f iiaroMiii $ v r en e Odgovorni vrednik JŒr. Jmiex Mieitvei** Tečaj X. saboto 21. augusta (poznoletna) 1852 List 69 Hebrejske melodije Po angleškim L. Byron a, poslovenil J e r i s a. V. f » Jokajte o njih ! Jokajte o njih, k' ob reki Bablja so jokali, Kraljestvo njih je senj, samotni hrami zali; Jokajte o harfe glasi počenem gorko Kjer Bog njih prej, brezbožni zdaj stanujejo I kje si Izrael noge umil bo okervavéle? Kdaj pesni spet Siónské bodo zadonéle ? I Juda melodije sopet vnemale Serca, k' je prej njih glas nebesni vzhital je? Rodovi bezih nog, potvavci tugoviti, Kako cte bežati i hkrať pokojni biti! Golob gnjezdišče ima, lisica jazvino, Oćino ima človek Izrael grob samo! IVekaj zastran krompirja. Kar letos dosihmal vidimo in slišimo, hvala Bogu " «VO. UI1.U1 ... , ni krompirjevec po njivah tako osmojen, kot Î UUIJJUJb V bť |JU lljivail iui\u nvi druge leta; nadjati se, da je saj po skušnjah druzih let přestal krompir nar nevarniši ćas. Ker pa vendar brez vse gnjiline ne bo povsod opomnimo kmetovavce, kar smo lani obširnorazlo žili, naj se krompirjevec berž požanje, ko cer neti začne. Tako *) priporoča tudi Dunajski ćas 5 nik kmetijske družbe od 14. augusta skušnje o tem naznani iz spodnje Austrie po popisu K. L. Lipp-a. Ta kmetovavec na dalje piše, da gnjili krom i« r • • v , • « • . V.v pir se po malim siné goveji živini in presicem po kladati, veliko ga jim pa dati je sila nevarno. Iz bolniga krompirja delajo scer zganjarije žganje, ali vsak kmetovavec nima priloznosti jim prodati, ker je vćasih predelječ od njih. ga Zato svetje po obilnih skusnjah (to so sveto naj se delà iz bol vale že veckrat tudi „Novice") ♦ ClIV lit V ttni Ul; IUU1 ^liuutl/ J ^ IIUJ OU utiu 1MJ MUI niga (pa ne še popolnoma gnjiliga) krompirja m o * Vsi pametni ljudjé po celim svetu razlagajo b bojo bolez di, žival ali r as ti j ín, po h razmerah, in si prizadevajo jih ozdravljati z m pripomocki, ker dobrotljivi Stvarnik nebés za to um dal, da sledijo po skri natore in si pri zadevajo zvediti k in bolezin P ke zoper njih, ne pa da bi obupni roke križem der po Mahomedanski, ali pa da bi revni in p resm prah prederznil tako k p z m o t in b se kakor da bi on edel m ne skoncno modriga Gospoda nebés jih razlagal, se njemu poljubi, danes tako,jutro tako » kakor ravno Toliko za zdaj na neko neslano pismo, ki smo ga iz Do lenskiga J. P. přejeli. Ce bo treba, bomo već o ,,gnji liniu govorili in tudi od neke „Polke" se kaj povedal Est modu rebus ? Vred čic ali štirka, ker to je nar ložji pomoček bolni krompir z nar većim dobičkam v denar spraviti. Kako se pa štirka delà, vé vsaka gospodinja«, Krompirja ni treba v ta namen lupiti; dosti je ako druziga orodja se k temu ne dva ribežnja, eno sito in vse to se najde se le ćedno omije ; tudi potřebuje, kakor kaka dva škafa ali dvé majhni kadi v vsacim gospodarstvu. Kar ostane po namakanji v vodi in potem, ko je bil moćic (štirka) izlećen, je popolnama enako zdravimu krompirju in živina ta ostanjk rada jé in brez da bi ji škodovalo. Je pa tega ostanjka toliko, da ga živina nemore kmalo pojésti, naj se da po susiti in potem naj se posusen živini poklada. Štirko delati po malim, celo nič stroškov ne prizadene. Li p p je iz 1 vagana omitiga popolnoma bolniga krompirja s černimi lisami (tode ne še gnjiliga) 11 funtov iepe suhe štirke dobil, 14 funtov pa dru vagana iz žiga suliiga ostanjka (laknica) čisto zdraviga pa 14 funtov štirke in 13 funtov ostanjka. Razloček ni tedaj velik, in štirka bolniga krom pirja se ni v ničesar ločila od štirke zdraviga. Mesca decembra 1851 se je cent štirke po fl. srebra, funt po grošu lahko prodal. Ker se tedaj iz vaganov (mecnov) bolniga krompirja cent stirke napravi, se spečá po tem takim vagan fl. 20 kr., ker vrednost bolniga krompirja za ostanjka poverne stroške, ki jih je prizadjalo na pravJjanje štirke. Štirka se pa zmiram lahko prodá, ker se je v vsaki hiši in pri mnozih obertnijah in fabrikah ve liko potřebuje. / » led kmefijstra na Angleškim (Dalje.) Kako Angle éi živino debelijo ali pitaj o. Angleži sila veliko mesa pojedd, zatorej zlo debelijo živino. To se pa godi večidel pod milim nebam na senožetih ali polji, kjer je detelja ali repa, lemalo v hlevih od novembra do majnika. Na senožetih in deteljših ne dobi pitavna ži vina ne pijace ne soli, ampak vsak dan nekoliko lotov prčš ali pèrge, kterih Angleži toliko za ži preš grč iz mnozih de vino potrebujejo, da večidel želá na Angleško. Ovce in koštrune pitajo skozi 5 mescov ali ŽOtednov. pravi gosp Yole pitajo v dr. Hlubek, ni ali 5. letu. Nikdar vidil, da bi ? dražji kot za 160 fl. prodali. bili taciga vola \ 266 Pitavna živina na Angleákim ni velika, pa tudi starji ne kot bolj si h mladih v • 1 • • zivljenj Cigani so ostali to, kar so iz začetka perve Ijudstv rakovo pot iti, jo prodaj Angleži živino le v nar vse bile: kočovniki (Nomaden), dokler niso imele vpotrebujejo ; ko začne moč stanovitnih »elis, ampak se klatile od kraja do kraja* špitáno mesarju. V Azii je njih pervotna domovina, od kodar so se raz- Ce debel/ Anglez živino v funtov lanénih ali ogeršičnih p hlevu, ji dána dan kropili po širocim svetu. Na iztoku Ind f * funtov rep me skozi 14 16 funtov sená 40 malo 5 60 pisu Pottinger-ja Čingani a po poto do 6 mescov (od novembra do majnika). zlo podoben se dandanašnji stanuje narod, ki se imenuje in ki je vsim Europejskim ciganam bolj so Anglezem p pri sercu 5 ker Cigan sam sebe rom imenuje ali pa v primeri k pravijo, da se po prešah mast ali loj delà, in je tudi gnoj tečniši. Kar redivno moč préš vtiče, pravijo Anglež da funta préš toliko zdasta kot 1 funt boba Meso v Angleških mesnicah 5 ljudstvam zahodnih deželá calo, kar po (zamore) pomeni, jezik romany čib našim ciganka se enuje m cern cigansk Scer pa so cigani v mnogoverstnih se pa po nasi d kuha je lepo viditi; ce dezelah m no go verst Ci imena dobili mastno ; tudi juha (župa) ne diši tako dobro, kot iz našiga mesa. Zato pečejo Angleži svoje meso v ve gani so razkropljeni po celi Europi; gotovo jih , je bolj suho in manj je čez 700.000; nar več jih je na južnim Špa nj sk im, J i BI 1 A 1 • • • t • i t 1 • V • m^P a m _ kjer jih Git klicej Na Angleškim za nje posebni misionarji ? so jih preoberniti h kristjanski ai^a lllCiStf. « l U pvvi/jv; il OVUJl/ IIll/OU O« »JK |/UO(/Ulll IIIIOIWUUI j 1 , J111 o 1 l/UUCI Ilill II čih kosih in ga pekó le na pol (da je še véri, jih je okoli 18.000, ki imajo celo svoji pridno polivajo z mastjo, da skoraj kervavo), in ga je bolj sočno. Vzrok, da Angleško meso manj zdá kot se mora v manj tečni piči iskati. Trava je scer 5 ^a kralja Izverstno jih je popisal slavni Walter Scott v svoji kujigi skim 55 Der Astrolog", jih je manj, več Na Nemskim in Fr; pa jih je na Ogerskim E d e 1 j s k i m Mold j Angleškim lepa in kosata, pa megla in obilno ger- se vec pa vBesarab • . I • v J • I 1 • 1 • * • tn V ^ « V 1 » 1 kjer se jih šteje čez 200.000, Krimu, okoli Carigrada movje in drevje na senozetih brani da c in v T sploh Ko so pervi cigani na F in gorkote manjka. Če tedaj živina tako iz bolj skoprisli, soFrancozi mislili, dasoromarj blj vodene trave napravljeno seno, in razun tega vo- bij 1 I f v# • V l^é 1 » d zato se je prijazno z njimi deno repo in mehke prese vziva, se ni čuditi da celo pisma jim je vlada dajala. jih varovati in braniti je odebelj živina bolj napihnj in da meso ni njih potovanj (Dalj ledi) tako dobro kot je nase. (Dalje sledi.) / gled po svetu• Cigani in njih jezik. Od ciganuv se veliko govori in tudi od njih jezika ; pa dosti jih je, ki si pod ljudmi ki se cigani imenu- jejo, nic druziga ne mislijo, kot tatvinsko derhal, in pod » . » Stolovanje po JLaskim Spisal M. Věrné. 13. pismo. Dragi prijatel! Ko sim iz Pamfilieve pristave nazaj v mesto pri sim ogledal prelepo štirno, ki ji Pavlova voda zato ker je bila šel, pravijo „Fontana dell* acqua Pavlina", ciganskim jezika m nič druziga kot nek poseben ta- pod papežem Paulam V. iz lepiga marmorja sozidana 9 tinsk jezik. Ali oboje je napčno So scer cigani, ki se sedaj ki so ga iz podertin na nekdanjim rum Nervse" izkopali. Pa po svetu klatijo, tatinsk rod, in tudi njih jezik je zlo ali de voda tù izvira popacen i ali tak ni nekdaj bil. Mikavno je tedaj vsacimu i vino človečanstva kaj niga ljudstva in njegoviga jezika, Nervavim tergu „Fone misli, de je štirna ko druge, ta vodnjak je ko dereč potok z lepiin slapam 35 milj dalječ iz Braciana napeljan. Ne dalječ od tod verh Janikulskiga hriba — ravno na tištim prostoru, kjer je bil čez 600 let pred Kristu-ki nam je živa priča, sovim rojstvam kralj Ank-Marci v brambo mesta ta kterimu je za zgodo mar, nekoliko zvediti od tega čud kako se zna sleherni jezik pogubiti in popačiti, ako ga bor sozidal, in kjer so, kakor pravijo, okoli 700 let ptujstvo razdera in s ptujimi besedami mesa. pozneje pod cesarjem Neronam sv. Petra mučili in stojí zala, s krasnimi slikami in iz marmorja cerkev tega aposteljna, ki Med mnogimi druzimi ucenimi možmi si je posled- umorili nji čas posebno dr. A.F. Pott pridno prizadeval po cigan- iztesanimi podobami okinčana skim jeziku in po njegovi slovnici slediti, in kar je o tem zasledil, je v mnogo čislanih nemških bukvah pod naslo- se ji San Pietro in Montorio" pravi. Unikraj Tibere sim še nekoliko cerkvá in druzih krasnih poslopij ogledal, posebno pa Farnezino, ne scer veliko tode po Rafaelovih risih čudovito lepo Meni so bile te bukvice tako všeč, da se ne mo- slikano poslopje. Tudi so mi kazali lepo poslopje kne- vam „Die Zigeuner in Europa und Asien" (Cigani v Europi in Azii) na svitlo dal. rem zderžati, iz njih nekoliko radovednim bravcem po- zov Korsinskih (Corsini), kjer je slo vece bukvisce. vedati. Pravi jezik ciganov učeni dr. Pott pise > Ko sim bil to ogledal, sim šel na otok, ki mu zdaj in ki so mu o starodavnih je kajmicen, lepoglasen in za petje kakor vstvarjen; otok sv. Jerneja pravijo, je po svojim izviru in notranji sostavi pravi sin imenit- časih „Insula Tiberina" in tudi „Likaonia" djali. Ne niga sanskritskiga jezika i ali osoda časov gaje kdanji Rimljani so terdili, de nekdaj ni bilo tù otoka, ampak de se je še le naredil, potem ko so bili terdiga in tata; sila veliko je namrec svoje spreminila v berača lepote zgubil po različni ptuji mešanci, tako da ni več ošabneža, kralja Tarkvína, pregnali, in žito in druge pervimu pravimu podoben; bogat jezik nekdaj je se- rastljine po njegovim polji pokosili in v reko zmetali 7 daj reven na izvirnih besedah svojiga naroda, ki zgu- to je vse skup po vodi plavalo, dokler se ni tu zaje bljene nadomestuje s ptujimi, ktere krade, kakor pride zilo in ustavilo; in tako je malo po malim otok zrastel kmalo iz španjskiga, kmalo iz nemškiga skiga ali kakiga druziga jezika, ki ? kmalo iz oger Pozneje ko je kuga ljudi v mestu hudo morila, so ga govori tisto ljud- bili stari Rimljani tù, ravno kjer zdaj cerkev sv. Jer stvo, med kterim se cigani sedanji čas klatijo a neja stoji, Eskulapu, bogu zdravilstva, krasen tem Tako pripoveduje dr. Pott. pelj sozidali, zato ker jim je bila Eskulapova zdravilna Preden pa več od ciganskiga jezika poPottovim kaća. po ktero so bili zavolj kuge v Epida ur (mende spisu povém, bom nekoliko govoril od ciganskiga naroda, blizo današnjiga Dobro vnika ali Raguze) poslali » na tem mesta ušla in se skrila, in se vé de jih lepa v I y precaj široka dolina, ovencana s prijaznim? ni bilo vec! unim krajem mesta kuge Dva mostá vežeta otok s tem in hribi in humci. Vsa okolica je jako rodovitna zemlja, te ira na desni strani otoka so ne- podnebje premilo, zrak suh, in ko bi posestniki Ie stoti kdaj » Pons Cestius", uniga pa na levi strani „Pons del tega včiniti hteli, kar je dobrotljiva narava preobilno Fabricius" imenovali; zdaj pa mende ubéma Ponte quattro capi" pravijo . _____X__A___ vkup j? podělila, bi ti krasni kraj hitro bi se od vsakod 3 bil blagi raj y v kterega okrat vise gostov radovoljno pripe Med mosta m yy Sant Angelo" in med otokam je se ljalo in s svojimi stroški posestnike in obitelstvo bogatilo druiri sto mosta a lep mont ki se rnu Sikstov most „Ponte Si Odpotovaje mi je rekel bogat Tržačan g. H. : Va icy lliunv, ni Dl/ ili« •» " " f I)1 "uvw ~ ~ |------ - J ~ .... JV • • » M pravi, in nižje pod otokam so podertíne druziga razdinske toplice imajo preblago čudovitno moč v sebi _ - __// 1 1 • v • V m If t • V • _•!_».»_ X _ I 1 ^ • • 1 • « • • « f y ki ga j) Ponte rotto" klicejo ; se nekoliko nizje ni lahko tak zdravega kropa najti; ako bi se pri proti jugu pa kazejo kraj y kjer je nekdanji most „Pons za ijetuo ugodn i eseije skrbelo, bi samo Trsta subi i ci usíř stal, na kterim se je junaski Ko kl es vsako leto 100 ljudi vec sèm prišlo u tako hrabro obnasal in tako čversto krog sebe ma hal, de je sam celo vojsko ali saj trumo vstavil. Po všem tem sim jel notranji ali srednji del mesta med krasno ulico, ki se ji „Corso" pravi, in med Tibero ogledovati. Tù se toliko lepiga in toliko ravno skusnj velićanskiga vidi, de ni dopovedati. Cerkev sim veliko Gosti morajo Ali žalibog! za to se dosta premalo skrbi; in se cio potrebne reci se pogrešajo: 1. Zdenec (studenec) spada med naj potrebnejše • • • ~ - * « V ga ni, ce da čisto blizo ni globoko do vode. v 9 reci ke hise;tupri kaptolski gostivnici še kaze iedl 1 d pit ktero počasen osel iz ogledal. pa Ti bom le nektere imenovah Nar imenit- neke plitve štime ob svojih urah prinasa » • V • nisi v tem kraji mesta je „Sancta Maria ad Martyres u y 2. Ni se tam rezanega tlaka ali trotoara od sta ali kakor ji sploh pravijo „Rotonda". To je Agri- nis do vira, temoc prav rtasto kamenje je nasuto pov ^Pantheon" da starodavno prekrasno poslopje, zares eka s protinastimi nogami pri vsaki stopinji po ce-čudež zidarske umetnosti. To poslopje, ki gaje A gripa lem telu zbodne. V deževnem vremenu vojzne človek 727 let po sozidanji Rima, ali 27 let pred Kristusovim skoro v blatu. Letos po onem deževji sred julia niso rojstvam sozidal, je popolnama okroglo (od tod imé vboge gospe 2 dni za blata volj Rotonda"), le spred, kjer so vrata, ima silno lepo klo- če bi ravno morale hoditi k viru krop 3) nico (Porticus, Atrium) na šestnajstih, po 3S čevljev visocih stebrih iz lepiga granita. Agri pa je bil klo 3. Ni še d listozb lično zpod strehe mogle a pit. (pošte) ; le pri« > dpravlja ino spravlja gostiaš mu podane liste do nico in tempelj s pozlaceními bronenimi plošami pokril; ino od Varaždinske poste, da lehko pismo več dni * 9 pa teh ni več, ker jih je večidel cesar Konstantin II. oropal in v letu 663 v Carigrad odpeljal ; kar je brona Taksi teški pogreški odvraćajo poštene ogne ino gré rajši dosta dalej ljudi; kdor more, se še ostalo, S a je nek drug visok gospod iz rodu knezov 4. Ravno tak teško dene le nekaj ukusnemu go Barberinov v druge nameoe preliti dal. Od tod mende stu, da ni nikodar v celi okolici kake primerne gostiv pride y kar Rimljani pravijo: „Uuod nonfecerunt barbari, nice ali kercme , kamor bi clovek proti večeru iz do Pri vsim tem je pa vender cer- mače dolgočasnosti ino ostudné vsakdanosti odbežati mo fecerunt Barbarini". kev še zmiram krasno, veličansko poslopje, v nar boljim gel Ce pa zvé, da je k jedini v Piščanovec skopa stanu memo vsih druzih, kar jih je še iz starih časov nevosljivost brv odpravila, da je zdaj na vajnk predaljec, Po tem sim še ogledal Jezusovo cerkev se mu studa koža ježi. Bogme! ne samo dostojna sprava v Rimu. ^Chiesa di Gesu", ki je polna izverstnih lepotij in dra- ino postrežba privabi žiga postavim, k R ogački slat marmorja, in sim šel tudi v jezuitarsko, po- na Stajarskem (da izgled blizo poišem) od leta do leta zneje tudi v cerkev sv. And rej a v dolini „Sanť An- vec gostov, temoc tudi ravno to je tak zanimivo ino drea della Valle" zato, ker so v uni ravno praznik sv. mićno, da se lahko celi teden skoro vsaki dan kam dru « • • • « fl • « «« m mm