kg
(105,0 in 132,5 kg)
3.	Lebrun (Fr.)	235,0	kg
(105,0 in 130,0 kg)
9. Ercoleo (It.)	210,0	kg
(95,0 in 115,0 kg)
V	kategoriji od 56,01 do 60 k» pa je zanesljivo zmagal Francoz Claude Chavigny pred Alžircem Gojni-jem in Špancem Casadom.
V	tej kategoriji ni bilo italijanskega in jugoslovanskega zastopnika.
VRSTNI RED
1.	Chavigny (Fr.)	265,0	kg
(115,0 in 150,0 kg)
2.	Gojni (AlžA	250,0	kg
(112.5 in 137,5 kg)
3.	Casado (šp.)	247,5	kg
(112,5 in 135 kg)
kat. od 60,01 do 67,5 kg 1. Senet (Fr.)	312,5	kg
(nov rekord SI)
2.	Fernandez (Šp.)	275,0	kg
3.	Lespouridis	(Gr.)	275,0	kg
7.	Bella (It.)	257,5	kg
9.	Raresi (It.)	247,5	kg
Herenčič (Jug.)	izločen
LOKOSTRELSTVO
Ferrari le tretji
Fo včerajšnjem dnevu moškega tekmovanja v lokostrelstvu je prišlo na vrhu začasne lestvice do spremembe. Svetovni rekorder Gian-carlo Ferrari je včeraj odpovedal in je tako zdrknil le na tretje mesto. Trenutno vodi drugi italijanski favorit za končno zmago Santo Spi-garelli medtem ko je Jugoslovan Bojan Postružnik na četrtem mestu.
Med ženskami vodi Italijanka Franca Biasioli.
VRSTNI RED (PO 216 PUŠČICAH) MOŠKI
1. Spigarelli (It.) 1778, 2. Simon (Fr.) 1767, 3. Ferrari (It.) 1765, 4. Postružnik (Jug.) 1759, 5. Focacci (It.) 1724, 8. Narath (Jug.) 1678, 9. Oblak (Jug.) 1632, 10. Bettinelli (It.) 1620.
ŽENSKE
1. Biasioli (It.) 1805, 2. Bazin (Fr.) 1802, 3. Martin Redecilla (Šp.)
1726, 6. Benedetti (It.) 1685, 8. Marinšek (Jug.) 1638, 9. Buffa (It.) 1637, 12. Baiocchi (It.) 1593.
SABLJANJE
Francozu Flamentu zlato
Francoz Didier Flament je osvojil zlato kolajno v floretu. Povsem je tokrat razočaral Italijan Andrea Bore!]a, ki se je moral zadovoljiti ie s sedmim mestom.
VRSTNI RED (floret moški)
1. Flament (Fr.), 2. Hammou (Alž.), 3. Boschiere (Fr.), 4. Cervi (It.), 7. Borella (It.), 10. Markov (Jug.), 13. Kovačič (Jug..
V	sablji so Italijani slavili lep uspeh, saj so osvojili prvo in drugo mesto.
LESTVICA
1.	Michelle Maffei (It.)
2.	Mario Montano (It.)
3.	Pascal Gaudet (Fr.)
10. Lazar Jaramazovič (Jug.)
KOŠARKA
V	zadnji tekmi 3. kola je Turčija premagala Maroko kar s 130:52
ZAČASNA LESTVICA
Jugoslavija in Grčija 6, Egipt 4, Turčija 2, Tunizija in Maroko 0.
BRANKO LAKOVIČ
ATLETIKA
DEŽELNO PRVENSTVO DEČKOV IN DEKLIC
Izredna smola naših zaprekašev
Tako borovec Gašperlin kot adrievec Saksida sta si s padcem zapravila zmago
Že nekaj sezon so v pokrajinskem I nato zadovoljiti z zadnjim mestom, in tudi deželnem obsegu slovenski kar je glede na realno možnost res atleti med najboljšimi na zaprekah izredno skromen rezultat.
(vsaj v kategorijah dečkov), manjka pa jim še tista prestižna uvrstitev, kateri so bili letos tako blizu, kot še nikoli doslej. Bodisi v A, kot v B kategoriji sta bila borovec Aljoša Gašperlin, oziroma član A-drie Marko Saksida, med glavnimi favoriti za osvojitev deželnega naslova, saj nista doslej v pokrajinskem merilu še okusila grenkobe poraza. Borovec pa je imel tudi daleč najboljši čas, ki je bil obenem tudi pokrajinski rekord. Verjetno pa sta oba naša atleta preveč občutila odgovornost in sta se s preveliko vnemo zagnala na zapreke. Dejstvo je, da sta se oba zaletela v drugo zapreko in medtem ko je Saksida padel ter zapravil vse možnosti, si je Gašperlin še nekoliko opomogel, toda četrto zapreko je spet napadel prenizko in ga je le ta dobesebno ustavila ter ga tako prikrajšala za zmago, ki bi poplačala ves njegov trud. Z izredno voljo je sicer še nadaljeval in kljub temu zasedel drugo mesto, kar pa je le delno poplačalo razočaranje. Isto pa ni uspelo, kot rečeno, Saksidi, ki je pri padcu izgubil toliko časa, da se je moral
niiiiiiiiHiiiiniioiiiiiiiiuiiiMiimHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiniHiiiHUiii
NOGOMET
SINOČI PROTI S VEDSKI
Italija zmagala le z golom razlike
Dosegel ga je Oriali v prvem polčasu - Neučinkovita igra «azzurrov»
Italija — Švedska 1:0 (1:0)
ITALIJA: Zoff (Conti), Gentile (G. Baresi), Cabrini Oriali, Collovati, Scirea, Causio (Graziani), Tardelli, Rossi (Giordano), Antognoni, Bet-tega.
ŠVEDSKA:	Moller, Andersson,
Jonsson, Borg, Erlandsson, Linde-roth, Nilsson (Ronberg), Nordgren, Gronahagen, Backe, Svensson (Jo-hansson).
SODNIK: Daina (Švica)
STRELEC: Oriali v 15. min.
GLEDALCEV: 35.000
FIRENCE — Italijanska nogometna reprezentanca je sinoči v prijateljski tekmi premagala Švedsko z 1:0. Edini gol so Italijani dosegli že v prvem polčasu, v nadaljevanju igre pa so bila vsa njihova prizadevanja, da bi rezultat še povečali, popolnoma brez uspeha.
Takma je bila prijateljskega značaja; verjetno je prav to dejstvo „vp5v4low (ja, je. bilo srečanje vseskozi na poprečni tehnični ravni. Le v začetku prvega polčasa so italijanski igralci z lepimi akcijami nekajkrat nevarno ogrožali nasprotnikova vrata, v nadaljevanju igre pa je bila njihova igra popolnoma nezadostna in neučinkovita. Italija je predvsem iskala take akcije, ki bi jo nemoteno pripeljale do zaključnega, gotovega strela, švedska o-bramba pa ji je to vselej preprečila. Padel je en sam gol, po zaslugi veznega igralca Oriali ja, ki je lepo, z glavo, zaključil hitro kombinacijo med Tardellijem, An-tognonijem in Gentilejem. V vseh ostalih okoliščinah pa je bila švedska obramba vselej na mestu. Sicer pa niso bili švedski branilci popolnoma nepremagljivi: nekajkrat so se italijanski napadalci znašli prav sami pred nasprotnikovim vratarjem, bili pa so prenerodni in zapravili nekaj res ugodnih priložnosti. Pri tem se je predvsem «izkazal» srednji napadalec Rossi, ki je sicer enkrat zadel prečko,

JADRANJE
NA CUPINI REGATI VSESUANSKEM ZALIVU
Kosminova «0na» prepričljivo zmagala
« Teloh* prvi v popravljenem času ■ Prireditev vsestransko uspela - Nagrajevanje bo v soboto v Brojnici
Potem ko sta burja in razburkano morje svetovali žiriji, da prenese za teden dna start jesenskih društvenih in open regat v Sesljan-skem zalivu, je bilo razumljivo, da je vladalo med jadralci ves teden razburjenje, kako bo z vremenom v nedeljo, 23. septembra. No, še enkrat so «višje sile narave* priskočile našim jadralcem na pomoč in poskrbele za idealne pogoje na regatnem polju. Vzvalcva-no morje in svež ter vztrajen «bo-rin* — z vmesnimi sunki burje, ki so se pred startom umirili — ki se je med regato obračal v grka, široko in maestral, sta dala še večji čar na odprtem morju tej prekrasni jesenski nedelji.
Žirija je iz previdnosti pred pretečo burjo nekoliko zakasnila start, tako da sta šele ob 11. uri star-tala na krajši progi samo dva ču-pina optimista, ker so se mladi jadralci barkovljanske Sirene raje 'udeležili neke druge regate, ki so jo imeli že orej v programu za to nedeljo. Naslednji start je bil za Jadrnice s premično kobilico, ki so jih zastopali trije 470, dva FJ in Zef. Tu se ie prepričljivo izkazal bivši čupin jadralec Franko Sedmak, ki je prijadral skozi cilj celih 5 minut pred drugouvrščenim Labodom Darija Bensija (flokistka Tanja Kuret).	•
Največ zanimanja je seveda vla dalo za start kabinatov. kjer je bilo že pred regato jasno, da bo glavna borba med tremi S 30 Kos-mine. Malalana in Zandomenija. Vsem je balo jasno, da bo zmaga-
la tista posadka, ki bo imela boljši start ter manj taktičnih in ma-neverskih regat od ostalih. Zato so favoriti vozili skozi startno linijo s kronometrsko natančnostjo in strogo zastavljenimi jadri in prijadrali do prve boje pred Se-sljanskim zalivom v vrstnem redu Ona, Kajtimar. Jura II. Tu so posadke razpele živopisane spinnacke-rje in z vetrom med bokom in krmo jadrale s hitrostjo med 5 in 6 vozli do 4 milje oddaljene boje pred Tržiškim zalivom, kjer je bil ob prvem prehodu vrstni red nespremenjen. Ob povratku je imela posadka Kajtimara «nezgodo» s spuščanjem spinnackerja, kar je takoj izkoristila Jura II in tako obdržala drugo mesto do konca regate, ki jo je prepričljivo zmaga la v realnem času Kosminova Ona. Rating po letošnji formuli severnega Jadrana pa je prisodil končno zmago čupinj jadrnici meteor 6. ki sta jo upravljala Stojan Kuret in Edi Guštin.
Nagrajevanje zmagovalcev bo med družabnim večerom v sohoto zvečer, v gostilni Bella Riva v Brojnici. na katerega so vabljeni vsi udeleženci regat, člani in prijatelji društva.
Skupna lestvica društvene in open regate za kabinate (v zaporedju tip čolna, ime čolna, krmar, posadka, rating, realen čas, uvrstitev):
1.	Meteor, Teloh, Stojan Kuret, Edvin Guštin, 30.88, 3,24.44, 6,38
2.	S 30, Ona, Niko Kosmina, Boris Cantelli, Dario Bend, Carlo Ro-lich, 22.63, 2,33.08, 6,46
3.	S. 30 Jura II, Alberto Zandomeni, Volpi - Bruno Lisjak, Giorgia Zandomeni, Ivo Magajna 22.63, 2,35.00, 6,51
4.	Kudu, Amaloivn, Leopolde Ba-bich, 27.73, 3,12.45, 6,57
5.	Boxer 24, Sitna, Ivan Zavadlal, 28.98, 3,26.43, 7,08
6.	S 30, Kajtimar, Darko Malalan, 22.63, 2,51.35, 7,35
7.	Harmony CBS, Vihar, Gorazd Vesel, 20.36, 3,16.14, 9,38
IZVEN ČASA
Sherif, Grancalma, Edi Germani; Tucano, Egon Nanut; Sangiovese, Maria Teresa II, Baucon; Kudu, Nadia II, Faggin.
NISO STARTALI
EC-26, Paolo Hmeljak; Comet 9.10, VV.D.L., Gulich; Sloop BROOKS, Dolina II Glavina; Ziggurat, Žgur.
Skupna lestvica društvene in open regate za jadrnice s premično kobilico (v zaporedju tip jadrnice, ime, krmar, flokist, rating, realen čas, uvrstitev):
1.	470, Giummolo, Franco Sedmak, Lucio Musina, 86, 1,13.31, 1,25 30
2.	470, Labod, Dario Bensi, Tanja Kuret, 86, 1,18.39, 1,31.28
3.	Zef, Zef, Ivo Volpi, Tomaž Ban, 107, 1,45 59, 1,39.05
4.	FJ, Jakec, Klavdij Cibic, Andrej Milič, 96, 1,38 38, 1.42,46
5.	FJ, Sirena, Egon Štoka, Sergij Štoka, 96, 1,40.10, 1,44.22
ODSTOPILI
470, Jastreb, Milko Malalan, De-van Košuta.
OPTIMISTI
1.	Metka, Mitja Hmeljak, 1,44.54
2.	Jurček, Sara Bensi, 2,01.55
med tekmo pa ni pokazal nič takega, kar bi lahko vsaj delno upravičilo njegovo brezmerno kvotacijo na «nogometni borzi*. Tudi ostali i-gralci se niso kaj posebej izkazali: igra je bila vseskozi zelo medla; nič niso pomagale niti zamenjave, ki jih je Bearzot ukazal v drugem polčasu, tako da se je tekma končala ob žvižganju domače publike.
švedska reprezentanca pa je popolnoma izpolnila svojo nalogo. V njenih vrstah je manjkalo več standardnih igralcev, ki bi s svojo izkušenostjo lahko poskrbeli še za kakšno presenečenje, kljub temu pa je imela tudi Švedska nekaj priložnosti, ki jih ni znala izkoristiti.
NAMIZNI TENIS
EVROPSKA SiLIGA
q[Oi
fr «.-i-
,oi.
Danes v Kranju Jugoslavija-SveMa
V okviru evropske namiznoteniške super l’ge se bosta danes, v Kranju, spoprijeli reprezentanci Jugoslavije in Švedske. Poleg teh dveh ekip bodo na tekmovanju nastopile še reprezentance Francije, Velike Britanije, ZRN, Madžarske, ČSSR fn Poljske. Na lanskem tekmovanju je prvo mesto osvojila ČSSR pred Madžarsko in Veliko Britanijo, Jugoslavija pa je bila sedma.
Jugoslovanske barve bodo danes branili Šurbek, Stipančič, Kalinič, Palatinuševa in Cvetkovičeva, švedske pa Bengsston, Thorsell, Carls-son in Limbladova. Dvoboj bo ob 17. (sončni!) uri v dvorani gorenj-skema sejma.
KOLESARSTVO
unuvrt rU FolvLANlJl
turnir. Ker pa smo imeli malo časa na razpolago, smo si izposodili tudi nekaj izkušenih igralk z Opčin, da bi se nekoliko okrepili Punce so si sposodile opremo od fantov, ki že več časa trenirajo in tudi nastopajo v III. italijanski ligi, saj so stroški za oprem0 precejšnji. Upajmo pa, da bomo čimprej dobili pomoč italijanske federacije in lahko kupili najbolj nujne pripomočke.*
Punce so bile na turnirju navdušene. Sklenile so, da bodo trenirale celo zimo, da bi lahko naslednje leto igrale v tretji italijanski ligi.
Rezultati Ježica so bili: Team TS - Ježica 22:0; Costionese - Ježica 11:3.
Ekipa Ježice je nastopila z naslednjo postavo: A. Tretjak, R. 'Tretjak, Čmugelj, Neber (Gross), Zadnik. Hribar (Zolar), Matičič (Setnikov), Borsi, Vremec.
.	. jjHfliuo'; : ' EKR'
KOŠARKA
Na startu vsi najboljši
Pri dečkih je od ostalih slovenskih tekmovalcev največ pokazal član Adrie Vasilij Pečar, ki je v peteroskoku zasedel zelo dobro četrto mesto z rezultatom, ki je 89 cm boljši od dosedanjega osebnega rekorda. Prav ta atlet je pokazal, da bo v prihodnji sezoni tisti, na katerega bomo lahko največ računali, saj bo večina naših letošnjih boljših predstavnikov prešla v starejšo kategorijo naraščajnikov.
Pri deklicah je bila bera kolajn nekoliko boljša, čeprav si je tudi tukaj borovka Lara Štranj nerodno zapravila zmago v skoku v daljino, kjer je le za par centimetrov zasedla sicer drugo mesto, toda z enim najslabših letošnjih rezultatov. Očitno je odgovornost tudi tukaj imela glavno vlogo. Zadnja, kateri je u-spela uvrstitev med trojico najboljših je bila še članica Levstika Helena Sedmak, katera je edina dosegla «pravično» tretje mesto v metu kroglice, saj sta bili prvi dve Furlanki le nekoliko močnejši od nje. Prav v tej disciplini je bil v A kategoriji deklic dosežen tudi nov državni rekord, s strani Tržačanke Marine Cergol. Na tekmovanju je bil nato dosežen še en državni rekord in sicer v metu diska — dečki, katerega je izboljšal furlanskki atlet Boa-ro. Prav furlanski atleti so na prvenstvu pokazali največ, saj so med dečki in deklici pobrali levji delež kolajn in prepustiti Tržačanom le par uvrstitev v prvo trojico ter redko zrnato. Nekoliko boljše je šlo le pri deklicah, ki pa vseeno niso uspele osvojiti lanskega usoeha. Kot celota pa je bilo poleg dveh državnih rekordov doseženih še vrsta odličnih rezultatov, ki pričajo, da je naša dežela, že v najmlaiši kategoriji atletov med najkvalitetnejšimi v Italiji.
REZULTATI
DEČKI
A KATEGORIJA Hoja 4.000 m
1. Gavinelli (TCSI - TS) 22’06”4
Krogla
1. P. Lecconi
(Lib. - Gonars)	11,28 m
Daljina
1. P. Dose (Lib. - Gonars) 5,29 m
5. Edi Škerla vaj (Bor) 4,59 m
7. Peter Furlan (Levstik) 4,20 m Pslics
1. M. Teccolo (Lib. - UD) 2,80 m Višina
1. F. Bulfoni
(Lib. - Martignaco)	1,65 m
Disk
i	nt on ■ »■
(Lib. - Gonars)	43,30 m
(nov državni rekord)
--80 m »-■•-..-i.«. ■»*,
1. A. Mattis (Lib. - UD) 10”2 300 m
1. A. Ascanio (Lib. - Gonars) 40”2 Kroglica
Nad sto kolesarjev, ki bodo zastopali deset ekip, bo danes v Vidmu startalo na 6, krožni dirki po Furlaniji, ki se bo zaključila v Pordenonu. Dirke se bodo udeležili vsi najboljši italijanski in tuji kolesarji. Predvsem velja omeniti lanskega zmagovalca De Vlaemincka, na startu pa bodo še Johansson Knudsen, De Mujnck, De Witte, Edvvards in drugi; italijanske vrste bosta vodila Saronni in Moser, ki sta glavna favorita za končno zmago. Start bo ob 15. uri, kolesarji pa bodo praktično vozili po progi, ki so jo prevozili na lanskem tekmovanju, z edino izjemo vzpona na Staro goro.
Zadnje km bo prenašala tudi televizija (po drugi mreži), ki bo prenos začela ob 17.45.
SOFBOL
i\t\ lUiutmju V 1 ivSi U
Kljub visokim porazom koristne izkušnje Ježice
V nedeljo je bil v Trstu turnir softbala, ki ga je organizirala e-kipa Team Trieste. Poleg organizatorja so nastopile še ekipe Buttrio, Costionese in Ježica iz Ljubljane.
Turnir je bil zanimiv predvsem zaradi tega, ker se je prvič zgodilo, da je nastopila ekipa iz Slovenije, oz. Jugoslavije. Ježica je sicer nastopila ojačena z nekaterimi igralkami z Opčin (A. in R. Tretjak, Zadnik, Vremec in Borsi), Ljubljančanke so bile na turnirju zadnje, saj so jih bolj izkušene nasprotnice premagale brez večjih težav.
Trener Ježice je Karlo Taucer, doma z Opčin, ki skuša že več let vpeljati igro besbola in sofbala tudi v Jugoslaviji. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena ta ekipa, zato smo ga vprašali, kako je začel z delom.
«Začeli smo trenirati letos poleti, z rednimi treningi pa komaj pred nekaj tedni. Na treningih smo se skušali čim bolje pripraviti na ta
TROFEJ A L( (M BARDI J E
Emerson favorit za končno zmago
VIGEVANO — V drugem kolu košarkarskega turnirja veljavnega za Trofejo Lombardije so dosegli naslednja izida:
Pintinox Brescia - 18 Isolabella MI 118:110 (63:54)
Emerson - Mecap 91:90 (49:48)
Na turnirju nastopata poleg omenjenih ekip še Gabetti iz Cantuja in milanski Billy. Drevi bodo v Bre-sci odigrali polfinalni tekmi, turnir pa se bo zaključil jutri v milanskem Palalidu.
Glavni favorit za končno zmago je Emerson, ki je doslej največ pokazal kljub temu, da je v letošnji sezoni močno pomladil svoje vrste in doslej tudi večkrat nastopil brez standardnega centra Meneghina.
nviitmmiiiiimimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiminiiiimiimiiimiiiiMi
Iz planinskega sveta
1.	A. Rieppi (Lib. - UD) Peteroskok:	56,06 m
1.	V. Di Cosmo (NAF)	13,39 m
4.	Vasilij Pečar (Adria)	11,61 m
6.	Iger Rakovič (Adria) 2.000 m	10,88 m
1.	M. Polesello	
	(Lib. - Sacile)	6’12”8
14.	David Gregori (Adria) 80 m ovire	7’00”8
1.	D. Rissetti (Arte - GO)	13”00
2.	Aljoša Gašperlin (Bor)	14”00
5.	Fausto Bonnano (Adria B KATEGORIJA Hoja 4.000 m	14’'09
1.	G. Baso (Prevenire) Krogla	24’06”0
1.	G. Codarin	
	(Lib. - Gonars) Daljina	9,32 m
1.	G. Marini (Lib - UD)	4,71 m
5.	Devan Cesar (Bor)	3,66 m
Bližnje delovanje SPDT
Poletna sezona planinskega društva se počasi zaključuje; tudi tokrat je bila le ta bogata s krajšimi in daljšimi izleti, najznačilnejša letošnja poletna akcija pa je bil devetdnevni pohod po plan nski vertikali od tromeje na Peči do Matajurja. Pohod je. kot je še vsem znano, prav dobro uspel, tako organizacijsko kot tudi številčno.
Zadnji sezonski izlet v visokogorje bo v nedeljo, 30. septembra, v Kamijo. točneje na Monte Tini-sa (2115 m). Izlet je primeren za vse, planinci pa imajo dve uri in pol hoje do vrha, medtem ko je za tiste, ki bi si to želeli predviden krajši izlet okoli sedla Pas-so Pura. Odhod avtobusa je ob S. uri (po sončni uri!) na Foro Ul-piano (izpred sodnije).
Dva tedna kasneje, v nedeljo, 14. oktobra, pa bo še tradicionalni Dan planincev SPDT. Lani je bil na kriški gmajni, letos pa bo tudi nekje na Krasu. Vse točne podatke bomo seveda še javili, program pa bo. kot ie večkrat do sedaj, sestavljen z jutranjim ocenjevalnim pohodom ter s popoldanskimi družabnimi igrami od otroškega, poligona pa do drugih iger za starejše. V nedeljo. 25. oktobra, bodo prišli v goste čianov SPDT planinci PD Vialor iz Ljubljane. V jutranjih urah si bodo ogledali razne zgodovinske in naravne značilnosti tržaškega Krasa, zvečer pa bo skupna družabnost v neki kraški gostilni.
Kmalu nato se bo začela tudi predavateljska sezona SPDT (prvi bodo predavali seveda Himalajci), počasi pa bo že treba misliti tudi na smučanje.
Višina
1. R. Di Ceco (Arte - GO) 1,35 m 80 m
1. A. Driussi (Lib. - Manzano) 11”3 Kroglica
1. H. De Prato (Lib. - UD) 36,84 m Neuvrščen: Rudi Primoži (Bor) 2.000 m
1. F. Franco
(Lib. - Tolmezzo)	6’47”2
12.	Alfred Zudek (Adria) 9’15”6 80 m ovire
1. P. Berto'issi
(Toši - Tarvisio)	14”00
7.	Valter Verduno (Adria)	16”00
10.	Marko Saksida (Adria)	20”08
DEKLICE A KATEGORIJA Krogla
1. N. Margarit
(Lib. - Gonars)	10,27	m
4.	Elena Cerkvenič (Bor) 6,76	m
5.	A. Koršič (Bor)	6,19	m
Disk
1. R. Strizzolo
(Lib. - Gonars)	30,00	m
6.	Astrid Košuta (Bor)	22,14	m
13.	Irena Chebar (Bor)	16,82	m
80 m
1.	M. Padova (UGG)	10"5
8.	A. Menegatti (Levstik)	11"7
Daljina
1. A. Bolzon (Lib - Gonars) 5,09 m
11.	Tatjana Gregori (Bor) 300 m	3,97 m
1.	T. Bobo (CSI - Friuli)	54”6
4.	Tanja Starc (Bor) 1.000 m	49''2
1.	C. Favot (Lib - Sacile) Višina	3’H”6
1.	R. Mazzegai	
	(Lib. - Gonars)	1,55 m
11.	Ivana Gerdol (Bor) Kroglica	1,28 m
1.	M. Cergolj (SAAT)	45,04 m
	(nov državni rekord)	
10.	Jana Veljak (Bor)	27,80 m
14.	Tamara Danieli	
	(Levstik)	25,34 m
15.	Sonja Bukavec (Levstik) 17,16 m	
	80 m ovire	
1.	C. Scatto (UGG) B KATEGORIJA 60 m	13”2
1.	S. Janesi (ACSI - UD) Krogla	9”01
1.	F. Pividori (ACSI - UD) Daljina	7,46 m
1.	F. Dilena (UGG)	3,97 m
2.	Lara Stranj (Bor) 1.000 m	, 3,82 m
1.	E. Colledani	
	(Lib. - Tolmezzo) Višina	3’25”5
1. G. Piovesan		
	(Lib. - Gonars) Kroglica	1,28 m
1.	E. Stroppolo	
	Lib. - Gonars)	33,28 m
3. Helena Sedmak		
	(Levstik)	30,88 m
	60 m ovire	
1. N, $ipifouca (UGG)		10”2 R. F.
		m
Planinske postojanke
zapirajo
Planinsko društvo iz Radovljice je javilo, da bodo Pogačnikov dom na Križkih podih in Roblekov dom na Begunjščici zaprli 30. Um,, Valvazorjev dom pod Stolom pa 14. oktobra. PD Gorje va bo za letos prenehalo oskrbovati Tržaško kočo na Doliču ter Planiko pod Triglavom dne 30. t.m.; Gomisčkovo zavetišče pod Krnom so zaprli že v nedeljo, 16. t.m., do konca meseca pa bo delno oskrbovano le ob lepih sobotah in nedeljah.
Nenadna ohladitev konec prejšnjega tedna je prinesla prvi sneg v višje lege. Zato so danes prenehali oskrbovati Triglavski dom na Kredarici, v katerem se je še prejšnji konec tedna kar trlo planincev. PD Ljubljana - Matica obvešča nadalje, da bodo Kočo pri sedmerih jezerih zaprli 9. oktobra. kočo pri izviru Sanice pa bodo le še zasilno oskrbovali ob sobotah in nedeljah.
Prosto po triglavski
Steni
V soboto, 15. t.m., sta Celjana Knez in Zupan vstopila v Steno po Nemški smeri in prečila v črni graben ter do plati, ki povezujejo gornji del Gorenjske smeri s črno steno. Nato sta plezanje še nadaljevala ter kmalu izstopila. Značilno za novo smer, ki sta jo imenovala «Smer prijateljev*, v spomin na ponesrečena Miša čul ka in Janča Lesjaka je. da sta jo preplezala prosto. Na raztežaj sta zabila po enega. dva. ali pa največ štiri kline (ponavljalcem pa jih priporočata deset), zagozd pa sploh ne.
D. J.
NA DP ZA NARAŠČAJNIKE
Solidno 17. mesto Sama Kokorovca
V	soboto se je v tržaški športni palači zaključilo državno prvenstvo za naraščajnike v kotalkanju. Domače društvo Jolly je bilo nadvse uspešno, saj si je v moški konkurenci zagotovilo 1. mesto tako med posamezniki, kot na ekipni lestvici.
Naslov državnega prvaka si je priboril Sandro Guerra, Solidno 17. mesto je dosegel tudi poletovec Samo Kokorovec, ki je bil na začasni lestvici po obveznih likih na 21. mestu. Boljši je bil v prostem programu, tako da se je končno prebil na seveda zadovoljivo 17. mesto. Mladi poletovec nabira na raznih tekmovanjih vedno več izkušenj in bo lahko še veliko napredoval. Predvsem mora sedaj izpiliti še obvezne like.
V	ženski konkurenci ni kotalkari-cam iz naše dežele uspelo priti med prvih deset. Najboljši sta bili Nadja Marassi in Damjana Makuc (o-be O. Župančič - Štandrež), ki sta se uvrstili na 11. oziroma 24. mesto.
V	soboto in nedeljo bo v kraju Calderara di Reno (BO) državno prvenstvo FHIP v mladinski kategoriji, na katerem bo nastopil tudi poletovec Mauro Renar.
BOKS
LOS ANGELES - Američan Dan-ny Lopez je ohranil naslov svetovnega prvaka peresne kategorije (WBC). S tehničnim k.o. v tretjem krogu je premagal dominikanskega boksarja Joseja Cubo.
SPORED 6. ŠPORTNEGA TEDNA GAJE
V GROPADI
DANES, 27. sept.
19.30	— bližanje JUTRI, 28. sept.
19.00	— turnir v briškoli in treseta
20.00	- PLES SOBOTA, 29. sept.
14.(10 — nogometna, tekma fantje dekleta
15.00	— finale teniškega turnirja
17.00	— turnir v odbojki
20.00	— nočni tek Gaje
21.00	- PLES NEDELJA, 30. sept.
9.00	— orientacijski pohod
19.00	—. nagrajevanje in PLES,
ObVKSTILO
Športno društvo Sokol iz Nabrežine obvešča, da ho trening ženske odbojke v občinski telovadnici jutri, 28. t.m., s sledečim urnikom: začetnice 16.30—17.30; naraščajni-ce 17.30—19.30.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul Montecchl 6. PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnico	Gorica. Ul 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačano celotna 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revijo rDAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 tADITs • DZS - 61000 Ljubljano, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPL
Stran 6
27. Septembra 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja I in tiska P
IZTT iTrst
član italijanske 2veze časopisnih založnikov FIEG
PRED KONGRESOM KD IN SEMINARJEM PSI
Dorotejci za ustavno reformo Craxi za prevlado v stranki
Piccoli žago var;a tesnejše odnose s PSI, dasi v okviru narodne solidarnosti Balzamo zatrjuje, da bo morala levica zapustiti nekaj ključnih položajev v PSI
RIM — Flaminio Piccoli je vče raj poslednjič potrdil, da namerava struja, ki ji načeluje, to so dorotejci, sprožiti bitko na osnovi načrta ustavne reforme. Tak načrt naj bi predložil obrambni minister Ruf-fini na bližnjem srečanju struje, ki bo v začetku oktobra v Montecati-niju.
Piccoli, ki izraža prepričanje, da na demokrščanskem kongresu ne bo razprtij in si želi tesnejše odnose s PSI, dasi v okviru narodne solidarnosti, zatrjuje, da «vprašanja možnosti vladanja m mogoče reducirati zgolj na problem zavezništev*. Potrebno je «zopet urediti funkcionalnost ustroja in postaviti tudi u-stavno vprašanje*.
V drugem taboru je član vsedržavnega vodstva PSI Vincenzo Bal-zamo pojasnil včeraj v intervjuju nekemu tedniku pomen, ki ga namerava Craxijeva skupina dati strankinemu seminarju, ki ga je sam tajnik predlagal namesto izrednega kongresa, o katerem se je prej govorilo. «Craxi ima danes večino v stranki — je izjavil načelnik socialistične poslanske skupine — toda levica drži monopol nad vsemi ključnimi položaji. Imajo Cicchita za načelnika gospodarske komisije, Aniasija za krajevne uprave, Spa-no krije sektor sindikatov, De Mi-chelis pa odgovarja za organizacijo. Craxi ne more igrati psa čuvaja v nedogled: nekaj teh mest mora preiti v njegove roke.* «Katera?», ga je vprašal časnikar. «Za zdaj organizacija stranke, potem bomo pa še videli.*
Balzamo, ki med drugim precej minimizira pomen skupnega doku menta, ki sta ga podpisala Craxi in Berlinguer po srečanju iz preteklega tedna, naznanja, da bo izreden kongres zares nujen, če ne bodo teh vprašanj rešili na seminarju.
P. P.
pravi jen povezati se s komerkoli, da bi premagali revščino.
Kar zadeva odsodbo bivšega cesarja Bokase na smrt, pa je Dac-ko dejal, da so za sedaj le sklenili zahtevati od Slonokoščene obale izročitev nekdanjega diktatorja, ki ga bodo sodili zaradi umora in zločinov proti državi.
V RIMU
Pogašeni plameni na sudanskem letalu
RIM — Zaradi začetka požara na boeingu 707 sudanske letalske družbe so morali včeraj za 20 minut zapreti letališče Leonardo da Vinci. Na srečo so gasilci, ki so bili že v pripravljenosti ob pristajalni stezi, plamene že v kali pogasili.
Gasilci so se podali do steze, ker je pilot letala s 84 potniki, ki vozi na progi Kartum - Atene s postankom v Rimu, najavil nadzornemu stolpu okvaro na kolesih. Letalo je
pristalo brez nevšečnosti, a ko je zavijalo z glavne steze na stransko, se je z motorja začelo kaditi. Gasilci so nemudoma posegli in tudi druge službe so brezhibno delovale tako, da so potniki lahko brez panike v kratkem zapustili letalo.
RIM — Predsedniki volišč in tudi skrutinatorji bodo odslej deležni večjih dnevnic. Notranje ministrstvo, ki je ugotovilo napake v preštevanju glasov in tudi netočnosti v zapisnikih in to zaradi pomanjkanja sposobnih oseb, ki zaradi premajhne dnevnice nočejo sprejeti funkcij na voliščih, je že sestavilo zakonski odlok, ki ga je predložilo v pretres ministrskemu svetu.
NA NEWYORŠKEM SREČANJU I VOLIVCI
Predsednik Carter napada Kubo in SZ
Poskus izpodkopavanja ugleda njegovega glavnega tekmeca, sen. Edvvarda Kennedyja
BILBAO — Vojaško krilo baskovske separatistične organizacije ETA je včeraj prevzelo nase odgovornost za umor vojaškega guvernerja pokrajine Guipuzcoa generala Lorenza Gonzaleza, ki je bil žrtev nedeljskega atentata v San Sebastianu.
NEW YORK — Izjava sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika na generalni skupščini OZN, ki je ocenil kot golo izmišljotino ameriške obtožbe o prisotnosti sovjetske udarne oklepne e-note na Kubi, je dregnila v pravo sršenje gnezdo. Predstavniki kongresa in senata so takoj zagnali vik in krik
V takem položaju ni preostalo predsedniku drugega, kot da je v enem izmed običajnih ^srečanjih z volivci* odgovoril napadom svojih nasprotnikov. Srečanje* v new-vorškem «Queens College* pa je bilo tudi za ameriške razmere nadvse burno, saj ni izpadlo kot običajen ameriški predvolilni golaž s kričečo koreografijo in z režiranim odobravanjem, ker so Carterjevemu izvajanju prisostvovali tudi nasprotniki njegove politike. Bolj kot sovjetska prisotnost na Kubi pa žuli ameriškega predsednika upadanje popularnosti, zato je posvetil dobršen del svojega govora napadom proti senatorju Edvvardu Kennedyju, glavnemu tekmecu «v
Bo Dado navezal stike z Južno Afriko?
BANGUI — Novi predsednik Cen-tralnoafriške republike David Dac-ko je izjavil, da je pripravljen vzpostaviti diplomatske odnese tudi z Južno Afriko. Če bi do tega prišlo, bi Cen tralnoaf riška republika bila edina afriška država, poleg Malavija, ki bi imela odnose z rasistično vlado v Pretorii. Na tiskovni konferenci je Dacko dejal, da je gospodarstvo njegove države popolnoma na tleh in da je pri-
IIIIIIIIMlIlllllltllllllllllllllllllllflllllllllllltllllimilUIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIItllllltlllllllllllllllllllllllHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIiillllllIlM
VČERAJ PONOČI V MERANU
BOMBNI A TINJA J NA SPOMENIK TIROLSKEMU JUNAKU H0FERJU
Na kraju atentata so našli letake neke italijanske nacionalistične organizacije, ki zahteva prekinitev «protiitalijanske dejavnostih v tej deželi
MERAN — Fašistični teroristi so včeraj ponoči z bombnim atentatom močno poškodovali spomenik južnolirolskemu junaku Andrea su Hoferju v Meranu. V atentatu. do katerega je prišlo oribližno ob 2.30, so teroristi uporabili Dri-bližno dva kilograma in pol dinamita, ki so ga razstrelili z vž ^il-
SoTX
sok bronasti kip tirolskega heroja Andreasa Hoferja. ki je v prejšnjem stoletju vodil upor krajevnega prebivalstva proti Napoleonovi invaziji.
Na kraju atentata .ki je poškodoval tudi nekatere avtomobile in avtobuse, ki so bili parkiran; v bližini, so preiskovalci našli več letakov, na katerih piše v italijanščini da gre za opozorilo, naj preneha vsa protiitalijanska de-
PROTI ODKUPNINI POL MILIJARDE LIR
Sardinski ugrabitelji izpustili Laiso Cinqae
Pričakujejo tudi osvoboditev njene 15-letne hčerke Cristine
NUORO — Prijatelji industrijca Giorgia Cincjueja, ki so po navodilih banditov celo noč tavali po čudnih cestah in celo poteh, dokler niso prišli na določen kraj, so včeraj izročili ugrabiteljem Cinquejeve žene Luise Scaccabarozzi in 15-letne hčerke Cristine. pol milijarde lir odkupnine. Scaccabarozzi,jevo so banditi, kot je zahteval njen mož, ki prej ni hotel plačati odkupnine, izpustili v noči med nedeljo in ponedeljkom, vendar se je vest razširila, kljub zahtevam banditov, da ostane tajna do osvoboditve Cristine; predvčerajšnjim. Morda prav zaradi tega Cristine še niso izpustili, ker so banditi postali previdnejši in nočejo tvegati. Jasno je, da so karabinjerji in tudi policijski agenti po izpustitvi Cinqueje-ve, za kar so seveda izvedeli vsekakor prepozno, ojačili nadzorstvo in poslali, tudi v neobljudena področja, številne izvidnice. Sicer vedo, da bo ugrabitelje težko zasačiti, mali Cristini pa bodo lahko v pomoč. Tudi Cinque.jevi prijatelji so se razpršili po področju, ker domnevajo, da bodo Cristino, če je že niso izpustili, osvobodili na kakem neprehodnem kraju in jo napotili, seveda brez spremstva, proti kaki prometni cesti ali celo kraju. Dekletce bi se namreč, posebno v temi, težko znašlo.
Cinquejeve po osvoboditvi ni, razen seveda najožjih svojcev, nihče videl. Niti preiskovalni in še manj sodnj organi, ki bi jo morali zaslišati. V njenem domu na Sardiniji je ni in vse kaže, da se je zatekla k prijateliem. Govorijo, da je celo na Korziki, vendar kaže. da je to samo izgovor, s katerim se hoče izogniti nezaželenim obiskom. Pravijo tudi, da je 80 dni ujetništva pustilo na njej neprijetne sledove. Sicer so z njo in tudi s hčerko ugrabitelji človeško ravnali, vendar je gotovo, da jo je napor precej zdelal. Shujšala je precej in tudi njen živčni sistem le precej občutil. Vsekakor pravijo, da ji bodo počitek, zdravniška lega jn družinska toplina zadosto-
vali in da se bo kmalu opomogla. Še posebno, ko bo lahko objela svojo Cristino.
Neporavnani dolgovi beneške igralnice
BENETKE — Beneška občinska uprava, ki upravlja beneško igralnico je na seji občinskega sveta odločiia, da ne bo plačala državi davkov na dohodek igralnice v višini 8 milijard lir. V prihodnjih dneh se bodo predstavniki beneške občinske uprave sestali z ministrom za finance Francom Revi-gliom, z namenom, da dosežejo tako rešitev pri plačevanju davkov na dohodke beneške igralnice, kakršno predvideva že obstoječi davek na prireditev. Slednji zajema le 22 odstotkov vseh dohodkov, ne pa, kot v primeru beneške igralnice. sto odstotkov. «Treba je nehati,* je izjavil beneški župan Mario Rigo «s temi igrami po italijansko, ki že 20 let povzročajo nezadovoljstvo in zastrupljajo odnose med občino in državo. Enako število let je tudi odkar dajemo nepotrebno delo odgovornim davčnim uradom, s tem da plačujemo na desetine milijonov občinskim davčnim konzulentom*
Beneško občinsko upravo so v preteklih dneh dolžili malomarnosti, ker ni pravočasno olačala davkov na dohodke beneške igralnice, ki so se med tem že povišali za «supertakse». Beneški župan Rigo je na tiskovni konferenci izjavil, da je poziv za plačilo davkov obtičal na neki mizi cele tri mesece.
javnost. «sicer boste s krvjo in z revščino plačali za svoja dejanja*. V letaku, ki je podpisan «Movi-mento italiano Adige* (o taki organizaciji policija ne ve ničesar), so nadal,je navedene zahteve: od-. pravili naj bi dvojezičnost, ukinili državne podpore, ki jih Nemci «u-porabljajo v rasistične namene* in izterjali davke od hotelirjev.
Po mnenju preiskovalcev je ta atentat odgovor na zadnjo teroristično dejavnost južnotirolskih Nemcev, ki so prav pred kratkim z dinamitom razstrelili spomenik al-pincem v Brunecku, poškodovali spomenik zmage v Bocnu, oskrunili grob senatorja Ettora Tolome-ia in poškodovali več daljnovodov. Letaki sicer ne govore o vseh teh atentatih, pač pa jasno kažejo na nasprotovanje izvajanju Dosebnega statuta za Južno Tirolsko.
Andreas Hofer se je rodil leta 1767 in je tirolski narodni junak. Postavili so mu vrsto spomenikov, tako na Južnem Tirolskem kot tu di 'v avstrijski deželi Tirolski. Bil je voditelj tirolskega boja oroti Napoleonu in po letu 1805, ko je Napoleon odstopil Tirolsko Bavarcem, je vodil tudi upor proti Bavarski. Po izdajstvu so :ga aretirali in leta 1810 so' ga Francozi ustrelili v Mantovi.
Predstavniki krajevnih oblasti so včeraj odločno obsodil; atentat. Predsednik bocenske pokrajinske skupščine Erich Achmueller, izvoljen na listi Volkspartei, je dejal, da «Južna Tirolska odklanja novi val nasilja*. Poudaril je, da so pred šestdesetimi leti «odcepili juž-notirolsko zemljo od materine avstrijske dežele in da Južni Tirolci še vedno čakajo na svoje pravice. Prav zato, pravi predsednik bocenske pokrajine, je ta atentat še toliko bolj prizadel južnotiroisko prebivalstvo, (bbr)
podlagi izračunavanja, ki predvideva podporo 652 lir za vsakega prebivalca za občine z manj kot 2000 prebivalcev, 542 lir za občine do 4000 prebivalcev in 391 lir za občine z več kot 4000 prebivalcev.
Nekdanji teroristi o atentatih
BOČEN — «Združenje bivših juž-notirohkih borcev za svobodo*, za katero se skrivajo nekdanji nemški teroristi, je poslalo dnevniku «Dolo-miten* izjavo, v kateri pravi, da njegovi člani niso vpleteni v zadnje atentate na Južnem Tirolskem. Podpisniki izjave zahtevajo pravico do samoodločbe Južnih Tirolcev ter se zavzemajo za odpravo vseh fašističnih simbolov na Južnem Tirolskem.
dirki za Belo hišo*.
«Kennedy je senator že 16 let in njegov glavni cilj je bila ustanovitev zdravstvenega skrbstva, a kot predsedniku senatne komisije za zdravstvo mu ra še uspelo predložiti nobenega osnutka.» Caiter pa se ni omejil samo na politični napad, temveč je iz spomina privlekel dogodek iz zasebnega življenja Kennedyja, ki ga je na široko o-bravnaval bulvarski tisk, ko je med vrsticami omenil Kennedyjevo avtomobilsko nesrečo v Chappa-quiddicku. Carter je namreč izjavil. da se ni nikoii bal nobenega
TRŽAŠKI DNEVNIK
i m
... . ■ »i
PO NAČRTIH POKRAJINSKE UPRAVE
Del struktur v bivši umobolnici nu ruzpolugo zu potrebe skupnosti
V prostore paviljona «B» se bo poleg strokovnega zavoda delno vselil tudi slovenski trgovski tehnični zavod - V zgornjem delu kompleksa predvidena gradnja športnih naprav
Predsednik Ghersi je na torkovi seji pokrajinskega sveta podal daljše potočilo o tem, kako namerava pokrajinska uprava uporabiti stavbe in odkrite površine v okviru bivše pokrajinske psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, kjer se je število bolnikov v zadnjih letih vsled Basaglieve reforme močno zmanjšalo.
S tem vprašanjem se pokrajinska uprava ukvarja že dalj časa
problema, da se ga ni nikoli po-1 in prvi njeni sklepi v tem smislu
lastila panika, kot da bi hotel reči, da se Kennedy ne more ponašati z istim. V avtomobilski nesreči v Chappaquiddicku je namreč zaradi Kennedyjeve panike izgubila življenje njegova osebna tajnica.
Podobno grob je bil ameriški predsednik tudi do Sovjetske zveze, saj je nedavna izjava mehiškega obrambnega ministra v Moskvi, češ da bodo poslali svoje
so bili sprejeti maja lanskega leta. Tedaj so paviljon «D» preuredili v državni otroški vrtec, paviljon «B» načelno namenili potrebam višješolske izobrazbe na sve-toivanskem območju, «ženski» paviljon prepustili univerzitetni kliniki ter paviljon «Ralli» vrnili poprejšnjemu lastniku — tržaški občini.
Poleti lanskega leta je pokra-
ŽIVAHNA DEBATA NA ZB0R0VANIU V UL. MADON NINA
Zavzeta kampanja KPI za pokojninsko reformo
Senatorka Gerbec predstavila zakonski predlog - Poudarjena potreba po množičnem nastopu za izvajanje reforme
častnike na urjenje v Sovjetsko jinska uprava sprejela nekaj na-zvezo, ker «Moskva ne ogroža nikogar*, vzburila ameriške noliiike, ki se ne morejo sprijazniti s samostojno mehiško politiko. Carter je zato skušal prikazati sebe kot najodločnejšega branilca >i. svobodnega sveta* in je zahteval, da Sov-jeska zveza umakne svojo bojno enoto s Kube. Ni pa povedal, kaj bo storil, če Sovjeti ne bi sprejeli njegovega «nasveta». Glavna ost njegovega protisovjetskega napada je bila analiza kastrizma, ki nima primere v sedanji administraciji, če izvzamemo občasne izbruhe posebnega predsedniškega svetovalca Brzezinskija. Kuba je za Carterja le .navadna lutka Sovjetske zveze, ki po nalogu Moskve z intervencijami v najrazličnejših delih sveta plačuje svoj vsakodnevni dolg do Sovjetske zveze.
Tako izvajanje pa ni zadovoljilo večine občinstva, predvsem jastrebov, ki so mu očitali, da je klonil pred «terorizmom PLO in naftnim izsiljevanjem*. Njegove izjave, da ZDA ne bodo zapustile Izraela, da sionizem ni sinonim rasizma, so prepričale le redke.
Carterjeva politična sreča torej bledi. Predsednik na je dokazal, da ne bo zapustil političnega prizorišča brez boja in da se bo poslu-žil najrazličnejših prijemov, da bi lahko izpodkopal svoie tekmece.
Ameriško politiko in tudi samo izvolitev predsednika pogojujejo najrazličnejši gospodarski interesi, tem pa se je Carter v zadnjih mesecih s svoio gospodarsko politiko hudo zameril, (voc)
daljnjih ukrepov ter odstopila paviljone «N», «0», «P» in «Q» tržaški univerzi, in sicer proti letni najemnini, ki jo mora še določiti državni tehnični urad.
Kar zadeva paviljon «B*. je pokrajinska uprava kakor znano ored časom odstopila tržaški občini njegove pritlične prostore, v katere se bo okrog novega leta selil slovenski strokovni zavod. Sedaj pričakujejo, da bo občina spremenila varianto štev. 25 k splošnemu urbanističnemu načrtu, tako da se bo v druge prostore tega paviljona po njihovi preureditvi lahko delno vselil slovenski trgovski tehnični zavod.
Bivši sedež ravnateljstva psihiatrične bolnišnice (paviljon «A») in nekatere manjše stavbe v višjih predelih umobolnice (paviljone «E», «F», «R», «V» in «Z») bodo še naprej na razpolago bolnikom, ki so še potrebni psihiatrične nege ali
V	okviru široke kampanje, s katero misli KPI predstaviti svoje predloge za pokojninsko reformo, je tržaška avtonomna federacija KPI priredila v Ul. Madonnina 19 zborovanje, ki se ga je udeležilo veliko število upokojencev in delavcev.
V	uvodnem posegu je član pokrajinskega tajništva Paolo Geri poudaril, da so se komunisti vedno zavzemali za izboljšanje življenjskih pogojev upokojencev in starejših ljudi, saj so dali odločilen prispevek, da so pred 10 leti odobrili socialne pokojnine iri c)a so se pozneje dvigali njihovi zneski skladno z naraščanjem draginje in višanjem plač. Geri je tudi povedal, da so deželni komunistični svetovalci predložili zakonski osnutek v korist starejših deželnemu svetu, ki bi ga moral v kratkem obravnavati.
Zakonske predloge za pokojninsko reformo je udeležencem obširno orisala senatorka Jelka Gerbec, ki je tudi podčrtala, da se KPI bori proti obstoječim krivicam in
BENEŠKI DNEVNIK
V ČEDADU OB OBLETNICI SMRTI
iiMiiiiiiiimiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiimifiiiiMiififtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKniiiiiiiiiiiii} cczl a tim pckojninam», za izboljšanje
' položaja, v katerem so najrevnejši upokojenci, in za izgradnjo dejanske solidarnosti do kategorij, ki so najšibkejše in najbolj ogrožene. «U-stavno načelo, da so Italijani enaki pred zakonom in torej tudi pred zakoni, ki urejajo pokojnine, še ni uresničeno. To pomeni, da dva u-slržbenca, ki sta opravljala enako delo za isto dobo in sta dala enake prispevke, se lahko upokojita ob isti starosti z enako pokojni-no», je podčrtala senatorka Gerbec in dodala, da mora nov, pravičen zakon za reformo pokojnin vnesti v pokojninski sistem načela pra vičnosti, solidarnosti in moralnosti, ne pa braniti privilegije določenih kategorij, kot se zdi. da delajo nekatere sredinske stranke.
Kmalu odkritje doprsnega kipa pesniku Ivanu Trinku
Slovesnost bo na sedežu društva, ki nosi njegovo ime
V Bocnu doklade za dvojezično poslovanje občin
BOČEN — Posebni statut bocenske pokrajine predvideva med drugim tudi posebne doklade za dvojezično poslovanje občin. Pokrajinski odbor je zato odobril zakonski osnutek, ki določa podporo za tako poslovanje za 116 občin bocenske pokrajine, ki imajo, po ljudskem štetju iz leta 1971, 414 tisoč prebivalcev. Za poslovno dobo 1979 so določili za to doklado vsoto 200 milijonov lir, razdelili pa jo bodo na
ČEDAD — V kratkem bodo odkrili bronasti doprsni kip benečan-skemu pesniku Ivanu Trinku ob 25. obletnici smrti. Odkrili ga bodo v Čedadu na sedežu društva, ki nosi njegovo ime. Vodstvo prosvetnega društva je sklenilo organizirati ob obletnici njegove smrti spominsko svečanost v Špetru Slovenov, ki se je bodo udeležile vidne Dolitične, versko in kulturne osebnosti. Povabili bodo tudi benečanske zbore in objavili monografijo o liku trčmun-skega pesnika in pisatelja.
14. oktobra pa bo v Novi Gorici slovesnost, ki jo organizirajo tamkajšnje oblasti. Po Ivanu Trinku, buditelju beneškega ljudstva, bodo namreč poimenovali šolo.
V Aili protestirajo zaradi' neurejenih poljskih poti
ČEDAD — Kmetje iz Ažle se pritožujejo, da so poljske poti pri Sv. Silvestru ob potoku Kozci v skraj-
nem neredu in niso posute z gra-m;zom. Kaže, da gre odgovornost za tako stanje pripisati občini Špeter Slovenov in delno tudi občini Sv. Lenart, predvsem pa gorski skupnosti. Poti, ki peljajo v kraje «čeu Kurlat*. «Dol na Planca*, «čeu Arbida* in druge So namenjene tamkajšnjim kmetom, ki po njih lahko dosežejo svoje njive in gozdove ter pašnike.
Tudi stopnice, ki peljajo v «Do! na Klanc* so potrebne temeljitih popravil. V Ažli je bilo dalj časa občutiti tudi znatno pomanjkanje vode, kar je povzročilo ne malo negodovanja med prebivalstvom.
Predsednik Comelli se je toplo zahvalil za darilo ter želel A. Riz-ziju, R. Mainardiju, S. Pirovanu in G. Tagliacameju, ki so sodelovali pri sestavi in izdaji knjige, še veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Stranke večine o problemih zdravstva
V Trstu so se včeraj sestali predstavniki večinskilv^trank. Skupaj. z deželnim odbornikom za zdravstvo in higieno Antoninijem so se razgo-varjali o zakonskih osnutkih prav na tem področju.
Zakon štev. 833 iz leta 1978 predvideva ustanovitev vsedržavne zdravstvene službe. V pristojnost deželne uprave pa spada ustanovitev krajevnih zdravstvenih enot, za katere bo morala jasno skrbeti dežela sama. Najteže bo funkcionalno organizirati razvejano delovanje znotraj novih teles, skrbno pa bo treba tudi preučiti možnost njihovega denarnega kritja. Deželna uprava bo morala novim zdravstvenim ustanovam izdelati tudi pravilnik, ki bo v skladu z že omenjenim državnim zakonom.
Strankarski izvedenci so ugodno ocenili načela, na osnovi katerih se izdeluje zakonski osnutek o ustanovili krajevnih zdravstvenih eriot in tudi kar zadeva vprašanje denarnega kritja, ki ga nova pobuda zahteva. Kar se pa tiče same organizacije krajevnih zdravstvenih enot, so prisotni sklenili, da se o tem po-razgovorijo na prihodnjem sestanku, ki bo 3. oktobra letos.
ki se nimajo kam izseliti ter drugim bolnikom. Dva paviljona, in sicer «E» in «R», naj bi povzele Deželne bolnišnice, da bi v njih skrbele za bolnike, ki so potrebni navadne zdravniške nege, ker so prestari, da bi mogli sami skrbeti zase. Paviljone «S* in «N» pa j« pokrajinska uprava načelno name nila potrebam bodoče krajevne zdravstvene enote. Vse omejene zgradbe bo prevzel v upravljanje Zavod za ljudske gradnje IACP. ki bo moral poskrbeti za razsvetljavo. postavitev hišnih številk in nekatera druga dela. Da bi olajšali promet z zasebnimi vozili na tem območju, bodo porušili del zidu ob zgornjem vhodu v bolnišnice (poleg zadnje postaje avtopusa štev. 17 v Ul. Fabio Severo) ter vhod primemo razširili.
Glavna kuhinja bivše psihiatrične bolnišnice naj bi v kratkem prenehala delovati, namesto nje naj bi odprli več manjših kuhinj v posameznih paviljonih, saj bodo novi centri sami skrbeli za razne storitve. Pač pa bo še naprej delovala glavna pralnica, ki jo bodo prevzele v upravljanje Deželne bolnišnice. Bolniško gledališče pa bo dano na razpolago občinstvu.
Kar zadeva obsežne odkrite površine v okviru bolnišnice, se pokrajinski odbor v zadnjem času ukvarja z vrsto predlogov, ki so jih vložile razne organizacije. Tako je Italijanska plavalna zveza vložila predlog za gradnjo odprtega plavalnega bazena na zgornjem delu bolniškega kompleksa, za večje zemljišče pa se zanima Univerzitetni športni krožek, ki bi rad postavil vrsto športnih naprav za potrebe svojih članov. Poleg tega so že najavljeni še razni drug1 predlogi. Preden bo o tem dokončno sklepal, namerava pokrajinski odbor sklicati poseben posvet 0 namembi odprtih prostorov v bivši umobolnici, ki naj bi se ga udeležili tudi predstavniki občinske uprave, rajonskih svetov in drugih zainteresiranih organizacij, tef)
Prof. Bela Csikos-Nagy bo predaval o madžarski ekonomski politiki
Danes zvečer ob 18. uri bo na sedežu ISDEE (Inštitut za dokumentacijo in proučevanje vzhodne Evrope), Corso Italia 27, drugo nadstropje, predavanje na temo «Značilno-sti nove ekonomske politike na Madžarskem*. Govoril bo državni tajnik Ljudske republike Madžarske in predsednik madžarskega državnega urada za cene, prof. Bela Csikos-Nagy. Mednarodno znani ekonomist bo orisal razvoj madžarske ekonomske politike po socialističnem mode; lu, zaustavil pa se bo pri analiz1 reform, ki so predvidene za let® 1980 in ki bodo v znatni meri vplivale tudi na vlogo Madžarske na mednarodnem tržišču.
Prireditelji so poskrbeli za simultano prevajanje.
VIDEM — Leto dni in pet mesecev bo moral 23-letni Sergio Zavat-ta presedeti v zaporu in plačati tudi 100.000 lir globe, ker je nudil in tudi pomagal vbrizgniti mamila dvema mladoletnicama. Policija jih je zasačila «na delu* v skritem kotičku ob videmskem gradu in medtem ko je fant, sicer že znan, kot tudi obe 17-letnici, policiji, romal v zapor, so morali dekleti poslati na zdravljenje v bolnišnico.
FANO — Dvanajst italijanskih ribiških čolnov iz Fana, ki so jih jugoslovanski izvidniški čolni pred dnevi zasačili v nedovoljenih vodah, nedaleč od otoka Susak pri Lošinju, so včeraj jugoslovanske oblasti izpustile, potem ko so ribiče obsodile na denarno globo v višini milijona 600 tisoč Ur, zaradi nedovoljenega ribalaiva v jugoslovanskih vodah.
■IIIIIIIIIIIIHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlIllIlllimiliUlllllllllltllllllllilliiiniiiiiMiiiiilliiiiiUIIIIIIIIIII
Amnesty International proti smrtni kazni
LONDON — Mednarodna organizacija za človečanske pravice Am-nesty International je včeraj objavila dokaj izčrpno poročilo o izvajanju smrtne kazni po svetu, hkrati s tem poročilom pa skuša vplivati na vse tiste vlade po svetu, ka terih ni malo, da čimprej odpravijo izvedbo smrtne kazni.
«Smrtna obsodba*, kot je naslov poročila Amnesty International, je prvo, ki v celoti zajema različne zakonodaje in izvajanja smrtnih obsodb v 134 državah sveta. Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo v zadnjih desetih letih obsojenih na smrt 7.500 oseb, 5000 je bilo zapr-
bilo žrtev političnih nasiUj, v mnogih primerih sporazumno z vladami.
Poročilo Amnesty International označuje med drugimi podatki tudi značilnosti izvedb smrtnih obsodb v posameznih državah:	tako je
Francija znana po izvršitvi smrtne obsodbe z giljotino, Združene države z električnim stolom, v Južni Afriki se poslužujejo obešanja, v Gani in Siriji pa streljanja.
V zadnjih letili je po podatkih iste organizacije mnogo oseb po aretaciji s strani policije ali vojske izginilo.
Amnesty International zaključuj«
tih, nad pol mihjona ljudi pa je svoje poročilo, da posamezne vlade
na svetu tako z aretacijami kot z izvedbo smrtne kazni, kršijo človečanske pravice in izsiljujejo mednarodna načela o pravicah do življenja oseb in do nasilja kot takega. Organizacija ostro obsoja smrtno kazen. Iz poročila je razvidno, da je do danes podpisalo mednarodno konvencijo o civilnih in političnih pravicah, ki predvideva smrt no obsodbo, le v najskrajnejših primerih, nad 50 držav. V ostalih pa obstaja smrt tudi za zakonsko nezvestobo ali razpečevanja mamil. Le v 18 državah na svetu je smrtna kazen prepovedana, v 8 pa najvišja kazen obstaja kot v vojnem času. (zt)
«Tudi vlada ni zavzela jasno o-predeljenih stališč, da bi izkazala voljo do reforme, s tem pa je dokazala vso svojo šibkost in nemoč,* je nadaljevala Jelka Gerbec, «zato je nujno potrebno, da ljudje odločno nastopijo in se zavzemejo za ta zakonski predlog, da se upokojenci zavedajo svojih pravic in si izborijo reformo z množično mobilizacijo*.
V zaključku je senatorka še poudarila, da KPI ne bo sprejela korakov nazaj glede sporazuma, ki so ga z vlado prejšnjo jesen dosegle sindikalne organizacije. Kot je KPI dokazala v boju proti naraščanju cen, proti stanovanjskih izgonom, proti inflaciji, bo tudi glede pravične pokojnine zastopala pravice delavcev in šibkih ter izrinjenih družbenih slojev.
Jelka Gerbec je nato odgovarjala na razna vprašanja, ki so jih prisotni upokojenci iznesli v živahni razpravi, kar dokazuje, da je to vprašanje izredno pereče in občuteno, še posebno v našem mestu, kjer živi približno 100 tisoč upokojencev.
Comelli prejel knjigo o umetnosti v Furlaniji-Jul. krajini
Včeraj je Renato Filipperti v i-menu založništva «Electa» iz Milana poklonil predsedniku deželnega odbora Comelliju knjigo iz zbirke «Arte nelie Regioni dTtalia* (Umetnost v italijanskih deželah), ki je posvečena Furlaniji - Julijski krajini. Svečanost na kateri je Filipperti pojasnil, da je namen te zbirke prikazati značilnosti vseh italijanskih dežel, bodisi s socio ekonomskega, kot umetniško-kultur nega vidika, je bila v. Trsta
Polica «4R»: z leti se pomladi Od nekdaj dober zaveznik avtomobilista
MAKSIMALI: 100/30/10 milijonov. Vključujejo tudi sopotnike.
FRANŠIZA 50% letne premije, po dveh letih brez nesreč se zniža na 40% in na 25% po nadaljnjih dveh zaporednih letih brez nesreč.
EVIDENČNE TABLICE: GO - TS
Tip		FISKALNE KM			
Police	do 10	10-12	12-14	14-18	nad 18
4R Bonus	53.300	79.300	84.100	111.300	141.700
Malus	67.410	100.473	106.465	140.919	179.332
Lloyd
Adriatico
POLICA AVTO
Poiščite v rubriki «PAGINE GIALLEt agencijo Lloyd Adriatico, ki vam |e najbližja