"#$%

 
ONKOLOGIJA / odmevi
101
V organizaciji Kancerolo{kega zdru`enja SZD,
Onkolo{kega in{tituta in Zveze slovenskih dru{tev za boj
proti raku je 10. in 11. junija 2005 v La{kem potekal 18.
onkolo{ki vikend. Zaradi dejstva, da je polovica rakavih
bolezni neozdravljiva in v Sloveniji letno zaradi raka umre
ve~ kot 4000 ljudi, smo se letos odlo~ili za zelo aktualno
temo paliativne oskrbe bolnikov z rakom. Da je bila tema
dobro izbrana, je potrdila tudi polna dvorana Kulturnega
doma v La{kem. Med udele`enci so bili zdravniki specialisti
razli~nih profilov iz sekundarnih in terciarnih zdravstvenih
ustanov, dru`inski zdravniki, medicinske sestre, {tudenti
medicine in predstavniki Hospica, `al pa smo pogre{ali
udele`bo predstavnikov ministrstva za zdravje. Onkolo{ki
vikend je letos prvi~ potekal z mednarodno udele`bo, saj so
bili med predavatelji tudi kolegi iz Italije in Avstrije.
V prvem delu so bila predstavljena na~ela dobre paliativne
oskrbe, ki nastopi takrat, ko s specifi~nim onkolo{kim
zdravljenjem ne moremo ve~ vplivati na potek rakave
bolezni. Gre za celostno oskrbo bolnika, katere cilj je ~im
bolj{a kakovost `ivljenja do smrti in obsega nego,
obvladovanje spremljajo~ih simptomov ter pomo~ bolniku
in svojcem pri socialnih in psihi~nih te`avah. Izpostavljen
je bil pomen paliativne zdravstvene nege in vloga
medicinske sestre v interdisciplinarnem timu za paliativno
oskrbo ter v komunikaciji z bolnikom in svojci. Podrobneje
so bili obravnavani simptomi, ki so v terminalni fazi rakave
bolezni najpogostej{i. Najbolj prepoznaven in tudi najbolje
obravnavan simptom je bole~ina, ki jo zdravimo na podlagi
priporo~il Evropskega zdru`enja za paliativno oskrbo. S
paliativnim obsevanjem u~inkovito zmanj{amo bole~ino
zaradi kostnih metastaz in tako zmanj{amo potrebo po
analgetikih. V zadnjem ~asu so nova spoznanja {tevilna na
podro~ju prepoznavanja in obravnave kroni~ne utrujenosti
ter rakaste kaheksije in anoreksije. Predstavljene so bile
mo`nosti zdravljenja dispneje in ka{lja ter slabosti,
bruhanja, zaprtja, zapore ~revesa in re{evanje nevrolo{kih
zapletov. Psihiatri~ne te`ave se pojavijo pri skoraj 80 %
bolnikov z napredovalo rakavo boleznijo, zato naj bosta
psihiatri~na in psiholo{ka obravnava del celostne obravnave
terminalnega bolnika. Ob obravnavi vseh bolnikovih te`av
je najpomembnej{e zgodnje prepoznavanje in dobro
interdisciplinarno sodelovanje. Poudarjena je bila vloga
komunikacije z bolnikom in svojci tako ob postavitvi
diagnoze kot tudi ob napredovanju bolezni in soo~anju z
dejstvom, da je bolezen neozdravljiva. Komunikacija z
bolnikom v zadnji fazi bolezni postane zdravnikov
najpomembnej{i terapevtski pripomo~ek. V tujini imajo
programe za pou~evanje komunikacijskih ve{~in, ki bi jih
bilo tudi pri nas treba vklju~iti v izobra`evalni proces
zdravstvenih delavcev v onkologiji.
V drugem delu so svoje izku{nje in organizacijo paliativne
oskrbe v dr`avah, v katerih delujejo, predstavili kolegi iz
tujine. V Veliki Britaniji, ki je pionirska dr`ava na podro~ju
paliativne oskrbe, je danes ve~ kot 200 hospicev, ki se
financirajo predvsem iz dobrodelnih prispevkov, osnovno
paliativno oskrbo pa izvajajo dru`inski zdravniki in
patrona`ne sestre na domu. Tudi v Avstriji uspe{no uvajajo
hospice (danes jih je 17) ob pomo~i prostovoljcev in
bolni{ni~nih timov za paliativno oskrbo. Furlanija-Julijska
krajina ima dva hospica, na~rtovano pa je {e odprtje treh
dnevnih centrov. V sklepu so mladi kolegi z Onkolo{kega
in{tituta predstavili {e rezultate retrospektivne raziskave,
katere namen je bil ugotoviti, kak{na je ustreznost
obravnave simptomov bolnika z rakavo boleznijo v zadnjih
{estih mesecih `ivljenja, ter na podlagi dobljenih podatkov
izdelati priporo~ila za paliativno oskrbo. Izkazalo se je, da
zdravniki najve~ pozornosti namenjamo zdravljenju
bole~ine, manj gastrointestinalnim in respiratornim
simptomom, zelo zanemarjene pa so psiholo{ke,
psihiatri~ne in socialne te`ave bolnikov. Da bi dana{nje
stanje izbolj{ali, so potrebna natan~na navodila za
obravnavo takih bolnikov ter ustrezna izobrazba njihovih
zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja.
Po kon~anem strokovnem delu je bila na vrsti {e okrogla
miza, kjer so bila sprejeta priporo~ila za obravnavo
bolnikov v paliativni oskrbi v Sloveniji.
Sestavni del vsakega Onkolo{kega vikenda je tudi dru`abno
sre~anje, kjer so se tudi letos udele`enci izkazali z veliko
vztrajnostjo. Sre~anje je ob zadovoljstvu tako organizatorjev
nad udele`bo kot udele`encev nad programom ponudilo
celovit pregled trenutnega stanja paliativne medicine v
Sloveniji, ki zlasti v zahodnem svetu postaja pomemben del
celostne oskrbe bolnikov z rakom, tudi pri nas pa ta mlada
veja medicine postaja pomemben del vsakdanje klini~ne
prakse.
Barbara Šegedin in Franc Anderluh
■
Vsi poznamo probleme paliativne medicine. Onkolog, ki
mora najti re{itev za obravnavo bolnika, ko je specifi~no
zdravljenje iz~rpano, osebni zdravnik, na katerega se
paliativni bolnik najprej obrne, ko ima te`ave, bolnikovi
svojci, ki skrbijo za takega bolnika in so velikokrat v
zadregi, kam in na koga naj se obrnejo v te`avah ... Bolnik
sam o paliativni medicini ne ve ni~, paliativno medicino
preprosto potrebuje.
Da bi izbolj{ali njeno kakovost v Sloveniji, sta Kancerolo{ko
zdru`enje in Zveza slovenskih dru{tev za boj proti raku
organizirala onkolo{ki vikend o paliativni medicini. V
2_2005_nov.qxd  11/29/05  7:44 PM  Page 101
ONKOLOGIJA / pregledi
102
La{kem, kjer je sre~anje potekalo, so se zbrali ljudje, ki se s
paliativno medicino sre~ujejo vsak dan. Tam so bili
zdravniki, medicinske sestre, psihologi in vsi, ki jih ta tema
zanima in so s tem pokazali, da se zavedajo, kako
pomembna je dobra paliativna oskrba. Še poseben pomen
so vikendu dali gostje, ki delujejo na paliativnem podro~ju
v tujini. To so bili dr. Ur{ka Salobir, ki deluje v Angliji, dr.
Peter Spazzapan iz Italije in dr. Johann Baumgartner iz
Avstrije.
Onkolo{ki vikend je s svojimi besedami odprla primarij
Jo`ica ^ervek. Po o~arljivih otvoritvenih besedah smo prvi
dan, v petek, veliko sli{ali o obravnavi posameznih
simptomov. Predavatelji so nam zelo pregledno in na visoki
strokovni ravni predstavili najpogostej{e simptome, ki se
pojavljajo pri paliativnih bolnikih. Veliko smo sli{ali o
diagnostiki in obravnavi oslabelosti, prehranskih te`avah,
dehidraciji, dispneji in ka{lju, slabosti, bruhanju, bole~ini,
obravnavi nevrolo{kih zapletov, kostnih metastaz in
psihiatri~nih motenj. Medicinske sestre so nam prikazale
pomen zdravstvene nege pri paliativnem bolniku ter oskrbo
pri bolniku, ki potrebuje posebno nego, kot je bolnik s
spinalnim katetrom. Ker so vse pomembne stvari navadno
na koncu, je bilo tudi tokrat tako. Dr. Ur{ka Salobir in dr.
Ur{ka Lunder sta nam predstavili komunikacijo z bolnikom,
ko mu je najte`je. Za zdravnike, ki komunikacijske ve{~ine
navadno postavljajo v drugi plan, je bilo njuno
predavanje kakor sve` veter, ki nas je opomnil tudi na to
plat medicine.
Sledila je petkova ve~erja, ko smo svoje izku{nje s
paliativno medicino izmenjevali neformalno in prek
dru`enja ter zabave tkali niti, ki bodo zdru`ene v vrv
pripomogle, da bo voz, imenovan paliativna medicina,
pri{el na pravo pot. ^e pustimo poeti~nost ob strani – imeli
smo se lepo.
V soboto sta nam gosta predstavila na~in organizacije
paliativne medicine v tujini. In ~e smo po slovensko
nevo{~ljivi sosedom, smo tu lahko upravi~eno. Še veliko bo
treba storiti, da bo paliativna medicina pri nas organizirana
vsaj tako dobro kakor pri njih. Zelo pou~nim predavanjem
so sledili prispevki udele`encev, ki so nam predstavili
obravnavo bolnikov v zadnjih dneh `ivljenja, nas seznanili
z zagovorni{tvom in psiholo{kim vidikom `alovanja. Sledila
je okrogla miza o na~rtih za prihodnost. Glede sklepov
lahko samo upamo, da bodo za`iveli. Še bolj kot upati pa
moramo delati naprej.
In – vidimo se drugo leto v La{kem na 19. onkolo{kem
vikendu!
Mirjana Rajer
■
Sklepi
Na podlagi prikazov organizacije paliativne oskrbe v
sosednji Avstriji, Italiji in v Angliji, kjer ima paliativna
oskrba najdalj{o tradicijo, smo na okrogli mizi 18.
onkolo{kega vikenda (La{ko 10.–11. 6. 2005) zapisali
naslednje sklepe:
1. V Sloveniji je za paliativno oskrbo onkolo{kih bolnikov v
zadnjih mesecih `ivljenja slabo poskrbljeno.
2. Zaradi povsem druga~nega pristopa pri teh bolnikih je
nujno umestiti izobra`evanje o paliativni oskrbi v
dodiplomsko in podiplomsko izobra`evanje zdravstvenih
in drugih delavcev, ki se vklju~ujejo v proces paliativne
oskrbe. Tak{no izobra`evanje se danes v Sloveniji ka`e
le v sledovih.
3. Z ustrezno zakonodajo in uredbami (kot je v sosednjih
dr`avah) je treba zagotoviti, da se bo paliativna oskrba
primerno organizirala in izvajala tudi pri nas.
4. Treba je postaviti mre`o paliativne oskrbe po vzoru drugih
dr`av v na{i okolici (Ravni/izvajalci paliativne oskrbe:
Splo{na raven: primarni timi (patrona`a, osebni zdravnik),
domovi za ostarele, bolni{nice, socialna slu`ba;
Specialisti~na raven: specializirane sestre (na terenu in v
bolni{nicah), zdravniki specialisti, specialisti~ni timi v
bolni{nicah, hospici/enote paliativne oskrbe). V proces
paliativne oskrbe je treba vklju~iti tudi prostovoljce.
5. Obiske na domu (zdravljenje in nega hudo bolnih na
domu) je treba obravnavati kot del paliativne oskrbe
(pla~ilo zavarovalnice).
6. Revizija navodil zdravni{kih komisij za stale` kroni~nih
bolnikov s paliativno nego (brez omejitev gibanja in
bivanja).
7. Sklepe je treba posredovati ministru za zdravje,
organizacijam civilne dru`be in javnosti.
Branko Zakotnik*
* Predsednik kancerolo{kega zdru`enja SZD
■
2_2005_nov.qxd  11/29/05  7:44 PM  Page 102