V7
Li
NEDEL)3WA- KD.AJ4
SPITAL Ni DRAVI
Štev.54., Leto II
Nedelja 23. febr. 194-7
11 Opominjamo vas,da ne prejemate milosti božje nepridoma", (Berilo,2.Kor.6,1.)
1» Kaj je duhovno življenje?
Duhovno življenje je naše sodelovanje z Begom in Odrešenikom za utrditev božjega življenja v nas, za utrditev posvečujoče milosti.
Oe pravimoi Ta ali oni goji uuhovno življenje, hočemo reči, da se varuje greha, da rad moli in da se prizadeva napredovati v kreposti« Povaarek je bolj na pozitivni štreni naše notranjosti, v “graditvi novega človeka*1, Jsl je ustvarjen v resnični svetosti,	" -
2, Duhovno življenje ih dejanska milost:.
Kakor si božjega življenja -posvečujoče milosti - ne moremo sami • dati, tako si ga tudi ne moremo sami ne ohranjati, in ne p.unužitil,Jmamo zaklad v prstenih posodah". (2Kor 4, 7») Ta je izpostavljen mnogim nevarnostim. Iztrgati ga hočejo* počutnost, napuh, hudobni svet in hudobni duh. Sami v tem. boju ne moremo zmagati. Potrebujemo nujno božje pomoči, ki jo imenujemo dejansko milost. Ta jo Potrebna vsakemu človeku; grešniku, da se spreobrne, pravičnemu,dr, ostane pravičen in opravlja dobra dela.
3» Duhovno življenje je tudi tvojo delo.
Zmotno pa bi bilo ličavno delo v nas in da sm nos hoče imeti za svoje soe sili, da mora storiti dobro opominja in ti ponuja pomoč pa odbiješ. Svobodo imaš od pri vratih in trkom« Oo kdi pil k njemu1*, (Raz 3, 23.) giblje - pripravlja voljo t Tako sc dejanska milost in nostno celoto in dobro delo božje delo, v nekom smislu milosti ne bi imel, in milo val.
Na tebi je torej, sti, ki trka na vrata tvoje
misliti, da opravi milost sama vse zve-emo pri tem ostati križem rok. Nel Bog elavce. Dejansko milost človeka ne pridalo. Nej Ona samo vabi, kliče, svari,
Od tebe je odvisno, da jo sprejmeš ali govoriti Bogu zt da ali ne.“Glej stojim sliši moj gl;?.s in vrata odpre, bom vsto-Dv.janska milost nam razsvetljuje um, na-or daje dobremu dslu nadnaravno vrednost, svobodna človeška volja, združita v skriv-, ki g", storiš, je v nekem smislu samo pa samo tvoje. Ne bi ga bil storil, če st ne bi bila uspela, če bi ti ne sodelo-
da prisluhneš skrivnostnemu glasu miloga srca. Načini trkanja so različni in
l/>
Štev.54». Leto II._______
čudoviti.
- a -
4, Duhovno življenje in predpravice nekaterih.
Gojitev duhovnega življenja ni in ne sme hiti pravica nekaterih, ampak je živijenska naloga nas vseh, je poglavitni namen življenja. - Je edino potrebno.
Kdor ne goji duhovnega življenja, ga bo izgubil. Božje živ življenje v njem bo zamr . Ta noče z milostjo sodelovati, ima zanjo gluha ušesa. Take svg,ri sv.Pavel v berilu. "OPOMINJAM VAS, DA NE PREJEMATE MILOSTI BOŽJE NEPRIDOMA."
5. Vsakemu, kdor ima, se bo dalo in bo imel obilo.
Izkušnja uči, da je konec napredovanja, že propast.Kdor se noče več učiti, izgubi bistrost duha in pozabi še to, kar se je naučil goprejf Kdor se preneha vaditi v športu , otrdi. Kdor se ne vadi vec v kreposti, ga prerastejo napake in slabe navade.
V	kraljestvu milosti vlada podobna zakonitost. "IZ NJEGOVE POLNOSTI SMO VSI PREJELI,MILOST ZA MILOSTJO.” Milost prejmeš, | če si z njo sodeloval in jo uporabil. Oe pa milost odkloniš ali zanemariš, ti jo Bog vzame, da ne bo odgovornost prevelika. “Kajti vsakemu, kdor ima , se bo dalo in bo imel obilo> kdor pa nima se mu bo vzelo še to, kar se zdi, da ima.” (Mt 2%) Milost je dragocena in Bog je ne pusti zapravljati.
, 6. Varuj se mlačnosti
vKdor slabo skrbi za svoje duhovno življenje, mu pravimo mlačnež. Če tudi še živi v posvečujoči milosti božji, je ne bo dolgo ohranil. 0 njem velja beseda* "POZNAM TVOJA DELA, DA NISI NE MRZEL NE GORAK. TAKO PA KER SI MLAČEN, NE GORAK, NE MRZEL, TE HOČEM PLJUNITI IZ SVOJIH UST.11 (Raz.)
7. Duhovno življenje - božji vrt.
Notranjost otroka božjega je kakor božji vrt, v katerem je vrtnar Bog sam in še ti zraven. Če zanj skrbis, če ga neguješ, bodo zrasle v njem nebeške rože. Zato rahljaj zemljo svojega srca, . sej vanjo seme božje besede, zalivaj ga z.milostjo pogostnega svetega obhajila in z roso stanovitne molitve, čisti in uničuj pri sv, spovedi ves plevel in Bog bo dal rast, barvo in vonj tvojemu cvetju. Tvoj vrt bo lep. lilijo bodo dehtele v njem in temne rdeče rože in vse cvetje, ki naj krasi tvoje življenje. Roža Marija bo v vrtu kraljevala in Bog sam se bo s svojimi svetimi angeli sprehajal po njem,
To pomenit z Bogom biti in z Bogom sodelovati.
'1
ALI MILOjST 1
"Igra slučaja” je bil naslov kratki novici v nekem francoskem časopisu v letu 1938. Pisano je bilo o nekom malem trgovcu v manjšem mestu južne Francije, ki je tisti dan, ko se ge ta stvar začenjala, svojo žono in otroke spremljal v nek počitniški zavod na deželo. Iz postaje je mož šel spot domov na delo v prodajalno. Zvečer ješel k počitku kot navadno.
Ponoči ga je nenadoma zbudil vedno hujši trušč| dvignil se jo pokoncu, postolja se je giigala, vse je pokalo in hreščalo. Potres? Presenečen, je skQ,čil iz postelja; .še en skok in bil je na
^knu, kjvr se jo.obupan oklepal železnih prečk v ckunskl pregradi.
Samo'tavstena, kjer se je mož hotel rešiti na oknu, je ostala od celb hiše. Vse drugo so je zrušile in oblaki prahu so se dvigali k nebu, *
Gasilci su rešili trgovca iz neprijetnega položi.ja. Vendar zgodba še ni končana. '
Drugi dan dopoldne po tej nesrečni noči - poroča časvpis dalje - je šel ta trgovec izpred cerkve čez mestni trg. Iz neke stranske ulico pa pridrvi z vso naglicv na trg avto. Na ovinku je zgubil voznik oblast nad vozom, zaletel so je v tvgovca in ga zmečkal pod kolesi. Zavore so zacvilile, cel rv j ljudi je pritekel skupaj. Hitro so poklicali zdravnika, ta pa je mogel ugotoviti samo še smrt povoženega.
To je zgodba, kateri je & .ancoski časopis dal naslov: "Igra slučaja.Saj svetni ljudje takih dogodkov drugače presojati ne znajo.
Važnost cele zgodbe, katero hočemo povdariti, pa je popolnoma drugje. Tu bomo pokazali prav šolski primer za to, kako večina ljudi opazuje dogodke okoli sebe in kako nikakor niso zmožni pogledati v pravo ozadje vsega dogajanja.
V neznatni opazki v časopisu, da je mož izpred cerkve šel čez trg in tako v smrt, je smisel cele zgodbe. Potem zgubi naslov t "Igra slučaja" vso vrednost in postane čisto jasno, da takih slučajev ni.
Kot je prišlo na dan se ta trgovec že leta in leta ni nič brigal za 3o§a in Cerkev, čeprav je bil po krstni knjigi katoličan. Samo dobiček in še dobiček, pa malo zanikrnosti in preljubi napačni sram in obzir do ljudi, so ga odvrnili od Boga in Cerkve.
In kdo od teh ljudi naj bi mu poplačal tisto,	kar je	radi	njih po-
stavil na kocko - večno srečo. -
V tisti noči pa, tam ^ori na oknu med nebom in zemljo, pa je y .stalo v duši tega moža čisto jasno. “Moj Bog, kam sem vendar zašel. Če bi sedaj umrl, če bi me zidovje podsulo, kje bi bil sedaj?" In kot blisk je šlo skozi njegovo dušo njegovo zgrešeno življenje, kako bi. ga sodil Bog, če bi prišel	pred njegov	sodni
stol. Namesto tega ga je rešil na stenit ki je eaina	še ostala,	in
štrlela kot opominjajoči prst proti ničnemu nebu.
V jutru po tisti svoji rešitvi, je mož izvršil dini možni zaključek preživet.: noči* Šel je v cerkev in spravil v dobri spovedi svoje življenje spet v red. Potem je sprejel v svoje srce še Odrešenika in zapustil Cerkev s sklepom, da bo p.stal drug člov>.
Ta^pot pa je bila zadnja v njegovem življenju. Smrt mu je bila dolučena, samo Bog mu jo ju še odložil v svoji veliki milosti, Sedaj, ko je bila duša rešena, je šele prišel čas, da umre telo.
Ali še verjamete, da je bila tu samo !,igra, posmeh, slučaja." Da, ni bil slučaj, ampak velik čudež milosti, čudež, ki ga Bog nv- stori vsak cian. So pa taki čudeži božji navadno taki, d' ljudje govore le o srečnih in nesrečnih slučajih.
Da pa resnično ozadje takih dogodkov ne pride na dan zato skrbi nekdo	drug, ki ima velijo skrb za te, da ostane	to	prikrito.	Ta	nekdo,ljudem zna vedno tako	lepo metati pesek	v	oči,
je večni zoprnik božji -'oče laži” hudobni duh sem.
"Koliko takih "slučajev'- smo doživeli že mi sami, kolike rim smo bili priča pri drugih? In kakšne posledice smo izvajali?
Milost	je bila,izredna, - samo	kako izrabljena?
Ali jo	bomo še enkrat aoležni,	ali ne bo prihodnjič	pre-
pozno ?
Begunci smo, popotniki, potujemo v viharno noč, '* , pred nami ni cest kot nekoč, ko v domovini smo bili.
Zastaja nam v temi korak, telo utrujeno drhti,
.pojemajo-nam že moči,
vse zvezde vtrinjajo se v mrak.
Marija, morska zvezda si, v duhovni svet nam kaži pot, kjer pričakuje nas Gospod z zakladi svojih milosti'.
V
u\xf-\ V U U 11 Pl.fXxkV/Zb U J i U ] L
Cerkev je velika dobrotnica človeštva. Ne vpliva blago
dejno le na poedinca, marveč na vso družbo. Prva družba, ki ja okusila koristnost njenega preroaitvenega dela je bila družina. Družino ustvarja razmerje mod možem in ženo, med starši in otroki. Poganstvo je to razmerje izpačilo,- in porušilo, Kristusova Cerkev pa ga je prenovila s tem, da je dvignila mater in otroka, dvoje bitij, ki sta bili v poganski družini zapostavljeni in teptani«
Krščanstvo je vrnilo ženi njeno dostojanstvo.
Da moremo pravilno oceniti pomoč, ki jo je v Kristusovem evangeliju prejela žena in to v vsej njeni vc-llcini in dalekosežno-sti, s« moramo zamisliti v položaj žene, v kakršnem se je nahajala v starem poganskem svetu.
položaj žene v poganski družbi«
Na splošno je žena v stari poganski družbi zelo malo pomenila. Stari poganski misleci so sc o.njej zelo poniževalno in prezirljivo izražali. "Bič zg. smrtnike" je žena, tako so govorili nekateri, "potrebno zlo" je ■•■zena, so dejali drugi. Platon je pisal, da bodo duše malopridnih ljudi kaznovane tako, da se bodo ponovno včlovečile kot žene, Aristotel je imenoval ženo za nepopolno, manjvredno bitjo, ki je že po naravi podložno možu.
Tem naukom in temu mišljenju enaka so bila tudi dejanja. Če se je v družini rodila deklica, so to rojstvo imeli za nesrečo, za ponižanje, za božje prekletstvo, za napotje družini. Ko je Rimljan .za dal j 3. čas odhajal v svet, doma pa je puščal svojo nosečo ženo, ji ni pozabil naročiti* "če se bo rodila hčerka, jo pokončaj! Če se je siromašna družina hotela znebiti kakšnega otroka, ju bila vedno najprej žrtvovana deklica.
Stare poganske postave sploh temelje na načelu, da je žena po svoji vesti in srcu, z dušo in telesom, s svojim premoženjem in častjo poplna moževa lastnina in vedno pod njegovim. varuetVom.
Kot hči je žena ped očetovim varuštvem, ki‘jo more po mili volji prodati, razpolaga z njeno bod čnostjo, se dogovarja za njeno poroko, največkrat je niti ne vpraša za mnenje, ampak jo pro-
da najboljšemu ponudniku.
Kot nov o st a v ni čemor ne spremeni svojega bednega položaja. Nasprotno, s poroko postano pop vina moževa last, kot je-doslej bila očetova. V novem stanju ne pr,jme nobenih večjih pravic od teh, ki jih jo imela duma..
S tom, da postano moževa last, je težko prizadeta, ker ne more več izvršiti nobenega pravnega dejanja, ne more ne zaslužiti, ne napraviti oporoke. Vse tv.vrno dobrino, ki jih prinese s sebo^ v zakon, pripadajo m* žui Cel. -treci niso njeni, temveč izključna moževa last,
« Ker je žena moževa last, more ta z njo razpolagati kakor se mu zdi: lahko jo preda, more jo mučiti, doma pretepati, daz lahko jo tudi umori,
V	zadnji dobi republike in p.d rimskimi cosarji se je siln:) razpasla razvada razporcke, ki je bila postavno priznana in dovoljena. Mož je lahko iz malenkostnega vzroka zahteval razporek . Sam" par primerov: Scipi'. n je zavrgel svojo ženo, ker jb- odšla brez njgovega dovoljenja na ljudsko zabavo. Sulpicij se je dal ločiti, ker jo na cesti srečal svojo žen.1, pa ni imela poj Solana.
Juvenal zelo živahno popisuje nokatore razloge, za raz-porokot "Tri gube na čelu, počrneli zobje, krmežljave in mežikajoče oči, dolgotrajna rouma - pravi pesnik - zadostuje, da su mož loči od žene, svoje življenske družice in matere njegovih otrok.
Gospe., spravite skupaj svojo robo in spravite se od hiše! Ne moremo vas več prenašati, kajti preveč top nos imate, nam pa je bvlj všeč koničast nosek!**
Nič manjša ni bila stiska in zasramovanje, ki ga je morala prestajati žena kot mati* Nekaj na, ravno ga jo materina ljubezen du otrok, saj so otroci kri iz njene krvi, meso od njenega mesa. Ovirati mater pri razkazovanju teh njenih svetih čustev je prav gotovo znamenje barbarsko surovosti in krutosti. Toda ta krutost se je pogosto dogajala v p ganskih družinah.
Kor so bili "troci možova last, jih je lahko vzel aateri, mogel jih jo prodati, izpostaviti ali jih žrtvovati ne do bi ga pri tem dejanju kakršenkoli zakon oviral. Toda matere so morale nasproti bem pretresljivim dejstvom ostati mirne in so svoj bolestni jok morale zadušiti, zakaj tudi žalost jim je bila prepovedana.
Oo posnamemo ta dejstva, moremo reči, da sta sužnost in pokvarjenost žalosten delež žene v poganskem svetu«,
Spričo te strašno miseln sti in še strašnojših posledic te miselnosti ženi ni prestajalo’ nič drugega, kak. * da se ju vdala v svoj žalostni položaj ali pa si je sama vzela življenje, vrf':I,-v blato in je vsa prežeto v d sovraštva in maščevanjaželjnosti hlapela za.tem, kako bi so nad možem svojim tiranom maščevala. E~jž jo je preziral, ona ge je še bolj prezir;-: la* Mož jo je vrgel iz hioe na cesto kakor star ■ cunjo, ona so je nad njim maščevala, loči?a se je od njega. Šlo je v ti. j zablodi tako daleč, da žene niso več čakale, kdaj jo bo mož-pegati, temveč	so si	samo	v naprej	že iskale
novih ljubčkov in se ločil«.: od svojih	mož. Zlasti v višjih slojih
je bil to že kar navaden p-..-jav, da /ene lot	niso	štele po	konzulih,
temveč po številu svojih r.i..ž.
‘*T0 JE PRAVA POT, POT MOLITVE IN PelOitE, KR/.POT pIZA. LE PO TEJ POTI BOMO HUDIČA OSf-BNOSTI, POOuiuOSTI IN SEBIČNOSTI, KI JE OSVOJIL tiVM IN GA DRŽI V SUŽNJOSTI, PRISILILI, DA SE UMAKNE.” (Pij XII.)
"Vi ste po veri otroci božji v Kristusu Jezusu". (Gal 3,26). Otroci božji smo	postali pri krstu.
Bog ni le skupni	oče vseh ljudi,ker
je vse ustvaril, in za vse skrbi.
On je Oče krščenih v ožjem pomenu besede. Pri krstu se je izvršilo pravo rojstvo, čeprav je bilo to rojstvo nevidno,kakor je nevidna milost,ki smo jb takrat prejeli.
Ko smo bili krščeni, se je božja družina pomnožila za e^ega člana,
-£25večujočajnilost_božja_nasMnaredi_ot£oke__božj[je.._
To je verska resnica, ki je jasno razodeta v sv. pismu. Boga nam je v svoji neskončni dobroti dal višje življenje, ki obstoji v	deleženju	njegovega	lstnega življenja.	Kristus je rekel
Nikodemut	"Resnično,	resnično	povem ti, ako se	kdo ne rodi iz vode
in duha, ne more priti v božje kraljestvo." (Jn 3,5). Kristus misli tu na krst, Talco razlaga tridentinski cerkveni zbor, ki ne dopušča, da bi kdo o tem dvomil, To je duhovno rojstvo,, ki nas "rodi od Boga" (Jn 1,3) Kdor te rodi, je tvoj oče.
Tudi v edini molitvi, ki nas jo je Kristus učil, ima Bog samo en naslov 1 Oče naš.
V	znamenitem govoru na gori, v katerem je Odrešenik taz-glasil glavne člene vere in nove postave, ki jo je dal svetu, rabi 15 krat ta izraz.
In sv.Janezi V svojo lastnino je prišla (Beseda-Kristus) in njeni je niso sprejeli. Vsem pa, kateri so jo sprejeli, je dala pravico, da postanejo otroci božji," (Jn 1,11-12). Isto misel razvija tudi sv. Pavel* uKaterikoli	namreč se dado voditi božjemu
Duhu, ti so božji otroci. Kajti niste prejeli duha suženjstva v strah, ampak prejeli ste duha posinovljenja". (Rim 8, 14 -15).
To posinovi jen je^o več tlg_kakor_3& torikoli človeško______
l
Človeško posinovijenje je le neko zunanje imenovanje.
Ko človek koga posinovi, mu lahko da svoje ime, svoje naslove, svoj družabni položaj, svoje imetje, ne more pa mu dati svoje krvi. Bog
pa se ne zadovolji. s tem, de. bi nam dni pri krstu le naslov in pravo, dedovanji, temveč nam da nadnaravno življenje, nam da tako-rekoč nadnaravno življenje iz svojega življenja« "Radevoljno nas je rodil z besedo resnice, da bi bili nekakšna prvina njegovih stvari." (Jk 1, 18). Bošje posinovljenje da pravo notranjo spremembo, "Zatorej niste več tujci in prišeljonci, -ampak sodržavljani svetih in domačini božji”. (Ef 2, 19),
IZ MOLITVENI IZ/K
STARE IN NOVE ZAVEZE’- KNJIGA PSALMOV. KAKŠNA JE V REJNICI SREČA
KRIVIČNIH.
psalma 48*
Psalmist pripoveduje, koko bodo morali vsi ljudje, tudi najbogatejši umreti in vse pustiti. Usoda hudobnih je v večnosti nad vse žalostna, dobri pa tam kraljujejo, ker jih je Bog k sebi vzel.
Čemu bi se bal hudih^dni,
ko me krivični zvijačneži obdajajo,
taki,ki zaupajo v svoje bogastvo,
in se bahajo s svojimi velikimi zakladi?
Saj nihče ne bo rešil sam sebe, no bo plačal Bogu cene za svoje življenje« to prvVeČ stane, da nikoli nima zadosti, če bi hotel večno živeti in ne učakati konca.
Vidim namreč,kako umirajo modri pravtako, kot končava 'nespametni in bedak: svoja bogastva zapuščajo drugim.
Grobovi so jim stalni domovi,
teon so njihova stanovanja: za vselej,
pa čeprav so po njih imenovane pokrajine na zemlji.
Saj človek ne obstane v bogastvut
po d oboli je živalim, ki poginejo.
Kot ovce pojdejo na oni svet s
smrt jia pokosi in pravični jim zagospodujejo.
Brž bo izginila njihova slava v peklu bo njihovo domovanje.
Mojo dušo pa bo Bog rešil pekla, zakaj k sebi me bo vzel.
Zato se no boj, če je diugi postal boget, čv raste bogastvo njegove hiset šel bo v družbo svojih učetov, ki na veke ne bodo videli	luči.
Človek, ki v bogastvu tja	v en dan živi,
jo podoben živalim, ki poginejo.
Iz psalma ?2i
'	Na	vprašanje, kako moiv pravični	Bog glodati, da so hudobneži srečni,	da-je psalmist točnejši in	globlji odgovor:	ni tu
na zemlji vse poravnano, ampak v drugem življenju,^ko bodo hudobni pozabljeni, dobri pa bodo uživali Boga. - To je rešitev, ki se po-
sebe j velja za nas kristjane 1 nauk in zgled Kristusov jo potrjuje*? v svojih blagrih obeta Kristus predvsem večno srečo in sam tudi ni iskal in na?el drugega na svetu kot nam odrešenje in sebi poveličanje.
Koko dober je Bog pravičnim, njim, ki so čistega srce!
Moje noge pa so se skoraj zapletalo 11,1 o stopinje so mi kar spodletavale, kJr sem zavidal hudobnim,
, ko sem opazoval srečo grešnikov.
Zakaj nobenih težav nimajo, zdravo in rejeno je njihovo telo, stiske navadnih zemljanov jih no zadevajo, tepeni niso kot drugi ljudje.
Zato nih kot pas, obdaja ošabnost z nasilnostjo se oblačijo kot z obleko.
Glej taki so grešniki
in vedno v miru si množe oblast.
Torej sem Qaz zastonj si varoval čisto srce, in v nedolžnosti si umival svoje r';ke?	1
Saj dobivam udarce vsak čas	.	•
in se pokorim vse dni.
Pa sem zato preudarjal, kako bi stvar dognal, a zdelo se mi je pretezavno,-dokler nisem pogledal v načrte božje in spoznal, kakšen je konec hudobnih.
Zares na spolzko cesto jih obračaš mečeš jih v pogubo.
Le kako bodo v trenutku spodleteli, premisli, uničila jih bo strašna stiska!
Kot se človek otrese sanj, ko se zbudi, tako boš Gospod, ko se boš dvignil, razpršil njihov videz.
Ko se je razburjal moj duh in se' je stiskalo moje srce, sem bil nespameten in brez spoznanja: zares, kot vol sem bil pred Teboj. -Jaz pa ostanem vedno s Teboj 4 prijel si me za desno roko; s svojimi nasveti me vodiš in končno me boš sprejel v slavo.
Kdo jo zorne v nebesih razen Tebe
in, ko sem s Teboj, me ne veseli zemlja.
Glej ti, ki te zapuščajo, bodo propadli,
. zame pa je dobro, da sem Bogu blizu, da imam v Gospodu Bogu svoje zavetje.
Kar še naprej jim je potem tekel razgovor prav prisrčno in domače, dokler ni Potočar videl, da bi bilo bolje bolnika pustiti , da se odpočije. "Pa lahko noč, Tine, kar dobro se prespi.Drugo za jutri bom že jaz vse uredil. Tudi po patra bom sam stopil, se imava tudi midva še marsikaj pomeniti.11 Zadovoljen in vesel kot že dolgo ne, je prišel Potočar tisti večer domov. Zeni je še tisti večer povedal, da se .je .spravil s. sosedom in je tudi ta od veselja
kar zajokala? ”Hvala Bobu, da sem še to dočakala, mislim, da mi je kar odleglo sedaj. Še na Tončkino smrt bom sedaj lažje pozabila.
Da bi le še Andrej kmalu prišel, pa bo vse dobro,1’ Če bom le utegnil, bom sam	stopil jutri tudi na Trato in mu	povedal, če	bo ravno auto vozil	tja. iNe bom	se zamudil radi tega	več kot pol	ure,
Tine,-pa se mi	zdi.tudi ni	več tako slab, kar na bolje mu gre,gospod'ga ne bo	zamudil, če	malo kasneje pride.
Drugo dopoldne so Brlogarja prevideli. Dolgo sta se raz-govarjala s patrom Vilibaldom. Ko so se vrata odprla, so vsi na obeh videli zadovoljstvo in mir. Po končanem previdevan^u so ostali pri Brlogarju še pater, Potočar, pa Kozjek in Prižnicar. Uredili sot kar sta komaj čakala oba, Brlogar in Potočar% Brlogar sam^ je zaceli “Matevž, ali boš kaj branil Andreju, da pride k nam.Veš, najbolj miren bom, če bi kaj prišlo, če bo Ančka njega dobila. Da pa ta dva drug na drugega komaj čakata, pa sam veš*” "Veš, da ne bom branil, sam sem bil tudi vedno za to - samo ta nesrečna stvar je vmes prišla in mi pamet zameglila.Zdaj je pa spet vse prav in vesel bom tega prav tako kot ti in Ančka in Andrej. Njega sem itak že poklical domov in v nedeljo bo že gotovo doma.,, Ko so vse uredili in se pomenili, se je pater še hudomušno nasmehnilt "Ne boš še pozebe 1 ne, ti kopriva gorjanska. Otavo boš že sam kosil, zdaj se ti bo kar na hitro na bolje obrnilo, ti že na očeh vidim. Še malo so pomoževali, ko sta prišli še mati in Ančka. Na preteklost se niso več ozirali, saj je tudi pater znal pozabiti in je tudi on pokopal vase vse. v0b priliki jima bom pa le podrobil, svojeglavcema, da ju je Bog moral sam prav z najtršo palico udariti, da sta k pameti prišla," je sam zase mislil, ko je hodil proti Osovniku in spotoma hotul obiskati še tega in onega hribovskega kmeta.
Tisto gesen so imeli pri sv.Barbari za semnjem še eno slovesnost, V začetku oktobra je šla proti cerkvi sv.Barbare procesija zadovoljnih in veselih svatov. Spremljali so k poroki Andreja in Ančko. Brlogar je bil že spet zdrav kot dren, pa zadovoljen kot morebiti že od svoje poroke sem.ne, S Potočarjem sta bila sedaj nerazdružna prijatelja.
Svatovščina je bila velika, kot se je spodobilo za Brlogarjev grunt. Potočar in Brlogar sta kmalu vstala od kosila in šla sama ven. Na griču, odkoder se je videlo dobro na obe hiši,je bila pod križem klopica, kjer sta že toliko presed-.la. Tudi sedaj sta se usedla tja. Gledala sta proti To.žču, ki se je bohotil v krasu jesenskih barv na drevju.
"Poglej Matevž, takole bo pisana in lepa najina jesen,” je ves sončen spregovoril Brlogar. "Oba je peljal Bog skozi hudi ogenj, da sva prišla k pametij sedaj	naju menda ne	bo	premotila
nobena stvar več. Bog daj, da bi bila	ta huda	šola,	skozi katero
sva morala iti midva, zadosti tudi za najine otroke in vnuke. Andrej in Ančka, pa vsi drugi, mislim, da so to tudi dosti trdo občutili." "Bog daj, Tine, da bi bilo zares tako, kot praviš, zadosti , smo vsi skup-:, j trpeli, pa^za tak prazen nič."
Kekšen mir, kakšno sonce je	bilo od	tedaj	na	Jvgalah in
ns obeh gruntih pod njimi, kjer je prej divjala povodenj razprtije in kopala vedno globlje in vedno bolj nepremostljivo breznoi
človek sam je tisti, ki pripelje na nebo svojega življenja in še življenja tistih, ki so ob njem čisto, toplo sonce, ali hudourne oblake, srečno in mirno, zadovoljno življenje ali pa zagrenjenost in sovraštvo. (Konec.)
+• + + + ^
'	Z^3H	kulturni zgodovinar je ob premnogih zakonskih
locitvati;po svetu dejal* "Zgodo.vina daje nesporen doka21 Revolucij, ne dvigajo svojih zastav na razvalinah strank, ampak na razvalinah zakona in družine.”
e
,	Nihče	nima pravice^biti v borbi proti brezbožnim valovom
današnjega casa utrujen. Nihče se ne more opravičevati, zakaj stoji nasproti brezbožnim valovom s povešenimi rokami, pobeseno glavo in tresočimi koleni. (Pij XII.)
^Že zdavno potrebno 1 Na konferenci Časnikarjev na znani univerzi v Kolumbiji v Ameriki je pojasnjeval nekatolik dr. Everett -R. Clinchy, da mora uredništvo vsakega časopisa posvečati verskim dogodkom prav tako pozornost kakor športu, politiki in drugim javnim dogodkom. Zato mora biti v vsakem uredništvu tudi urednik za verskg'zadeve.
Predsednik holandske katoliške delavske organizacije je G zahteval pri otvoritvi konference katoliškega delavskega gibanja na -Holandskem, da je treba uvesti zakon, po katerem bo prepovedano poročenim ženam delati v industriji. Poklic žene in matere je' v doz.aci hiši in ne v tovarni,	___
V Angersu v Franciji je bil posvečen v duhovnika 75 letni grof Joahim du^Plessis,- trapist. Prej je bil dekan pravne fakultete na z tamkajšnjem katoliškem'vseučilišču in med prvo svetovno' vojno polkovnik.
Katoliška učiteljica Mrs.Elizabeta Gray Vining, izdajateljica številnih knjig za otroke, je postala v Tokiu učiteljica 14- le'tnega japonskega prestolonaslednika.
Med nemško zasedbo je zgubilo na Poljskem 2647 katoliških svetnih duhovnikov življenje. Leta 1937 je bilo svetnih duhovnikov na Poljskem 13 •94-3»
V nasprotju s prejšnjimi desetletji je število katoliških tl duhovnikov na Portugalskem vedno večje.
Na Angleškem je 2, 4-00.000 katoličanov. V teku zadnje vojne je prestppilo v katoliško" cerkev okrog '500 oficirjev in voja-. kov,
ToLiizo vm- ifTiWa mtiijucn .
Angleški svobodomislec Anton Collins je srečal nekoč svojega znanca delavca, ki je šel k maši.
"Kam greš?',’ je vprašal.
"V cerkev" mu je odgovoril.
"Kaj pa imaš opraviti tam?", ga ujedijivo vpraša.
"Boga grem molit", mu reče delavec.
"Ali je tvoj Bog velik, ali majhen",se Collins norčuje
naprej.
"Tako velik, da ga ne- more dojeti vaša glava, in tako majhen, da v mojem majhnem srgu stanuje".
"Collins je kasneje svojim prijateljem priznal,da nanj vsi tisti,ki so ga znanstveno in učenjaško hoteli obrniti od nevere,niao napravili takega vtisa, koit odgovor tega preprostega delavca. ;