Stev. 4. Lato LXV Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. V Ljubljani, 29. januarja 1925 Poštnina plačana v s»otovl»l. Stanovsko politiSko glasilo UJU. - PoverjeniStvo Liubliana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2"50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Zloraba cerkve in maše za hujskanje zoper učiteljstvo. FR. DRNOVŠEK: Kako bi uredili objektivno postopanje pri nameščanjih. (V razmišljanje h kompetenčnemu vprašanju.) Natečaj za razpisana službena mesta drži vselej vsakokratne prizadete v napetem pričakovanju, h razumljivega egoizma in najboljšega mnenja, ki. ga ima vsak prosilec o samem sebi, je vsakdo teh trdno prepričan, da mu ne more spodleteti. da le edino on mora mesto dobiti, da le edino pri njem vsi momenti »za to govorijo« itd. A ko so mesta končno oddana, koliko razočaranih! Očitki, protesti, grožnje, to in ono, toda prepozno! Gotovo je službodojalcu težko izmed tolike množine prosilcev poiskati vedno v resnici najvrednejšega in skoro neizbežno je, da ne bi se zagrešile napake. Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih! Da se more ta izbera vršiti čim natančneje, čim pravičneje, določa člen 62. čin, zakona one momente, na katere se je pri podeljevanju izpraznjenih službenih mest ozirati. Toda načela tega člena so le okvir, na podlagi katerega je predvsem potreben pravilnik, ki bi precizno določal pot. katere se ie držati pri podeljevanju mest in ki bi izključeval sleherno samovoljnost. Ravno tega pravilnika pa še nimamo in o njem hočem podati nekaj misli. Na raznih učiteljskih sejah in skupščinah se je že ponovno razpravljalo o ključu, ki naj bi bil za podeljevanje razpisanih službenih mest najpravičnejši. Kot glavni naj bi prihajali v poštev ti-le momenti: starost, službena ocena, družinske razmere. Pomanjkljivost vseh teh različnih ključev leži v tem, da ne moremo teh momentov spraviti v oni vrstni red. ki bi odgovarjal vsem zahtevam pravične, objektivne podelitve (eni bi radi. naj se v prvi vrsti ozira na starost, drugim je službena ocena najmerodajnej-ša itd.), drugič pa. da večkrat pustimo kakšen navidezno postranski, toda v resnici zelo važen moment neupoštevan. Kajti pri res skrupuloznem pretehtava-nju vseh v poštev prihajajočih momentov se nikakor ne smemo zadovoljiti le z onimi tremi zgoraj navedenimi, temveč ozirati se ie še na marsikatere druge, ki tudi govorijo svoj »pro« ali »contra«. To pretehtavanje je ono. ki naj odloča, vsa dobra — pa tudi slaba — dela prosilca naj bi prišla na tehtnico in tehtnica, ki je nepristopna za sufliranje, naj odloči. Toda kako naj tehtamo? — S točkami! — Pri telovadnih in drugih športnih tekmah ocenjujejo tekmovalce s točkami. Tudi kompetenca je tekma. LISTEK. T. SELIŠKAR: Protialkoholno vprašanje. Pa je prišla prohibicija in ljudje, navajeni piva. so tarnali in begali iz kraja v knaj ter iskali -oaze v prostrani pustinji. Tako se je pričela nova industrija — »butlegerstvo« — ki je mnogim prineslo čedne denarCe. Na tisoče hiš se je spremenilo v pivovarne v malem. Iznajdljivi ljudje, željni požirka močnega, so pro-niašli, da je vsaka »kafekangla« dobra za silo. če ni bilo kotlička. Prvo jesen po prohibiciji so tisti, ki se razumejo na vino. ne samo kako se ga pije. ampak tudi kako se ga delia, pričeli »prešati«. Od deset do petindvajset galonov so ga napravili, in to, je bilo veliko. V par mesecih pa je pošel. »Drugo leto ga bomo pa malo več naredili.« In zopet ga je bilo premalo. To jesen se bo porabilo več grozdja za »prešanje« kakor preje dve jeseni skupaj. Prohibicija je imenitno »prohibi-tirala«. Tako-le (seveda samo v principu) sem si stvar zamislil: V poštev prihajajoče momente je predvsem treba prevesti na točke. Vrstni red teh momentov ne prihaja tu prav nič v poštev, kajti merodajna bi bila le končna vsota vseh dobljenih točk! a) Službena doba: Vsako službeno leto naj bi n. pr. štelo za 1 točko; torej: prosilec s 15 službenimi leti bi imel 15 točk. b) Službena ocena (zadnjih treh let), stopnje 1. 2, 3, 4 naj bi se n. pr. prevedle v točke: 1 =4 točke, 2 = 3 točke itd. Prosilec je imel n. t>r. leta 1921./22. sledečo oceno: 1, 2, 1, 1. 1; leta 1922./23.: 1, 2. 2, 1, 1; leta 1923./24. 1, 1, 2, 1, 1; skupaj 56 točk; skupaj z gornjim 71 točk. c) Družinske razmere: V kraju, kamor prosi, ima iprosilec posestvo = x točk; otroke ima zrele za srednjo šolo = y točk itd. d) Drugi momenti: V slabem kraju je služboval = p točk; v lepšem kraju je služboval = r točk; v lepem kraju je služboval = s točk itd., itd. Summa summarum: prosilec A = 82 točk, B = 75 točk, C = 93 točk, D = x točk itd. Ta tehtnica bo gotovo precej pravična in komisiji ne bo težko določiti kandidata, ki se mu naj mesto podeli. — Stvar pravilnika bi bila, da momente natančno opredeli ter jim določi potrebno število razpoložljivih točk. Kdo naj točkanje izvede? Prva in-štanca naj bi bila vsekakor okrajna ko>-misija. voljena od okrajne učiteljske konference. Vsako prošnjo tamOkrajnih prosilcev naj bi ta komisija prevedla v točke, prosilčeva stvar pa bi bila. da bi v lastnem interesu navedel vse one momente. ki o njih misli, dia bi mu pridobili kako točko. Člani komisije, kot najbližji sosedje prosilca in kot najboljši poznavalci njegovih razmer, bi gotovo izvršili to točkanje pred vsemi drugimi faktorji najtočneje. — Tako točkane prošnje dobi v roke oblastna komisija, izvoljena od oblastne učiteljske konference. Ona sestavi seznam tekmecev po točkah in odda mesto. Ob takem postopanju bi morali potihniti vsi očitki, prenehati bi moralo pritiskanje kljuk, hkratu bi pa ta institucija tvorila korak do ustanovitve učiteljskih zbornic, za katerimi stremimo! (Tovariš, pregnan iz Primorske, me baš opozarja, da je podoben sistem uveden v Italiji). Prohibicija kakor je bila sprejeta je napaka. Tisočkrat bolje je, če se točenje pijač pametno regulira, kakor pa da se jih prepove, ne da bi se jih prepovedalo. Razumno je, če se ljudi uči. da je čezmerno uživanje alkoholičnih pijač za-strupljevanje organizma ali »organona«, kakor se glasi v Gorkijevi drami »Na dnu«, ni pa razumno, da se jim nekaj prepove, kar nočejo, da bi se jim prepovedalo Glavni uradi slovenskih jednot bi sedaj že lahko povedali kaj zanimivega o rezultatih »prohibicije«. Tudi blaznice imajo na razpolago zanimive številke. Čikaške policijske postaje so zaposlene največ z zadevami, ki imajo svoj izvor v prepovedanih pijačah. Pijanstvo v družini, kreg, tepež. pa pošlje kdo po »poliemana«. In potem aretacija, malo pridige na policijskem sodišču, pa spet domov, malo piti in se poveseliti. nato pa kreg, pretep, pa zopet policaj. Od novega leta naprej so alkoholne pijače zahtevale v Chicagi dvesto človeških žrtev. Vsi ti so šli v večna lovišča, ker so imeli »organon zastrupljen z Na Dolenjskem v kraju A. se je dogodil slučaj, da je župnik izjavil napram zastopnikom ljudstva, ki so urgirali upe-ijavo desete maše, katero je župnik ukinil: »da ne bo toliko časa desete maše, dokler se učitelja X. iie spravi iz kraja.« Tako hujska duhovščina ljudstvo proti učiteljstvu, ki ji ne trobi v političen rog in pri tem nesramno zlorablja svojo uradno obveznost, cerkev, vero. prižni* co in ¡mašo. Vsa sredstva so ji dobra, da nahujska ljudstvo proti učiteljstvu. Sedaj, ko duhovščina nima več kraj-nih šolskih svetov v oblasti, da bi tam nahujskala ljudstvo zoper neljubo učiteljstvo in da bi se potom krajnih šolskih svetov vmešavala v učiteljska imenovanja in premeščanja; sedaj, ko ni več na stolcu ministra prosvete dr. Korošca in tudi v Ljubljani nima več duhovščina za-slcmbe. kamor bi pošiljala svoje želje in ovadbe za premeščanje učiteljstva, se je pričela posluževati zlorabe svoje službe za hujskanje ljudstva proti učiteljstvu. Ta slučaj je tako klasičen, da zasluži vse pozornosti, podoben je pa vsem Gibanje učiteljske omladine. —uč 4. sestanek učiteljskega naraščaja v Mariboru. Naši tedenski sestanki so nam postali tako potrebni, da smo jih sedaj med božičnimi počitnicami že pogrešali. Po presledku štirinajstih dni smo se zopet zbrali k sestanku v soboto. 10. t. m. ob V2I8. uri v navadnih prostorih. Predsednica, tovarišica Nada Škerljeva, je otvorila sestanek, pozdravila zastopnico učit. društva gospo Vodenikovo in vse tovarišice in tovariše, nato je dala besedo predavatelju, g. prof. Gustavu Šilihu. G. prof. G. Šilih se je dotaknil s svojo temo vprašanja, o katerem ne slišimo vsak dan. Govoril nam je o »individualni psihologiji in pedagogiki«. Omenjal je VVundai, ki je položil temelj psihologiji. Povdarjal ie posebno to. da je zelo važno za vzgojitelja individualna in splošna pedagogika. Omenjal je. da so v Nemčiji takozvane poklicne nasvetoval-nice, ki jih je v Jugoslaviji zelo malo, oziroma samo ena, namreč v Zagrebu. V kratkih potezah, toda izčrpno nam je razpravljal o raznovrstnih tapih pri človeku. Žal, da se je moral zelo omejiti, ker je bil čas odmerjen. Obljubil nam je, da nam bo vse »te primere in slučaje praktično pokazal, in sicer dne 27. t. m. ob ¥26. uri na našem 5. sestanku. K debati se je oglasilo le malo tovarišev. Želeti bi bilo. da se udeleže debate po možnosti vsi tovariši in tovarišice. Prihodnjemu sestanku predseduje tov. Albin alkoholom«, pa je odpovedal delovanje in izpustil po špiritu puhtečo dušo v zrak. Pred menoj leži pismo iz nekega velikega rudarskega mesta na zapadu, ki ga je poslal agitator, ki ni proti pijači in je za odpravo prohibicije in pa za trezne glave, kajti alkohol, če se ga uživa preveč, ubija razum in ga tira navzdol. »Poskusil sem agitirati, kajti naselbina je velika, pa sem naletel na razmere. v katerih ni mogoče napraviti ničesar,« pravi v pismu »Slovenci v tej naselbini se bodo vtopili v valu alkohola. Vsakdo, ki ima naše delavsko ljudstvo rad, se mora razjokati nad življenjem tukajšnjih rojakov. Pijani ljudje lahko jokajo, ampak tu ima tudi trezen človek priliko, da bi plakal nad potopitvijo ljudi v pijači, ki jih že več ne zabava, ampak uničuje. Vsak večer je v hišah harmonika, ples in z vinom obložene mize. Domača družina pije, fantje in sosedje, ki pridejo vasovat, popevajo, namakajo grla. uganjajo burke, pa — saj veste kako je. kadar so duhovi nazvneti od vin- drugim slučajem in metodam, ki se uporabljajo zoper učiteljstvo s strani duhovščine na deželi. Vendar bo treba misliti, da se pride v okom tudi temu hujskanju, s tako podlimi sredstvi, ki gotovo enačijo zlorabi službe. Svoječasno. ko učitelji niso bili državni uradniki, jim ie Avstrija s tem izgovorom odrekala svojo zaščito. Danes so učitelji državni uradniki, zato upravičeno lahko zahtevajo v taikih primerih zaščite od države in v prvi vrsti od državnega pravdništva. Saj tu je krivda po čl. 104. p. k. z. jasna kot beli dan in učiteljstvo upravičeno pozivlje državno sodno oblast, da ga ščiti, ker se konča z uvedbo takih sredstev proti učiteljstvu vsako tudi službeno neodvisno delovanje učiteljstva na deželi. Razmere morajo postati nevzdržne, pa ne zaradi ljudstva, ampak zaradi nestrpnosti in poklicne zlorabe s strani duhovščine. Prišli bomo s podrobnimi podatki na dan! Čič, zapisnik pa vodita tov. Anica Zupane in Frianjo Rogl. — Darinka Čebulj — Stanko Andolšek. —uč Predavanje o dr. Drtini je imel za ljubljanske učiteljiščnike prof. dr. Iv. Lah. Predavatelj je očrtal pomen dr. Drtine za češkoslovaški narod, njegov životopis in njegove nazore in stremljenja na polju vzgojeslovja. Odprl je naši mladini popolnoma neznano polje in preglede pedagoških stremljenj v Čehoslo-vaški republiki v preteklosti in v sedanjosti in udejstvovanje dr. Drtine na tem polju. Kot bivši učenec dr. Drtine ie podal predavatelj res pravo sliko tega moža in je govoril iz srca in z vso ljubeznijo do svojega nekdanjega učitelja. Mladina ie z veliko napetostjo sledila predavatelju ter ie pokazala resno voljo za nadaljno izvenšolsko izobrazbo ter pripravo za učiteljski poklic. Splošne vesti. — Ne igrajte se z učiteljskimi imenovanji. Po deželi meni sedaj že vsakdo, da ima pravico se vtikialti v učiteljska imenovanja. V obrambo naše službene in stanovske neodvisnosti resno svarimo pred tem, da bi se upoštevali taki vplivi, to tembolj, ker dotični faktorji ne nosijo nobene odgovornosti in niso tudi vezani na nobeno zakonito podlago. — Na naš poziv, da nam pošljejo šolski voditelji in tov. besedilo govorov in deklamovank, ki so se vršili na podlagi odloka o praznovanju državnih praznikov dne 17. decembra, se je prvo ca rujnega ali pa od žganja. Vprašaj tako družbo naj se naroči na tak in tak list. pa se bo režala, zbijala iz tebe šale in ti ponujala piiti. Pij —! Še enega — kaj bi se tako branil! »Delo imajo težko in nezdravo. Zbi-ti kot so, se tolažijo v pijači in si poslabšujejo položaj in zdravje. Če bi jim tudi od strani kako povedal, da ni zdravo kar počno, bi se krohotali na, ves glas in se norčevali na tvoj račun. Človeška natuna pa je čudna stvar. Veliko pretrpi, veliko spravi skozi želodec, zavžije lahko strupov. ki bi jih niti vol ne prenesel, potem pa se upre. In tako vidite v vseh takih krajih človeške podrtije, od garanja in pitja runirana telesa. In nihče se ne briga zanje; lazijo okrog kot sence in čakajo, kje se bi dobilo kaj piti. Za jed jim ni. »Nisem pristaš kake svetohlinske družbe treznosti, ali vseeno bi rad. da bi si ljudje znali včasi poiskati zabavo in se razvedriti, ne da. bi mogli biti v spremstvu alkoholnih duhov ...« (Dalje prihodnjič.) ,Pristopite k „Jugoslovenski Matici.' ___________1__ odzvalo šolsko uprav iteljstvo v Mostah pri Ljubljani. Tov. Stojkovič nam te poslal 1 govor in 15 pesmi, zelo primernih deklamovank za proslavo kraljevega rojstnega dne. Živeli posnemalci! Narod-no-prosvetni odsek Vam bo lahko ustregel le če mu bodete poslali besedila, na podlagi katerih bo lahko izdal celo zbirko. — Podporno društvo za učiteljski naraščaj v Ljubljani odgovarja na vprašanje nekega okrajnega učiteljskega društva iz mariborske oblasti, ali se podpira tudi naraščaj iz te oblasti, da se vrsi to že sedaij in se bo točno pazilo na to tudi v bodoče, da se bo vedno podpiral učiteljski naraščaj v enaki izmeri iz ljubljanske in mariborske oblasti. Na okrajnih učiteljskih društvih pa je ležeče, da podpirajo plemeniti namen tega podpornega društva. — Draške legitimacije so izšle (za znižano vožnjo na železnici). Ovojni list je iz karton». Porabne so za vse vrste šol. Upraviteljstva šol, ki so dosedaj pisala sama te legitimacije, opozarjamo, da naj si jih takoj nabavijo. Cena 1 Din od komada. Strani 8. Ob koncu so tudi oba predpisi in navodila. Natisnjeno je tudi potrdilo o siromaštvu, ki bo zadoščalo, da ne bo treba nositi dijakom še posebe ubožnega lista s seboj na potovanje. Naročila sprejema Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Dotičnike, ki smo jim izposodili glasbo »Čudežnih gosli« prosimo, niaij nam vrnejo vsaj en izvod, da lahko ustreže-mo novim prosilcem za note. — Odlikovanje tovariša Antona Ko-siia, šolskega ravnatelja v Središču. V nedeljo, dne 18. t. m. je bil izročen sre-diškemu šolskemu ravnatelju Antonu Kosiju red sv. Save V. razreda. S sredi-škega šolskega poslopja je visela državna zastava, v okrašeni šolski sobi pa so se zbrali šolarji, odrasla mladina, sorodniki in prijatelji tovariša Kosija. zastopniki raznih društev in korporacij. da prisostvujejo slavnostnemu odlikovanju. Predvsem je ptujski srezki poglavar dr. Vončina v lepo zasnovanem nagovoru našteval zasluge in vrline tovarišia Kosija, mu izročil red. ter čestital tudi v imenu prosvetne oblasti, nakar se je tovariš Kosi ginjen zahvaljeval in prosil, da se sporoči njegova zahvala kralju. Nato so s prisrčnimi besedami nastopili drug ziai drugim: tovariš Rajšp kot predsednik učiteljskega društva, dalje zastopnik krajnega šolskega sveta, župan središkega trga, potem zastopnik Obrtne zadruge. Obrtnega društva. Hranilnice in posojilnice. Sadjarskega društva. Sokola. zatem je čestitala šolska deca, obrtna šola ter zastopnik domačega učiteljskega zbora. Bila je to res lepa manifestacija hvaležnosti in pripoznanja zaslužnemu delovanju. Slavljenec je sproti vsakemu govorniku posebej odgovoril in se zahvalil. — Vse čestitke in nagovori so podali lepo sliko vsestranskega delovanja Kosijevega. Pred štiridesetimi leti je prišel kot mlad učitelj v Središče ter bil ves čas marljiv v šoli kakor zunaj šole in se uspešno udejstvoval kot mladinski pisatelj z izdavanjem mladinskih knjižic, spisal nebroj pedagoško - didaktičnih in drugih poučnih, posebno gospodarskih razprav; izdal je šolske pesmarice in v narodnem duhu harmonizirane spevoigre. Kot član učiteljskega društva se vestno udeležuje društvenih zborovanj ter je pri teh ravno on največkrat nastopil kot predavatelj in slavnostni govornik. Kot vnet učitelj ter odkrit in dober tovariš je celo Učiteljsko društvo o zborovanjih opetovano povabil in pogostil. Radi svojega taktnega nastopa je bil tudi v javnih uradih in korporacijah spoštovan. Dolg® vrsta čestilcev sama je kazala, kako je deloval povsod in še deluje. Več društev je ravno sam ali ustanovil ali povzročil, ali pomagal ustanoviti. Po izvršenem oficialnem delu v šoli. so bili vsi gosti povabljeni na odli-kovaničev dom. kjer so pri slavnostni pojedini imeli obilo posla s postrežbo pre-skrbna soproga in neutrudljivi hčeri. — Ormoško učiteljsko društvo pa še posebno želi, da bi tovariš Kosi sad svojega neumornega delovanja užival še prav dolgo vrsto let prav čvrst in zadovoljen ob strani svoje blage soproge in v krogu svojih otrok ter nam bil še vnaprej veren svetovalec in v vzpodbudo v delovanju za naš stan in prosveto. —na. — Izid žrebanja II. književne tombole .1 ugoslovenske Matice. V soboto, dne 24. t. m. sta bili izžrebani številki: 45 (petinštirideset) in 90 (devetdeset;. Kdor je s temi dvemi številkami zadel ambo (obe številki v eni vrsti), naj svojo karto s svojim točnim naslovom pošlj* Pokrajinskemu odboru J ugoslovenske Matice v Ljubljani. Pred škofijo 21/1. Postopek pri dodelitvi dobitkov je sledeči: Tablice, na katerih sta obe zadeti številki v eni vrsti, sprejema Pokrajinski odbor J ugoslovenske Matice do petka 30. t. m. Ker je skoro gotovo zadetih več amb, kakor pa je dobitkov, se bodo v petek'zvečer tablice žrebale. One, katere bodo izžrebane, dobijo dobitek ambo in se ta dobitek pošlje dotičnemu po pošti. Tablice, ki pa event. niso izžrebane, igrajo naprej in igra ž njimi Pokrajinski odbor sam. Pri terni je postopek isti. Terna se izžreba dne 31. t. m. in bo objavljena dne 1. februarja t. 1. — Za »Podporno društvo za učite-ljiščnike« so darovali Din 180 mesto ven" ca na krsto pok. matere voditelja Janka Levstika po 15 Din: Vida Kucislova, Danica Lederhasova. Rudolf Amšek, Mara Widrova, Mici Hauptmanova, Jela Likarjeva, Albina Travnova, Eluša Kunstlerjevai. Marija Grmova, Zinka Vr-ščajeva. Lojze Kolenc, Vida Taufarjeva. Znesek smo izročili naslovu! — t Zofija Smoličeva. Bila je ena izmed onih žena, ki so dandanes zelo redek pojav. Njen pogreb je svedočdl, koliko zavednih čestilcev je imela blaga po-kojnica. Prvo polovico svojega življenja je žrtvovala šoli. Prirojeni dar in veselje do dela, združena z vestnim izpolnjevanjem dolžnosti sta se udefstvovala, da je premagala vse napore svojega učiteljskega stanu z veseljem. Takim potom si je pridobila povsod srce dece in sočutje. Vsakdo jo je spoštoval in pripo-znal njene vrline. Službovala je od leta 1880.—92. v Vipavi, Trnovem. Sv. Petru na Krasu in Litiji. Ko je vstopila v zat-kon, je služila kot blaga žena domačim »Penatom«. A ni je bilo prilike, da ne bi govorila z navdušenjem o šoli ter o svojih učenkah. Od teh so nekatere odlične ljubljanske dame, pa še vedno izkazujejo priznanje svoji nekdanji učiteljici, imela je odprto srce in roke za vsakogar, oso-bito za učiteljice. Kot zavedna Slovenka je vzgojila v svoji hčerki ista nežna čustva. ki dičijo učiteljico in blago ženo. V slovo nam preostaja, ko nam ie ta ideail žene in vzgojiteljice odvzet, le še tolaž- LISTEK. Rudolf Koser f. V četrtek, dne 8. t. m. smo položili k večnemu počitku zemeljske ostanke predragega nam tovariša Rudolfa Koser ja. upokojenega nadučitelja v Vitanju.' Tako veličastnega pogreba naš starodavni trg ne pomni. Iz celega okraja smo se zbrali njegovi stanovski tovariši ter spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Nepregledna množica znancev in prijateljev je korakala zai z venci obloženo krsto, katero so nosili odborniki Posojilnice, čigar dolgoletni tajnik in član načelstva je bil umrli. Pred hišo žalosti in na pokopališču so mu zapeli domači pevci in tovariši turobni žalostinki »Vigred se povrne« in »Blagor mu«. Ob odprtem grobu je domači g. župnik z v srce segajočimi besedami orisal delovanje pokojnega na šolskem in gospodarskem polju. Za njim se je poslovil od rajnega tovariša pisec teh vrstic sledeče: »Tovariši in prijatelji dragega pokojnika! žalosten, a veličasten sprevod, ki se je ba. Dražestna Zofija, zavesa je padla, solnce Tvojega življenja ie zašlo v goro večnosti. Tvoj duh pa le živi med nami in Tvoj preblag spomin v nas vseh, ki smo bili deležni Tvoje dobrotliivositi in milobe. — Kratka srp.-hrv. slovnica (1. deo), katero je sestavil učitelj Tomo Jedrlinic in jo izdal v samozaložbi. Slovnica se je pokazala kot zelo praktičen priročnik pri poučevanju srbohrvaščine ter so jo že mnoge šole naročile za svoje učence. Ker je založba majhna, je treba pohiteti z naročili. Stane samo 5 Din ter jo more tudi najsiromašnejši učenec nabaviti. Naročilia sprejema učitelj Tomo Jedrlinic (Sv. Jakoba trg 7¡l.). Ljubljana. Pri naročilu daje še 15% popust. — Stare znamke v prid CMD nam je doposlal tov. Iv. Mohorko (1200 komadov). — Tovariše prosimo, da naslavljajo take pošiljatve direktno na CMD., ker nam s pošiljanjem na naš naslov napravljajo le dvojno delo. Drage-volje pa bomo objavljali notice, ki bodo pospeševale delovanje za naša obrambna društva. — V kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani je izšla šolska knjiga »Pod-krajšek-Citamka za obrtna učilišča«. — Odbor ljubljanskega učiteljskega društva poživlja vse člane, ki so še dolžni članarino za leto 1924., da store svojo dolžnost najkasneje do 1- februarja t. 1., sicer se bodo črtali iz našega članskega imenika in znesek, ki so ga dolžni za liste in članarino iztirjal brezpogojno. — Člane »Učiteljske samopomoči« opozarjamo na izredni društveni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 1. februarja 1925 ob 15> uri v pisarni Hranilnice in posojilnice Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Frančiškanska ulica 6/1. Na občnem zboru se bo sklepalo o valžnih društvenih zadevah. Udeležite se občnega zbora v velikem številu! Učiteljski pravnik. —§ Koraki UJU Pov. Ljubljana za hitro izplačilo akontacij na račun penzije. Pov. UJU je prejelo na tozadevno vlogo sledeči odgovor: Vloga UJU Beograd na Min. Prosvete — Gospo-dinu Ministru Prosvete Beograd. Poverjeništvo Ljubljana izvestilo je juče depešom Izvršni odbor: da u Sloveniji inut 35 učitelja penzionisanih, koji več više mesecu ne primaju ni penziju, jer jm nije još regulisana, niti pak kakvu akontaciju na račun penziije. Zbog toga so ti ljudi zapali u veliku materijalnu bedu bez likakve svoje krivice. Izvršni Obdor UJU ima čast umoliti Gospodina Ministra, da .izvoli narediti, da se odmah svim tim učiteljima izda za svaki mesec akontacija, dok se penzdja ne reguliše. Izvršni Odbor se nada, da če se Gospodi n Ministar odzvati ovoj opravdanoj molbi i najhitnije narediti, da se ovi učitelji spasu bede i oskudice. — Jov. Milojevič, s. r. — Pret. Vuksanovič. s. r. — Odgovor Min. Prosv. radi akontacij. Udruženju Jugoslovanskog Učiteljstva v Beogradu. Na predstavku Izvršnog Odbora uči-teljskog udruženja Br. 26 od 18. januarja 1925. čast mi je izvestiti predsedništvo. da se po pri-loženoj telegrafskoj predstavni ne može ništa poduzeti, pošto se ne vidi koji so to učitelji, koji ne primaju ni penziju ni akontaciju. Ministar-stvo Prosvete je odobrilo akontaciju večem broju penzijonisanih učitelja iiz Slovenačke, koji su se za to molbom obratili. Izvolite izvestiti poverjeništvo učiteljskog udruženja u Ljubljani, da če se i u buduče odobravati akontaoija penzije svima pentfijonerima. koji podnesu molbu za akontaciju. Molba valia da sadrži ove podatke: « Mesto navedenih točk navajamo formular prošnje za akontacijo, imena je pa Pov. UJU brzojavno sporočilo na merodajna mesta. Prošnja se mora glasiti: Po čl. 128. 6in. zak. koleka prosto. Predmet: Prošnja za akontacijo na penzijo. Ministrstvu prosvete (odelenie za osnovnu nastavu) v Beogradu. ravnokar premikal po starodavnem Vitanju. je dospel na svoj cilj. Bolestnega srca in rosnih oči stojimo ob odprtem grobu milega nam tovariša, ki je tako rano ostavil svoje drage ter zatisnil trudne oči k večnemu počitku. Kaj nam je bil rajni tovariš Rudolf Koser. to priča veličastna udeležba na njegovi zadnji poti, to pričajo solze, ki se leskečejo v Vaših očeh in to priča zamolklo ihtenje, ki se razlega okoli njegovega zadnjega bivališča. Tukaj ob grobu žaluje njegova soproga, ki je nad 20 let ž njim delila vesele in grenke urice življenja, tukaj pla-kajo otročiči, ki so izgubili svojega ljubega skrbnega; očeta v času, ko bi ga najbolj rabili. Od blizu in daleč smo se zbrali njegovi stanovski tovariši, da se zadnjič poslovimo od dragega nam tovariša, katerega smo čislali kot vzor-učitelja, kot navdušenega rodoljuba in moža poštenjaka. V lepem številu so se tukaj zbrali njegovi bivši učenci, da izkažejo zadnjo čast svojemu nekdanjemu blagemu učitelju. in ogromno število znancev in prijateljev je spremilo rajnega k zadnjemu počitku. Vsi. vsi, ki smo tukaj zbrani, v tem trenutku bridko občutimo veliko vrzel, katero je napravila neusmiljena, Podpisani prosim za nakazilo akontacije v smislu čl. 131. zakona o glav. drž. računovodstvu. Svojo prošnjo opdram: 1. Sem stalen (upravitelj) na------ šoli v--—---. 2. Upokojen sem glasom odloka ministrstva prosvete z dne------O. N. br.-- po ukazu Njeg. Vel. krailja od dne — —• —---. 3. Prosvetni oddelek velikega župana v — —---— me je razrešil učiteljske službe z dnem —-----— br.--in mi s tem ustavil aktivitetne službene prejemke. 4. Aktivne prejemke sem zadnjič prejel — 5. V aktivni učiteljski službi sem bil-- let. 6. Poslednja moja plača ie bila mesečno položajna plača — — — — Din, osnov, plača ----Din. stanarina---— Din, skupno --— — Din in----Din osebne dragini- ske doklade, poleg tega sem prejemal rodbinsko drag. doklado za —-------v znesku mesečno — —--Din. Skupno:----mesečnih prejemkov. 7. Penzjija se naj nakaže pri delegaciji ministrstva financ v-----. Ker nimam — razen plače — nikakih drugih dohodkov in tudi ne pnihrankov, s kojimi bi se preživljal, prosim, da se mi v smislu čl. 152. urad. zak. nakaže akontacija takoj. V--—--, dne------ 1925. —§ Naredba ministra za promet o izdajanju polovičnih vozovnic državnim nameščencem, upokojencem in njih rodbinskim članom. (Ur. 1. št. 7, 1925.) Gospod minister za promet je odobril z naredbo M. S. br. 350/25 z dne 16. januarja 1925., da se daio državnim nameščencem, dokler nimajo uradniških legitimacij, olajšave, do katerih imajo pravico po pravilniku o brezplačni in znižani vožnji po državnih železnicah, na ta-le način: Potniške blagajne izdajajo državnim uradnikom in ostalim državnim uslužbencem vozovnice po 50% redne tarife ob teli pogojih: Vsak državni uslužbenec mora pokazati pri potniški blagajni objavo, ki mu jo ie izdal urad, kjer službuje. V tej objavi mora biti označeno: uslužbenčevo ime in njega priimek, kategorija in skupina kakor tudi urad, ki mu uslužbenec pripada; objavo mora overoviti uradni stareišJna s svojim podpisom in uradnim pečatom ter vstaviti datum in kraj, kdaj in kje se ie objava izdala. Naposled se mora v objavi tudi označiti, odkod in kam uslužbenec potuje. Glede pravice do voznega razreda velja člen 81. predpisa o brezplačni in znižani vožnji z do-stavkom. da državni uslužbenec s pravnico do I. in II. razreda lahko uporablia tudi III. razred, razen uradnikov 1., 2. en 3. skupine I. kategorije, kii se smejo voziti samo.še tudi v II. razredu. Glede veljavnosti za vrste vlakov velja člen 91. omenjenega predpisa. Za rodbinske člane državnih uslužbencev izdaja objave oni urad. pri katerem dotični uslužbenec službuje. Objava za rodbinske člane mora obsezati isto kar objava za aktivne uslužbence, samo da ie treba v njej še označiti: ime in priimek rodbinskega člžina. v kakšnem rodbinskem razmerju ie z uslužbencem (žena, sin. hči). iin zvanje državnega uslužbenca, čigar rodbinski član je. Poleg tega mora biti v objavi navedeno, ali pristoji ženi ali otroku doklada po členu 42. v zvezi 9 členom 149. zakona o civilnih državnih uradnikih (člen 78. predpisa o brezplačni in znižani vožnji). Naposled se mora v taki obiavi označiti z besedami, katero potovanje ie to: prvo drugo ali tretie. Za državne upokojence in za njih rodbinske člane izdaja objave oni urad. pri katerem prejema upokojenec pokojnino. Objave za upokojence in njih rodbinske člane morajo navajati isto kar objave za aktivne uslužbence in njih rodbine, samo da se mora v obiavi za upokojence .in njih rodbine označiti zvanie — Doložai. ki ga je imel upokojenec ob upokojitvi. Tudi v teh objavah se mora navesti, ali prejema upokojenec in rodbinski član dravinjsko doklado (Člen 80. predpisa o brezplačni in znižani vožnjii). Na taki objavii .ie treba označiti, katero potovanje je to: prvo, drugo ali tretje. Rodbinski člani aktivnega uradnika, upokojenega uradnika in upokojenci, ki ne uživajo do-klad ali draginjsk.ih doklad. nimajo pravice do znižane vožnie. Glede voznega razreda za rodbinske člane aktivnih uslužbencev in upokojenih uslužbencev velja drugi odstavek, glede upokojencev pa tretji odstavek člena 81.. tako da lahko uporabljajo tudi tretji razred, razen rodbinskih članov aktivnih uradnikov 1.. 2. in 3. skupine I. kategorije, ki se smejo voziti le še tudi v II. razredu. Aktivni častniki dobivaio 60% znižane vozne cene redne tarife, če potuiejo v uniformi; če pa potuiejo v civilu, moraio iinetii iste objave kakor civilni državni uslužbenci. Za rodbinske člane aktivnih in upokojenih častnikov velia listo kar za civilne rodbinske člane in upokojence. —- ~ ------- ------------------ - - - - neizprosna bela žena v naših vrstah. Dragi tovariš! Dobojeval si, zapuščaš nas lahko z zavestjo, da nisi živel zastonj. Poslavljam se od Tebe v imenu učiteljskega društva, čigar zvest član si vedno bil, poslavljam se v imenu tukajšnje Narodne čitalnice, katere soustanovitelj in podpredsednik si bil, poslavljam se v imenu šole. občine in Posojilnice ter v imenu vseh znancev in prijateljev. Vsi Ti bomo ohranili blag in časten spomin. Počivaj mirno v žemljici slovenski, katero si ljubil tako srčno! Tovariš — zbogom! Smrtna tišina je vladala na pokopališču. Motilo jo je le pritajeno ihtenje. Skoraj vsako oko je bilo rosno. Nepozaben ostane vsakomur prizor, ko ie šolska mladina obsipala krsto in grob svojega nekdanjega učitelja z zimskim cvetjem in zelenjem, katerega je pokojni v življenju taki ljubil! Tovariš Rudolf Koser je bil rojen 8. aprila 1867 kot sin uglednih in premožnih staršev v Juršincih pri Ptuju. Obiskoval je spodnjo gimnazijo v Ptuju, nakar ie vstopil v peti gimnazijski razred v Mariboru, iz katerega je šel na učiteljišče. kjer ie položil leta 1888. zrelostni izpit. Služboval je nato v Jarenini, pri Mali Nedelji, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah in Šmartnem pri Slovenjgradcu, odkoder je prišel leta 1896. v Vitanje. Tukaj je služboval do leta 1920. kot učitelj. Tega leta je bil imenovan za nadučitelja in že dve leti pozneje je bil zaradi bolezni upokojen. V Vitanju je preživel zaradi svojega odločnega slovenskega mišljenja marsikatero grenko uro. Vestno in vztrajno je deloval v šoli in zunaj šole. Nevenljivih zaslug si je pridobil na zadružnem polju. Bil je tudi član gerent-skega sosveta in pozneje občinskega odbora trga Vitanje ter še kot upokojen učitelj člian krajnega šolskega sveta. Vse njegovo življenje ie bil le en nepretrgan delaven dan. Še celo zadnje ure so bile posvečene delu. kajti še v ponedeljek, dne 5. januarja ie urejeval s svojim prijateljem g. Vestrom pereče zadeve Po-soilnice. In o polnoči istega dne je izdihnil svojo blag o dušo Dasi smo slutili, da so ure njegovega življenja štete, vendar nam je prišla njegova smrt nepričakovano. Zapušča neutolažljivo soprogo in osem otrok, od katerih je šest nepreskrbljenih. Blagemu tovarišu časten spomin! Na vsako objavo mora potniška blagajna, ko izda vozovnico, pritisniti postajni datumski žig. Sprevodniki morajo ob pregledu vozovnice preluknjati tudi objavo. Ko se odda vozovnica vratarju se odvzame tudi objava; zato naj izdajaio uradi objave v dveh izvodih, tako da se lahko uporabi drugi izvod za povratek »n da se na enem izvodu označi: »Velja za voznio ti a« an na drugem: »Velja za vožnjo nazaj«. Tako je dajati olajšave do dne 1. aprila 1925.; po tem roku pa ie treba Postopati po pred nis.ih o brezplačni in znižani voznu na državnih ždeznLh po katerih bodo dobivali drzavn uslužbenci, državni upokojene, in rodbmsk. clan olajšave na podstavi predpisanih ^it.maci), k. moraio biti v tem roku izdelane. Po tem roku bodo smele ukor.iščati objave za vožnjo nazaj naidalie do konca meseca aprila 1925. ed.no osebo ki so bile v tem času na potovanju. Državni uradi moraio voditi glede objav za rodbinske člane aktivnfih uslužbencev, upokojencev in niih rodbin točno evidenco o številu izdanih obiav ter moraio. ko izračuniijo izdelane legitimacije. v ustreznih rubrikah označiti, ali ie uko-ristil dotični rodbinski član ali upokojenec eno, dve ali tri potovanja. Direkcija državnih železnic v Ljubljani, adminfstrativno-pravni oddelek. dne 20. januarja 1925.: št. 60.701—VI—24. —§ Učiteljem, predsednikom volilnih odborov. Dnevnice.in povrnitev stroškov članom volilnih odborov. Okrajni» glavarstva razpošiljajo sedaj predsednikom volilnih odborov okrožnico delegacije ministrstva financ, ki naznanja, da je minister za notranje zadeve v smislu člena 9. volilnega zakona določilo dnevnice članom glavnih volilnih odborov po Din 250, članom volilnih odborov na posameznih voliščih pa ;po Din 150. Nadalje pojasnjuje okrožnica način zaračunavanja ostalih stroškov, način likvidacije predujmov in končni račun. Okrožnico razpošiljajo okrajna glavarstva posameznih volišč in ne ona. v katerih okolišu prizadeti stanujejo. — Dne 9. februarja 1925 ob 9. uri bodo pričeli poslovati glavni volilni odbori (čl. 76. volilnega zakona) za volitev v narodno skupščino, in sicer 1. za volilno okrožje Ljubljana-Novo mesto v Ljubljani v veliki dvorani na mestnem magistratu in 2. za mesto Ljubljana s Spodnjo Šiško v Ljubljani v mali dvorani na mestnem magistratu. Za mariborsko oblast v Mariboru. Vsi predsedniki volilnih odborov morajo v smislu čl. 75. zakona za volitve poslancev v narodno skupščino zapečaten zavoj, v kaiterem se nahajajo volilni spisi, prinesti 9. februarja t. 1. svojemu glavnemu volilnemu odboru. —§ Veljavnost meščanskošolskih spričeval: Izpričevala 3. razreda meščanske šole odgovarjajo izpričevalom šole s predpisanim zaključnim izpitom v smislu zadnjega stavka člena 6. uradniškega zakona. Min. prosv. št. 64.352 od 27. novembra 1924. —§ Izplačilo povišic položatinih plač se ne izvrši talkoj zaradi tehniške strani (formalne), ker listi prinesejo napredovanje prej nego dojdejo dekreti na pristojna oblastva. ki likvidirajo izplačilo. S tem morajo prizadeti, ki se obračajo na nas glede izplačila, računati in pač malo potrpeti. —§ Upokojitev na podlagi člena 4. zakona o državnih uslužbencih. O priliki upokojitve vseučilliškega profesorja Basale v Zagrebu je razmotrival o upravičenosti upokojitve na podlagi člena 4., točka 5.. al. 2. zakona o državnih uslužbencih nek pravnik v zagrebškem »Ob-zoru«. Ta člen se glasi: »Državni uslužbenec ne sme biti, kdor javno izraža načela zoper obstoječe državne oblike ali načelo protipravne izpremembe državnega reda.« Sedaj nastane vprašanje, kdo ima po zakonu pravico in dolžnost, da presoja, ali ima kdo navedene lastnosti, ki ga izključujejo iz državne službe. Pri tem je treba razlikovati dvoje: 1. Kadar gre za osebo, ki še ni v državni službi in 2. kadar gre za osebo, ki je že v državni službi. Kadar gre za prvi primer, to je o aspirantu na državno službo. tedaj je jasno, da pripada po zakonu pravica in dolžnost za presojanje strokovne in moralne (politične) sposobnosti za državno službo ustavni, eksekutivni oblasti, torej kralju na predlog pristojnega ministra, pristojnim ministrom in njihovim podrejenim organom »jure deri-vationis i delegationis« (čl. 52. zakona). Pri tem poslu delajo našteti eksekutivni organi državne oblasti, v kolikor niso vezani s posebnimi zakonitimi odredbami. po svojem svobodnem prepričanju (liberum arbitrium). noseč za čin svobodnega prepričanja polno politično odgovornost. Toda drugače je treba postopati pri osebi, ki je že v državni službi. Kakorkoli se pojmuje javnopravni odnos državnega uslužbenca napram državni oblasti (bolj liberalne ali bolj konservativne) je za vsakogar jasno, da postane vsak državni uslužbenec, kadar stopi v državno službo, subjekt odrejenih pra- vic in dolžnosti. Vsak državni uslužbenec torej, ki stopi v državno službo, ima pravico, da ostane v službi, ® njegova služba prestane po zakonu, razen po njegovi lastni volji, le v sledečih primerih: I. po razsodbi rednega ali disciplinskega sodišča.; 2. po sili zakona (taksativno je naštetih 11 primerov) in 3. s smrtjo. Četrtega vzroka ni. po katerem bi proti volji državnega uslužbenca mogla po zakonu prestati njegova služba, niti za onega, ki »izraža načela zoper obstoječe državne oblike ali načelo protipravne izpremembe državnega reda.« Takšno osebo se sme odpustiti iz službe, in sicer na podlagi zakoina. le, ako mu pristojno redno ali disciplinsko sodišče dokaže impu-tirano dejstvo (čl. 131. zakona o državnih uslužbencih), postopajoč po predpisanem kontradiktornem postopanju z uporabo zakonitih pravnih lekov. Pa to je povsem naravno, ker v naši državi ne more biti nihče obsojen, dokler ni zaslišan na pristojnem mestu ali dokler ga po zakonitem načinu ne pozovejo. da se brani (čl. 7. ustave), a upokojitev proti volji uslužbenca je težka disciplinska kaizen (čl. 165. zakona), katero sme. izreči le disciplinsko sodišče na temelju disciplinskega postopanja (čl. 166. zakona). Z napetostjo pričakuje javnost, kakšno stališče bo zavzel državni svet; ali bo uničil dotično odredbo vlade ali bo dovolil gaženje zakona, ki ima nalogo obrambe. Seveda vlada največje zanimanje za rešitev tega vprašanja pri državnih uslužbencih samih, ker gre za njihovo osebno svobodo in neodvisnost od režimov, ki se menjajo in se bodo vedno menjavali. — (Po zagrebškem »Našem Glasu«). Važnejše odločbe, ki smo jih prejeli od našega članstva. —§§ Vštetje vojnih let v napredovanje in penzijo. Neki tovariš, ki je napravil tozadevno vlogo, niaim je doposlal sledečo rešitev, ki jo je prejel od ministrstva: Na Vašo prošnjo z dne 27. junija 1924, da bi se Vam vštela vojna leta po čl. 282. fin. zak. za leto 1923./24. dvojno v službena leta. Vas obveščamo, da je odločilo ministrstvo prosvete z odlokom O. N. br. 43.569 od 7. oktobra 1924 z ozi-rom na uverenje vojnega ministrstva, da se vojna leta računajo samo za penzijo in ne za povišice kot efektivna leta službovanja. —§§ Pozivamo tovariše in tovarišice, ki so prejeli podobne važne principialne odločbe, da naim jih dopošljejo v prepisu. Organizacija Vam bo lahko pomagala le, ako ji bodete Vi pomagali pri delu. Gotovo so že tudi drugi tovariši prejeli kake odločbe od ministrstva ali Državnega sveta na svoje rekurze ali vloge. Imenovanja in napredovanja. —i Napredovanje v mariborski oblasti. V 1. grupo II. kategorije: Hinterlech-ner Karolina. učiteljica v Poljoanah; Bur-nik Alojzija, učiteljica v Mariboru; Po-berai Josip, učitelj v Šmartnem ob Dreti; Svetlin Irma, učiteljica na Bregu pri Ptuju; Valenčič Josip, učitelj v Celju; Kova-čec Anton, učitelj v Gornji Radgoni. — V 2. grupo II. kategorije: Rustja Drago, učitelj v Pod Velki; Gselman Božidar, učitelj v Tepanju; Kovačič-.Jurko Olga učiteljica v Kostrivnici; Jakopec-Ličen, Elizabeta, učiteljica pri Sv. Rupertu; Cucek Fran. učitelj v Sv. Martinu pri Vur-bergu; Ločičnik Amalija, učiteljica v Slov. Bistrici; Levstik Franja. strokovna učiteljica v Celju, s pripadajočimi \Q% po čl. 7.; Vrečko Martin, učitelj v Šoštai-nju; Velnar Josip, šolski upravitelj pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; Straus Marija. strokovna učiteljica v Murski Soboti, s pripadajočimi 10% po čl. 7; Kont-ler Julij, šolski upravitelj v Vidoncih; Filer Uršula, učiteljica v Dravogradu; Vreček Alojzija, učiteljica, v Mežici; Ko-privec Aleksander, šolski upravitelj v Ščavnici; Pečnik Ida. učiteljica v Preva" ljaih; Feigel Avgusta, učiteljica v Mariboru. — Napredovanje v ljubljanski oblasti. V 1. grupo II. kategorije: Eppich Bal1-bina, učiteljica na Jesenicah; Stare Marija, učiteljica v Zelimljah; De Toni Ana, učiteljica v Dobu; Janša Angela, učiteljica v Jaršah; Verbič Josip, učitelj v Stični; Levstik-Peršl Vlastimila. učiteljica v Krškem; Golob Adela. učiteljica na) Dobrovi; Zavrtanik Ljudmila, učiteljica v Trbovljah; Svikaršič Zdraivko, šolsiki upravitelj na Jezerskem. — V 2. grupo II. kategorije: Pirjevec Ivana, učiteljica pri Sv. Jurju; Waschte-Burger Klotilda, strokovna učiteljica v Ljubljani, s pripadajočimi 10% po čl. 7; Gabrovšek Frančiška. učiteljica v Hotedršici; Kromar Karolina, učiteljica v Št. Ruipertu; Schubert Štefanija, učiteljica v Ihanu; Zakrai-šek Josip, učitelj v Blatni Brezovici; Tranite Marija, učiteljica na Vačah; Kleč Karla, učiteljica v Mostah; Berlan Julija' učiteljica v Dolnjem Logatcu; Mihev Ivo, učitelj v Podpeči; Kokot Ljudevit, učitelj v Doibovi; Vyzourek Hermina, učiteljica v Črnomlju. —i Upokojitve. Z ukazom prosvetnega ministrstva so na podlagi členov 141. in 239. uradniškega zakona upokojeni: Domicijan Serajnik. učitelj, v Ormožu; Marija Loparnik-Delakorda, učiteljica v Polzeli; Franc Kranjc, učitelj v Celju; Edvard Čeh. učitelj v Ptuju in Balbina Wfttenbach-Cvajer, učiteljica, v Vojniku. Naša gospodarska organizacija. REZERVNI SKLAD prostovoljni organizačni davek. I. izkaz. Blagajniško stanje ob sklepu upravnega 1. 1924. . 4761.50 Din Laško učiteljsko društvo . 500.— » Bezeljak Ivan. Litija . . . 10.— » Jakopec Fr., Št. Rupert . 10.— » Cirman Ana ..........5.— » Dolenc Matilda ..... 5.— » Doljak Valentin .... 5.— » Goli Anai..............5.— » Hladnik Leopold .... 5.— » Hribernik Fani..........5.— » Kalmus Frida..........5.— » Kobal Jožica..........5.— » Kordan-Kramar Iva . . . 5.— » Korene Henrik..........5.—■ » Kczamernik Justina . . . 5.— » Kune Iva..............5.— » Lahainer Marija . . . . 5.— » Lenarčič Anton .... 5.— » Likar Erna............5.— » Meliva Ana............5.— » Menard Ana ..........5.— » Močnik Minlka..........5.— » Modic Alojzija..........5.— » Požar Vladimir..........5.— » Punčuh Amalija..........5.— » Punčuh Katarina .... 5.—• » Punčuh Leopold .... 5.— » Gabrovšek-Rajer Jelica . . 5.— »» Repič Peter............5.— » Stegovec Ivan ...'.. 5.— » Treo Gabrijela..........5.—• » Weber Gabrijela .... 5.— » Kune Marija............5.— » Ribarič Ana............5.— » Stravs Karel ..........5.— » Vreze c Avrelija .... 5.— » Prosenc Iva............5.— » Bizjan 1................2.50 » skupaj . 5449.— Din. —g Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani je daroval Julij Mayer, nadučitelj v Dobu. obveznico 7% državnega posojila s 7 kuponi v skupni vrednosti 124.50 Din. Hvala! — I m e j i t e 1 j i takih obveznic p osnemajte g. Mayerja! Književnost in umetnost. Priporočamo vse spodaj navedene knjige v nabavo utiteljstvu in Šolam, posebno pa tolarskim, vsem javnim IjuOsklm In društvenim ter utiteljskim.strokovnim knjii-rlcam. Vse tu navedene knjige se naročajo tudi lahko potom Učiteljske knjigarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica, Stev 6. Ocene. — se je izkazal kot jako vrl potopiSec s svojim »Tja (v Dubrovnik namreč) in nazaj«. Za zanimivi predavanji sta žela oba obilo hvale. Učit. Samopomoč: Na zborovanju se je priglasilo 22 novih članov k Samopomoči. ka.r je pač zasluga tov. poverjenika B. Gselmana. Z dosedanjimi člani je skoraj tri petine učiteljstva konjiškega okraja včlanjenega pri tej človekoljubni organizaciji, h kateri bi naj našli pot še ostali dve petini; svojega pristopa ne bodo obžalovali nikoli. Zborovanje sta posetila ob koncu tudi oblastni šolski nadzornik tov. H. Schell in srezki šolski nadzornik tov. H. Šumer. Bila sta sprejeta s prisrčnimi ovacijami. Oba tovariša sta se za pozdrave po tov. predsedniku in za podane ovacije prisrčno zahvalila; tovariš Schell je kratko razpravljal o prosvetnem režimu in njega spremembah, zagotavljajoč, da se vse n e p o s t a v n o s t i in nezakonitosti odpravijo po možnosti čim prej. kar je pač želja celokupnega učite 1 j s t v a. Tov. Šumer pa je poudarjal, da je vse. kar je učite 1 j s t v o doseglo do danes, doseglo le potom svoje organizacije. katere se okleni-mo čim najtrdneje, k a j t i le v dobri organizaciji je naš s p a s. Organizaciji pa pomagajmo vsi z vestnim in resnim delom v in izven šole. + UČITELJSKO DRUŠTVO LAŠKEGA OKRAJA je zborovalo na praznik 8. decembra 1924 ob V2IO. uri v šoli na Zidanem mostu. Zborovanja se je udeležilo nad % zavednega članstva. Manjkali so le običajni izostanikarji. Nekateri pa so svojo odsotnost opravičili. Tov. Rotova iz Jurkloštra javlja svoj pristop k društvu. Iz niaše srede pa se poslavljata tov. Božič in Kern. Prvi je premeščen v brežiški okraj, drugi pa misli pristopiti k društvu upokojenih učiteljev. Vse navzoče pozdravi tov. predsednik v izbrani besedi, osobito pa za naš okraij na novo imenovanega okrajnega šolskega nadzornika, v osebi g. Frana Drnovšeka. Slednji povdarja v svojem odgovoru, da mu nudi današnje zborovanje prvo priliko, ki jo uporablja, da se upozna z učiteljstvom okraja, ki naj še nadalje stoji tako krepko na kulturno - vzgojnem in narodnem braniku, kot doslej. Referat: Podavanje tov. Vitka Jur-ko o obravnavi šolskih zamud se vzame z odobravanjem na znanje. Navzoči g. nadzornik obljubi, da se hoče tozadevno sporazumeti z g. srezkim načelnikom in bodo v bodoče nedostatki, zakrivljeni po politični oblasti odpadli. Letno poročilo tajnice: Nato poda tov. tajnica svoje letno poročilo, kjer izkaže število članstva, zborovanj, predavanj. kot tudi drugo društveno, delovanje. Tov. predsednik se ji za izčrpno poročilo iskreno zahvali. Poročilo blagajnika: Sklene se porazdelitev 5700 Din, ki se nahajajo v blagajni, in sicer se nakaže: Jugoslov. Matici 2610 Din. UJU 100 Din. Podpornemu fondu 1000 Din, Rezervnemu fondu 500 Din, Konviktu y Ljubljani 400 Din, Učiteljskemu domu Maribor 200 Din in Akademskemu domu Ljubljana 200 Din. Konzorcij »Učiteljskega doma v Mariboru« pa se naproša, da opusti pošiljanje pol za prispevke posameznikom laškega okraja, ker isti tako darujejo skupno iz društvene blagajne. Članarina za prihodnje leto se do>-loči na 14 Din mesečno. Poročene učiteljice plačujejo polovico. Volitve novega odbora: Na predlog tov. V. Jurko se izvoli za prihodnjo poslovno dobo nov društven odbor, in sicer: predsednikom tov. Plavšak Robert; podpredsednikom tov. Gnus Anton; tajnikom tovarišica Martica Plavšakova; tajnika mamest. tov. Jesih Adolf; blagajnikom tov. Hofbauer Alojzij; knjižničarjem tov. Gostinčar; pevovodjem tov. Gostiša; odbornikom pa tov. Bučar in tovarišica Lundrova. Dosedanjemu dolgoletnemu predsedniku društva tov. Antonu Gnusu pa podeli občni zbor častno članstvo, za kar se poslednji primerno zahvali Prihodnje zborovanje se vrši meseca januarja 1925. + LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 8. januarja t. 1. z običajnim dnevnim redom. V pozdravnem govoru omeni predsednik predvsem godovni dan naše kraljice Marije, ki ji zbor navdušeno zakliče trikratni »živio!« Dalje se spominja med drugim tudi svoječasne izjave vodstva »Slomškove zveze«, ki jo je izreklo o priliki klerikalnega režima, da so »vrata« vanjo — zaprta!? Temu nasproti po- vdarja predsednik, da so pota v našo organizacijo odprta vselej in slehernemu tovarišu, ki priznava pravila UJU in je zvest državljan ujedinjene Jugoslavije. Iz tajnikovega poročila smo izvedeli, da ie v preteklem letu pristopilo k našemu društvu 25 tovarišev(ic) strokovnih učiteljev(ic) iz srednje tehniške šole. kar vziame občni zbor z odobravanjem v vednost. Blagajnikovo poročilo se odobri in se obenem sklene, da se črtajo vsi oni maloštevilni dolžniki iz članskega imenika, ki ne poravnajo dolga preteklega leta vsaj do 1. februarja t. i. Članarina za 1925. leto se določi ta-ko-le: aktivni učitelji plačajo po 130 Din, upokojenci 70 Din, z učitelji poročene učiteljice 60 Din in učiteljice ženskih ročnih del po 90 Din. Te zneske bodo pobirali šolski upravitelji oziroma poverjeniki na posameznih šolah v mesečnih obrokih. Odbor je bil izvoljen z vzklikom ter se je konstituiral sledeče: predsednik Malnarič Ivan; podpredsednica Waschte lika; tajnik Marok Lojze; blagajnik Škrinjar Alojzij ter odborniki: Legat Stanko. Lesica Ivan Gjuro, Likozarjeva Anica, Mercina Jožef in Pristovšek Fran. Namestniki so: Flere Fran, Erbežnik( Iv. in Engelman Marija Ob sklepu vabi tov. Grum vse ljubljansko učiteljstvo k pristopi v »Šolsko Matico«, za katero je plačati članarine po 30 Din ter javi. da so letošnje knjige že dotiskane. Pedagoške in šolske drobtine, X Nabavlialna zadruga državnih uslužbencev v Beogradu bo zgradilia prihodnje leto svoj dom. v katerem bodo nastanjene njene prodajalne in skladišča. Prostor za dom jej je dala država brezplačno. & Glavni Savez nabavljalnih zadrug je dal beograjski nabavljalni zadrugi pod povoljnimi pogoji potreben kredit za zidanje. X Šolska razstava na Dunaju. Letošnjo pomlad prirede na Dunaju — bržčas v velesejmski palači — razstavo du- najskih reformnih šol; v poštev prihajajo za sedaj najbolj osnovne in meščanske šole. Namen te razstave je. da pokaže bistvo šolske reforme, ne samo strokovnjaku, temveč tudi laijiku. X Učitelji poklicani v službovanje. V Beogradu je mnogo učiteljev in učiteljic, ki imajo dopust, da delujejo pri raiz-nih kulturnih ustanovah in zavodih. Ministrstvo pro&vete je sedaj sklenilo vse te učitelje in učiteljice poklicati v redno službovanje na osnovnih šolali. X 600 revnih otrok je obdarilo za božič v Mariboru »Podporno društvo za revne šolarje«. Skupna vrednost daril znaša 125.000 Din, ki so jih prispevali poleg mestne občine razni dobrotniki mladine. X Šolska poliklinika v Mariboru. Ministrstvo za narodno zdravje je prepustilo mariborski mestni občini popolnoma opremljeno barako, da se kot poliklinika postavi na primernem kraju. X Ošpice med šolsko mladino. Na nekaterih ljubljanskih šolah so se zadnje dni pojavile ošpice. Doitični otroci so vsled tega za nekaj dni, dokler ne ozdravijo, kontumacirani. Izdane so vse potrebne oblastne odredbe.- X Nova strokovna šola se otvori v kratkem v Krivi Palanki. Priprave bodo skoro dovršene. X Potujoči vzgojni muzej v Ameriki. Amerikanci so pravi mojstri v prirejanju potujočih razstav najrazličnejših strok. Sedaj snuje šolska oblast mestnih šol v Los Angelos potujoči vzgojni muzej, in hoče pritegniti tudi našo Jugoslavijo v te svrhe. Zbirali se bodo predmeti, ki so v zvezi z našo umetnostjo, industrijo, običaji in vero narodov. Že sedaj opozarjamo tovariše, ki imajo dobre posnetke šol, razredov, šolskih prireditev, tipične igračke, originalne risarije otrok itd., da jih v slučaju paziva posodijo v to svrho. Zbirka bo krožila po 276 šolah Los Angelosa. Za predmete se bo jamčilo. O podrobnostih bodo tovariši in to-varišice pravočasno obveščeni. — B. R. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Tovarišice! lirife nas tisk Tovariši! in Priporočajte mladini, staršem in knjižnicam sledeče knjiges Mladinske knjige. Anatole le Braz - F. B.: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din. 30.—. Baukart: Marko Senjanin, slovenski Ro> binzon. Vez. Din 12.—. Dimnik. Kralj Peter l. Vez. Din 20.—. Dimnik: Kralj Aleksander 1. Vez. Din 40. Erjavec Fran. Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 28.—. Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 26.—. - Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24.-. Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52.—. Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Bröl Din 18, vez. Din 28. Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40.—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.—. Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28.—. Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 56.—. Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60.-. Ewald - Holeček: Mati narava pripoveduje-Vez. Din 32—. Ewald-Holeček: Tiho jezero in druge po* vesti. Vez. Din 26.—. Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12.—. Flere: Slike iz živalstva. Din 24.—. Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 28.-. Gangl: Zbrani spisi. Ö.p V. in VI. zv. vez. Din 10.—, eleg. vez. Din 12.—, VII. zv. vez. Din 18—, eleg. vez. Din 20.—. (Ostali zvezki so v II natisku.) Gaspari T. in Košir P.: Sijaj, sijaj, soln» čecel (Zbirka koroških popevk.) Din 8. Karafiat Jan - Dr. Bradač: Kresničice. Cena trdo vezani knjigi Din 20.—. Komanova Manica. Narodne pravljice in legende. Din 18.—. Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16. Kosem: Ej prijateljčki. Vez. Din 16.—. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez (Drugi zvezki so razprodani.) Vez. D 10 Moderndorfer Vinko- Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Elegantno vezana Din 28.—. Račič B.: Belokranjske otroške pesmi. Vez. Din 8.—. Rape: Mladini. II, III., IV, V., VI. zvezek. Vez. Din 10 —, eleg. vez. Din 12 — VII. zvezek Din 12"—. VIII. zvezek Din 15.— Rape: Tisoč in ena noč. Vez. Din 28.—. Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10.—. V. ftiha-Karel Pribil: Povest o svatbi Kralja Jana. Vez. Din 16.— . Robida: Da ste mi zdravi, dragi otrocil Broš. Din 3.—. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28, Tille-Pribil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8. Trošt: Moja setev. 1. in II. a Din 10.—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10.—. Waštetova: Mejaši, povest iz davnih dni. Vez. Din. 25.—. Leposlovne knjige. Carli-Lukovič; Joža Lorenčič: Zadnji dnevi v Ogleju. Vez. Din 28—, broš. Din 22-—. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15—, vez. Din 18.—. Gangl: Moje obzorje. Broš. Din 15, vez. Din 18.—. Golar Florijan: Kmečke povesti. Cena Din 28.—. Golar Cvetko: Pastir jeva nevesta. Cena Din 24.—. Jelene: 1914—1918, spomini jugoslovenske» ga dobrovoljca. Vez. Din 30.—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42. Pavlic Rado: Ljubezen in sovraštvo. V platno vez. Din 92.—. Pugelj Milan: Zakonci. Drugi natisk. Vez. Din 28.—. Rabindranat Tagore - Gradnik: Gitandialt. Trdo vezana Din 28.—. V platno vez. Din 32.—. Rape: Tisoč in ena noč. I. zv. Vez. Din 5Q,—. Zoreč Ivan: Pomenki. Din. 11.—. Dramatika. Beneli Sem - Gradnik: Okrutna šala. Broš. Diu 28-—. Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6.—, vez. Din 8.—. Gangl: Sfinga. Vez. Dinf 16.—. Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24.—. Kosem Zv.: Morje. Din 16.—. Macr.erlinck-Bemot: Modra ptica. Broširan Din 16.—. Šolski oder. Gregorič-Stepančičeva: Otroški oder. (Za otroške vrtce, zabavišča in nižjo stopnjo osn. šol) Broš Din 8 —, vez. Din 12 —. Korban J.: Povodni mož, igrica za mla¡ dino. Fr. L.: Božična pravljica, otroška igra v treh slikah. Obe v 1. zvezku. Din 6.—. Glasbeni del k 1. zvezku »Šol. odra« 4 Din. Lah dr. I.: Miklavž prihaja Trije prizori. Cena Din 6.—. Glasbeni del posebe Din 4.—. Tiran E.: Čudežne gosli. Pripovedka s ple* som in petjem v 3 dejanjih. Uglasbil C. Pregelj. Medved: Vino ali voda. Drama* tičen nastop. Obe v 2. zvezku. Cena Din 6.—. Poučne in znanstvene knjige. Brežnik prof. dr. Pavel V.: Francosko-slo> vensko ■ nemška konverzacija. V platno vez. žepna knjiga Din 35.—. Bele Ivo: Sadjarstvo. Din 85.—. Bučar: Slovenski metuljar: Broš. Din 12. Kunaver: Na planinel Vez. Din 30.—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez. Din 46.—. Mencej: Kratka srbska gramatika in ČU tanka. Broš. Din 5.—. Ramovš Fran: Historična gramatika sloven> skega jezika. Broš. Din 260.—. Tejkal Ivo: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga Din 66.—. Veber: Etika. Din 120.—. Pesmarice in muzikalije. Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50.—. Marolt: »Bože pravde« in »Lepa naša dot movina*. Din 1.50. Marolt: Narodne himne in druge domo> rodne pesmi. Din 3.—. Žirovnik: Narodne pesmi. I., II. in III. zv. ä Din 3.—. Druge knjige. Stalež (imenik) šolstva in učiteljstvo v Sloveniji 1923. Broš. Din 42.—. Fink: Zbirka naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Slo« veniji. I. zvezek (od prevrata do konca l. 1920.) broš. Din 10—, II. zvezek (za !. 1921.) broš. Din 14.—, III. zvezek (za 1. 1922.) broš. Din 15.—; IV. zvezek broš. Din 28.—. Pravila o nižjem in višjem teč. izpitu. Din 5. Slike. Sič: 1 Kmečka soba na Gorenjskem. Sič: II. Kmečka hiša na Gorenjskem. 30 3 X 90 5 cm. Slika á Din 30 — Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 13 tabel. Cena Din 220 — Šantel Saša: Serija razglednic Stara Ljub' Ijana. Din 10.—. Galerija naših mož. 1. Trubar 8. Gregorčič 2. Vodnik 9. Aškrc 3. Slomšek 10. Tavčar 4. Prešeren 11. Leveč 5. Levstik 12. Erjavec 6. Stritar 13. Jenko 7. Jurčič 14. Cankar 15. Gangl 61-5X47-5 cm. Slika a Din 10'—. TELEFON ŠTEV. 31Ü. VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V ČEKOVNI RAČUN ŠTEV. 10761 KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2.