Piranski prometni vozel
KDAJ CELOVITA REŠITEV?
Pajek in rampa sta še vedno nujno zlo piranske prometne ureditve. Večina anketiranih Pirančanov ni navdušena nad obstoječim brezizhodnim prometnim režimom v mestu, zlasti nemogoče postaja ob uradnih dnevih in v glavni turistični sezoni, ko mnogi vozniki brezupno krožijo po mestu in potem jezni odpeljejo. Kljub številnim odgovorom iz ankete in dobrimi predlogi si je težko pomagati in vse kaže, da v Piranu še dolgo ne bodo našli prave rešitve, vsaj dotlej ne, dokler ne bodo zgradili primerne garaže. Piranski župan, ki se zadnje čase pospešeno ukvarja s tem problemom, je po opravljeni anketi (prispelo je 265 vprašalnikov) predlagal občinskemu svetu dve inačici rešitev. Na seji 4.5.1995, ko so razpravljali o predlogu odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Piran, so se strinjali z ugotovitvijo, da je prometni nered mogoče dolgoročno odpraviti le z gradnjo ene ali več garažnih hiš. Do takrat pa bo, z nekaterimi popravki, vse po starem. Svetniki so prvo, nekoliko bolj rigorozno inačico rešitve prometnega režima, za katero se zavzema župan, zavrnili. Strinjali so se s predlogom za nekoliko dopolnjen stari odlok. Rampo bodo premaknili nekoliko nazaj na križišče ob vznožju hriba, kjer se zavije v Fomače. V ožjem delu mesta Piran bo med prvim julijem in 31. avgustom od 19. do 24. ure prepovedan uvoz in vožnja motornih vozil, razen vozil za reševanje, vozil policije, gasilcev, komunalne inšpekcije in komunalnih služb, turističnih avtobusov in v primeru intervencij. Na območju ožjega središča Portoroža naj bi začeli pobirati parkirnino, s čemer se niso najbolj strinjali svetniki s področja gostinstva in turizma.
Seja piranskega občinskega sveta
DA ZA STATUT IN DOPOLNITEV ODLOKA
psssssavSKrssssKs
diplomant strojne fakultete v ljubljani, dipl. ing. strojništva, od leta 1978 zaposlen na Rižanskem vodovodu na delovnem mestu vodje pogona in Bruno Fonda iz Dragonje, diplomant filozofske fakultete v Ljubljani, profesor zemljepisa in italijanskega jezika, zaposlen je več kot 25 let na Radiu Koper - Capodistria. Bruno Fonda ie Pripadnik italijanske narodnosti. Namesto Borisa Kočevarja je za preostanek mandatne dobe prevzel funkciio obcmskega svetnika Marko Zorman, dipl. pravnik iz Lucije na listi Zveze za piransko občino. Občinski svetniki so dah tudi pozitivno mnenje k imenovanju Vojke Bole - Delak za načelnico Uprave občine piran in imenovali Sača Cramla iz Portoroža za predstavnika Občinskega sveta Piran v sosvet načelnika Upravne enote Piran. Urad predsednika Višjega sodišča v Kopru je na Občinski svet občine Piran naslovil poziv za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Kopru. Člani občinskega sveta bodo na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, sodelovali pri evidentiranju kandidatov.Nepreklicnega odstopa Stefana Luše s funkcije člana sveta občine piran na tej seji niso sprejeli.
S^Peter Padna NoraVas'" 0bČini °dSleJ 8 kraJevnih skuPnosti: Pran- Portorož, Lucija, Strunjan, Sečovlje,
Piranski svetniki so na predlog Informe iz Portoroža obravnavali tudi možnost objav uradnega gradiva in drugih pomembnejših informacij za občane - volivce v Uradnem glasniku občine Piran	6	S
ZUPAN PROTESTIRA PRI DRŽAVNEM SVETU
Piranski župan Franko Fičur je predsedniku državnega sveta, dr. Ivanu Kristanu naslovil pripombe na predlog Zakona o prevzemu državnih funkcij, ki pa so ga poslanci medtem že sprejeli. Župan Zakonu očita predvsem nelogičnosti pn razmejitvi pristojnosti med državo, upravo in občino, pismo pa končuje s pripombo da ie spreleti zakon za lokalno samoupravo katastrofa.	j e e	J 1 J
LELA
Marinko Babič, s.p. Lucija Obala 127
Tel.& fax: 066/72-516
Prvi mercedes Rent a Car na Obali Mercedes Benz automatic 300 E 24 ventilov z vso potrebno dodatno opremo.
Prestižno vozilo lahko najamete takoj.
Pokličite tel. številko: 066/ 72- 516 , Odprto non stop od 8.00 do 20.00 ure, razen ob nedeljah in praznikih.
Prijetne vožnje na službena potovanja, poroke, prireditve, daljša turistična potovanja.
Firma Lela vam poleg tega ponuja še avtomobile Rent a Car Toledo, Opel Corsa, Seat Cordoba in kolesa z motorjem skuterje.
Obišžite nas v Luciji na Obali 127 ali nas pokličite po telefonu.
DAVČNA SE SELI V LUCIJO
Konec tega meseca se bo Izpostava RUJP (davčna uprava) iz Pirana preselila v nove prostore v trgovsko poslovnem centru Lucija. Na ta način se bo dogajanje v tem delu Lucije seveda popestrilo, to pa je tudi tisto, kar ta poslovni center najbolj potrebuje.
PRIMORSKI SEJEM 30.5. - 4.6. 1995
Na večnamenski sejemski priredtvi v Kopru pričakujejo 180 razstavi)alcev pretežno iz krajev zunaj Primorske regije. Organizator sejma Doramat iz Kopre ocenjuje, da bo sejem potrdil zastavljene cilje, da bi v Kopru po 18 letih predaha ponovno oživili živahno sejemsko dejavnost, ki so jo letos popestrili s številnimi vzporednimi prireditvami. Nastopili bodo Tereza Kesovija in Primorski fantje, v soboto pa bo rok večer. Nova lokacija sejma na parkirišču nasproti gospodarske zbornice bo zagotovo bolj atraktivna. Zanimiv bo tudi avtomobilski del sejma vključno z razstavo dirkalnih rally avtomobilov .Sejem naj bi si letos po ocenah organizatoraj ogledalo 20 tisoč obiskovalcev.
Za popotnico
"Dopustite tujcerm nakup nepremičnin na vašem ozemlju, pa boste lahko videli Evropo". Tako nekako si desničarski krogi v Italiji zamišljajo rešitev, sicer zapletenega pristopa Slovenije k pridruženem članstvu Evropske unije in hkrati opozaijajo, da bodo še kakšno rekli o obljubah ( tajnih?) naših diplomatov. Ne glede na vse to in grozeči ponovljneni veto, je Bruselj naklonjen skorajšnjemu parafiranju sporazuma.
Če bo res pot tako lahka, ( uporabiti pač moramo besedico če), bo naša mlada država vstopila v elitno gospodarsko (in politično) združbo, kjer veljajo posebna pravila igre na katera se bo treba temlejito pripraviti. S protokolnim dejanjem se začenja križev pot za pridobivanje pravic " evropske gospodarske enakopravnosti" in tudi demokratičnih pogledov na neusmiljeno tržišče, ki zavrže vse kar ni dobro in poceni. Seveda, računamo na to, da nam bo gospa Evropa vendarle dala nekaj časa za prilagajanje novim razmeram. Prilagajanje novemu načinu tržnega komuniciranja z gospodarskimi območji, kjer že nekaj časa vlada " kriza izobilja". Ali evropski gospodarski prostor zares potrebuje naše izdelke? Da, če so boljši in cenejši. Vse drugo so iluzije nepoznavalcev evropske stvarnosti.
Pot k uspehu bo dolga, strma in za marsikoga naporna. Vendar, če bi se vprašali, oz. če nas bo sploh kdo kaj vprašal ( v nekaterih državah so o tem izvedli referendume ) gremo v Evropo ali ne, bi na koncu rekli: dileme ni! Poskusiti je treba, sicer nas bo razviti svet izločil iz igre. Izdelki Made in Slovenia bi s težavo našli pot. Na mejah, kjer se konča Evropska skupnost bo zagotovo posebna kontrola, tako za ljudi, blago in kapital.Vse to bo znotraj skupnosti krožilo popolnoma svobodno. Pa še enotno valuto bomo nekoč imeli.
Torej, v Evropo ! Pa čeprav za začetno visoko ceno. Ogromna birokracija EU bo razširila svojo mrežo in prilagoditi se bo pač treba vsemu, začenši od osnovnega, torej verjetnosti, da bodo tujci pri nas tudi gospodarji. Sprejeti bo treba praktično vse predpisane norme in standarde EU, ne glede na to ali nam bodo všeč ali ne. Formalni krog pogajanj se je začel in bliža se 12. junij, ko naj bi napravili prvi resnejši korak. Pogajalcem lahko zaželimo malce sreče in veliko spretnos-ti.
FRANC KRAJNC
primorski u^p
pirontko izdojo___I
AGENCIJA ZA PLAČILNI PROMET V LUCIJI
V IVOVIH PROSTORIH JE LEPŠE
V ponedeljek, 8. maja 1995, je v novih prostorih Tr-govsko-poslovnega centra v Luciji tudi uradno začela poslovati portoroška Ekspozitura Podružnice Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje Koper.
Na slavnostno otvoritev novih poslovnih prostorov, kije bila v petek, 5. maja dopoldne, so prišli delavci agencije, gospodarstveniki in družbeno-politični delavci piranske občine, med njimi tudi piranski župan Franko Fičur in predsednica Občinskega sveta dr. Milena Oblak - Jug.
Potem, ko je pevska skupina Val iz Kopra zapela nekaj lepih pesmi, je Marjetka Česnik, ki vodi portoroško Ekspozituro, slikovito prikazala razvojno pot in delo nekdanje SDK, sedanje Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Inštitucija, ki je imela pred leti značaj državnih atributov, je sicer pod drugačnim imenom začela delovati 1. maja 1952 kot NBFLRJ. Leta 1962 seje preoblikovala v Službo družbenega knjigovodstva. V Portorožu je začela delovati 1976. Osemnajst zaposlenih se je doslej stiskalo v majhnih prostorih sredi Portoroža, kjer pa so dobivali vedno nove dodatne naloge. Sedaj opravljajo funkcijo plačilnega prometa, nadziranja in informiranja za 550 pravnih oseb. Potrebe po večjih prostorih je narekoval zlasti povečan obseg dela, saj se je v zadnjem obdobju precej povečalo število pravnih oseb s področja gospodarstva, turizma,...
Franko Fičur, župan piranske občine, je v pozdravnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da je Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje začela skrbeti za boljše pogoje svojih delavcev, saj bo to nedvomno tudi korak k pridobitvi kakovostnih storitev, kar bo bogatilo uspehe občine.
Nove prostore je odprla Romana Logar, generalna direktorica Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Dejala je, da so prav zaradi potreb
po boljših pogojih dela nekaj sredstev namenili za prostorsko razširitev ekspoziture. Prostore v Portorožu nasproti Splošne plovbe so zamenjali z zasebnikom za precej večje v Luciji in doplačali razliko.
V prostoru za sprejem strank v pritličju so sedaj kar tri dobro zavarovane blagajne (prej ena) z neprebojnim steklom. V prvem nadstropju so pisarniški prostori. Zelo dobro je poskrbljeno za
Močan vpliv na obseg in zahtevnost vseh nalog Agencije R Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje v poslovnem letu 1994, je imelo tudi povečanje števila pravnih oseb.
Na dan 31.12.1991, na primer, je opravljalo gospodarske dejavnosti 18.092 pravnih oseb, na dan 31.12.1994 pa že 43.278. Malo ali skoraj nič ni bilo storjenega, da bi računo-vadstva velikega števila pravnih oseb, ki so se pojavile kot gobe po dežju, vodili strokovno usposobljeni računovodje. V RS je bilo konec leta 1994 zaposlenih 2.983 delavcev. Hkrati je Agencija dobila nove naloge, kijih prej ni opravljala.
Na primer evidenca lastniških certifikatov. V letu 1994 je Agencija vodila žiro račune za 63.785 pravnih oseb kar je za 4.117 več kot v letu 1993. Obdelali so 137,	2 milijona nalogov plačilnega
prometa. Kar 13.565 pravnim osebam so zavrnili 64.278 nepravilnih plačilnih nalogov. 23.212 pravnim osebam so zavrnili 42.384 nepravilno izpolnjenih letnih in periodičnih obračunov, trimesečnih poročil, obračunov prometnega davka, obračunov davka iz dobička, obračunov plač ter drugih obračunov, kar je za četrtino več kot v letu 1993. Naknadno nadziranje - preglede pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja javnih dajatev ter razpolaganja z družbeno lastnino itd., so opravili oz. začeli opravljati pri 819 pravnih osebah, čeprav je bilo 1.721 pobud. Na 902 pobudi se Agencija ni mogla odzvati zaradi premajhnega števila inšpektorjev. Pristojnim sodnikom za prekrške je bilo danih 533 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, od tega je bilo konec leta 498 še nerešenih.
Do konca leta 1994 ni bil končan še noben sodni postopek v zvezi z oškodovanjem družbenega kapitala. Še vedno je v postopkih pred sodišči sporno tudi vprašanje oškodovanja družbenega kapitala z ustanavljanjem by - pass podjetij. Posebne razsežnosti je dobil problem nelikvidnosti oz. plačilne nesposobnosti podjetij, zlasti tudi v podjetjih, ki so v zasebni lasti. Med 3563 podjetji, ki so imela v letu 1994 v poprečju blokiran žiro račun več kot 5 dni, je bilo kar 2.740 podjetij v zasebni lasti. Poprečni znesek je znašal kar čedno vsoto; 11.534 milijonov tolarjev!
(podatki iz poročila Agencije v Poročevalcu DZ)
splošno varnost znotraj objekta. Do večjih količin denarja takorekoč ni mogoče priti, saj potuje po posebej zavarovanih kanalih. V zunanjem delu stavbe tik ob cesti je tristo depojev za stranke in nočni trezor.
Trak je svečano prerezala Mariza Šturman, v.d. direktorja Podružnice Koper.
Na sliki zgoraj: Generalna direktorica Agencije in udeleženci, spodaj: sanja in nekdanji dve vodji Ekspoziture v Portorožu: Marjetka Česnik, Cilka Horvat in Eva Dukič (od leve k desni)
Podjetje za promet z nepremičninami
iff
rhi*
d.o.o.
Podjetje za promet z Hepremičnumrd
Obala 105, 66320 Portorož tel:+386(0)66 70 584
ARHIVSKE TEŽAVE
Priprave za preselitev piranskega arhivskega gradiva iz Minoritskega samostana v prostore nekdanje blagovnice na Župančičevi 4 v Piranu tečejo po načrtu.
Potem ko je občina Piran zagotovila ustrezne prostore za preselitev arhiva , so stekle priprave in vse kaže, da bodo arhiv preselili še pred glavno turistično sezono. Arhivske eksponate si bodo lahko ogledovali domačini in turisti. Da bi arhiv lahko ostal v mestu Piran, pri čemer so vstrajali piranski svetniki, je bilo treba najprej zagotoviti ustrezne prostore. 6. člen predloga zakona o arhivskem gradivu in arhivih strogo navaja, da se arhivsko gradivo trajno in strokovno neoporečno hrani v ustreznih prostorih in opremi, v ustreznih klimatskih pogojih, zavarovano pred vlomom, požarom, vodo, biološkimi, kemičnimi in fizikalnimi in drugimi škodljivimi vplivi.
Pogoji za ustanovitev arhiva so torej potrebni in primerni prostori ter oprema, usposobljeni strokovni delavci in zagotovljena materialna sredstva za opravljanje arhivske dejavnosti. Temu bo sedaj zadoščeno in zato ne bo romal v Koper. Maruša Zagradnik, v.d. ravnateljice zavoda Pokrajinski arhiv v Kopru ob tem pravi:
"Zelo sem vesela, daje občina končno našla ustrezno rešitev. Nikoli nisem postavljala pogojev ta prostor ja, ta ne. Pogoj je bil primerna hramba arhivskega gradiva, prostor mora ustrezati standardom in normativom. Zato sem zelo vesela, da se je našla trajna rešitev. S tem je tudi zadovoljeno stroki, ki nima drugih zahtev. Dela za preselitev bodo zamudna in draga, vendar upamo, da bomo arhivsko gradivo preselili v dogovorjenem roku. Opremo v vrednosti 1,9 milijona tolarjev smo že kupili in jo bomo namestili v prenovljenih prostorih.
Da bi zagotovili tudi nujno potrebno ustrezno strokovnost, bodo v piranskem arhivu potrebne tudi kadrovske spremembe".
Očitno, da je poleg obilice dela nekaj narobe tudi v težko obvladljivih medsebojnih odnosih in komuniciranju med delavci piranske enote in matičnim zavodom v Kopru?
Maj 1995
. *■
primorski irHp
■ pirontka izdoja	'i
POŠTA SE PRENAVLJA
JESEN ŽIVLJENJA JE LAHKO TUDI LEPA
MIRAN PALČIČ, UPRAVNIK LUCIJSKE POŠTE
Z novim letom je prevzel naloge upravnika lucijske pošte Miran Palčič, mladi inženir pomorskega prometa iz Strunjana. Zamenjal je dolgoletno poštno delavko in upravnico Štefanijo Radoja, kije šla v pokoj.
Na pošti sicer nima dolgoletnih izkušenj (6 let je delal na upravi), vendar je že v kratkem času uspel zaznati mnoge praktične podrobnosti v delovanju in vodenju pošte, pa tudi probleme, ki se ob tako zahtevnem delu radi pojavljajo. Lucijska pošta ima 8 dobavnih okrajev. Imajo 8 dostavljačev za dostavljanje redne pošte in enega za dostavljanje telegramov.
S 1. januarjem 1995 se je staro PTT podjetje Slovenije reorganiziralo v dva samostojna gospodarska subjekta: Pošto Slovenije d.o.o. s sedežem v Mariboru in Telekom Slovenije p.o. s sedežem v Ljubljani. Tako se odslej Pošta Slovenije predstavlja z lastnim znakom in logotipom. Telekom je prevzel telefonijo, dejavnost pošte pa se ni bistveno spemenila. Drobcena novost za uporabnika poštnih storitev je ta, da mora odslej pri plačilu računa za telefon, plačati tudi provizijo. Sicer pa bo Telekom financiral oz. pomagal Pošti pet let.
Problemov je kar nekaj, pravi Miran Palčič. Lucija ima vedno več prebivalcev, veliko je novih podjetij in zasebnikov. Veliko je tako imenovanih "mrtvih" firm. Včasih pri vsej dobri volji poštarji ne morejo najti niti naslova. Podjetja v novih poslovnih centrih ponavadi nimajo niti poštnih nabiralnikov, tudi us-
treznega napisa ne. Predpis sicer določa, da mora imeti vsaka večnadstropna stavba postavljene hišne skrinjice. V lucijski telovadnici, na primer, nimajo poštarji kje puščati pošiljk.
Zlasti nastopijo problemi ob sobotah. Tudi nekateri občani bi si že morali nabaviti prave poštne skrinjice, ne pa da improvizirajo z nekakšnimi zasilnimi rešitvami, z raznimi odžaganimi cevmi in podobno! Na mnogih skrinjicah ni niti imena oz. naslova! Pravi sovražnik poštarja je lahko pes. Nekemu našemu delavcu je pregriznil celo gumo.
Poštenost? "Poštar mora biti poštena, prijazna in zanesljiva osebnost. Na naši pošti nismo zasledili posebnih problemov."
Telefoniranje v Bosno? "Z Bosno ni vzpostavljen poštni promet, telefonirati pa je možno." Pošta v Bernardina je večkrat zaprta? 'Za
prvomajske praznike je bila odprta, odprta bo tudi v glavni turistični sezoni. Ravnali se bomo po turističnem obisku.
Umik Pošte: Pošta je odprta od 7.30 do 19.00 ure, ob sobotah do 13.00 ure. Junija in septembra bo odprta vse delovne dni v tednu, tudi ob sobotah od 7.30 do 20.00 ure. Od. 1.7. do 31.8. bo odprta tudi ob sobotah od 7.30 do 21.00 ure in ob nedeljah ter praznikih od 8. do 12.00 ure.
Znani portoroški zobozdravnik dr. Boris Štoka je čil in dobrega zdravja.
Starost ne pride nikoli sama. S seboj prinese številne tegobe, a je lahko tudi lepa, če ima svoj smisel. Ko človek to izgubi, se mu lahko začne vse podirati. Ta občutek je zlasti pogost pri starejših, ko se preselijo v dom.Le kakšnih 10 odstotkov starejših prebivalcev v Sloveniji živi jesen svojega življenja v domovih za ostarele občane.
Med njimi je tudi znani zobozdravnik iz Portoroža dr. Boris Štoka, ki je dolga leta imel svojo zobozdravstveno ordinacijo v vili Pupini na Stari cesti v Portorožu. Bilje odličen zobozdravnik. Dr. Štoka, Slovenec, rojen v Trstu, bo decembra letos dopolnil 91 let svojega ustvarjalnega življenja.
Živi v domu za ostarele občane v Izoli. Malce mu nagaja koleno, nekoliko mu je opešal vid, sicer pa se počuti dobro. Za svoja leta ima neverjetno svež spomin, vneto spremlja vsa aktualna dogajanja, zlasti v zamejstvu." Edino kar me še gor drži, bi rad doživel kdaj bo italijanska država končno sprejela zakon o globalni zaščiti Slovencev", je povedal, ko smo ga pred kratkim obiskali v domu. Sam si skuha kakšno kavico, se sprehaja, bere časopise in gleda televizijo.
" Raje bi bil doma", nam je malce potožil, čeprav na oskrbo nima bistvenih pripomb. Nekaj časa sta živela v domu skupaj z njegovo ženo Justino, kije pred dobrim letom in pol tam tudi umrla. Tako je ostal skoraj sam. V Portorožu ima vnukinjo, ki ga rada obišče. FRANC KRAJNC
SEJEM BIL JE (SE KAR) ZIV
Letošnji sejem rož v Portorožu je, vsaj po številu obiskovalcev, zelo uspel. Obiskalo ga je verjetno blizu 10.000 ljudi, kar je sicer nekoliko manj kot prejšnja leta, kar pa gre pripisati tudi muhastemu vremenu. Hortikulturno društvo Portorož je sejem zares vzorno organiziralo, bil je pravi sejem cvetja in ne sejem krame ali kiča, razočarala pa je obsejemska ponudba. Obiskovalci razen v bližnjem bifeju niso imeli možnosti zapraviti kaj več kot za cvetje, ki so ga kar vneto kupovali in odnašali domov. Po tolikih letih sejma bi se turistično gospodarstvo Portoroža lahko organiziralo in izkoristilo prireditev, ki jim goste takorekoč vabi v naročje. Na sejmu se je predstavil tudi Primorski utrip in, ocenjujemo, da je bila naša prisotnost na sehnu kar koristna.
i Primorski uMp primorski u'r'p

, m
‘-•D*! \ :
*.4*rv *
i ^ i
| Jgf
. o
REVIZORJI OPRAVILI SVOJE DELO
HOTELI PALAČE TIK PRED LASTNINJENJEM
Revizorji Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje so zaključili z delom tudi v Hotelih Palače v Portorožu. To je bilo še zadnje poročilo, ki ga morajo po zakonu oddati kot prilogo programu lastninjenja. Soglasje Agencije za privatizacijo in prestrukturiranje, jim bo omogočilo olastniniti 2.6 milijarde tolarjev družbenega kapitala.
Kot je znano, je bil stari Palače hotel zaradi posebne opredelitve kot kulturni spomenik, izvzet iz otvoritvene bilance - in lastninjenja.
"Revizorji v poslovanju Hotelov Palače niso našli bistvenih nepravilnosti," je na zadnji tiskovni konferenci povedal Danilo Daneu, generalni direktor Hotelov Palače. "Ob zaključku svojega dela so nam predstavili svoje ugotovitve in svetovali manjše popravke, ki na program lastninjenja ne bodo vplivali."
Revizorji so sicer ugotovili, da je tudi v Hotelih Palače Portorož prišlo do oškodovanja družbene lastnine po 48.a J členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, vendar to ni sankcionirano, ker je bil zakon sprejet naknadno.
Poleg zakonsko določenega prenosa na sklade so 20 % namenili upravičencem iz interne razdelitve. Zaposleni bodo nadaljnjih 10 % lahko pridobili z notranjim odkupom. Državljani Slovenije pa bodo lahko v javni prodaji pridobili 30 % družbenega premoženja Hotelov Palače.
TURIZEM:
TIK PRED SEZONO TUDI ODPOVEDI
Slabo vreme v preteklih dneh, predvsem pa zadnji neljubi dogodki na Hrvaškem oziroma v Z Slavoniji, so bili vzrok za nekatere odpovedi že najavljenih turističnih aranžmajev. Turistični in gostinski delavci so kljub vsemu optimisti. Prepričani so, da bo letošnja turistična sezona nekoliko boljša od lanske. Nekateri so bolj previdni in menijo, da bo podobna lanski. Pretiravanja s poročili o nekakšnem turističnem navalu, boomu, 100-odstotni zasedenosti (morda seje to zgodilo letos v nekaterih odprtih objektih le za kratek čas velikonočnih in prvomajskih praznikov) so lahko znak nepoznavanja dejanskega stanja ali pa dejstvo, da se je do bolj natančnih podatkov oz. popolnega pregleda o zasedenosti nastanitvenih zmogljivosti, težko dokopati.
Statistični podatki sicer prihajajo, vendar s precejšnjim časovnim zamikom. Povprečna zasedenost portoroških hotelov v mesecu maju bo po sedanjih ocenah okoli 40-odstotna. Šele junij naj bi pokazal bolj čisto sliko, kam se bodo letos namenile turistične množice.
Na sliki: delavec Hotelov Riviera barva lesene stopničke portoroškega pomola tik pred kopalno sezono, ki se začne 15. maja
Foto: FK - INFORMA
HOTELI RIVIERA
Kdaj sprememba imena?
Na poslopjih Hotelov Riviera v Portorožu, občasno pa tudi v nekaterih publikacijah, se že nekaj časa pojavlja novo testno ime firme - Hoteli Morje, ki ga okrasijo še s pronicljivim in morda nekoliko obvezujočim sloganom za gostince "Hoteli s prisrčnostjo".
Dolga javna uporaba imena firme, lahko spravlja v dvom, je pa lahko tudi odlična marketinška poteza poslovodne ekipe iz Hotelov Riviera.
Franc Ohnjec, direktor Hotelov Riviera: "Na Registrskem sodišču v Kopru smo vpisali predznambo novega imena družbe, ki se bo, ko bomo zaključili postopek lastninskega preoblikovanja, zagotovo imenovala Hoteli Morje d.d. Hkrati smo pri Patentnem uradu v Ljubljani zaščitili tudi blagovno znamko. Vse je pripravljerio za spremembo in upam, da postopek ne bo trajal več dolgo. Ime Hoteli Morje uporabljamo povsod tam, kjer ni v nasprotju s predpisi." Kdaj se bo firma registrirala z novim imenom?
"V Hotelih Riviera smo se odločili za metodo lastninskega preoblikovanja, po kateri smo skoraj ves družbeni kapital (94 odstotkov) prenesli na Sklade. Delavci in upokojenci bomo na podlagi vloženih lastniških certifikatov pridobili komaj 6 odstotkov družbenega premoženja firme. Revizorji Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje so opravili svoje delo in sedaj pričakujemo 2. soglasje, ki bo osnova za nadaljnje postopke lastninskega preoblikovanja, statusne spremembe in registracijo firme."
FK
SKLAD ZA VZAJEMNO POMOČ
38 LET TRADICIJE PRI IZVAJANJU PROSTOVOLJNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA * *
Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije - Sklad za prostovoljno pokojninsko zavarovanje obrtnikov, podjetnikov in drugih, je organizacija, ki posluje že 38 let. Ustanovili sojo obrtniki leta 1956, ker jim takratni zakoni niso dovoljevali, da bi se tudi oni in njihovi družinski člani lahko zdravstveno ter pokojninsko zavarovali, tako kot zaposleni v podjetjih.
Namen dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ki je v naprednih državah že močno razvito, je v tem, da zagotovi skupaj s pokojnino iz obveznega zavarovanja življenjski standard, kakršnega je zavarovanec užival v času svoje polne ustvarjalnosti.
Danes ima ta Sklad okrog 22400 članov, od tega 3700 upokojnecev in 18700 aktivnih članov. V zadnjih štirinajstih letih se je število članov povečevalo letno za okrog 1050 novih članov neto - upoštevaje nove člane in upokojitve. Za slovenske razmere ima Sklad zelo solidno rezervo v višini okrog 35 milijonov DEM. O čvrstem finančnem zdravju Sklada priča tudi podatek, da je lanskoletne obveznosti do upokojenih članov pokril iz obresti, sredstva pa so se v letu 1994 realno povečala za skoraj 40%. Skladovi zavarovanci lahko izbirajo med osmimi zavarovalnimi osnovami (v razponu med 115.000,00 SIT do 20.000,00 SIT). V času trajanja zavarovanja lahko poljubno prestopajo v nižje ali višje zavarovalne razrede, odvisno od trenutnih finančnih možnosti. Vse morebitne zaostanke je mogoče kadarkoli v času pred upokojitvijo dokupiti. Od izbrane zavarovalne osnove plačujejo zavarovalne prispevke, in sicer ob vstopu v članstvo Sklada stari do 30 let 12,73 odstotka, stari med 30 in 40 let 16,03 odstotka in stari nad 40 let 18,50 odstotka.
Pravico do Skladove pokojnine pridobi:
*	član, ko dopolni 60 let starosti in članica, ko dopolni 55 let starosti ter 35 let zavarovalne dobe (Skladova polna starostna pokojnina);
*	član, ko dopolni 60 let starosti in članica, ko dopolni 55 let starosti in ima najmanj 20 let zavarovalne dobe (Skladova predčasna starostna pokojnina);
*	član, ko dopolni 65 let starosti in članica, ko dopolni 60 let starosti in ima najmanj 15 let zavarovalne dobe (Skladova nepolna starostna pokojnina).
Pokojnina za 35 let plačane zavarovalne dobe znaša 90 odstotkov od zavarovalne osnove ali povprečja zavarovalnih osnov, če je zavarovanec spreminjal zavarovalne osnove.
Od sklenitve Skladovega pokojninskega zavarovanja je vsak član tudi invalidsko zavarovan, in sicer za invalidnost 1. kategorije zaradi nezgode ali zaradi bolezni.
Tako starostne kot tudi invalidske pokojnine se po smrti zavarovanca prenašajo kot družinske pokojnine na otroke, dokler se šolajo oziroma na še živečega zakonca.
TANTADRUJ
ZBIRA IN KOMENTIRA
Ko sem bil majhen, sem si želel biti Franci Povšer. (Zoran Thaler, Dnevnik 12.2.95)
Nič hudega! Glavno, da sedaj v Kristusovih letih ne želi postati L. Peterle.
Bo v avstrijskih šolah treba nositi feredžo? (Delo, 9.3.95)
V naših pa velo in krilo od vratu do gležnjev.
Tisti, ki ni služil vojaškega roka, ni enakopraven državljan R. S. (Ivo Verdzolak, Dnevnik
9.3.95)
Izključeni Slovenci iz mednaro dne helsinške federacije za človekove pravice. (SN 15.2.95) Nagnali nas bodo še iz OZN, če ne bomo znali ukrotiti domače skrajne desnice.
Kulturni forum bo skušal predrugačiti razmerje med državo in kulturo. (Slovenec, 20.2.95)
Če vemo, da je ta forum ustanovil J. Janša, potem gre verjeti, da bo skušal predrugačiti, tako kot je predrugačil SDSS - na desno ravnaj se!
Sašo Lap, predsednik SND napoveduje boj za sokolsko dediščino. (SN 20.2.95) Verjamem, bojevnike je že predstavil na Ptuju.
Nekateri že čakamo toplejše dni, ki jih bo v deželo prinesla skorajšnja pomlad. A ne tista "slovenska". Ob misli nanjo me zmrazi. (Milan Lazar, Delo,
6.3.95)
Pomlad je tu, kmalu bo poletje, za vroče-hladne tuše bodo poskrbele slovenske "pomlad-no-mrke" stranke.
Slovenija ima zdaj odprto pot do pridruženega članstva v EU. (Delo, 7.3.95)
Pot že, le zavore, ki se jim pravi zavist, bo treba zamenjati.
Samohvalica je postavil v parlamentu vprašanje: Kam teče italijanski urin iz igralnice Perla. (Poroča AT in TV)
Ja tja, kamor njegov, po kanalu Koren nazaj v Italijo. To bo kot Novogoričan že moral vedeti. Bog se usmili občanov, ki jih zastopa tak poslanec.
Deset let po koncu komunistične revolucije (Beri NOB op. pisca) podpisani Slovenci zahtevamo, da državni zbor in pristojne oblasti države Slovenije izpolnijo svojo dolžnost. Sledi cela vrsta zahtev, med drugim tudi, da je bilo domobranstvo domoljubno dejanje. To zahtevo je podpisalo 50 domobrancev in njihovih pristašev doma in po svetu, med njimi ni niti enega demokrata. To je podprla tudi slovenska Cerkev v Družini, 19.3.95, ki zaključuje: "Poziv podpišite vsi Slovenci, ki ste za boljšo Slovenijo." (Poziv je sestavila in razmnožila domobranska N S Z (Tine Velikonja).
Tantadruj poziva vse Slovence, ki so za to, da postane Slovenija država totalitarnega belogardističnega sistema, da to izjavo podpišejo. Tisti, ki so za demokracijo, pa že vedo, da noben totalitarizem, tudi če si nadeva aureolo (svetniški sij), ni dober in tega ne bodo podpisali, ker so za boljšo Slovenijo-
Tantadruj
Maj 1995
■ o
primorski irHp
| piranska izdajo
stran 5
ČUDEŽNO O UJE - OLIVNO O UJE
NA 25. MEDNARODNEM KOZMETIČNEM KONGRESU V PARIZU SO GOVORILI O ZDRAVEM NAČINU ŽIVLJENJA IN BLAGODEJNIH UČINKIH OLIVNEGA OLJA
Za lepoto je potrebno skrbeti, prav tako za čustveno, telesno, miselno in seksualno ravnovesje, je na 25. mednarodnem kozmetičnem kongresu povedal dr. SVLVAIN MIMOUN, eden vodilnih strokovnjakov na področju estetske medicine. Dejansko je tridnevni kongres v Parizu (od 8. do 10. aprila 1995) potekal v znamenju najnovejših dognanj na področju tistih vej medicinskih znanosti, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi s kozmetično dejavnostjo.
In kaj je GLAVNO SPOROČILO številnih razprav strokovnjakov z vsega sveta? Najboljši kozmetični tretman je zdravo življenje in zdrava prehrana. Prav tako moramo v skrbi za lep in zdrav videz skrbeti za umirjeno življenje, kar z drugimi besedami pomeni, da se skušamo izogibati tako imenovanim stresnim situacijam. To je seveda v današnjih razmerah težko in zato so medicinski in kozmetični strokovnjaki poiskali možnosti, da vsaj omilijo, če že ne morejo preprečiti negativnih vplivov okolja na naš videz. Kot rečeno bomo za naše zdravje in lepoto storili največ, če se bomo v kar največji možni meri izogibali vsemu, kar ogroža naše zdravje in pospešuje staranje ne le kože temveč tudi vseh drugih organov.
Vsaj pet dejavnikov nam pomaga doseči nekatere od bistvenih ciljev v prizadevanjih za ohranjanje zdravega in lepega videza. Pri tem ni nepomembno, da so ti dejavniki dosegljivi tako rekoč vsakemu. Naj jih naštejemo: olivno olje, sadne kisline, vitamini, ekološka prehrana in hitro razgradljive beljakovine. In še na eno pomagalo so posebej opozorili na pariškem kozmetičnem kongresu. To so morske alge, ki so se v zadnjem letu uveljavile kot eden najbolj učinkovitih kozmetičnih preparatov. V tem pogledu poizvajalci kozmetičnih preparatov v naši državi ne zaostajajo za priznanimi mednarodnimi firmamim, kar je razumeti kot dokaz, da tudi v Sloveniji ne le sledimo, temveč na podlagi lastnega znanja razvijamo učinkovite in po kakovosti primerljive kozmetične preparate s tistimi, kijih na tržišče ponujajo ugledne mednarodne kozmetične hiše. Čeprav je naša javnost z blagodejnimi učinki alg za vsakodnevno nego že seznanjena, naj tudi ob tej priložnosti spomnim, da imajo preparati, v katerih so morske alge prevladujoča sestavina, vsaj dva bistvena učinka. Prvič, razdraženo kožo (vzroki za to so lahko zelo različni - od atmosferskih do psihofizičnih) pomirjajo, in drugič, neposredno odstranjujejo negativne učinke raznovrstnih kožnih deformacij. Za moški del bralstva naj posebej omenimo, da je mogoče z algami učinkovito prikriti podočnjake, ki se pojavijo bodisi zaradi staranja bodisi zaradi občasnega ponočevanja, ki se običajno izteče v prekomerno zauživanje alkohola.
Kot rečeno, tovrstni preparati iz morskih alg so na voljo tudi na našem trgu in jih je mogoče kupiti domala v vseh boljših drogerijah. Najbrž ni nepomemben podatek, da so po cenah veliko dostopnejši kot uvoženi, pa zaradi tega nikakor ne zaostajajo v kakovosti.
Tudi o sadnih kislinah je bilo na kongresu veliko govora. Bistveno dejstvo, ki ga moramo upoštevati pri obravnavi vloge sadnih kislin v kozmetičnih posegih, je v tem, da sadne kisline neposredno vzpodbujajo regeneracijo kože in omilijo posledice njenega staranja. Z njihovo pomočjo tudi učinkovito preprečujemo zapiranje lojnic, nastajanje mozoljev in drugih oblik kožnih deformacij.
Posebej velja poudariti, da ne poznamo resnih primerov, ko bi uporaba naravnih sadnih kislin povzročala alergije (nizek odstotek sadnih kislin in uravnan PH). Na našem tržišču je na voljo precejšnje število tovrstnih preparatov, radi pa bi opozorili uporabnike, naj bodo vendarle pred nakupom pozorni na tako imenovani PH faktor, ki govori o kislosti preparata. Poenostavljeno povedano je potrebno spoštovati pravilo, daje za odstranjevanje odmrlih celic povrhnjice kože potrebna previdnost, zato svetujemo posvet s strokovnjakom, bodisi v kozmetičnem salonu bodisi z dermatologom. Tisti pa, ki iz kakršnihkoli razlogov ne želite kupovati kozmetičnih preparatov s sadnimi kislinami, si lahko osnovno nego priskrbite sami. Tako boste z malo denaija dosegli presenetljive učinke. Zjutraj si naribajte jabolko in si z njegovim sokom umijte obraz in vrat. Po nekaj minutah se umijte s čajem za umivanje obraza in ne z navadno vodo. Koža bo postala gladka, prožna, elastična, skratka pomlajena.
PREPROSTI RECEPT
HIT PARIŠKEGA KONGRESA so bile razprave o blagodejnih učinkih olivnega olja. Na Primorskem to že dolgo vedo. In predvsem boste presenečeni, če se boste ravnali po zelo preprostem, a učinkovitem receptu. Vsako jutro in lahko tudi preko dneva popijte žlico ali dve hladno prešanega - stisnjenega olivnega olja. S tem boste vašemu organizmu zagotovili urejeno presnovo, to pa je bistveni pogoj za izločanje strupenih snovi iz organizma. Neurejenost presnove neposredno vpliva tudi na zunanji izgled in prav zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da storimo vse, da bo presnova učinkovita in hitra (medicinski strokovnjaki so na kongresu posebej opozorili, da je potrebno strupene snovi izločiti iz telesa najkasneje v roku 30 ur).
Redno vsakodnevno uživanje olivnega olja nima le neposrednega učinka na zunanji videz temveč tudi na celotno počutje. In še nekaj se zdi v tej zvezi pomembno poudariti. Redno uživanje olivnega olja zagotavlja organizmu potrebne beljakovine in minerale (ki ne obremenjujejo organizma), zaradi svoje biološke sestave - nenasičena maščoba ne redi - je potemtakem zelo učinkovito sredstvo tudi za tiste, kijih pesti debelost.
Še o eni posledici rednega uživanja hladno stisnjenega olivnega olja velja spregovoriti. Gre za neposredni vpliv, ki ga imajo sestavine tega čudežene-ga zdravila na ožilje. Nepravilna prehrana, ki je danes bolj pravilo kot izjema, namreč povzroča zgodnje poapnenje oziroma krčenje žil, zatekanje nog, nabiranje maščob v krvi, nastajanje krvnih strdkov, ki pogosto povzročijo infarkt. Poleg tega, da svetujemo redno uživanje hladno stisnjenega olivnega olja, pa v tistih primerih, ko se že pojavijo posledice neustreznega prehranjevanja in razvad, ki vplivajo na naše zdravje in počutje (kajenje, alkohol, premajhna telesna aktivnost...), strokovnjaki kongresa svetujejo obisk kozmetičnega studia, kjer se uspešno opravlja tako imenovana limfna drenaža.
Kljub prizadevanjem za zdravo prehrano in lep videz pa se naša koža vendarle stara. Z leti je manj prožna in na njej so v večji ali manjši meri vidni znaki utrujenosti in manjše regenerativne sposobnosti organizma. Sodobna kozmetična znanost tega vprašanja v celoti seveda ne more razrešiti, lahko pa omili vidne posledice.
Na 25. mednarodnem kongresu kozmetike v Parizu so v tej zvezi namenili
posebno pozornost tako imenovanemu mikro peelingu, to je odstranjevanje odmrlih, poroženelih celic na koži, ki so najbolj vidno znamenje staranja kože. Z najsodobnejšimi kozmetičnimi posegi je mogoče odstraniti različne kožne deformacije (pege, lise, brazgotine, mozolje, pretirano pordelost kože...).
TOVRSTNI POSEGI so mogoči tudi v nekaterih najbolj uveljavljenih kozmetičnih salonih v Sloveniji. V našem kozmetičnem studiu Kahne smo to metodo poimenovali z MIKROPEELING S KRISTALI in z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so učinki nad pričakovanji.
Staranje kože lahko upočasnimo tudi z uporabo "HELIABRINSKIH MASK". Gre za naravne preparate iz Monaka, ki pa zahtevajo strokovno vodenje in trajajo najmanj pet zaporednih tretmanov. Tovrstne kolagenske maske zahtevajo posebno vlaknasto tkanino, ki jo položimo na obraz, katerega predhodno namažemo s kolagemsko ampulo. Posebej pomembo je, da v kožo vtremo olja zdravilnih rastlin in kožo prekrijemo s posebno kolagensko masko. Učinki so naravnost presenetljivi. Koža postane prožna, napeta, mlajša in zdravega videza. Temeljni vtis obiskovalcev 25. mednarodnega kozmetičnega kongresa v Parizu je vsekakor tak, da je potrebno v kozmetičnih tretmanih še z večjo pozornostjo upoštevati naravne sestavine, tisto, kar nam je tako rekoč dosegljivo brez velikih izdatkov. Zame so bile razprave o blagodejnih učinkih uživanja olivnega olja potrditev, da je skrb za zdravo prehrano bistvenega pomena tudi za naš videz.
In če bomo znali negativne vplive okolja vsaj omejiti, če jih že ne moremo povsem odpraviti, bomo veliko storili za naš prijeten in lep zunanji videz.
S tem pa bomo tudi bolj samozavestni in zagotovo tudi uspešnejši pri delu.
ZDENKA KAHNE, KOZMETIKA KAHNE
Za boljše počutje Reiki- Antistres metoda
V portoroških termah je potekal prvi del šolanja Reikija
V Termah Talasoterapija Portorož, ki sodijo k Hotelom Palače Portorož, je 22. in 23. aprila letos pod vodstvom prof. dr. Vinzenza Pandolfi potekal prvi del šolanja Reikija. Nekaj informacij o tej tehniki- posvetiti se samemu sebi, sem dobila tudi od nekaterih pacientov Onkološkega inštituta. Povedali so mi, da se z naučenimi vajami bolje počutijo, predvsem pa so bolj umirjeni in samozavestni. Kasneje sem preučila še nekaj literature o tej starodavni japonski metodi in moja radovednost se je še stopnjevala. Odločila sem se, da se kot zdravnik zahodne in tradicionalne kitajske medicine, udeležim šolanja, da bi laže razsodila, če je Reiki možno vključevati tudi v antistres programe portoroških term. Šolanje je bilo popestreno še z dokazovanjem aure posameznika preko Kirlianovih fotografij. Prvi tečaj je potekal tako, da smo se naučili tehnike polaganja rok na drugo osebo, ali pa polaganje rok na samega sebe, kar naj bi imelo namen doseči uravnavanje energij po posameznih meridianih oziroma energetskih vozlih. Od mojstrov Reikija smo prejeli iniciacije - tehnika odpiranja energetskih nivojev. Nas zdravnike spremlja vedno veliko nezaupanje do raznih "bioenergetskih" postopkov. Mislim, da bo potrebno še več vaj in izkušenj, da bi se lahko odločila o definitivnem mnenju o Reikiju.
Dr. Mirana Male
Slovenija sprejeta v
Mediteransko združenje talasoterapije
V času prvomajskih praznikov je na jugozahodni obali Italije - Francavilla al mare - Chieti, potekal Mediteranski kongres talasoterapije ter znanstvenega vedenja. Poleg Italijanov, Francozov, Grkov in Turkov, smo kot posebni gostje predstavili načine aplikacije solinskega fanga sečoveljskih solin vse od 13. stoletja pa do danes. Referat o tem je pri udeležencih izzval bogato razpravo, saj doslej tam še niso bili seznanjeni s podobno tematiko.
Znanstveni kolegij Mediteranskega združenja talasoterapije je ugodil naši vlogi o članstvu Slovenije v tem združenju. Na sliki: Dr. Mirana Male, predstojnica portoroških Term predstavlja referat o zdravilnih učinkih solinskega fanga sečoveljskih solin. Dr. Mirana Male BERNARDIN V Bernardinu seje 13. maja zaključil 22. seminar delovnih skupin v osnovnem zdravstvu na temo Nujna stanja v primarnem varstvu - bolezni odvisnosti. Seminar je organizirala Sekcija za splošno in družinsko medicino Slovenskega zrdaviliškega društva v sodelovanju z medicinskimi sestrami v osnovnem zdravstvu, na semi-naiju so obravnavali številne strokovne teme s področja zdravstvene nege in nujne pomoči. V sklopu predavanj Organizacija nujne službe v Sloveniji, so govorili o stanju urgentne službe v Sloveniji. Na temo Nujna stanja na terenu, so uvrstili zelo zanimivo vprašanje, ali lahko na podlagi podatkov, dobljenih po telefonu, predvidimo potrebo po reanimaciji? Spregovorili so tudi o aktualnih vprašanjih današnjega časa -bolezni odvisnosti in vlogi zdravnika splošne medicine.
CELULITIS
Pomlad je čas, ko se o celulitisu razpišejo v vseh časopisih. Vse ženske ga dobro poznamo, prebrale smo na stotine člankov o njem in še vedno se neprestano bojujemo z njim.
Celulitis je naš naj večji sovražnik ravno v času, .ko slečemo nogavice in se na belih nogah kar sveti. Pogladimo si snežnobele noge in se zgrozimo ob pomarančasti koži na notranji strani kolena in ob nagubani koži stegen, ko sedimo in prekrižamo noge ter se rob krila pomakne navzgor. Zgrabi nas panika in v par dnevih bi rade odpravile to nadlogo. Poznamo vse dietetične napotke, potrebo po gibanju in svežem zraku ... Sedaj pa je časa premalo, da bi z radikalno spremembo načina življenja odpravila in se rešile te grdobe.
Ne zanima nas, kaj je temu vzrok, ampak samo, kako se ga rešiti. Kako?
V	vsakem primeru ostajajo osnovne smernice proticeiulitičnega pristopa enake. Potrebno se je primemo hraniti. Najprimernejša je mediteranska dieta z malo maščob in nič sladkotja. Potrebno je dnevno popiti najmanj dva litra vode ali "shujševalnih" čajev, ne kaditi in ne piti alkoholnih pijač. Ker imamo to prednost, da živimo ob moiju, moramo izkoristiti ugoden obmorski aerosol (čist zrak z Jodom, bromom, magnezijem in ozonom) in se vsak dan sprehoditi ob obali. To bo dodatno pomagalo pri prečiščevanju organizma. Samo sprehajanje pa je premajhna fizična aktivnost. Potrebno si je izbrati še obliko dodatne telesne vadbe, ki nam je najbolj pri srcu (aerobika, plavanje, tenis, kolo,...). Lahko pa sl tudi kupimo in uporabljamo kreme proti celulitisu ali masažne aparate. Kaj smo dosegle?
V	tednu dni, v mesecu dni zelo malo, tako da ponavadi po mesecu, dveh obupamo.
Poleg vseh kozmetičnih salonov, kjer se na razne načine spoprijemajo s celulitisom, imamo v naši bližini Terme Talasoterapije Portorož. V teh Termah izkoriščamo tradicionalne zdravilne faktoije iz morja.
Moije je izvor življenja. Solinsko blato in slanica sta visoko koncentrirano moije. Vsi kemijski elementi, ki sestavljajo žive celice, so v njem. Za dobro delovanje organizma so vsi koristni in nujno potrebni. V tujih časopisih lahko beremo, kako uporabljajo blato in mineralne vode pri odpravljanju celulita. Pa niste vedele, da ga lahko tudi doma?
Poleg blatnih oblog in kopeli slanice z biserno masažo v boju proti celulitu imamo v Termah izšolane maserje, ki obvladajo limfno drenažo. Ravno limfni obtok je potrebno spodbuditi na celulitičnih delili telesa. Limfna drenaža je lahko ročna ali pa tudi strojna. Slednjo pri nas imenujemo presoterapija. To je aparat z manšetami, katere se ovije okrog spodnjih okončnin in samo z zračnim pritiskom je spodbujen limfni obtok in s tem odtok metabolitov in vode iz zamreženega maščobnega tkiva.
V	kolikor so vam ljubše elektroter-apije, imamo aparat za "topljenje" lokalizirane maščobe s pomočjo elektrod ali igel.
He-Ne laser, kateri je v Italiji prestižna metoda pri odpravljanju celulita, je pri nas uporabljen v bolj fizioterapevtske namene. Za najbolj trdovratne celulitise pa izvajamo pri nas nepoznano tehniko, mezoterapi-jo. Tudi ta tehnika je dobro poznana v Italiji in priznana kot edina uspešna pri določenih tipih celulitisa. Pri tem gre za vnašanje minimalnih količin zdravil, ki "topijo celulit", v kožo z injekcijami. To metodo je potrebno kombinirati z drugimi terapevtskimi metodami in po mesecu, dveh je učinek tak, kot ste si ga želele.
Vsaka ženska ima kdaj celulitis in vsaka drugačnega. Potreben je oseben pristop, pregled pri zdravniku, najbolj s predhodno opravljeno analizo strukture telesa, ki lahko dokaže končen učinek tret-mana.
Če želite odpraviti celulitis, pridite v Terme Talasoterapija Portorož in uspelo Vam bot
dr. Nastja Lazar Pirc
SEJMI - KONGRESI - PRIREDITVE
Strokovnjaki o kakovosti voda in ribištvu
V Grand hotelu Emona v Bernardina se je 16. maja končalo dvodnevno posvetovanje na temo Razvoj obalnih območij, kakovost voda in ribištvo: primerjava severnega Jadrana in zaliva Chesapeake. Okoli 30 strokovnjakov iz Združenih držav Amerike, Italije, Hravaške in Slovenje, organiziranih v okviru ameriško -
hrvaško- slovenske delavnice v Portorožu, je v ponedeljek, 15. maja v občinski palači sprejel tudi piranski župan Franko Fičur. Ob tej priložnosti je gostom predstavil nekaj osnovnih podatkov o piranski občini in jim zaželel uspešno delo. Sprejema se je udeležil tudi dr. Anton Vratuša. Gostje bodo 16. maja odpotovali na tridnevni posvet v Rovinj.
BORZA V PORTOROŽU
11. tradicionalna konferenca Ljubljanske borze d.d. Ljubljana bo v portoroškem Avditoriju od 21. do 23. maja.
V uradni del konference so tokrat uvrstili vso trenutno najbolj aktualno problematiko s področja vrednostnih papirjev in širših gospodarskih vprašanj.
Konferenca je redna oblika izobraževanja za vse pooblaščene borzne posrednike na Ljubljanski borzi d.d. in hkrati tudi predpriprava za vse, ki bi radi opravili izpit za borznega posrednika. Zanimiva bo za vse, ki delajo na področju vrednostnih papirjev, generalne direktorje, finančno- računovodske delavce in tiste, ki se ukvarjajo s privatizacijo, bančništvom in investiranjem v vrednostne papirje.
Konferenca se bo začela v nedeljo, 21. maja ob 15. uri v portoroškem Avditoriju s pozdravnim nagovorom mag. Draška Veselinoviča, generalnega direktorja Ljubljanske borze d.d. Ljubljana. Na dnevni red so uvrstili več različnih aktualnih tem s področja borzništva, denarne in tečajne politike Banke Slovenije in reforme tečajne politike, politike naložb Investicijskih skladov, organizacije trga z vrednostnimi papirji itd. Nekaj novosti bodo povedali na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili za nedeljo, 21. maja ob 19. uri. Ob 21. uri bo sprejem za udeležence v Kristalni dvorani starega Palače Hotela. Zanimiva bo tudi okrogla miza na temo Svetovalna podjetja o organizaciji lastništva v podjetjih po privatizaciji, ki je na dnevnem redu v torek, 23. maja ob 14.30.
FK
16.-18. 5. 1995
MARKETING KLUB
PRVI SLOVENSKI MEDIJSKI SEJEM
V sredo, 10.5.1995 je bila v prostorih Ljubljanskega sejma novinarska konferenca, na kateri so predstavniki Ljubljanskega sejma in predstavniki Marketing magazina
predstavili MARKETING KLUB na Gospodarskem
razstavišču v organizaciji Ljubljanskega sejma in Marketing magazina.
MARKETING KLUB je tradicionalno, letos že sedmo srečanje ponudnikov in porabnikov marketinških in poslovnih storitev, materiala in opreme. Na več kot tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin Gospodarskega razstavišča se predstavljajo ponudniki in porabniki marketinških storitev, grafične opreme, tiska in poslovnih daril.
Podnaslov letošnjega Marketing kluba je 1. SLOVENSKI MEDIJSKI SEJEM, saj posebno pozornost posveča medijem. Na njem se med drugim predstavljajo vse slovenske televizije. Poleg RTV Slovenije in nekaterih že uveljavljenih sodeluje tudi Združenje lokalnih televizij Slovenije, nova slovenska postaja PRO PLUS in Združenje kabelskih operaterjev Slovenije. Pri predstavitvi tiskanih medijev poleg že uveljavljenih sodeluje tudi nekaj novejših, še neuveljavljenih časopisov in revij.
Sejem bodo popestrile številne prireditve in zanimivosti. Tako je prvi dan sejma posvečen Slovenski oglaševalski zbornici, drugi dan pa bo v sodelovanju z Marketing magazinom potekal že tradicionalni marketinški maraton, na katerem se bodo predstavile agencije in mediji. Tretji dan sejma bodo potekala zanimiva strokovna predavanja in komercialne prireditve.
Eden od osrednjih dogodkov MARKETING KLUBA bo vsekakor svečana podelitev nagrad za kreativnega direktorja najboljše oglaševalske akcije 94/95 in podelitev zlatega MM za najboljše kolesarje, ki bo potekala v sredo, 17. maja v vijolični dvorani Smelta.
Na MARKETING KLUBU sodeluje 63 razstavljalcev:	43
neposredno prisotnih in 20 zastopanih. Razstavljajo na več kot 1200 kvadratnih metrih razstavnih površin v halah B, B2, v B galeriji ter v FORUMU.
Sejem je prvenstveno namenjen strokovnemu občinstvu, predvsem tistim, ki se ukvarjajo z marketingom. Marsikaj zanimivega in poučnega je tudi za študente in dijake.
Vstopnice bodo obiskovalcem na voljo po 500 tolarjev, dijaki, študentje in upokojenci pa bodo zanjo odšteli 300 tolarjev. Otvoritev sejma MARKETING KLUB bo v torek, 16. maja 1995 ob 10.00 uri v hali B. Odprt bo od torka do četrtka, od 10.00 do 17.00 ure.
Tradicionalni Praznik pomladi bo v Izoli 27. in 28. maja
SLOVENSKE TAJNICE DOBIJO SVOJ KODEKS
Na tradicionalnem tridnevnem strokovnem izpopolnjevanju tajnic - 95', ki je bilo od 11. do 13. maja v portoroškem Avditoriju, so udeleženke (okoli 400), razpravljale tudi o osnutku etičnega kodeksa tajnic in poslovnih sekretark Slovenije ter o merilih za izbor tajnice leta.
Pomembne cilje, ki jih tajnice želijo s tem doseči, je predstavila Sonja Cimerman, tajnica v Leku.
Etični kodeks, ki naj bi ga sprejele na svojem občnem zboru jeseni, zajema pravila o strokovnem delu in odgovornosti tajnice, organizaciji dela, poslovnem komuniciranju, odnosu do dela, izobraževanju, pravila, kako naj bo urejeno delovno mesto tajnice, bonton na delovnem mestu in pravila osebne urejenosti tajnice.
V poglavju o bontonu na delovnem mestu piše, da naj se tajnica na delovnem mestu vzdrži kajenja. Alkohol je prepovedan, dopusten je le v zmernih količinah v poslovnem kosilu, večerji ali ob morebitnih slovesnostih. Tajnica naj bi bila vedno kolegialna in pomagala mlajšim kolegicam. Na delovnem mestu mora biti dostojno oblečena in urejenega videza. S kratkim krilom lahko deluje izzivalno. Odnos na delovnem mestu, ki presega zgolj prijateljstvo, ni primeren. Tajnica mora imeti posluh za dogajanja v firmi ali ustanovi. Je nekakšen filter pred direktorjem. Biti mora nepristranska, nevsiljiva in prijazna, predvsem pa mora dosledno in strokovno opravljati svoje delo. Truditi se mora, da odda od sebe čimboljše izdelke. Nekaj več časa so tajnice porabile za razpravo o merilih za izbor tajnice leta. Odločile so, da se na tekmovanje lahko prijavi vsaka, ki misli, da je uspešna. Prijavnico za
tekmovanje mora podpisati tudi njen direktor.
In nagrada?
Morda bo to službeno potovanje z direktorjem?
Združenje tajnic izdaja tudi svojo bogato opremljeno barvno revijo Tajnica. V številki 2, Poletje-jesen 1994, je bil objavljen intervju z Marino Dolničar - Filippini, tajnico predsednika republike Milana Kučana.
V številki 3 - Zima 1994 pišejo o tem, zakaj tajnice	molčijo.	Dr.
Bogomir Kovač piše o zlatih pravilih poslovne etike. Najnovejša revija Pomlad 1995 prinaša nekaj zanimivih zgodb na temo Spolno nadlegovanje na delovnem mestu,	Nasilje	med
nami, Harmonija med obleko in postavo.
Mitja Meršol piše, da so ameriške oblasti lani dobile 14.420 prijav o spolnih	zlorabah	in
nadlegovanju na delovnem mestu. Ta pojav je sicer znan po vsem svetu. Pri nas pa se o tem govori bolj poredko, čeprav ni izključeno, da tajnice kaj takega doživljajo tudi v naših pisarnah. Vprašanje je le, kaj je še sprejemljivo?
Združenje slovenskih tajnic ima 12 regionalnih klubov. Na Primorskem so v Kopru, Novi Gorici in Postojni.
FK
+ °
Maj 1995	primorski u^p	sfron,
piranska izdaja	I	^ L/ LA.I L /
OD JASLIC - DO VRTCA - OD VRTCA DO ŠOLE - OD ŠOLE DO
ČOPKO št.2
Te dni (prav ob slovesnostih ob 85-letnici lucijske osnovne šole) je izšla druga številka Čopka, glasila osnovne šole Lucija. Tudi tokrat so se vsi, ki so sodelovali pri ustvarjanju vsebine, zelo potrudili in pripravili kar 90 strani pestrega in zabavnega branja.
Uvodne strani so namenjene pogovoru s piranskim županom Frankom Fičurjem. Prvi mož občine ni ponovil napake mnogih veljakov, ki v podobnih situacijah otrokom obljubljajo vse mogoče, pa tega nikoli ne izpolnijo, misleč, da otroci itak pozabijo. Otroci so takšno razmišljanje že večkrat obrnili na glavo, zato je župan na vprašanje "Kaj lahko obljubite lucijski šoli?" odgovoril previdno: "Sprašujem vas, kaj bi si želeli, da naredimo za vašo šolo?". Seveda se je v intervjuju "zgodilo" še marsikaj, zato ga priporočamo v obvezno branje.
Pogovoru z županom sledijo (zdaj že redne) rubrike Mladi pisatelji in Mladi pesniki. Poznam jo, ga... in živalski kotiček, precej prostora je spet namenjeno modnim "muham", prometu in glasbi, ne manjkajo pa niti križanke, test, horoskop, humor, strip in športne strani.
Tudi tokrat ponujamo za pokušino drobec vsebine. Čopkova astrologinja Tanja Šorgo jev horoskopu takole dregnila v ljubi mir škorpijonov: "Pazi, kaj in kako govoriš. Ko nekomu kritiziraš najboljšega prijatelja ali samo znanca, raje ne reci nič takega, česar ne bi upal povedati tudi njemu v oči, ker bo to tako ali tako izvedel. Tudi v stikih z učitelji se raje ne igraj slepih miši. V ponedeljek te lahko nekdo tako ali tako pokliče na zagovor."
A@
MLADI TABORNIKI NA PRIPRAVAH
Prejšnji teden so na pobočju hriba Liminjan blizu Lucije bili na pripravah na 10-dnevno taborjenje v Završnici pod Stolom mladi taborniki Rodu Morskih viharnikov iz Lucije. Okoli 40 živahnih otrok iz različnih razredov Osnovne šole Lucija, nekaj tudi iz Sečovelj, Kort in Izole, je na terenu preizkusilo to, kar so se učili pri teoriji. Naučili so se nekaj taborniških veščin;
lokostrelstva, streljanja z zračno puško, orientacije, postavljanja ognjev, skratka tega, kar je pomembno	za
življenje v naravi. Čeprav so preživeli noč ob taborniškem ognju, so bili zjutraj polni veselja in dobre volje. Na roke jim je šlo tudi vreme. Njihov starešina je tabornik Milan Emeršič, za poljsko kuhinjo je skrbel Fabio Bonača, vodniki pa so bili Jasna, Miha, Katjuša in Davor. Taborniki so imeli organizirano tudi nočno stražo.
BREZPLAČNI TELEFON ZA OTROKE
-MLADOSTNIKE
080 -1234
Namenjen je otrokom -mladostnikom, ki se znajdejo v težavah, potrebujejo pomoč in dober nasvet.
MLADI PORISALI TARTINIJA
Akademska slikarka Fulvia Zudič iz Pirana je mladim umetnikom iz vrtcev razkrila nekatere skrivnosti slikarskega čopiča, potem pa so se kar sami lotili dela. Slikanje vendar ni težko, če ne gre za oceno in če veš, da za teboj stoji vzgojiteljica, ki rada priskoči na pomoč.
Na fotografiji so otroci iz vrtca Barčica iz Portoroža.
MOJ KRAJ LUCIJA
Učenci OŠ Lucija so ob 85-letnici svoje osnovne šole pisali domačo nalogo na temo: Moj kraj Lucija. V nalogi so zapisali številne koristne podatke o svojem kraju, med drugim pa so ugotovili tudi to, da je Lucija zelo razpotegnjena, brez pravega urbanističnega reda in da je kraj razpolovljen s hitro in hrupno cesto, ki je najbolj moteč dejavnik mesta.

•A*
‘Irjnm poritZMOvIftll H/h-'« 'ih nililillh. Mirti/ hm uianiHi" sprijet
mmMC£K
Vi ter Piran IX. korpus 4(HA
VRTEC "MORNARČEK" PIRAN
IX. korpus 40-a, PIRAN
VPIS OTROK V VRTEC ZA ŠOLSKO LETO 1995/96
MOMAKČČK
Vrtec Piran IX. korpus 4(I/A
K vpisu v vrtec vabimo vse otroke v starosti od 1. leta dalje.
Nudimo naslednje programe:
-	3 umi program,
-	4-5 urni program,
-	celodnevni program.
Programi vsebujejo poleg redne dejavnosti še naslednje dodatne dejavnosti:
-	ure pravljic,
-	likovne delavnice, -naravoslovne delavnice,
-	oblikovanje gline,
-	folklorna skupina,
-	športno-gimnastična skupina.
Otroke bomo vpisovali od 15. maja do 15. junija 1995 od 8. do 12. ure na upravi Vrtca MORNARČEK, ul. IX. korpusa 40-a, Piran.
Obveščamo starše, da so otroci rojeni od marca 1989 do februarja 1900 OBVEZNI obiskovati pripravo na šolo (mala šola).
Vse dodatne informacije dobite po telefonu 73-163 in 76-053.
primorski irHp
| v. '• '..• piroojko 'ido o	I
PISMA - MENJA - PRIPOMBE - ODGOVORI - POJASNILA
"SPOŠTOVANI PREBIVALCI MESTA PIRAN"
S temi besedami je te dni piranski župan g. Franko Fičur naslavljal občane Pirana z anketnimi lističi, da se izjasnijo o reševanju zagat piranskega prometa. Najbrž z namenom, da bi vznikla kakšna nova ideja, ali pa bi se potrdila že prej predlagana.
Trdovratna piranska prometna problematika, kamor sodi tudi parkiranje, se rešuje že vrsto let na različnih strokovnih ravneh. Izgleda, da kljub vsemu še ni dozorela prava rešitev, najbrž tudi zato, ker ima v zvezi s to problematiko vsak svoje mnenje, svoje poglede in Interese. Potrebna pa je skupno dogovorjena enotna rešitev. Morda so navadnemu občanu premalo znane težave, zakulisja, predlogi? Razumljivo, vsakdo to problematiko razumeva drugače; gostinsko- turistični delavci po svoje, bolni starejši občani, upokojenci, vikendaši, varstveniki naravne in kulturne dediščine spet po svoje, matere z otroki drugače. Sedaj so spet na vrsti občinski svetniki in upati je, da bodo storili kaj konkretnega.
Gre tudi za to, kaj Piran poleg nespornega bivalnega in upravnega središča občine predstavlja vsem ostalim Slovencem. Nenazadnje tudi civiliziranemu turističnemu svetu stare celine. Vendar ne takšen, kakršen je sedaj; neprehoden, zasut s pločevino. Piran je dragocenost, stara deset in več stoletij, v njem so se znašle številne generacije različnih kultur in pogledov. Žal je mesto že precej zdelal zob časa, vendar živi in ne smemo dovoliti, da bi izumrlo. Po njegovi lepoti sodeč (z veliko merico ljubezni) je Piran pravi biser na pragu Istre, na prepihu več kultur. To je dejstvo, ki hvalabogu vleče v Piran - kot magnet. Mnogi ga radi obiščejo. Rešitev vendarle mora biti? Piran očitno ni Bernardin, ki brez dvoma s svojo lepoto in namembnostjo tudi služi prostoru, tudi ni gokart stadion v Luciji, ki prav tako zabava veliko ljudi, domačinov, športnikov in turistov. Piran ni Portorož, ne Izola, ne Koper. Piran je samo eden! Je enkratno monumentalno mesto. Podobnih in morda še bolj znanih je še nekaj; Firenze, Dubrovnik, Sv. Stefan itd. Ni moj namen, da bi na tem mestu primerjal lepoto teh zaščitenih biserov, pač pa bi se veljalo morda malce zamisliti in malo kopirati njihove obstoječe režime? Zdi se mi, da se tam ne grmadijo gore smrdeče pločevine. Njihovi občani in predvsem turisti iz vsega sveta morajo v mesto peš. Marsikje morajo za to plačati celo vstopnino. Nihče se ne pritožuje nad "strahotnimi razdaljami", ki jih morajo prehoditi do svojega parkiranega avtomobila ali do središča mesta. V Piranu Je ta razdalja dolga celih deset minut. Celo nasprotno, v tem uživajo, saj je to del njihovega dopustniškega pohajkovanja.
Piran je nenazadnje nacionalni kul-tumo-zgodovinski objekt. Nad njim bi morala z močnejšimi pooblastili bdeti tudi država. Pri reševanju prometne problematike Pirana se ne bi smelo nadaljevati s kompromisi, popuščati raznim lokalnim kvazi cehovskim lobijem. Vrtičkarsko poslovni interes Je lahko kratkoviden. Kompromisi se lahko sklepajo recimo pri tehnično-idejnih rešitvah problema, ne pa pri načelnih stvareh, kot so te, kaj Piran je in upoštevaje, kakšen prometni režim si zasluži. Kompromisi in popuščanja bodo v škodo tako domačinov kot turistov. So povratna zanka, zato bi jih bilo treba radikalno presekati! Kljub vsem naporom občinskih in drugih strokovnih delavcev, se ta zanka vedno bolj zateguje in nas vse duši.
Mislim, da bi Piran zaslužil, da se v njem popolnoma zapre promet -vključno za domačine. Avtonomija je lahko razvada, bolezen družbe, ki brez zdravil ni rešljiva, ki ne pozna obzlrov in meja ter golta žlahten bivalni prostor, tudi spomeniško zaščiten.
Izjeme? V popolni zapori prometa v Piranu jih je prav gotovo nekaj. Reševale bi se pač le z nujno uporabo prevoznih sredstev, pri čemer je zelo pomemben človeški dejavnik. To pa je že seveda druga tema, ki dopušča tudi kompromise... Menim, da bi s popolno zaporo prometa v Piranu "ubili še eno muho". Kakovost gostin-sko-turistične ponudbe bi se strmo dvignila. S tem pa tudi struktura turistov, kar bi potrdilo veljavnost_ Pirana kot turistične destinacije. Življenje bi postalo bogatejše, bolj umirjeno in lepše.
Radovan Planinc Župančičeva 30 Piran
VESELJE IN NEVARNOST KOLO, AVTOMATIH, MOPED, HONDA...
Upam, če rečem, da je stopnja humanosti naše civilizacije prikazana na cesti, da te besede zame niso prevelike. Toda prava pajčevina brezumij nima drugega pojasnila, kot da človeštvo tako daleč od sonca ni bilo še nikoli. Ljudje, ki v povzročiteljih prometnih nesreč vidijo naklepne morilce, se največkrat ne motijo. Do dna grozljiv pa je šele ta hinavski humanizem in moralizem družbe, ki ljudi, ki nimajo kaj početi med ljudmi, skriva za začetnicami in jih zavija v celofan minimalnih zapornih in pogojnih kazni.
Četudi se zverem kaj pripeti, mi, priznam, ni pretirano žal. To namreč razumem kot lekcijo, njemu in njegovi vrsti. Večkrat pa z obžalovanjem gledam na drugo, nedolžno stran naključne celote. Dogodek na plaži pri Taverni pred dnevi, ko Je petnajstletnik z avtomatikom povozil in ranil mamo in 9-letno hčerko, ki sta bili z vključeno sireno prepeljani v izolsko bolnišnico, je primer, ko so v nezgodo vključeni sami nedolžni. V takšnem primeru je absolutni krivec Izkrivljena miselnost, ki vlada sodobnemu svetu. Miselnost, ki so jo cestni in sploh vsakršni idioti izoblikovali do te mere, da je nepreglednim vrstam mladih vidna v obliki smisla življenja.
Mladi "ideji" navdušeno sledijo. Tako seje namreč najlažje dokazovati pred puncami, ki se iz čisto ženskih (nam moškim nikoli pojasnjenih) razlogov tako "nezainteresirano" za dogajanja na cesti sprehajajo po portoroških pločnikih.
Toda eno od pravih vprašanj, ki se postavljajo, je, na kaj na primer razmišljata mati in oče v trenutku, ko otroku kupujeta avtomatik? Če že ne bolj "trdega" očeta, ali mamo ne spreleti slab občutek, da podarjata otroku pravzaprav zgolj maskirano orožje. Da bi nič hudega sluteče mamice vedele, kolikokrat je življenje bitja, spočetega v njenem trebuhu, le milimeter, dva od prepada, bi "tako življenjske" ameriške filme, s katerimi se (predvidevam) v tem trenutku naslajajo, takoj zamenjale s pravim
Ob svojem delu se srečujem s preštevilnimi športnimi in kulturnimi delavci in vsak rad potarna, da je prav njegova dejavnost (finančno) spregledana od družbe. Sam (in vsi, ki se ukvarjajo s podobnim delom), bi pritisk teh ljudi, že davno lahko imeli za stereotip, na katerega se da reagirati še kar elegantno, s kakšnim "aha" ali čim podobnim. Toda krik neutrudnih in v vseh pomenih katastrofalno slabo nagrajevanih amaterskih delavcev vse ostreje postavljam na drugo stran barikade, sestavljene iz avtomatikov, mopedov, težkih motorjev in mladih "po Portorožu". Skratka, če popolnoma razglašena skupnost (priznajmo si, da nas vse preganja isti občutek) problema ne more razumeti drugače, razen z igro številk, naj vzame svinčnik in naj izračuna: motor je toliko, lopar za namizni tenis pa toliko... Toda tokrat s prstom nisem pokazal na občino ("ki skrbi le zase"), ampak na starše.
Andrej Žnidarčič
PIRAN
-ZELENA OBČINA
Piranski občinski svet je na svoji seji dne,6.4.1995 sprejel sklep o razglasitvi občine Piran z nazivom Zelena občina. Seveda, proglasitev Je eno, stanje v okolju pa pogosto vse kaj drugega. Zato je prav, da podrobneje predstavim vsebino in namen tega dokumenta. S pojmom zeleno v zadnjem času označujemo kakovostno naravno in bivalno okolje, kar je pogoj za vsestransko bogato življenje. To pa je cilj vsake družbe. PROGLAS - DEKLARACIJA o zeleni občini ne ugotavlja, da smo ta cilj že dosegli, temveč daje napotke, kako priti do njega. Kaj je torej zapisano v tem štiri strani obsegajočem dokumentu? Prvi del govori o zapletenih kritičnih in ekoloških razmerah v svetu in naši novi dražavi. Občina Piran je del tega širšega okolja, hkrati pa Je obdarjena z vrsto specifičnih vrednot:	Geostrateški položaj,
morje, ugodno podnebje, naravno okolje, bogato kulturno izročilo, sožitje več narodov... To naše bogastvo Je prednost in obveza, zato proglas pravi: " Svojo deželo imamo sposojeno od svojih otrok. Naš cilj |e, da jim izročimo to dediščino v boljšem stanju, kot smo jo prejeli. Prva naloga vseh organov naše občine je, da dosežemo ta cilj in tako zagotovimo kvaliteto življenja bodočih generacij. Za ta cilj mora pri vseh odločitvah imeti ekologija enak pomen kot sociala in ekonomija. Pot do tega cilja zahteva od vseh nas nov način mišljenja in veliko mero poguma pri ukrepanju, ki bo upoštevalo poleg razvojnih možnosti tudi razvojne omejitve". Sledi vrsta splošnih usmeritev, naj citiram le nekatere. V našem delovanju bomo:
-	ohranili naravno ravnovesje; -razbremenili okolje; - z največjo previdnostjo načrtovali nove posege v prostor; - podpirali vse dejavnosti, katere manj obremnejujejo okolje, so človeku in naravi prijazne, so v sozvočju z identiteto našega prostora ter so združljive z ostalimi dejavnostmi; izogibali se bomo dejavnostim, ki so v nasprotju z zgornjimi pogoji; - dosledno skrbeli za spoštovanje pravnih norm, z izobraževanjem, prepričevanjem in sankcijami bomo dosegli, da botsa spet cenjena poštenost in spoštovanje zakonov. Zadnji dve strani deklaracije sta posvečeni bolj
konkretnim smernicam. Zaradi pomanjkanja prostora naj jih omenim le nekaj:	usmerjali bomo
turizem kot temeljno dejavnost v občini v kvalitni turizem, zamenjevali obstoječe prenočitvene zmogljivosti z bolj kakovostnimi, za več delovnih mest in manj turistov, ki pa bodo pri nas dopustovali tudi v izvensezonskem času, hkrati pa bomo čimvečji del turizma postopoma usmerjali v mehki sonaravni turizem; - vplivali bomo na čim manjšo prlzvodnjo odpadkov;
-	podpirali bomo umirjanje prometa;
-	usmerjali razvoj prometa v občini v javni promet, parkiranje pa pod zemljo; - usmerjali tranzitni cestni promet mimo meja naše občine, razvijali pomorski in zračni promet v skladu s principi iz te deklaracije;
-	pri posegih v prostor bomo ravnali skrajno varčno in racionalno tako,
da bomo najprej izkoristili obstoječe in posegali v nove površine le ob hkratnem razbremenjevanju že pozidanega prostora; - vzpodbujali bomo učenje in aktivnosti, ki vodijo k zdravemu načinu življenja." PROGLAS predstavlja pravzaprav skupen način razmišljanja v občini. Sprejet je bil enoglasno, saj je na načelni ravni konsenz navadno mogoč. Prava vrednost deklaracije se bo pokazala ob konkretnem odločanju. V življenju Je pač tako, da je prva pot navadno težja. Nenačelna pragmatična rešitev pa je vedno pri roki. Vendar bodo v bodoče občinski svetniki imeli možnost preveijanja svojih odločitev in vsi občani z njimi. Načelnim bodo smernice iz proglasa v pomoč pri odločanju. Zastopnikom kratkoročnih zasebnih interesov bodo v napoto. Osnutek deklaracije je pripravil in sprejel Izvršni svet SO Piran v jeseni leta 1992, ko smo v občini pričeli s pripravami za spremembo planskih aktov. Skupščina občine Piran je osnutek sprejela v januarju 1993. Druge faze sprejemanja skupščina zaradi kronične nesklepčnosti do konca mandata ni opravila. To Je storil šele nov Občinski svet na eni svojih prvih sej. Vse to pa daje deklaraciji oz. proglasu še posebno težo, saj pomeni: 1.) Daje besedilo, ki je bilo pripravljeno pred tremi leti še vedno v celoti aktualno; 2.) Da so besedilo potrdile najvišje oblasti stare in nove lokalne samouprave. Zato je najbolje, da končam z zadnjim odstavkom : " Pozivamo vse občane, da v svojem vsakdanjem življenju uporabljajo načela te deklaracije in njihovo uporabo zahtevajo tudi od drugih, tako naših občanov, kot naših gostov, in ne nazadnje, od vseh organov oblasti naše nove SloYenije."
Žare Lipušček, Portorož
PREVERJANJE OTROKOVE ŠOLSKE ZRELOSTI ZA VSTOP V ŠOLO
Preverjanja oz. testiranja šolske zrelosti šolskih novincev segajo skoraj tri desetletja nazaj, ko smo v slovenskem šolstvu pričeli s sistemskimi akcijami in ukrepi za zmanjšanje osipa učencev oz. za zmanjšanje števila ponavljavcev. Leta 1966 je univerzitetni profesor psihologije dr. Ivan Toličič objavil raziskavo Ugotavljanje šolske zrelosti. Takrat Je tudi sestavil in standardiziral prvi slovenski test za preverjanje šolske zrelosti ob vstopu v šolo. Od tedaj še vedno vsako leto ob koncu programa priprave na šolo v oddelkih male šole preverjamo na skupinskem testiranju šolsko zrelost naših malčkov.
OTROKOVO ŠOLSKO OZ. FUNKCIONALNO ZRELOST ne
istovetimo s pojmom intelektualne razvitosti, čeprav je z njo povezana. Na strukturiranje otrokove zrelosti vpliva v pomembni meri biološka zrelost. Pravimo, da ima vsak otrok vgrajeno svojo biološko uro notranjega, nevrofiziološkega dozorevanja, ki odmerja njegovo hitrost osvajanja določenih zrelostnih korakov. Zato otroci vrstniki lahko niso enako
funkcionalno zreli. Pri nekaterih je proces maturacije možganskih funkcij hitrejši, pri drugih pa počasnejši. Ta ritem predvsem določajo konsti-tucijske, vrojene lastnosti. Na dozorevanje lahko vplivamo "od zunaj", delno in to le z ustreznimi pristopi. Če se z otrokom ukvarjamo razumevajoče, mu s tem omogočamo, da lažje premaguje in osvaja posamezne razvojne naloge. Tako mu omogočamo boljše zunanje pogoje za notranje, biološko dozorevanje. Če izvajamo nad otrokom prisile v smislu nestrpnosti, represivnosti ali pretiravamo v storilnostih zahtevah do otroka, lahko s tem samo ZAVIRALNO vplivamo od zunaj na preobčutljive mehanizme dozorevanja znotraj otrokove glavice. OTROKOVA FUNKCIONALNA ZRELOST Je širši pojem in jo lahko le celostno razložimo. Če poenostavimo, rečemo lahko, da se otrok odziva predvsem na dveh področjih: - čustveno, vedenjsko, osebnostno področje, - razumsko, storilnostno in delovno področje. Obe področji sta pomembni za otrokovo dobro sodelovanje v šoli. Čustveno in osebnostno nezrel otrok Je lahko ob najboljših intelektualnih potencialih delovno, učno manj učinkovit, ker mu prav ta osebnostni deficit ovira njegovo umsko storilnost. UGOTAVLJANJE OTROKOVE ŠOLSKE ZRELOSTI je timsko delo. Preveija in doreče jo skupina, ki otroka pozna oz. z ustreznimi pripomočki in tehnikami prepozna njegov psihosocialni in zdravstveni status. Zdravnik ugotovi telesno razvitost, psiholog s testiranjem preveri a več vidikov funkcionalne zrelosti (grafomotorično razvitost, sposobnost razumevanja odnosov in pojavov, sposobnost razumevanja krajših navodil in tekstov, sposobnost koncentracije in razumevanja količinskih odnosov idr.) KOMISIJA ZA ŠOLSKE NOVINCE je delovni naziv tega tima in prav ta bo skupno z vzgojiteljicami in starši dorekla primernost za vpis v šolo predvsem kronološko mlajših otrok. Pozorni smo namreč na funkcionalno zrelost mlajših vpisanih otrok. Letos so to otroci rojeni na pomlad 1989. Ti otroci so evidentirani kot šolski novinci, starši so jih lahko vpisali v šolo. Dokončna odločitev ali bo tak mlajši otrok zares prestopil prag šole, pa bo krepko premišljena in skupna. Izkušnje iz prakse opozarjajo, da smo prevečkrat usodno zagrešili, ko smo "spustili" mlajšega, predvsem osebnostno nezrelega otroka v šolo. Ni rečeno, da bo takšen otrok, ki se v svoji razredni skupini znajde med tudi eno leto starejšimi vrstniki, ponavljavec v 1. ali 2. razredu! Je pa zelo verjetno, da bo počasi odpovedoval, postopoma vse bolj utrujen in naveličan šolskega dela. Pa imamo pred nami srenješolca, ki ga prav nič več ne veseli šola, kljub temu, da je lahko nadpovprečno intelektualno razvit. Zato omogočimo našemu malčku, da se bo v sproščeni igri naužil brezskrbnega otroštva, čustveno in socialno okrepil v odporno osebnost. V strpnem, tolerantnem vzdušju predšolske priprave na šolo bo svoje razvojne naloge opravljal skladno s svojo biološko uro in prestopil prag VELIKE ŠOLE čustveno in osebnostno čvrst, pripravljen na marsikatero preizkušnjo sredine svojih vrstnikov.
KAJ SVETUJEMO STARŠEM ZA USTREZNO POMOČ PRI PRIDOBIVANJU ŠOLSKE ZRELOSTI?
Predvsem to priporočamo, da otrok redno obiskuje program priprave na šolo v mali šoli svojega vrtca in seveda veliko pristnega, čustveno toplega in spodbudnega ukvaijanja z otrokom doma v družini. Le tako boste starši koristno dopolnjevali dobro začrtane vzgojne programe, ki otroka pripravljajo na šolanje. In' seveda ne prehitevajmo otroka s svojimi NEREALIZIRANIMI AMBICIJAMI!
MARTA BESENIČAR
s i
MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantlnovtž
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
Maj 1995 ŠPORTNI UTRIP
, *
16-LETNEMU ANDREJU BIZJAKU PRVE ATP TOČKE!
@e samo povabilo na Renault Slovenian Open v Domžalah (nagradni sklad 115.000 dolarjev) pove, da je nadarjeni tenisač Andrej Bizjak iz Lucije, sicer dijak piranske gimnazije, v strokovnih teniških krogih cenjen. Kljub vsemu si je v strupeni domžalski konkurenci malokdo nadejal kaj več od častnega poraza v 1. krogu.
Toda Andrej je z zmago nad Rusom Gavrikovom (6-2,	7-5)
upravičil zaupanje vseh, ki so verjeli, da je vprašanje časa, kdaj bo odlični mladi tenisač "eksplodiral". Njegov trener Nenad Nikoli) iz Portoroža je velik triumf označil kot "zmago kariere", saj bodo Andreju s prvimi 12 ATP točkami, ki jih je prejel za zmago, prenekatera vrata teniških turnirjev odprta. Andrej je v drugem krogu turnirja izgubil z Italijanom Pescosolidom, šestim nosilcem na turnirju in 114. z ATP lestvice, z 1-6, 1-6, kar pa ni skalilo veselja ob tej največji zmagi primorskega tenisa doslej. A.Ž.
kolesarska karavana
IN ZAPRTA CESTA
Kolesarska karavana, ki je tekmovala na etapni dirki Po Sloveniji, je v sredo, 10. maja prisopihala v naše kraje. 4. etapa Novo mesto - Portorož je bila najdaljša na letošnjem "slovenskem touru", prekolesariti je bilo potrebno kar 197 kilometrov. Rezultatov dirke, na kateri je sodelovalo več kot sto kolesarjev iz 13 držav seveda ne bomo ponavljali. Radi bi opozorili na turistično plat nedvomno pomembne športne prireditve. O tem, ali tovrstne prireditve potrebujemo, ne gre tehtati. Pojavili pa so se številni očitki na račun organizatorjev, prednjačili so zlasti vozniki, ki so tako ob prihodu kot odhodu dolge kolone kolesarskih mojstrov, na prazno cesto čakali po več kot eno uro. Kako v bodoče razplesti vozel? Rešitev bržkone ni veliko, najbolj učinkovita pa se zdi boljša obveščenost tukajšnjega prebivalstva.
SOLINARJE" DRŽI GOR SAMO ŠE LJUBEZEN DO NOGOMETA
Potem, ko se je po štirih zaporednih porazih zdelo, da potapljajoče se barke ne more nihče več rešiti, so Piranski nogometaši z dvema neodločenima izidoma v gosteh (z Dravinjo in Beltransom) dokazali, daje nanje potrebno še resno računati. 8. mesto, ki ob letošnji reorganizaciji slovenskega ligaškega tekmovanja kot zadnje prinaša obstanek v 2. ligi, jim je vnovič na dosegu rok.
y klubu pravijo, da skromnejšim rezultatom v zadnjem času botrujejo številni dejavniki, od naključja in pomanjkanja športne sreče do finančno nevzdržnih razmer v klubu. Podpredsednik Edi Milotič je povedal, da igralci že tri mesece niso dobili niti potnih stroškov niti hranarine za izgubljene kalorije, ki jim po Pravilniku pripada. Z občine prihajajo samo obljube. Letos jim je od tam nakazano približno pol milijona tolarjev, čeprav jih za nemoteno delovanje potrebujejo 17 milijonov. Nič se ni premaknilo niti z obljubljenim novim igriščem, Čeravno so pred volitvami imele vsaj štiri stranke to v programu.
Milotič je dejal, da igralci in vodstvo vztrajajo samo še iz ljubezni do nogometa in kluba, predvsem pa zaradi «0 mladih (in zelo uspešnih) nogometašev v raznih selekcijah, za katere vedo, da so jim vzorniki in jih ne smejo pustiti na cedilu.
A.Ž.
6. in 7. maj v strelsko zgodovino
KOVIČ DRUGI, ORAŽMOVA ČETRTA
Pohvale ob bleščeči organizaciji letošnjega strelskega DP s standardnim zračnim orožjem v poslopju OŠ Ciril Kosmač v Piranu, namenjene neutrudnemu Zoru Oražmu, so kar deževale. Kako ne, ko pa so bile 247 nastopajočim strelcem iz 52 slovenskih družin omogočene razmere, ki jih na naših streliščih niso vajeni.
Že samo pogled na strelišče z 28 strelskimi mesti (urejeno kajpak v šolski telovadnici) je človeka navdal z občutkom nečesa velikega, da ne govorimo o številnih spremnih prostorih in podrobnostih, ki so ustvarile brezhibno celoto. Za odlično počutje strelcev in pravo vzdušje gledalcev, ki se jih je v dveh dneh šampiona-ta nabralo več sto, je bilo poskrbljeno kot še nikoli.
Prvi dan prvenstva, ki primorskim strelcem ni prinesel nobene vidnejše uvrstitve, so se predstavili strelci in strelke s pištolo ter mladinci s puško. Tembolj zanimivo je bilo v nedeljo, ko smo lahko v živo spremljali vse naše strelske zvezde, z Derbevcem, Oražmovo in Prednikovo na čelu.
V članski konkurenci je seveda po pričakovanju slavil eden najboljših strelcev na svetu Rajmond Debevec, povedati pa je treba, da je imel v Simonu Koviču (SD Portorož) zlasti v finalu dostojnega nasprotnika. 21 -letni Kovič je s srebrno medaljo dokazal, da v Strelski družini Portorož prihaja v ospredje nov rod, sposoben tudi za najbolj vrhunske rezultate.
Precejšnja smola je spremljala našo najboljšo strelko Renato Oražem. Po končanem predtekmovanju je bila poravnana še s tremi vrhunskimi slovenskimi strelkami. V finalni seriji je z nekaj slabšimi streli potegnila prav najkrajši konec, kar je bilo dovolj le za četrto mesto (zmagala je Sladičeva). Renato je skromnejša predstava zelo prizadela, v tolažbo lahko zapišemo, da je pač tudi slab dan del športa. Z uvrstitvijo v finale in 7. mestom je bila toliko bolj zadovoljna Danijela Budin (SD Piran), s čemer je po letošnjih zmagah na regijskih prvenstvih s serijsko in standardno zračno puško zaokrožila zelo uspešno sezono.
Renata Oražem je konec aprila in v začetku maja nastopila na tekmah za svetovni pokal na Japonskem. Na tekmi v Hirošimije v hudi in predvsem izenačeni konkurenci (kjer sta krog ali dva odločala kar o desetinah mest) osvojila odlično 31. mesto. Z malokalibrsko puško je nastreljala 564 krogov in izenačila (svoj) državni rekord.
Pokrovitelj 4. DP v streljanju je bil piranski župan, z denarjem ali praktičnimi darili so na pomoč priskočili Casino, optik Zvonko Bogo iz Pirana, Quicklab in Roth-mans. Zoro Oražem se za odstopljene prostore iskreno zahvaljuje ravnateljici piranske OŠ Alenki Aškerc Mikeln.
Piranski mejni prehod pri koncu
Pomorski mejni prehod v Piranu bo kmalu dokončan, saj gradbeni delavci že končujejo z deli in vse kaže, da bodo celotno investicijo končali še pred glavno turistično sezono. V poslopju, ki je sprožilo toliko različnih reakcij, še posebej zato, ker piranski občinski svet o projektu sploh ni odločal, bodo imeli svoje prostore delavci carine in mejne policije.
Poleg teh uradnih služb pa bo na prehodu tudi nekaj manj uradnih prostorov, ki jih lastniki plovil še posebej pogrešajo - kot so recimo toaletni prostori.
PIRANSKA REGATA VSE BOLJ V OSPREDJU
Veslaška regata - Portorož 95, ki so jo tretjič zapovrstjo pripravili piranski veslaški zanesenjaki, je privabila okrog 250 veslačev iz vseh slovenskih klubov (manjkali so le veslači z Bleda) ter hrvaške Istre. Med udeleženci so prevladovali mladi, in Pirančani so z ekipno zmago znova dokazali, da počasi postajajo št. 1 slovenskega pionirskega in mladinskega veslanja. S tem je poplačan ves trud članov upravnega odbora, trenerjev in zlasti staršev, ki so žrtvovali ves teden za pripravo 2000 metrov dolge proge (od marine do Bernardina), iskanje sponzorjev in sploh poskrbeli, da se je prireditev iztekla, kot se spodobi. Pokrovitelj regate je bil piranski župan Franko Fičur.
Rezultati:
PIONIRJI:
dvojni dvojec: 1. Piran I (Panger, Joras), 3. Piran II (Valentin, Fonda)
dvojni četverec:	1. Piran
(Grizančič, Fonda, Koršič, Žarkovi))
enojec (1.): 1. Ukoši) (Istra), 3. Ganza (Pi)
enojec (2.): 1. Žolgar (Argo), 3.
Martinčič (Pi)
enojec (3.): 1. Lapajne (Pi)
ML. MLADINKE:
enojec (1. tekma): 1. Lea Sorgo (Pi)
enojec (2.): 1. Adrinek (Ljubljanica), 2. Ilona Fatorič (Pi) dvojni dvojec: 1. Ljubljanica, 2. Piran (Sorgo, \ukič)
ML. MLADINCI:
dvojni dvojec: 1. Argo, 2. Piran (Hrvatin, Grizančič) dvojni dvojec (2.): 1. Argo 2 četverec s krmarjem: 1. Argo, 4. Piran (Kandare, Lušina, Lukežič, Šorgo, Fonda - krmar) dvojni četverec: 1. Argo, 4. Piran (Butinar, Omahen, Opara, Maršič)
enojec (1.): 1. Volčič (Argo) enojec (2.): 1. Grizančič, 3. Hrvatin (oba Pi)
MLADINCI:
enojec (1.): 1. Nreka (Arpinum 2), 2. M. Panger (Pi) enojec (2.): 1. Gustinčič (Pi) enojec (3.): 1. Novak (Naut.) dvojec brez krmarja: 1, Nautilus 2
dvojni dvojec: 1. Piran (Gustinčič, M. Panger)
četverec s krmarjem: 1. Nautilus MLADINKE: enojec: 1. Žerjal (Pi) dvojni dvojec: 1. Istra, 2. Piran (Žerjal, \uki))
ČLANI: dvojec brez: 1. Nautilus enojec: 1. Zovi) (Arupinum) ČLANICE: enojec: 1. Bratič (Jadran)
VETERANI: četverec s krmarjem: 1. Argo
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Piran 154, 2. Argo 115, 3. Nautilus 51
Mladi piranski veslaški asi so se udeležili tudi velike tradicionalne prvomajske regate na Bledu. Z odličnim veslanjem jih je kar nekaj med njimi odločno potrkalo na vrata državne reprezentance.
Rezultati Pirančanov:
PRVI DAN: pionirji - enojec: 2. Grizančič: dvojni dvojec: 1. Piran, 3. Piran II; ml. mladinci -enojec: 1. Grizančič, mladinke -enojec: 3. Žerjal;
DRUGI DAN: pionirji - enojec:
1.	Lapajne, 2. Panger; ml. mladinci - dvojni četverec: 3. Piran; mladinke - dvojni dvojec:
2.	Piran; mladinci - dvojni dvojec: 2. Piran
ŠPORTNI UTRIP
ureja: Andrej Žnidarčič
POLNO NAROČJE MEDALJ ZA TOMAŽA SLAPERNIKA
Plavalec PK Biser iz Pirana Tomaž Slapernik je v preteklem mesecu blestel na dveh plavalnih mitingih evropskega slovesa. S tradicionalnega dunajskega mitinga, ki se ga je udeležilo več sto plavalcev iz 16 držav, je prišel z dvema bronastima medaljama. 100 metrov prsno je preplaval v času 1:06:20, 200 metrov prsno pa v času 2:25:03.
Še nekoliko več je v "svojih" disciplinah iztržil na velikem mednarodnem plavalnem mitingu "Ilirija 95" v Ljubljani. Na 100 metrov prsno je bil drugi s časom 1:07,87, na 200 metrov prsno pa tretji s časom 2:28:02. V Ljubljani je nastopil tudi Robi Zekanovič, kije s časom 53,89 zasedel tretje mesto na 100 metrov kravl.
Vse, ki radi primerjajo čase, in so opazili precejšnjo razliko med rezultati z Dunaja in Ljubljane, moramo opozoriti, da je ljubljanski miting potekal v odkritih bazenih, tu pa je plavanje počasnejše kot v pokritih bazenih.
JADRALCI KROJILI VETER
V začetku maja je na koprskem regatnem polju potekalo drugo izbirno tekmovanje "optimistov" za sestavo državne reprezentance. V štirih regatah je nastopilo 95 mladih jadralcev, vnovič pa so nase opozorili mladi varovanci Milana Morgana (Športno društvo Piran). 12-letni Vule Ferenčak je zasedel 4. mesto, Anže Šoba je bil 12., Alan Biderman 14., Jaka Šoba 17., in Aljoša Žnidaršič 48. V konkurenci deklic pa so jadralke JK Pirat brez konkurence v državi in krepko vodijo v točkovanju za sestavo državne reprezentance. Na tekmovanju sta prvi dve mesti zasedla jadralca koprskega Jadra Hmeljak in Može.
Že pred tem pa je izreden uspeh dosegla Tanja Čarman, ki je
postala absolutna zmagovalka velike regate v Livornu. V konkurenci več kot 200 optimistov je zmagala, drugo mesto med dekleti pa je osvojila Uršula Koren. Evropejec Marko Morgan pa je zmagal na tretji kriterijski regati za sestavo državne reprezentance, ki jo je organiziral izolski Olimpic in tudi vodi v točkovanju kriterij sk-ih regat.
Na fotografiji je Branko	Brčin,
portoroški jadralec in eden	najboljših
jadralcev v razredu Evropa na svetu. V tem letu je presedlal na olimpijski razred 470 v paru z Matejem Peganom.
NA KRATKO_____________________
PIRAN
Športna zveza Piran (po novem domuje v poslopju lucijske športne dvorane) pripravlja 17. junija rokometni praznik v spomin na prvo uradno tekmo v Piranu, odigrano pred 40. leti. V športnem programu se naj bi predstavile vse rokometne generacije, pripravljajo pa tudi športni piknik. Vsi, ki bi na prireditvi radi sodelovali, naj pokličejo na tel. 71-016.
PORTOROŽ
Na 36. pokalu Šiške v judu je moštvo Kopra zasedlo ekipno 2. mesto. K lepemu uspehu Koprčanov sta veliko prispevala tudi varovanca znanega trenerja in tekmovalca Mojmira Kovača iz Portoroža. 11-letni Nejc Štukelj je bil tretji v kategoriji do 30 kilogramov, 10-letni Teo Kolarič pa sedmi v kategoriji do 34 kilogramov. Kot smo na naših straneh že pisali, bi rad Kovač ustanovil judo klub v Portorožu. Napovedal je, če bo seveda v prihodnjih mesecih na nebu sijalo veliko srečnih zvezd, da se bo to zgodilo predvidoma letošnjo jesen. V teh dneh praznuje Judo klub Koper 25-letnico obstoja. Ob tem, pripravljajo velik turnir, ki se ga bodo množično udeležili tudi mladi piranski judoisti. O rezultatih bomo poročali v prihodnji števlki.
BERNARDIN
Od 19. do 21. maja bo na Bemardinu tradicionalni šahovski moštveni festival. Tekmovanje je odprto za vse domače in tuje 4-članske ekipe, če seveda pred nastopom vplačajo pristopnino (5000 tolarjev). S tremi članskimi in eno mladinsko ekipo bo na festivalu sodelovalo tudi piransko šahovsko društvo.
JUBILEJNI PORTOROŠKI BRIDŽ FESTIVAL
Letošnji bridž festival v Portorožu, ki bo kot vsa leta doslej v hotelu Metropol, bo nekaj posebnega. Od prvega turnirja je namreč minilo že četrt stoletja. Direktor festivala Marjan Jeretič je dejal, da kakšnega	velikega
proslavljanja okrogle obletnice ne bo, pomembno se mu zdi, da je festival vsa leta uspešno kljuboval viharjem, ki so ga hoteli odpihniti in ohranil dostojno igralsko in organizatorsko kakovostno raven.
Tudi letos od 25. do 28. maja ne bi smelo biti drugače.	Organizatorji
pričakujejo okrog 300 bridžistov iz vse Evrope, kot je običaj pa bo zagotovo daleč največ Italijanov. Tako festival ni nepomemben niti v turističnem smislu. Da srečanje bridžistov ni od muh, priča izredno bogat nagradni sklad, razdeljeno bo za približno 600 tisoč tolarjev nagrad.
Vprašanje, ki se postavlja, je, kako se bodo odrezali portoroški igralci? V zadnjih letih je igra v naših krajih izredno napredovala in domači bridžisti so na festivalu začeli posegati po naj višjih mestih. Lani na primer, je ekipa Portoroža (nastopila je pod imenom Marita) zmagala v moštvenem delu tekmovanja, kar je največji primorski uspeh v zgodovini.
Na sliki: Marjo Kalebič, eden od piranskih velikih upov za visoko uvrstitev
ŠPORTNIK MESECA MAJA
Rokometni klub M-DEGRO Piran
Na sliki:
zgoraj: sponzor g. Nino Franchi, Vesna Ovnik, Dunja Žugelj, Alenka Škof, Andreja Juraga, Gabrijela Pajek, Ljuba Budiša, Nada Tutnjič; spodaj: predsednik Franc Bergant, vodja ekipe Boris Žugelj, Barbara Panger, Martina Vrčon, Ivana Batistič, Vladoša Nižetič, Helena Poniž (manjkajo Mojca Hvala, Sabrina Kondžič in trener Miha Jelovčan).
Mlade piranske rokometašice so vrnile duha dobrih starih rokometnih časov v Piranu. To lahko zdaj, po nekaj letih doslednega kakovostnega razvoja ekipe, že trdimo. 7. mesto v rednem delu prvenstva elitne lige je velik podvig. Odlične rokometne predstave v športni dvorani so vrnile gledalce na športne prireditve v naših krajih, obnovile so (skoraj nostalgično) navijaštvo, predvsem pa potrdile, da je rokomet tu resnično doma. Da je ekipa na poti med zvezde, potrjuje tudi nadaljevanje prvenstva, v katerem v boju za 5. mesto nasprotnice kar meljejo. Žal kakršnakoli uvrstitev od 5. do 8. mesta v ženski ligi nič ne prinaša (pri moških peto mesto prinaša ugoden žreb v pokalnem tekmovanju), je pa delni pokazatelj razmerij moči v prihodnji sezoni. Napovedovanje je sila nehvaležno, kadar je vmes prestopni rok, upamo si pa trditi, da ob vzdušju, ki vlada v klubu, v dobro uvrstitev Pirančank v prihodnji sezoni ne gre dvomiti.
KONEC SKOKOV Z ELASTIKO
rejšnji teden so s ploščadi pred Bernardinom dokočno dpeljali veliko dvigalo, kije zadnjo sezono služilo za vse olj popularne skoke z elastiko.
astnik oziroma organizator skokov iz Kranja ni dobil ovoljenja za to sezono, zato je dvigalo razmontiral in dpeljal drugam. Na tem mestu zdaj urejajo parkirišče a avtomobile, saj parkirnih prostorov pred iernardinom že primanjkuje.
KOLESARSKI
MARATON
XII. mednarodni kolesarski maraton GORICA - TRST -PORTOROŽ bo v nedeljo, 28.5.1995.
Organizacijski odbor pričakuje, da se bo dirke udeležilo okoli 500 kolesarjev iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Dirka bo potekala po trasi
-	Gorica (Italija)
-	Gradišča dlsonzo
-	Ronchi dei Legionari
-	Monfalcone
-	Sistiana
-	Trst
-	državna meja
-	Škofije
-	Koper
-	Izola
-	Portorož.
Start v Gorici je predviden od 9.15 uri, prihod na portoroško ploščad pa ob 13. uri.
Vida Murovec
PofehtfOfti 4Aithoi\ohifl<e pomudit * ftaia goftiiča ‘ liu^&nki n\oj(tH ' fitimoHiti met\u
Dobrodošli v Piranu in v kavarni Galerija Tartini, kjer se boste zagotovo zadržali ob dobri kavici, ponudili pa Vam bomo tudi sveže domače sladice: tiramisu, sadno torto, lastne pripravljene sladolede...
Osebje kavarne Galerija Tartini iz Pirana
Kaj bo z nasutjem na Rtu Seče?
NATURISTI ŠE NAPREJ NA LASTNO PEST
Direktor piranskega komunalnega podjetja Okolje Anton Kovšca je povedal, da je podjetje dobilo od občine v upravljanje nasutje ob moiju pod Sečo. Iz področ-ja bi lahko že letos i: '«’ nastalo	eno	:	-V'i' ’..
"udarnih" kopališč ob našem moiju, če ne bi vmes posegla "višja sila". Država
1' : i	: ~	'*
namreč, ki izdaja tovrstne koncesije, zaenkrat tukaj ne dovoli odpiranja prodajnih mest, to pa pomeni, da se vsak poslovni račun, da bi zanemaijeno in nevarno področje preuredili v pravo plažo, ne izide. Tako bo
nasutje, ki je znano tudi po bolj svobodnih kopalcih (naturistih), še vsaj eno sezono divje kopališče". Kovšca je dejal, da je o načrtih v prihodnje za zdaj nehvaležno govoriti.
Andrej Žnidarčič
TRGOVINA NE POZNA POČITKA
Degrojev market v Strunjanu je edina trgovina z živili v tem kraju, ki je odprta skozi vse leto. V zadnjem času, ko se številne trgovine soočajo z zmanjšanjem prometa pa v Strunjanu, kot nam je povedala trgovka Ines Djukič, ne čutijo posebnega padca povpraševanja. Seveda pa pričakujejo veliko od turistične sezone, ki bo tudi v Strunjan zagotovo privabila mnoge kupce iz okolice.
Za obrtno dovoljenje 1500 SIT
Območne obrtne zbornice že obveščajo svoje člane naj osebno pridejo po na novo pripravljena obrtna dovoljenja, ki jih lahko prevzamejo ob predložitvi dokazila o vplačilu 1500 SIT za stroške. Obrtno dovoljenje je po Obrtnem zakonu pogoj za opravljanje obrtne ali obrti podobne dejavnosti.Kot poročajo je novo obrtno dovoljenje doslej prejelo že več kot 22.000 obrtnikov.
Gostinstvo
Obratovalni čas odmerja pravilnik
V Uradnem listu št. 15/95 je bil objavljen pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov. Navedena je najmanj 5- dnevna tedenska obveznost obratovanja ( prej 6- dnevna), možnost posebne ureditve za sezonske obrate, podaljašanja obratovalnega časa gostiln itd. 14. člen pravilnika določa, da morajo gostje, ki so ob koncu obratovalnega časa še v gostinskem obratu, zapustiti obrat najkasneje v 30 minutah, če tam strežejo enostavne jedi .pijače in napitke, oz. v 60 minutah pa, če v obratu strežejo zahtevnejše jedi. 15. člen pravilnika določa, da gostinec lahko določi svoj obratovalni čas vsak dan med 6. in 22. uro in našteva obratovalni čas tudi za nekatere druge gostinske obrate, recepcije, nočne lokale in podobno. 3. člen določa, da mora gostinec prijaviti letni razpored obratovalnega časa za vsako naslednje leto, najpozneje do 15. decembra za gostinstvo pristojni enoti Upravne enote v občini.
Gostinci so dolžni uskladiti obratovalni čas z določili tega pravilnika do konca junija letos. Uresničevanje določb pravilnika bodo nadzorovali tržni inšpektorji in policisti. Kazni za nespoštovanje določil so kar visoke. Poseben problem lahko nastopi v turističnih krajih kot je Portorož, vprašanje do kdaj sme biti na terasah glasba. Tu bodo verjetno spet potrebne izjeme, saj bi bilo res skrajno neracionalno zapirati gostinske terase oz. obrate z glasbo že na vsezgodaj zvečer.
Slovenski projekt ^
DO ODLIČNOSTI V TURIZMU
NAGRADNA KRIŽANKA št.4
Nagrade je podaril frizerski salon MARIJA, Šolska 18., Lucija.
1.	nagrada: Striženje (žensko lx) prejme Irena Simonovič, Senčna pot 8., Portorož
2.	nagrada: Striženje (moško lx) prejme Ranko Djokič, Svobode 109., Piran
3.	nagrada: Striženje (otroško lx) prejme Peter Žmavc, generala Levičnika 50 G, Koper
Nagrajenci naj se za storitev zglasijo v Salonu Marija, Šolska 18., Lucija.
Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije
Že danes mislite na jutri ! Zagotovite si
DODATNO PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
zastopstvo in informacije
Joško Joras
Šolska 14., Lucija, 66320 Portorož Tel./Fax.: 066 / 70-258 Mobitel: 0609 626 338
Že dvanajst let bo od tega, odkar je slogan Slovenija, moja dežela razburil slovensko javnost. Temu so sledile druge oglasne akcije Turizem smo smo ljudje, Turizem nas bogati. Iščemo dobrega gospodarja, s katerimi so načrtovalci želeli vplivati na široke slovenske množice k drugačni miselnosti o svetovnem fenomenu, ki se mu reče turizem.
Med načrtovanimi dejavnostmi v Nacionalnem turističnem združenju Ljubljana je tudi zamisel o
nacionalnem projektu za doseganje višje kakovosti na področju turističnih storitev.
V Sloveniji je kar nekaj pospeševalcev kakovosti turizma; mediji, društva, zveze, gospodarska turistična interesna združenja itd. Projekt Do odličnosti v turizmu je trenutno še na razvojni stopnji, zato bomo o njem še zagotovo veliko slišali.
FK
V KUVAJTU SE ZANIMAJO ZA PORTOROŽ
Nedavni obisk gospe Nadje El Sabah in njenega soproga , članov kraljeve družine, v portoroškem zdravilišču, je bilo namenjeno utrjevanju možnosti napotitve gostov iz Kuvajta na zdraviliški turizem v Portorož. Kuvajtčani so že več kot petnajst let redni gostje v portoroških Termah, kjer smo se precej prilagodili izvajanju terapij in njihovim navadam. Po obdobju velikih sprememb, ki so sledile po vojni v tej deželi, je nekoliko upadlo število njihovih obiskov. Prepričani smo, da bodo Kuvajtčani kmalu spet postali bolj česti gostje Hotelov Palače in portoroških Term.
3. državna razstava avtohtonih pasem CAC Portorož
(MM) Šestega maja je na travniku pred minigolfom v Luciji potekala državna razstava avtohtonih pasem psov. Poleg kraških ovčarjev so tekmovali tudi istrski, posavski in planinski goniči. Lepotci so si med tekmovanjem pridobivali naklonjenost številnih gledalcev, domačinov in turistov, ki so izkoristili sončni dan za sprehod po Portorožu. Predstavitev štirinožnih lepotcev ni bila pomembna le za napredek lokalne, temveč tudi slovenske kinologije ter za popestritev turistične ponudbe Portoroža. Za odličnost organizacije razstave čestitamo Kinološkemu društvu Portorož.
Dražvno prvenstvo slovenskih zdravilišč
TERME PORTOROŽ TRETJE
Konec marca je bilo na Rogli državno prvenstvo slovenskih zdravilišč, ki se ga je udeležilo tudi zdravilišče Terme Talasoterapija iz Portoroža.
V	močni konkurenci slovenskih zdravilišč so skupno prvo mesto zasedle Terme Zreče, drugi so bili Krka zdravilišča, odlični tretji pa Terme Portorož.
V	kategoriji do 30 let je med ženskami slavila Alenka Šamperl, pri moških pa Bogomir Kropej, oba iz Term Zreče. V kategoriji do 40 let je bil prva Vlasta Vadnjal, peta je bila Nadija Parunov, enajsta Nastja Lazar Pirc - vse iz Term Portorož. V tej kategoriji je pri moških zmagal Damjan Pintar - Terme Zreče. V kategoriji nad 40 let je zmagala Marina Karo - Terme Zreče (četrta Neva Matevljič - Terme Portorož), pri moških pa je slavil Matevž Aš - Krka Zdravilišča (šesti je bil Anton Domnik, osmi Danilo Daneu, deveti Danilo Trampuž, deseti Franc Bagar - vsi Terme Portorož).
Tudi sekretar slovenskih zdravilišč, mag. Rudi Rumbak, je posebej pohvalil ekipo iz Portoroža in ni mogel skriti presenečenja, da so premagali številna zdravilišča.
. o
BO DRAGONJA SMRDELA?
Občan iz Sečovelj nam je sporočil, da so pod mostom tik ob Marketu Degro v Sečovljah delavci pred nedavnim polagali telefonske kable in pri tem "pozabili" odstraniti kup zemlje, ki onemogoča normalen pretok vode. Tako bi se znala ponoviti lanska zgodba o smrdeči reki. Gladina reke se namreč poleti zelo zniža in vsaka njena ovira zmanjša možnost hitrejšega pretoka vode.
KAŠTEL (ŠE) NI ZAŽIVEL
Čeprav smo že globoko zakorakali v turistično sezono pa portoroški Kaštel še vedno sameva in vse kaže, da organizator kljub razpisom še ni dobil dovolj zainteresiranih trgovcev, ki bi vzeli v najem prostor pod šotorom. Glede na to, da se nekaj podobnega dogaja tudi v Izoli, kjer imajo enak šotor, ki se tam imenuje Lonka, se zdi, da je ponudba morda predraga ali pa premalo atraktivna, saj se domači trgovci sila težko odločijo za takšen tvegan poslovni korak.
bmimMET.,.
Gostinsko- turistično podjetje d.o.o. Portorož Ukmarjeva 18, 66320 Portorož TEL./FAX: 066/ 70- 916
# Reklamiranje na svetlobnem displavu
# POSREDOVANJE PRI PRODAJI RAZEN NEPREMIČNIN GNOMA PORTOROŽ
Neodvisni, nestrankarski časnik za obmo^e občine Piran, Istre In zamejstvi
Ustanovitell In Izdajatelj
noqe občine Piran. Istre In zamejstva
primorski wrlp
Tržno komuniciranje In Informiranje Portorož, Limlnjanska 91, Tel.& Fax.: 066/70-185
Opr.prlgl.št. 40-4/93 Rep. uprava za Javne prihodke Izpostava Piran / Franc Krajnc s.p.
ŽR št.: 51400-620-63-05-1202111-6502/85 SB Koper. PE Piran V.D.G1. In odg. urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva: Limlnjanska 91, Lucija, 66320 Portorož. Tel./Fax.: 066 70 185
časopisni svet: dr. LiviJ Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano Luša, Janez De Reggl, Nino Spinelli
Elektronska obdelava In prelom: Grafilt Line Izola d.o.o. / Tisk: Tiskarna VEK Koper
List Izhaja mesečno, cena za Izvod 70 Sit.
Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-889/93-23/288 je časnik Primorski utrip proizvod Informativnega značaja Iz 13. točke tar. št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
ZLATO POLJE OBRODILO 2415 RECEPTOV SLOVENCI ŠE VEDNO ZELO RADI JEMO POLENTO IN AJDOVE ŽGANCE
V nedavno zaključeni akciji "Odkrivamo skrite talente in pozabljene recepte za pripravo zdravega obroka iz polente in ajdovih žgancev", je sodelovalo preko 1600 ljudi iz vse Slovenije. Prispelo je kar 1525 receptov za pripravo ajdovih žgancev in 890 za polento. Med njimi je komisija, ki ji je predsedoval Janez Lenček, priznan slovenski kuharski mojster in eden izmed 46 svetovnih vitezov kulinarike, izbrala po tri najizvirnejše recepte. Portoroška Droga in Nedeljski dnevnik, ki sta akcijo tudi organizirala, sta ' šesterico najboljših obdarila z vrhunsko kuhinjsko posodo.
Anka Besednjak iz Šempetra pri Novi Gorici je avtorica zmagovalnega pasticia iz polente in_ klobas, Jelka Koselj iz Žirovnice pa je pripravila prvonagrajene ajdove žgance s praženimi gobami in jajci. Nad kreativnostjo slovenskih kuharic je bil navdušen tudi kuharski mojster Lenček, ki je priznal, da komisija ni imela lahkega dela.
Franci Čelhar, vodja marketinga Droge Portorož, je ob podelitvi nagrad povedal: "Odziv na akcijo presega naša pričakovanja in potrjuje, da instant ajdovi žganci in polenta instant iz Drogine blagovne znamke Zlato polje popolnoma ustrezata sloganu Naravna zdrava prehrana, hitra, enostavna priprava"." (PR-RM)
ANIKA PRIPRAVLJA NOVO KASETO
Poslušalec, ki bo na radiu slučajno "ujel" najnovejša posnetka pesmi The way we were (v originalu jo poje Barbra Streisand) in New York, New York Lize Minelli, ne bo imel prav, če bo rekel, da to poje letošnja sanremska	zmagovalka
Giorgia. To poje Portorožanka Anika Horvat. Mislite, da pretiravamo, če zapišemo, da sta skladbi, ki jih je nedavno posnela za nacionalno radijsko hišo, izvedeni na svetovni ravni? Brez dokazov bo trditvi težko verjeti, toda to smo zapisali s polno odgovornostjo, zlasti v upanju, da boste posnetke imeli srečo slišati.
Posnetki pa so le uvod v nekaj večjega. Anika in njen "štab" že nekaj časa pripravljajo novo kaseto. Oče Feri Horvat, ki ima hčerko v vseh pogledih budno na očesu, pravi, da sta razloga za neobičajno počasnost snemanja, dva: prvi (in odločilni) je, da so pesmi tehtnejše kot doslej - Anika navsezadnje ni več tista punčka, kije navduševala najmlajše občinstvo - čeprav sama trdi, da še vedno najraje poje otrokom - in drugi, da ima punca poln nahrbtnik dela in drugih opravkov, ki ji jemljejo tudi zadnjo sapico prostega časa. Verjamemo, da vas zanima, kaj vse je naloženo na pleča ubogega dekleta: pravkar je končala trgovsko šolo in se zaposlila v novi očetovi "optiki" v Kopru; seveda se je ob delu morala lotiti študija optike (pri nas šole ni, edina možnost je tovrstni študij); nadalje, redno zahaja v zasebno šolo petja k Francu Leskovšku iz Portoroža, da bi bila mera polna, se je lotila še šoferskega izpita. Tako ji kajpak ostane le malo časa za nastope, kljub vsemu jih ni čisto zanemarila. Junija naj bi nastopila izven konkurence na mladinskem festivalu v Bovcu, kak mesec kasneje pa v Murski Soboti.
Že po imenih, ki z Aniko sodelujejo, se ne gre bati za kakovost nove kasete. Večino besedil za 10 ali 12 pesmi (ni še znano, za koliko se bodo odločili) je napisal vsem dobro znani Drago Mislej - Mef, za glasbo pa skrbita Marino Legovič in oče. Še to: snemanje poteka v Studiu Jork v Dekanih, ki ga vodita nekdanji "kameleon" Jadran Ogrin in
Rudi Korošec.________________________________________
Andrej Žnidarčič
splošna banka koper