Leto V., štev. 186
Ljubljana, petek, 8. avgusta 1924
Poitntaa pavŠaltramL
Cena 2 Din
laha|» ob * »jntraj.
Stane mesečno 20-— Din m inozemstvo 30*— , neobvezno
Oglasi po tarifu-
Uredništvo t
Miklošičeva cesta it 16/L Telefon St 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
UpravniŠtro s
Ljubljana. Prešernov* ul. št 54. Telef. št 38
Podružnici t
Maribor, Barvarska uL t. Cel|e, Aleksandrova e.
Račun pri poštn. čekoT, zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 7. avgusta. Osmi avgust je posebno slaven v egodovmi Slovencev in »Slovenca*.
Ta dan je pred desetimi leti bil sobota, in »Slovenec* je prinesel nekaj prav Eanimmh reči, ki se danes čitajo kakor ironija in pravi document humain, ne samo "za bestijo, kj živi v človeku, nego še pcsebno sa bestijo. ki živi v klerikalcu.
Podlistek tega »Slovenca* je po-. svečen rodbini Karagjorgjevidev, Na j slov ima zelo romantičen: »Krvava j rc-ka*. Morda ve balkanski zgodovinar , Snšnik, danes odgovorni urednik kle-1 vetniškega separatistično-republikan- j skega »Domoljuba* in kraljevski mini- , ster, kateri zgodovin op isec je avtor tc- j ga »Slovenčevega* podlistka. Ta pod- > listkar najprej opisuje, kakšen krvolok i je bil ustanovitelj dinastije Kara-Gjor-! gje, češ, ubil je svojega lastnega očeta. Kdor pozna tudi drugo plat zvona, ve, kakšen bil dotičen dogodek in s kakšnim merilom se mora meriti. Seveda opisuje »Slovenec* srbskega junaka kot posebnega razbojnika, ki je tudi svojega brata dal obesita in nekega kneza Teodoziia ubiti. Takšna pisava je potrebna, da se opraviči krvavi naslov. V nadaljnem tekstu sovražno opisuje posebno 1 okavost krvavega tega Karagjorgje, potem krvavo nasprotje te rodbine z rodbino Obrenovi-čev. na rodbinsko sovraštvo, pobege, zasledovanja, zarote, umore, končno pa opisuje kako je dal Aleksander Ka.ra-gjorgievič umoriti Miloša Obrenoviča, a" njegov sin Peter je bil v zvezi z umorom Aleksandra Obrenoviča in Drage Mašin. «ki so ju razmesarili, kakor psa*. »Zakonitih Obrenovidev ni več, Karagjorgjeva zvedza stoji na nebu, toda njeni žarki so krvavi.*
Ali je v zadnjih desetih letih »Slovenec* kdaj popravil takšno pisanje, jn ali je pozneje pa do danes našel za našo vladarsko hišo kaj več, ko ono najpotrebnejše, kar tudi najbolj hladen cficiozus pove, ker mora in ker mu gre tako v račun?
Na mestu uvodnika se nahaja v »Slovencu* od 8. avgusta 1914. dolgo pastirsko pismo ljubljanskega knezo-škofa Antona Bonaventure Jegliča, kakor takrat tako danes voditelja SLS. in dejanskega lastnika tiskarne, v kateri izdajajo istega »Slovenca* štirje klerikalni poslanci, med njimi dva ministra, z odobrenjem istega škofa,
»Presvetli cesar je poklical može in fante pod orožje, prisiljen po srbskih spletkah zoner mir in varnost... Vojska zoper Srbijo je pravična. Že več let Srbija zoner Avstrijo hniska, napoveduje propad in pogin in celo po Avstriji sami širi duha upornosti in izda,jstva. Ko je preiskava zoper gnusne morilce našega, prestolonaslednika še bolj dognala," kako se je Srbija zoper Avstrijo zarotila, je bO cesar zavoljo miru primoran napovedati vojno ...
Ko sem bil sedaj v Lurdti in sem po. toval no Francoskem ln Laškem, so vsi katoličani pritrjevali, da je napoved voine popolnoma pravična in da se nikakor,ni mogla več odlašati. Gorje bo sicer veliko, mnogo solz se bo prelilo. mnogo dragocene krvi po-točilo, toda Previdnost božja je to dopustila v svoji neskončni modrosti, da nam to gorje prinese za. bodoče blagoslova za dušo in telo.*
Da, ta blagoslov bo Jugoslavija, toda nanjo presvitli ta čas ni misliL V nadaljnem tekstu kliče škof vernike naj za časa vojne izvršujejo dela usmiljenja. molijo in se pokore, in promptno siedi njegovemu pastirskemu pismu v isti koloni »Slovenca* z dne 8. avgusta poslanica Slovenske krščansko soeijal-no zveze. Slovenske Straže, Orlov in Jugoslovanske Strokovne zveze za skupno akcijo, ki bodi tudi pomožna, pa tudi policijska in ld bo imela osrednjo pisarno. Se posebej pa dodaja istemu oklicu svoja navodila Zveza Orlov, ki zahteva v točki 7.: »Orli, bodite na straži, da ne bodo sedaj zapeljive!, katerih je še mnogo med nami, skušali med _ ljudstvom "sejati svojih posrubo-nosnih semen, vzbujati med ljudstvom nezadovoljnost in pripravljati tla za
svoie krive nani-p in na->ore.»
Kako so se Orli iznebili te svoje plemenite naloge, je znano.
Pri pregledovanju vojnih krivcev in hujskačev se dandanes večkrat čuje: Saj so bili vsi enaki. Da. mnogi niso bili boljši od glavnih krivcev, to je res. Toda kdor je delal pokoro, temu je odpuščeno. Kakšna pa je bila pokora, ali kakšno je bilo izpreobrnjenjc klerikalcev? Ostali so, kakor so bili, in med onimi, ki sedaj že pet tet hujskajo ljudstvo na Srbe. so vsi oni, ki so bili med vodilnimi prvaki krščan-skosocialne zveze. Orlov, Strokovne org.. Straže itd. Od škofa in Ušeničnika, od Remca, Brejca pa do zadnjega klerikalca eo oni samo izrabljali konjunkturo, in sedaj so na vrhuncu te STOie konjunktur«
Deklaracijska debata v skupščini
UNIČUJOČA KRITIKA RADlCEVSKEGA REŽIMA - GOVORA POSL GRISOGONA IN PR1BICEVICA. - NAS i AS PETROVIČ VIDI VSE-POVSOD ZADOVOLJMOST IN NAJLEPŠI RED.
je v dunajskem in budlmpeštanskem ča-
Beograd, 7. avgusta, r. Tudi na današnji dopoldanski seji skupščiue, ki se je pričela ob 9.50, so bile vse galerije in diplomatske lože nabito polne. Seji sta prisostvovala tudi bivša bolgarska ministra v kabinetu Stambolijskega, Atanasov in Stojanov, ki sta te dni pribežala iz Sofije v Jugoslavijo. Najprej so se čitali razni predlogi vlade, prošnje in pritožbe. Minister pravde dr. Hrasnica je zahteval izročitev poslancev Stjepana Radiča, Vlad. Pušenjaka in Steiana Kraita radi raznih pregreškov sodišču. Radikali in samostojni demokrati so pri čitanju teh zahtev klicali, da ne bodo dopustili, da bi bil minister pravde mož, ki je za avstrijske okupacije obešal Srbe.
Vprašanje posl. VVilderja-
Nato je predsednik Ljuba Jovanovič odgovarjal na vprašanje posl. Wildena (sam. dem.), ki je zahteval pojasnila o dejstvu, da se klub HRSS naziva »Hrvatsko narodno zastopstvo*. Jovanovič je pripomnil, da so se Radičevci v skupščini pojavili kot klub poslancev HRSS in so zato pozvani samo pod tem imenom. (Ploskanje pri blokaših, smeh in medklici pri opoziciji.) Poslanec Wilder odgovarja, da naziv .-Hrvatsko narodno zastopstvo* ni tako nedolžen, kakor se smatra. Prečita iz «Slobodnega doma*, organa Radičeve stranke, sklep HRSS, po katerem se smatra «hrvatsko narodno zastopstvo* sedaj kot »državni parlament* in enakopravno z vsakim drugim parlamentom v Evropi. To znači, naglasa Wilder, da imamo tu parlament v parlamentu. To bi se moglo sicer smatrati za šalo kake stranke, toda ta stranka je sedaj sestavni del vladne večine. Zato poživlja Radičevce, naj izjavijo, ali še vztra jajo pri teh sklepih. Posl. Wilder je končal svoj govor z besedami: »Ker živimo v eri vlade, ki naglaša, da je zakon vrhovna volja naroda, mislim, da stranka, ki ne respektira ustave, ne more bit! sestavni del vladne večine. (Viharno ploskanje pri opoziciji.)
Skupščina je pričela zatem
RAZPRAVO O VLADNI DEKLA-RACIJI.
za katero je vladalo izredno zarimanie. Prvi ie govoril posl. dr. Prvislav Grisogono (sam. dem.) iz Dalmacije, čegar klasični in patrijotični govor je napravil velik vtis, zadel pa istočasno tud! na zelo oster odpor radičevcev, ko se je zavzemal za edinstveno državo kraljevine SHS. Govornik je uvodoma opisal histo-rljat postanka naše države, ki se nI ustvarila na podlagi pismenih dokumentov, ampak je bila ustvarjena onega dne, ko je ves narod priznal tedanjega regenta, sedanjega kralja Aleksandra. (Viharni vzkliki: Živel kralj Aleksander! Radičevci molče). Spominjal se je predvojnih bojev v prečanskih krajih za narodno edinstvo in ujedinjenje. Došlo je do spopada dveh idej in koncepcij, od katerih je ena zahtevala edinstveno državo, druga pa Veliko Hrvatsko. Ko pa je izbruhnila svetovna vojna, je postalo jasno, da mora priti do velike jugoslovensko države. Srečni rezultat vojne ie prinesel poraz vsem onim elementom, ki so imeli pred očmi Veliko Hrvatsko kot nekako sekun-dogenituro habsburške monarhije.
Govornik je dalje navaja! pogreške, ki so se napravile posebno v Beograda, odkoder so se vršila pogajanja s separatisti v Zagrebu. V Zagreb so prihajali raz lični gospodje, da rešijo hrvatsko vprašanje na razne načine. Od Stojana Protiča do Ljube Davidoviča je bila Izvršena cela vrsta takih poskusov, pri tem pa so bili potisnjen! v ozadje ljudje, ki so delali celih 25 let za to državo. (Pesi. Rud. Her-ceg (radič.): «Miau!» Opozicija: »Živel Maček!*) Opozarja na vlogo Davidoviča na zagrebškem kongresi!, ki je takrat nn-glašal, da njegova akcija nima ničesar
sopisju.
Kritikujoč sedanjo vlado, je dr. Grfso-gono naglašal, da je bil z njenim imeno-
oseben sp- pad 8 kava mar jem. ki se ga ne smo strankarsko izrabljati. Sicer pa upa, da ranjenec ne bo umrl.
gotovi novinarji, hoče tudi sam navesti izvesten primer. Na seji občinskega sveta zagrebškega je napadel govornika
Jit, Uil lilJJ-^llfV/	w	-- - o	^ -	-	. - .
Minister ^polemizira proti *Rcči» in preiskovalni sodnik v veleizdajmskem
4	. .	.i	rr __i______Cinnii- I-« t* wi _
in ostalim listom, ki napadajo vlado. Kljub razdraženosti orebivalstva ni bilo pri nas še nikoli takega miru in reda kakor seda,j. Kar se tiče Stare Srbije in Makedonije, mora priznati, da tamkaj ni-| so take razmere, kakor bi morale biti.
vanjem storjen opasen političen preokretj vfakdo ve, da so tamkaj kačaki, in miza našo državo in bodočnost naroda.: nj?ter bo zastavil ves svoj vpliv, da se Kajti do oblasti so prišli anacijonalni ele-: zatre ta za]ega. (Sreten Vukosavljevič: menti, ki so nerazpoloženi napram naši i >Vi gte opora Ferada bega Drage! Vse državi. Ravno ob desetletnici vojne na-. KoS()vo VCi kaj štel«) povedi, ki naj bi uničila Srbijo, je ustre- Njlt0 dobil besedo lil neki Radičev pristaš srezkega pogla-' varja v Metkoviču iz navdušenja, da so prišli separatisti na krmilo, ln vlada go-
vori istočasno, da hoče. doseči pomirjenje duhov v državi! Tudi nacijonalno časopisje In celo novinarji se že preganjajo. V Južni Srbiji le taktični gospodar Tur-čin Ferad beg Draga in narM se upravičeno sprašuje, kako je po kumanovski bitki kaj takega sploh mogoče.
Dr. Grisogono govori zatem o kapiiu { laciji vlade pred Radičcm in vpraša, če- j mu so Radičevci sploh prišli semkai. Na-. rod odločno obsoja Radiča, ki je šel v! Moskvo in bo obsodil tudi vlado, ki ga podpira. Čita članke iz organa Radiče-
I posl. Sve-^zar Pribičevič
ki uvodoma nravi, di se hoče i on udeležiti te želelo zanimive debate Zakon je najvišja volja, in njemu =e 'ma pokoravati vsak državljan. Ako je res, da je nekaj privilegiranih ljudi, kakor pravi notranji minister, potem bi moral odgovoriti tudi na druge pripombe g. Griso-gona. Glede dolžit.3, da se ne kaznujejo
procesu v Zagrebu dr. Stočir, ki napadal Srbe, češ, "da so veleizdajalcL Pribi-čerič je vložil tožbo proti njemu in dr. Stožir je bil obsojen na šet mesecev zapora. Na podlagi zdravniškega izpričevala je obsojenec zavlačeval nastop kazni poldrugo leto, toliko časa, dokler ni bil amnestiran povodom Tojstva prestolonaslednika. So torej privilegiranci! (Ploskanje in odobravanje pri nacionalni opoziciji).
Minister Nastas Petrovič je odgovarjal tudi Pribičeriču, nakar je povzel besedo zopet dr. Grisogono za kratko pojasnilo. Seja se je zaključila ob pol 19. Prihodnja bo jutri dopoldne z dnevnim redom: " Nadaljevanje debate o vladni izjavi. V imenu radikalskega kluba bo govoril Marko Trifkorič. Zemljoradniki so določili za govornika Jova PoDOviča jn Vojo Laziča.
Tramo ugodne vesti iz Londona
DRUŽABNI PRIJATELJSKI STIKI MED NEMCI IN FRANCOZI. -SPORAZUMI O NADALJNIH TOČKAH.
! London 7 avgusta j. Najvažnejši do« j o vojaški izpraznitvi ozemlja, ki je bilo -----	! .odek današnjega dnčva so tvorili obiski zasedeno preko določb verzajske mirov,
ve stranke »Slobodnega Doma., kjer se; voditelji nemške delegacije in vo« ne pogodbe.	.
povzdiguje tretja internaclonala mi bolj-;	državniki Franc0Z0v, Italijanov j V ameriških in angleških krogih so i®
ševiška Rusija ter napada Srbija. (Radi- i Be, jjcev 0b pol 4 popoldne sta se i gledi za povoljen uspeh konference vsak čevci kličejo: «Zivel ruski seljaški na- j	d;žavni kance!ar dr. Marx in ! dan večji. Znano je tudi, da je ministra
rod!.) Kakšen bo boj proti korupciji, Si,	minister dr. Stresemann pred ski predsednik Herriot načeloma priprav-
lahko predstavlja vsakdo, ako pomisli, da ] Hyd k , hotc] da obiščeta tam biva. j ijen pristati na vojaško izpraznitev Po» sede na ministrskih stolih ravno oni, ki - » £rancoskega ministrskega pred. i ruhrja, vendar pa se ne ve, kake gospo«
sednika Herriota. Tričetrt ure pozneje | darske koncesije namerava iz Daweso-ie prišel Herriot v hotel Ritz, da vrne vega načrta prinesti v Panz, da bo mogel dr Marxu in Strcsemannu obisk. Pri mi« i svoj korak zagovarjati pred zbornico, nistrskera predsedniku Thcunisu in finan Jutri se bo izvedelo kakšne namene im» čnem ministru de Stefaniju sta voditelja Herriot.
jih je Davidovič svoječasno osebno obto ževal raznih afer.
Prehajajoč na vlado deklaracijo samo, je dr. Grisogono naglašal, da ne predstavlja nobenega konkretnega programa. Sicer je polna fraz in besedičenja brez vsebine, o velikih notranjih vprašanjih naše države pa nI v njej niti besedice. Deklaracija ne govori ničesar o ljudski prosveti, kar govornika silno skrbi, kajti na čelo prosvete je postavljen človek, ki stoji na stališču treh narodov in avtonomij. Prvič od narodnega osvobo.ienja in ujedinjen.ia imamo dalje vlado, ki ne sme priznati, da smo en narod. (Dolgotrajno odobravanje in ploskanje opozicije, vladne stranke molče.) Sedanja vlada, ki se opira n? tako nesolidno stranko, kakor so Radičevci, mora rtaglo pasti. Ona nima nobenega Izdelanega programa in niti sama ne ve, kaj hoče. Zato tudi ni mogoče imeti v njo zaupanja. (Burno ploskanje in odobravanje pri radikalih in samostojnih demokratih.)
Govor dr. Orisogona je trajal skoro dve url in izzval ponovno jako burne momente. Njegova kritika je bila tako silna in jasna, da bo ministrski predsednik L. Davidovič vsekakor primoran, da odgovori nanjo osebno. Dopoldanska seja narodne skupščine .ie bila zaključena ob 12. uri.
Socijalist o sedanji vladi.
nemške delegacije pustila vizitke.
Obiski so bili zgolj akti uijudnosti, ker se povsod govori le par uljudnih fraz. Kljub temu je smatrati obiske za po« membne politične dogodke. Ta način družabne uijudnosti znači popoln prelom z dosedanjim običajem, da so nemške delegate, kjer se je dalo, tudi družabno bojkotirali. Se na genovski konferenci se je šef francoske delegacije Barthou muč« no ogibal vsakega osebnega ali družab« nega stika z dr. Wirthom ali dr. Rathen« auem, ker bi bil sicer v francoskem po« litičnem življenju najbrže nemogoč. Se« daj je ta družabni bojkot ukinjen.
Politični pomen medsebojnih obiskov leži v tem, da bodo tvorili izhod za po« gajanja o vojaški izpraznitvi Poruhrja. Prvemu srečanju dr. Marxa s Herriotom bodo sledila nadaljna, na katerih se bo razpravljalo o resnejših in važnejših stvareh. Domneva se, da se bodo pričela med Francijo, Nemčijo in Belgijo in even tuelno ob soudeležbi Anglije pogajanja
Glede glavnega vprašanja, t. j. vojaške izpraznitve Poruhrja je zaznamovati bist-. veni napredek. Verjetno je, da bodo Fran-cija, Belgija in Nemčija skupno sporočile drugim državam, čim pride do sporazuma. O pogajanjih glede vprašanja izpraznitve je izvedel cPetit Parisien> za koncesije, ki jih hoče dati nemška vlada. Nemčija predlaga takojšnjo otvoritev konference za trgovsko pogodbo in stavlja zanjo zelo ugodne pogoje. Dalje bi Nemčija priznala sklepe sankcijske komisije brez vsakega ugovora. Glede odpoklica železničarjev se je naglašalo, da porenski železničarji ne bi smeli imeti pravice stavkati. <Daily Telegraph> doznava, da je prišlo v mešanem odboru že do sporazuma radi kontrole, ki jo predvideva Dawesov načrt.
Kakor menijo, bo konferenca v sredo ali četrtek prihodnjega tedna končala svoje delo. V splošnem se presoja pomirjevalni duh nemškega odgovora zelo optimistično.
RADIČ SE VRAČA ŠE TA TEDEN? Zagreb, 7. julija, r. Po vesteh iz radi«
Beograd, 7. avgusta, p. Seja narodne ' Pevskih krogov pričakujejo Stjepana Ra« skupščine se je nadaljevala popoldne ob dj(<a Se ta teden domov. Radič se nahaja pol o. Socialist Divac pravi, da se vodi .-;e v Budimnešti, kamor je odpotoval nje
.	-1	, _ 1________ _	«/-1 »n/Ul-o 1(11	i 1 1,' - "..i: i ^ J —^ ; I n Kn Kn ln r*
bej med dvema taboroma, med radikalci ki so šli z vlade in med onimi, ki so sedaj na krmilu. Napada radikale«, ker so storili marsikaj, kar je v nasprotju z njegovim socialističnim programom, ne veruje pa, da bo sedanja vlada storila kaj drugega. Divac pravi glede vprašanja, ki je že toliko časa na dnevnem redu, namreč ali smo en narod ali trije, da je on Jugoslovan ln da zanj obstoja le en narod. Med Srbi in Hrvati ni meje. Misli: da bo čas najbolje izgladil vsa nesoglasja. Govor posl. Divca ie razočaral Kadičevc-e, Id so na koncu njegovih izvajanj napadali in motili govornika.
Za njim je prevzel besedo	,
notranji mi.dster Nastas Petrovič
Noče braniti vladne deklaracije, da pa se bo kasneje povrnil k nicj. Hoče le
•jov zet dr. Košutič. Vrnil se bo baje pre« ko Subotice in niegovi pristaši mu pri
če 120 do 125; državni papirji: 7 odst. posojilo 64.5 do 65.5, 4 odst. agrarne 23.5 do 25, Vojna škoda 118 do 119.
BEOGRAD. Tendenca nestanovitna, a koncem borze se je v devizi London neznatno učvrstila. Blaga dovolj. Narodni banki ni bilo treba intervenirati. Notirale
Sunoiice in nieguvi jio^ji p..- -	—-
previjajo triumfalen sprejem v Zagrebu, so devize: Dunaj 0A15 do 0, Budimpešta 1	j 0.1075 do 0.11, Bukarešta 30.o do 36.7o,
ZA POSPEŠENJE TISKOVNIH , ženeva 1539 do 1540. London 363.75 do PRAVD.	364, Milan 35S.5 do 359, New-York 81.4
Beograd 7. avgusta, r. Po sklepu mini« do 81.5, Pariz 445 do 449, Praga 239.5 strske«a sveta bo izdal pravosodni mini« do 239.8. Solun 139 do 14L Sofija 61.5 do ster dr Hrasnica nalog sodiščem, da mo« 0; elek i: 7 odst. posojilo 67 do 67.5, rajo biti tiskovni prestopki in delikti kon 4 odst. agrarne 24.25 do_25, Vojna škoda
čani v zakonitem roku brez zavlačeva« nja, da morejo dobiti tožilci zadoščenje pred sodiščem
132.75 do 133; termini: Praga za 30. septembra 239.5, Milan za 30. t. m. 359.5.
CURIH: Beograd 6.45. New-York 530.25, London 23.65. Pariz 28.85, Milan 23.36, Praga 15.00. Budimpešta 0.0069, Bukarešta 2.35? Sofija 3.94, Dunaj 0.0074.
TRST: Beograd 27.80 do 28.10, Dunaj
7. avgu-~fa:
7kCWTl V Mektih tendenca kakor	0.0317 do 0.0327. Praga 66.75 do 67.25,
/.AIJKE.B. \ p:h "-1 _ v de_	\ew-York 22.60 do 22.70, Curin 427 do
pa se bo kasneje povrnil k njej. Hoče le j vfcraj. t T0™eX J ^ teadenC3. Te-	430. dinar 27.80 do 28.10, 20 zlatih frankov
govoriti na izvajanja dr Gnlogona, k. j Orodni banki je bilo	88 do 88.50. uradni tečaj zlate lire 43S.o6. mu je napravil s svojimi očitki veliko «M» • J »™vnnS*vnie no čekih na m'NAJ: Beograd S72 do 876. Berlin
glasni, da megova aKci.a mma ~ ^ ^draženje med prebivalstvom , '"ba kr h ^ J	16.900, Bukarešta 313 do 315, skupnega z Radičevci m da sto,, na sta-j ^ ^^ ?orora fevšega ministrske- jm ^^ ^ £ ® ^ ^^ ^ do 317500< Mil* 3124 do
ga predsednika Pa-šiča v Bjelim. Čuti , J > v devizah „, Dunaj. Italijo. 3136. New-York 70.935 do 71.185, Pariz
se srečnega, da ni prišlo do novih voli- j p ' .nJ gv.fo po bor7i je bi!a lendenca	3892 do 3908. Praga 2095 do 2105. Sofija tev v tem sedanjem težkem položaju. I B " - -Prvi či® novega notranjega ministra je bil, da je opozoril oblastva po žavi, naj pazijo na
llšču vldovdanske ustave. Toda že kmalu se je pokazalo ravno nasprotno. In danes se v vladni deklaraciji že niti z besedo ne spominja več niti vidovdanska ustava niti država. Vsak patrijot se mora vprašati, kako daleč pojde to, in ali obstoja sploh meja. kjer se ustavimo. (Velik vihar.) Kar se je zgodilo sedaj, je na škodo narodnega in državnega edin-stva. (Silno razburjenje pri blokaših.) To dokazuje zlasti odmev vladne dcklaraci-
dalie slaba Notirale so devize: Dunaj	518 do 522. Varšava 13.550 do 13.650, Cu-
,01138 do 01158 ček 0.114 do 0.116, Bu	rih 13.400 do 13.450; valute: lire 3135 do
V9ei dr" I karešta 35 °5 do 38.25, Italija izplačilo	3155, dinarji 872 do 878; elekti fv tisočih
_____, , ... elemente, ki bi ; 3575 do 3(305 ček 357.3 do 360.3. London	r>K:) jugoslovanski papirji: Ilipo 53,
iz kateregakoli vzroka hoteli motiti jav- | j {aHlo 3(;3 ' do- 306. ček 362.875 do	Eskomptna 100. Ju^o 90, Trbovlje 410,
ni red in mir. ! 365.R75 New-York ček 80.88 do 81.8S, Pa-	Pivovarna Sarajevo 530, Jesenice 800,
Kar S3 tiče srezkega poglavar« T ; riz 445 do 450, Praga 239.5 do 242.5,	Zenica 950. Slaveks 205. Slavonija 78, Motkcvi.'-.!. pre v minister, da gre le za '

i nz CeK 44 a ao rms«	-------- "" • ------ . ... _ • _
Sofija 0 do 59. Švica 1535 do 1545. ček	Šečerana 850; ostali papirji: Donava-Sa-
............... ......................... —--------- 1534.5 do 1544.5; valute: dolar 79.875 do	va-Jndran 435. Anglo 219, Bankverem
^ v - . 1 ocG-rr. oi- 11 dn 01163 belcriiski fran-	119.5. T anderbnnk 271. Zivnostenska SK'.
ske politike, na račun onih, proti kate-lganda in njene nesramnost,. Nasa stranka ^1 ^f o do ^40 mK 01055 do	Alpine 37(1. Poldi 605. Skoda 13f».
. rim je bila naperjena njihova glavna go-, je storila svojo palrot.cno dolžnost, da ki Odo Jft^K? 0 do 240, m<^ 1 „	^ 4,-a Du,,j 4.705,
^rSlko^ -	^ ^^Tvtle^e propagando pap7r?i: Trgo 33 do 34 Eskomptna 123 Rim IV,2, London 151.55, New-York
ne mirujejo, V tej notici! v H^^^fSJt	BERLIN: Beograd 5.14. Milan 18.50,
vila naša stranka>. Vsakega treba nazna- pred desetimi leti. Jamo pregle, lehdke sk. papir ^Eksp oatac g t 0	^ Pr3?n 141 m
niti. Skrbelo se bo. da se hujskaštvo te- ,Slovenca* 1919,1924 dn najdeš o <vele- Šečerana 1000 £ 8 93	NtW-',. ORK: F-^r.d 124.25. Pariz 549. meljito zaduši. Vsakdo ve, da je sedanjih; srbstvu» iste besede. ,,, ista čustva, kakor jHiann 790 do 79^ .lavomja
UlCIJilV/	■ -—------------«	1	• 1 l'
dogodkov kriva oodla velesrbska Droca- i eve cxed desetinu leti.
r mann 7W 00 <»0. siavuuiju t>i	............. -.......-
IsjfttiM IšO dn a Trbovlia 4S0 do a Vev-1 Curih 18.92, Rim 444. Pra-a 294.50
« JUTRO® št. 185
Radiceve priprave za etabliranje sovjetske republike v Jugoslaviji
toC TRDI, DA JE^ČITAV -VATSKIMROD U REVOLUCIJO-
Poslednji broj »Slobodnega Doma
• roaivu-uji UAV/J ----~----c
jfe poLn intereaantnih vesti, ki dokazu-.jejo, da radičevci radi nove vlade nekoliko laže dihajo v ostalem pa nadaljujejo svoje priprave za etablua^je sovjetske republike v Jugoslaviji. Radič javlja v svojem pismu iz Moskve z idne 21. julija »velike uspehe hrvatske narodne stvari v Rusiji*.
Tretji zvezek komunistične »selja-cke interna cionale* objavlja — po poročilu iv »SI obodnem Domu* — 20 strani dolg članek predsednika HRSS. pod naslonom: »čitav jedan narod u revolucio-narnoj seljačkoj organizaciji*. Članek je bil pisan v ruskem jeziku. Natisnjen bo tudi Se nemški, francoski in angleški, da se «razašalje čitavom svi-
jetu».	, _ .
»Medjunarodni život*, glasilo boljse-viškega zunanjega ministrstva piše še pred prihodom Radiča v Moskvo, o <borcu* Radiču, ki si prizadeva «da ge hrvatski narod riješi beogradskih vlastodržaca i da bude u istinu slo-bodan. (Po »SIob. Domu*.)
Dr. Juraj Krnjevid piše v »Slobod-nem Domu*, da so vsi protivniki Radiča skušali prebiti njegove vrste »je.r psječaju: ne zaustave li naše jačanje
Sto prije, da nije daleko dan našega konačnoga obračuna s njima, koji mora s vršiti potpunom našom pobjedom.«
X seja Hrvatskega Narodnega Za: stopstva je bila završena z anodusiumi klici: «Zivio suvereni hrvatski narod! Živio Stjepan Radidb
»Slobodni Dom* pise, da so Faoie-Pribičevičevo vlado zrušili radičevci. Na drugem mestu piše »Slobodni Dom* o novem režimu: »Pošto je sad nastu-pio snošljivi režim, mi čemo svojim ra-dom nastaviti i sigurni smo u tom pogledu za dobar uspjeh.«... »U skoro vrijeme doživet če oni (pristaši narodnega edinstva) još mnogo gorjih isku-stava. — Kad su primili Vidovda.nski ustav, zaboravili su, da svaka batina ima dva kraja.*	.
Kot okrasek donaša »Slobodni Dom* za uvodnik pesem »Vodji Hrvata u tudjini* v kateri je zlasti značilen verz, ki se glasi: »Da hrvatski narod slozan _ Republikansku slobodu traži — I da za njega pravo — Samoodredjenja va-
Z1 »Slobodni Dom* je najbolii dokument za radidevstvo DavidoviCeve vlade.
Teror separatistov in komunistov
SEPARATISTIČNA PROPAGANDA POVSODI OJAČENA. - RADIČA SEFAKA1 PROSLAVLJAJO KOT GOSPODARJA DRŽAVE.
Nastop nove vlade ie izzval v masah, ki so zapeljane od separatistične propagande, reakcijo, ki govori sama za sebe. Separatistični elementi po celi državi menijo, da je sedaj napočila njihova doba. In tako ni čudno, da se dogajajo v raznih krajih pojavi, ki morajo napolnjevati vse patrijotične elemente s skrbjo in brigo. Odvisnost Davidovičeve vlade od milosti Stjepana Radiča tolmačijo separatistične mase primitivno sicer, toda v bistvu pravilno: »Gospodar države je Radič. On bo sedaj izvedel svoj republikanski program ter »razdelil državo*.
Masa seveda ne vidi, da se niti Jugoslavija, niti njena oblika vladavine ne da razbiti z nobenim še tako drznim separatističnim eksperimentom, in da noben Radič ne more uničiti tekovine najstrašnejših žrtev vsega naroda. Toda v bistvu je njen občutek vendarle pravilen: radičevski eksperiment daje separatističnim stremljenjem avtoriteto nekakih državnih akcij in seka globoke rane interesom narodnega in državnega jedinstva ter monarhije.
IMinistrstvo notranjih zadev je ze samo postalo pozorno na razne protidržav-ne pojave in minister Petrovič je sporočil v sredo na ministrski konferenci, da se n. pr. v Sloveniji širijo govorice, da bo Narodna skupščina proklamirala republiko! Minister je dal oblastem stroga
ča Iz Metkoviča, kako so radičevci umorili srezkega poglavarja Urliča v Metko-viču, ker je s skrajšanjem policijske ure skušal omejiti izgrede radičevcev, pro-slavlia očih zmago Stjepana Radiča. V Sinja v Dalmaciji so razmere take kot so bile pred desetimi leti. ko se je šlo »na Srbe*. Posebno značilno je, da je Split, ta nekdaj tako jugoslovenski center postal naravnost torišče radičevskih in komunističnih ekscesov. Več narodnih ljudi je bilo že napadenih z noži in drugim orožjem. Policija je brez moči, ker je ulična druhal zlasti v predmestjih tako močna in drzna, da napada tudi policijske straže.
Se lepše razmere pa vladajo v radičevskih krajih v Slavoni i. »Rlječ* poroča iz Kraljeve velike, da je takoj, ko je prišlo poročilo o novi vladi, zavihrala na cerkvenem zvoniku radičevska republikanska zastava, ki je bila do sedaj prepovedana. Rekruti, ko se vračajo z nabora, vpijejo: «2ivela republika! Zivio Radič!* Ob enem prepevajo: »Srem. Ba-nat i Lika, — To je republika. — Srbln pije, republika plača, — Neka pazi, ostat če bez gača — .»
Narodni ljudje niso življenja varni. V noči med 2. In 3. avgustom so streljali v Kral.evi veliki skozi okno na učitelja Franja Muzierja, pri katerem so bili še nekateri prijatelji in z dvema streloma
kratskem klubu; na eni strani prav! do«
mokrati na drugi pa stare srbske stran« ke ki so proti radikalom. Demisija slo di 4. decembra 1921, vlada vodi posle za časa krize in pogajanj do 16. decembra.
Osmi kabinet je imenovan 16. decem« bra; Pašičev samoradikalski, vohlni. Slo. vence zastopa v njem kot minister kra. jan brez poslanskega mandata dr. Zupa. nič. 18. marca 1923. izvede kabinet vo« litve v znamenju koncentracije vseh pro« H demokratom, ki utrpe znatne izgube. Po volitvah slede pogajanja radikalov z radičevci, ki pridejo drugič v Beograd (po odposlanstvu). Slede dolgotrajna po« gajanja v Zagrebu, obenem pogajanja s klcrikalci, s katerimi sklenejo radikali po brezuspešnih pogajanjih z radičcvci tkzv. Markov protokol. To se perfektuira po demisiji, ki je podana 16. aprila. Kriza traja do 2. maja in je izpolnjena s po« gajanji z demokrati in klerikalci. Pašič in Davidovič imata opetovano brezuspeš« ni koalicijski mandat. Temeljem Marko« vega protokola se končno sestavi dne 2. maja 1923.
Deveti kabinet, zopet Pašičev. homo« gena radikalska vlada s podporo kleri« kalcev in toleranco radičevcev. Ta vla« da traja do februarja 1924., ko se začne zopet zbirati opozicija in se klcrikalci izneverijo Markovemu protokolu, kate« rega so se doslej zvesto držali. V marcu 1924. se prične obrazovati opoziciiski blok vseh neradikalskih strank. Verifici« rajo se radičevi mandati. Ridičevi odpo« slanci pridejo zopet na pogajanja. Sesta^ va bloka se pa preveč zavlačuje, obenem se pokažejo protidržavne tendence radi« čevcev, vsled česar se levo krilo dose« danie demokratske stranke ne more več udeleževati formiranja opozicijskega blo« ka. Dne 26. marca se formalno objavi že zdavnaj latentni razkol v demokratskem parlamentarnem klubu z izstopom Pribi« čeviča in tovarišev, ki si ustanove Samo« stalni demokratski klub. Drugi dan po« da homogeni kabinet detnisijo in obra« zuie se dne 28. marca.
Deseti kabinet nacionalne koalicije ra« dikalcev in samostalnih demokratov pod Pašičem. Ta kabinet traja do 27. julija, katerega dne izroči kralj na poskušnjo novo,
ena isto jugoslovensko vlado koaliciji Davidovičevih demokratov, klerikalcev in muslimanov s parlamentarno podporo radičevcev, Nemcev in džemijeta. Izgle« da da ho ta kabinet ime! najkrajšo po« slovno dobo, ako se bo upa! več ko cn« krat pred parlament. .S'edil mu bo dva« najsti, ki bo imel obilo posla s poprav« Ijanjem pogrtšk in nezakonitosti enajste« ga kabineta in z utrievaniem notranjega in zunanjega ug'eda države, občutno omajanega po kabinetu defetizma ali ka« binetu eksperimenta, katereca smo doži« veli za desetletnico svetovne vojne.
ravnini v smeri iz Belforta v gorenjo-
alzaško ravan, kjer so dne 8. avgusta v poznih popoldanskih urah zavzeli
večje mesto, središče gornje Alzacije, industrijski Muhihouse. To je bil prvi
vi. niti na sodiščih s svojimi grožnjami
nikomur vzbudili več respekta, kakor gra takšnim individujem v tigrovski koži.
+ »Samouprava* o Korošcev! vlogi. »Samouprava* priobčuie uvodnik, v
industrijski Minuse	£ —^ toč'aQ sliko Koroščeve
večji uspeh f. , p^fri7n bf vsei Fran'	Politike v dobi zadnje krize. G. Korošec ^k^ttri- -lo elastičen v spretnem izkoriščanju
Zato se je nemško vojno vodstvo ze
naslednji dan odločilo k protiudarcu. * * *
Na vzhodnem bojišču so ruske kozaške trume jele dovolj trdovratno pritiskati v obmejno vzhodnoprusko ozemlje, dočim so zapadno od Visle na Rusko-poljskem Nemci prodirali na ruska tla.
* * •
Dne 8. avgusta sta zborovala v Pe-trogradu državni svet in državna duma na katerih so podali predstavitel.n vlade sliko položaja v katerem se na-haiajo Rusiia in njeni zavezniki. Potem so med splošnim navdušenjem predsta vitel ji posameznih strank dali izraza gvoiemn patrijotizmu in optimizmu. Edino socialistična stranka je iziavila da ne more votirati vladi voinih kreditov, keT ne mara prevzeti nikake odgovornosti za politiko ca-rizma vendar pa opozarja rusko demokracijo. delavstvo in kmete, da branijo svojo rodno zemljo zoper tu i o invari;o. Povsod osobito pa v velikih mestih je zavladalo splošno vojno navdušenje.
Položaj v Bolsrariii
publiko! Minister je dal ODiasrem su^a uuoicu	• ■» -	-
navodila, naj razširjevalce takih vesti; je bil ranjen šumsk. inženjer Ljuba Mar brezobzirno zasledujejo. Toda protektor- kovic.
ji te infernalne gonje se nahajajo blizu njega in naši srezki poglavarji jim ne morejo blizu. »Slovenčevo* cvetje gre v klasje... Opozarjamo na naš dopis z Vrhnike, ki jasno kaže, iz katerega vira se širi satanska propaganda med neuko ljudstvo.
Tudi iz hrvatskih krajev prihajajo vesti, kako se je pojačal teror separatistov in komunistov. Zagrebška »Ri.ieč* poro-
.Riječ* pravi, da je še dobro, da se nacionalni ljudje držijo rezervirano. Ako ne bodo mogli več prenašati teh nasilij, bo slabo in tekla bo kri.
Res, lepo se uvaja vlada »narodne sloge* in lepi časi se nam obetajo pod vlado Korošca, Davidoviča in Spaha in pod protektoratom boljševiškega eksponenta Stjepana Radiča!
Dosedanje jugoslovenske vlade
Dne 15. decembra 1918. se je prvikrat objavilo, da bo Pašič sestavil prvi jugo« slovenski kabinet. Vest pa se ni obistini« la. Dne 19. decembra 1918. jc bilo goto« vo- Prvi jugoslovanski koalicijska kabi« net je sestavil Protič z udeležbo vseh takratnih strank, ki so bile v kabinetu zastopane. Slovence sta zastopala v njem za JDS dr. Kramer, za SLS dr. Korošec. Trajal je osem mesecev.
Drugi kabinet je nastopil dne 17. av« gusta 1919.; načeloval mu je Davidovič, | bila je koalicija demokratov in soci.di« , stov. Slovence sta zastopala dr. Kramer in Kristan. Trajal je dva mescca.
Tretji (18. oktobra 1919.) je bil zopet demokratsko « socialističen, predsednik Davidovič, podpredsednik Biankini, v njem so bili vsi ministri prejšnjega kabi« neta, tako da je v stvari ta kabinet bd le nadaljevanje prejšnjega. Trajal je na« daljne štiri mesece.
Četrti kabinet je bi! koalicijski brez demokratov. Sestavil ga je Stoian Protič z udeležbo radikalov, klerikalcev. H-v. narodnega kluba in Riba rčeve grupe. Slovence so zastopali klerikalci Korošec. Gostinčar in Jankovič. Demokrat in so« cialisti v opoziciji. Kabinet je trajal tn
mesece.	, ......
Pet* kabinet je bil zopet koalicijski.
Sestavil ga je Milcnko Vesn,č l7 m,.a
1950 V njem so se nahajali I rotit. Ua« Vidovič, Korošec, Pribičevič, Mannkov,,-. Krizman, Ninčič, Drinkovič, Kukovec in Kovačič, torej poleg radikalov in demo« kratov klerikalci in Hrv. narodni klub. V času tega kabineta se je vrS.1 koroški plebiscit 10. oktobra 1920., sk en,ena je bila rapallska pogodba 11. nov. 920 vr šile so se prve volitve (za Kons-ituanto) 28. novembra 1920. Vlada je uemisioni« rala 14. decembra 1920. Kriza ie trajala od plebiscita do demisije cela dva mese« j-a iu dva dni ter od demisiic do nQYC>
ga let? 16 dni, skupaj dva meseca in 18 dni. To je bila tkzv. adolga kriza •>.
Sledil je šesti kabinet pod vodstvom g. Pašiča. Bil je demokratsko < radikalni. V njem sta bila Draškovič in Pribičevič, za Slovence Kukovec in Pucelj, ker je tudi SKS kabinet podpirala. Sestavljen je bil 1. januarja 1921. Po prisegi, okrog katere je bilo mnogo politične borbe, je bila izrečena prestolna beseda konstituan te 14. januarja 1921. Pozneje so vstopili v kabinet tudi muslimani (2). V maju 1. 1921. so se vršile v Sloveniji občinske volitve, 11. junija so komunisti zapustili konstituanto, radičevca (2) že popreje, drugi radičevci sploh niso prišli vanjo. 28 junija je bila s 223 proti 36 glasom sprejeta Vidovdanska ustava, klerikalci in komunisti so bili odsotni. Proti so gla« sovali zemljoradniki in socialisti, toda ne iz načelnih, marveč iz taktičnih razlogov. Dne 29. junija poskusen bombni atentat na takratnega regenta Aleksandra. S'.edi prisega na ustavo, katere se udeleže 30. junija tudi komunisti. Govori se o re« konstrukciji vlade. 21. julija atentat na Draškoviča. Sledi zakon o zaščiti države in razve! javi jen je komunističnih manda« tov. Dne 16. avgusta umrje prvi jugoslo« venski kralj Petar I. Osvoboditelj. V no« vembru 1921. izbruhne kriza. Pravzaprav ne izbruhne, marveč je itak ves čas la« tentna. Borba med nacionalno zavestjo in separatizmom je trajna. — Radikali poskušajo sestaviti vlado z drugimi stran kami. V radikalskem klubu se pojavita dve struii. Govori se o rekonstrukciji ka« bineta. Demisija vlade s'edi 3. decembra 1921. Posle pa vodi vlada še med poga« janji, ki trajajo do 24. decembra.
Sedmi kabinet (Pašičev 24. decembra) je zopet kabinet dveh strank, radikalne in demokratske. Marinkovič, Pribičevič in Žerjav so v njem. Pucelj in dva mus'i« mana. Ta kabinet vlada brez kriz do ok« tobra 1922.. skoraj celo leto in je naj« plodonosneiši med dotakratnimi in poz« nejšimi. V ok^bru se pojavi prvikrat razpoka ffied obema struiama v demo«
Beograd, 6. avgusta. Iz Bolgarske stalno prihajajo vznemirljive vesti o vedno večji aktivnosti komunistov proti vladi Cankova. Položaj je tem nevarnejši, ker so se komunisti sporazumeli z macedonskimi revolucionarnimi organizacijami za skupno akcijo. Zadnje dni so se pojavile po celem Bolgarskem oborožene čete, ki organizirajo kmetske in delavske mase. Vojska in orožništvo sta imela že več konfliktov s temi četami. V okolici Sumena in pri Tatar Pazar-džiku so trajale bitke med vojsko in uporniki po več ur in nastopala je tudi ar-tiljerija. Todor Aleksandrov organizira svoje čete v okolici Petriča. V Sofiji se govori, da bo Aleksandrov v družbi s komunisti in zemljodelci izvrši) državni udai in prevzel oblast v svoje roke. Radi take situacije se je vršil (glej včerajšnje »Jutro:*!) pred dvema dnevoma v Sofiji kronski svet, ki je proglasil nad Sofijo in okolico izjemno stanje.
Cankova vlada se trudi na vse načine, da zainteresira Evropo za te razmere in da dobi dovoljenje ojačiti svojo armado. To propagando podpirajo v prvi vrsti londonske <Times», ki jo polne poročil o boljševiški nevarnosti na Bolgarskem in v drugih balkanskih državah. Podoba je, da bolgarska vlada sama lansira te alar-nantne vesti v evropsko časopisje, da bi dosegla dovoljenje za povečanje armade, katero število je po mirovni pogodbi (enako kot v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem) omejeno na minimum. To dovoljenje pa bi lahko bolgarska vlada porabila kot nekak titnlus za kršitev mirovne pogodbe, kajti ako je mirovna pogodba enkrat kršena, jo je lahko kršiti tudi drugič in na drugem polju. Zato je umevno, da imajo sosedne države proti bolgarski zahtevi te'-t"a pomislike in da se upirajo njihovi ugoditvi.
Tudi pred desetimi let'
Akademiki raj organizirajo skupno z hogoslovei in pod vodstvom županstev :ivne straže "roti rarnim nevarnim ljudem in sni ob za to. da se ohrani jami red in mir. - Tako poziva 8. avgusta 1014 »Slovenec« v posebnem oklicu. Tistih 50 pranih »Dnničarjev«. ki so po Liubliani vprirarjali patrietične demonstracije, se je gotovo udeležilo tudi te-n-a strnžpjija proti nevarnim elementom. Pobro bi bilo. da bi se v krajih, koder so izvrševali »voio krščansko Imbezen. nekoliko osvežil spomin na njihova imenitna dela. ker se bo tudi v tem slučaju kakor povsod drugod izkazalo, da bo nosilci te protisrbske in avstrofilske -onje baš najkričavejS sedanji klerikalni prvaki.
Iz iste številke »Slovenca« izvemo tudi, da je Srbija pred notramim razsu lom, posebno pa. da se srbskim častnikom tresejo hlače, ker se širi vest, da bo Avstriia pozvala tudi na odgovor kra ljeve morilce iz leta 1908. Ko je kral Peter pozval Pašiča k avdijenci, se ta se zmenil ni in je rekel, da nima časa. prinoa Antena pa je Pašič zapodil iz hiše. Tudi letina je slaba, živina poginia. sploh bi Sibijo mogel rešiti le hiter mir, seveda kapitulacija.
Pod naslovom »Naši junak?« poroča v dnevnih vesteh »Slovenec«, kako je neki možakar iz Sorice pri obhodu na bomo pol:e pogumno vzkliknil: »Štirideset let sem star, pa se še upam potolči štirideset Srbov«. Pri belopeškem mostu na progi Tržič-Ljubljana so stražniki streljali nekimi individuji, katerih pa ni«o zadeli. Po splošnem mnenju sta bila to dva srbofila, ki sta z nameravanim napadom na mos; hotela izkazati svojo 1 .lezel, do P t bije. Orožništvo zločince pridno zasleduje.
je zelo elastičen v spretnem izkoriščanju lahkovernosti in lahkoumnosti drugih, naivnejših politikov. Tako je g. Korošec s svojo skupino v t z. ožjem opozic. bloku, ali ob enem je tudi član federalističnega bloka in ko so se delali poskusi za formiranje vlade g. Jovanoviča, je bil g. Korošec pripravljen še za tretji blok, z radikalci. Pri tem ie, samo da bi kombinacija uspela, bil pripravljen skleniti z radikalci sporazum kot eksponent opozicijskega bloka, ali pa v imenu svoje skupine. brez bloka. On je akceptiral vsako kombinacijo, samo da bi dosegel svoj glavni cilj, da prinese čim več raztroj-stva v naše notranje razmere, da bi s tem onemogočil dosledno izvajanje ideje narodnega in državnega edinstva. Njega ni čisto nič ženiralo, da je v pogajanjih z raznimi skupinami govoril drugače, v razgovorih z radičevci je ekstremen v vsakem oziru. Ravno tak je v razgovorih s Spahovci. Z g. Davidovičem ie bil bolj mehak, ali najbolj mehak in najbolj ljubezniv je kadar govori z radikali. V tem sluča.u je on za državno in narodno edinstvo in takrat so mu glavni nasprotniki radičevci. G. Korošec je imel peklenski načrt. On je hotel radikalno stranko zavesti in jo razkrojiti, in je radi tega stavljal v izgled stvari in spremembe, ki bi imele opravičiti eksperiment, ki ga je on predlagal. G. Korošec je obljubljal ln potem g. Davidoviču tudi obljubil, da se bo Radičeva stranka razcepila na dva dela In da se večina radičevcev odreče svojega voditelja, da bodo priznali kralja in monarhijo in da bodo opustili zahtevo pa posebni hrvatski državi, za hrvatski narod in priznali narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na tej obljubi je bil sezidan en stolpec za podporo kabineta g. Davidoviča. .Samouprava. pravi: Tak je g. Korošec! Dejansko je Koroščeva fotografija verna slika morale in metode klerikalizma.
Iz demokratske stranke
Okrožni zaupniški sestanek JDS za ljubljansko okolico. Včeraj se je^ vršil okrožni sestanek zaupnikov JDS pod predsedstvom ravnatelja Juga, ki je v kratkih uvodnih besedah pozdrav:l mnogoštevilne navzoče v imenu nač°lstva stranke, nakar je podal besedo dr. Rape-tu, ki je poročal o politični situacijL Razvila se je živahna debata, ki so ja zaključile soglasno sprejete sledeče resolucije: 1. Izreka se popolno in neomejeno zaupanje predsedniku organizacij« g. min. n. r. dr. Žerjavu. 2. Strankine organizacije se poživljajo, da povsod po-globe prosvetno tn gospodarsko delo med narodom. 3. Ker sedanja vlada ce nudi garancije, da bo spoštovala zakon o zaščiti države in varovala avtoriteto države smo prisiljeni odgovorne činite-!je opozoriti na nevarno igro, ki jo igra današnji režim z državo, ki je plod km naših najdražjih žrtev.
Okrožni sestanek v Skofji LokL V nedeljo, 10. avgusta se vrši okrožni sestanek za Škofjeloški sodni okraj v Skof-moiertuie	ji Loki ob 10. uri dop. v Sok. domu. Re-
Kntr*zS v Sarajevu« pa pripo- Ura dr. Rape iz Ljubljane. Prosimo ^ •	_ .... , •■_______ m 1 j- ____:	7annniki in Dniatelu
roča takrat še Katoliška knjigarna za 70 vinarjev tako-le *Kar jeknila je vsaka duša bolesti in prvotno osupnjenje se je umaknilo strašni jezi nad zločinci in njihovimi zavezniki...«
da se vsi vabljeni zaupniki in prijatelji naše stranke radi važnosti dnevnega to-da sestanka sigurno udeleže.
Pred desetimi leti
8. AVGUST 1914.
Na bojiščih še ni bilo posebnih dogodkov." Armad, vojujočib držav se nahajajo še v procesu mobilizacije, kateremu mora šele slediti razvrščanje. Vse to je imelo trajati najmanj stin najst dni, tako da v prvi polovici avgusta ni bilo pričakovati niknkih večjih ali odločilneiših bojev._ Vršili so se le nevažni izvidni spopadi.
Edina izjema je bila Belgija, kjer so nemške sile. obstoječe v prvi vr-ti iz konjenice in pehote s številnimi strelnimi pnškami. drle pa zavzet'u I .i'gca i dalje proti zapadu, dasi so se nekateri lieški fori še vedno branili. | Nekoliko znamenitejši bojni dogodki ' so se odigrali samo še pod Vogezi. kjei so Francozi zavzeli obvladajoče višine i ter prodrli z višin in pa po burgundski
Politične beležke
+ Grožnje tudi proti sodnikom.
Brezzobi tigri tulijo dalje. Klerikalni poslanci doslej sicer v širši javnosti niso grozili pod osebno firmo, tem huje pa lajajo njihovi organi pod osebno zaščito treh odgovornih urednikov poslancev, kojih eden je vrhu tega še minister. Su-šnik. Krem žar in Pušenjak razumevajo red, zakon in pravico v smislu, da so grozili najpreje na splošno vsem, potem učiteljstvu, poštnemu uradništvu in končno so se spravili nad sodnike. Ker ti vl-sokoizobražen! in značajni, obenem pa po zakonu neodvisni uradniki po ogromni večini ne trobijo v klcrjkalni rog, pričel! so klerikalni organi groziti njim čista osebno. Tako ;e z ozirom na konkreten slučaj »Slovenec* te dni drzno zahteva!, naj se mu svetovalstvena zbornica ponižno opraviči, zakaj za izpuščenega osumljenca ni zahtevala višje kavcije (v resnici je ta kavcija bila izredno visoka z ozirom na osumljenčeve premoženjske razmere, pa tudi nepotrebna z ozirom na povsem negativni potek preiskave). Klerikalni list je zahtevi dostavil še grožnje, naj to gg. sodniki takoj pojasnijo, sicer bo .pojasnila našel kdo drugi.. Javnosti naj bo povedano, da se ,e na ljubljanskem sodišču doslej vršilo vse v vzornem redu in strogo po zakonu. Kadar je to klerikalcem ljubo, tudi radi priznavajo ln se na sodišče sklicujejo. Kadar jim pa ni ljubo, so tem bolj nemilo dirnjeni in govore ' da je sodišče demokratsko. Takšni napadi so prav tako bedasti, kakor če bi mi v slučaju obsodbe enega ali drugega somišljenika trdili, da je sodišče klerikalno. Hvalabogu imamo nepristransKa sodKča. Od njih reke proč' Tisti tiger pa ki ima morda namene, da bi se rad kaj vtikal v stvari, ki niso njegove, na gleda, da si ne opeče svojih nerodnih šap in da v izvenspornem postopanju ne dobi par brc tja, koder ga sicer obletavajo znane muhe. Gospodje tigri, vi ste brez-
znane muhe. Gospodje tigru vi ste or«- —-zobi, in ne boste niti v Soli, mu v upu-i manjka.
P® svetu
_ Ameriški državni tajnik (zunanji minister) Hughes se je ustavil na svojem noto van iu po zapadroevropskih prestoli-cah tudi v Berlinu, kjer je imel zaupna
posvetovanja z državnim predsednikom Ebertom in drugimi vodilnimi državniki Nemški listi si obetajo od teh razgovorov velike koristi, češ da bo Hughes s svojega odločilnega mesta vplival na Evropo v pomirljivem in popustljivem smislu.
_ Todor Todorov t V torek ponoči je umrl v Sofija bivši bolgarski ministrski predsednik Todor Todorov, eden najbolj znanih in nadarjenih bolgarskih politikov. Todorov je bil že v mladih letih izvoljen od takratne narodne stranke, ki se je pozneje združil- s stranko progresi-stov, kot poslanec v sobranje, kjer se ie izkazal ra izbomega finančnega stro-kovjaka. Ko je po padcu Stambulova narodna stranka prevzela sestavo vlade, je prevzel Todorov finančni portfelj, pozneje pa je stopil sam na čelo vlade. Pod režimom Stambulijskega je bil aretiran. po revoluciji v preteklem letu pa
zopet izpuščen.
- Prepoved avstrijskih voznih redov na češkoslovaškem. Češkoslovaško železniško ministrstvo je prepovedalo raz-nečavanje avstrijskih izdaj voinih redov, ki se nanašajo tudi na železDice v Češkoslovaški republiki. Odredba je bila izdana zato, ker se pri sestavljanju voznih redov ni upoštevala želja češkoslovaške železniške uprave, naj bi bile železniške postaje na prvem mestu označene v češkoslovaškem jeziku, v kolikor se seve-da nahajajo na njenem ozemlju. Vse že-lezniške uprave pcedinih drža* označu-lejo železniške posta;e namreč najprej v državnem jeziku in potem v dopustni prestavi. V avstrijskih voznih redih pa je večina češkoslovaških železniških postaj označena tako. kakor za časa stare Avstrije, to je skora; izključno samo » nemščini. Ceikc*lov&6ka oznaka sploh
Kriza na Bledu
PROTEST OBČ ODBORA PROTI POSTOPANJU POLICIJE IN RA P DI1WUA IGRALNICE. - ODSTOP ŽUPANA TOMCA. -
Bled, 7. avgusta
Spor za Sv. Naum
Pariz, 7. avgusta, a. Pred haaškim med« narodnim razsodiščem se je te dni vr«
----------šila razprava na jugoslovensko pritožbo
drugim tudi na ministra notranjih po- proti prisoditvi samostana Sv. Nauma
1.	r>___7 .. - .'J,. </i hfT/i onfflf/i^/l cnalnc. ! Ali.___••• 17 l.:	!o Tio+onnu'
Danes se ie vrnila tu zelo zanimiva 1 slov. Resolucija je bila sprejeta soglas- j Albaniji. V tej razpravi je zastopnik seia občinskega odbora, ki je bila skli- no in še prav posebno je treba povdar-	—-i
cana v znak protesta proti nevzdržnim razmeram, ki so nastale v tem našem prvem letovišču radi postopanja državnih oblasti in njih funkcijonarjev. Oso-bito se je poudarjalo, da je Bled izročen na milost, in nemilost policijski ekspozituri ministrstva notranjih po eIov, katere vsakokratni šef, s pooblastili nekak' ga. namestnika samega ministra policije izdaja odredbe, ki so po mnenju poznavalcev razmer in zakonov velikokrat nepotrebne, pogosto povsem šikanozne in ki tujski promet na Bledu naravnost vitalno ogrožajo. Tako n-pr.v nobenem drugem letovišču tujcev toliko ne mučijo z neprestanimi policijskimi preiskavami, kakor na Bledu, kjer se je n. pr. nekega letoviščarja tekom onega tedna petkrat policijsko zaslišalo, dasi je bilo mogoče že prvič ugotoviti nedvomno identiteto dotične osebe. Posledice policijskih šikan so, da tujci zapuščajo Bled, policijski organi, katerim lokalni odgovorni faktorji dajejo pametne nasvete in jih prosijo za omiljenje prakse, pa izjavljajo, da je n jim «vseeno, če se ves Bled izprazni«!
Na seji občinskega odbora se je tndi pretresalo vprašanje zatvoritve igralnice na Bledu, radi katere odredbe ima blejska občina že do sedaj čez 40.000 dinarjev efektivne škode. Bled je letos že itak oškodovan radi slabega vremena, sedaj si pa še državna oblast prizadeva, da bi napravila razvoju Bleda kar največ težkoč, četudi postavljajo pri porezu in pri taksah državni organi Bled vedno v I- vrsto. Stališče, ki ga zavzemajo organi državnih oblasti napram Bledu onemogoča, da bi se ljudje nedomačega kapitala zanimali za Bled, domačini pa tudi morajo propasti.
Občinski odbor je končno sprejel ostro protestno resolucijo, Id jo pošlje med
jati, da so celo v zadevi zatvoritve igralnice glasovali za protest tudi pristaši i
Grčije Politis zastopal jugoslovansko . stališče. Zastopnik Albanije je z ozirom ; na to stališče grškega zastopnika pou«
uicc sia^vau ijo.	t- . *----- im to sianatc	^v.«
SLS. V znak protesta proti nevzdržnim > darjal, da se to nikakor ne strinja z iz
-M________ ^ A rlr^n!	Amocti if> ftl. •	. "»1 __1__J _ A , knnn itTflfMl! T"\ -r-i
šikanain od strani državnih oblasti je tu di podal ostavko na mesto župana g. H. Tome. V nedeljo se vrši v zdraviliškem domu javen protestni shod vseh interesentov.
K vprašanju igralnice bi bilo še dostaviti sledeče: Čudovito je, da ima nova vlada moralične pomisleke samo glede Bleda. V Zametu pri Sušaku n. pr. nemoteno posluje »Casino des etrangers*, v Crikvenici se veselo igrajo ruleto, v Beogradu, Zagrebu se tolerira, kar se za Bled prepoveduje! In pri tem je baš na Bledu vse poskrbljeno, da se domača publika obvaruje škodljivega vpliva igralnice in velik del dobička gre v javne svr-he, v podporo občini, ki se nahaja pred težkimi nalogami, a nima zato sredstev. Ne zagovarjamo igralnice, toda pravimo: enaka pravica za vse!
Nova vlada s svojimi policijskimi šika-nami in svojo ofenzivo proti tujskemu prometa na Bledu menda zasleduje cilj, da to najlepše letovišče naše države predčasno izprazni in da tujcem inozem-cem, v katere se baje novi policijski režim s posebno slastjo zaganja, prežene vsako voljo, da še enkrat posetijo naše' kraje. To doseči ni težko. Baš danes smo imeli priliko opazovati skupino avstrijskih in francoskih gostov, ki je jadrno od hajala — v Italijo, kier ne bodo na milost in nemilost izročeni samovolji, nerazumevanju in šikanam policijskih organov.
Ne vemo ali spada ofenziva nove vlade proti Bledu tudi v program zakona in pravice, zahtevamo pa od notranjega ministra, da vsaj on pokaže nekaj razumevanja za interese našega tujskega prometa, tudi proti volji klerikalnih tigrov.
javo grške vlade, da hoče vzdržati pri« jateljske odnošaje napram Albaniji. Raz prava se je tako zelo zapletla, da sodišče ni moglo izreči končne razsodbe, tem« več je odgodilo odločitev do 15. t. m. češ, da mora še točneje proučiti vso zadevo. Sodišče smatra, da mora postopa« ti jako previdno, da ne bi ustvarilo pre« cendenta, katerega bi se lahko posluže« vala Grčija ter bi zahtevala revizijo skle« pa veleposlaniške konference, ki je pri« sodila 14 vasi Albaniji, katere je imela Grčija zasedene že dolga leta.
Dopisi
VRHNIKA. V pondeljek dne 28. juli« ja so se vrhniški klerikalci zbrali v svo« jem «Rokodelskcm domu», da z uničeva« njem alkohola proslave svojo «:rmago», t. j. imenovanje «svoje» vlade. Ko pride v hišo vsled klerikalnega izzivanja tudi petorica njih nasprotnikov, zaženejo kle« rikalci krik in vik in so zlasti glasni s klici: «Dol s kraljem!® Dogodek ni osam« Ijen. Slično nesramnost si je dovolila ob drugi priliki neka znana klerikalna vrh« niška agitatorica. Junaki prvega dogod« ka niso točno znani, drugoimenovana pa je naznanjena pristojni oblasti. Oba do« godka sta zgovorni ilustraciji k pisavi »Slovenca«. Za nameček dodamo še, ka«
ko je g. Rueh, znan višji uradnik, na ' dal odbornik Orla Janez Pogačar, elek« Vrhniki vzrojil, ko mu je natakarica pred« tričar Kranjske industrijske družbe na ložila računski listek 20 para s cirilskim Jesenicah, ki se je pred kratkim vrnil od tekstom <Taksa za računu, češ, «jaz za vojakov. Zahtevamo, da se slučaj teme« Srbe ne dam nič!» To je trdna zavednost ljito preišče in krivci tudi kaznujejo, trdnega klerikalca, ki pa seveda priča« LJUBNO NA GORENJSKEM. Pro« kuje še pohvalo, ker se je postavil.	stovoljno gas. društvo v Ljubnem prire-
MOSTE PRI LJUBLJANI. Mladinski di v nedeljo dne 10. t. m. veliko vrtno dom na Kodeljevem, ki naj bi služil za veselico s srečolovom, plesom in razno« varstvo in vzgojo mladine revnih staršev 1 vrstno zabavo na vrtu gostilne Pogačni«
,	i	■ _______ 1_ _.______ ,	. .	______nil/.^, in
nikakor ne odgovarja namenu, kateremu je bil posvečen. Kdor opazuje mladino, ki ga poseča, dobi žalostno sliko. Pri igrah slišiš pridušanje in vsemogoče klet« vice. Tudi glede moralnosti bi bilo mar« sikaj pripomniti. Cerkev na Kodeljevem služi obenem kot reklama za kino. Otro« kom se dele v cerkvi reklame po maši brezplačno. Roditelji, posnemajte starše, ki so opazovali svoje otroke v tem za« vodu in jih nagnali domov, ker so uvide« li, da to ni vzgoja za mladino. Skrajni čas je, da se zavedni in pošteni občani zdramijo in napravijo red v občini. Ob« čani, oklenite se svojih naprednih orga« nizacij in zavzemite se odločnejše za kul« turno in politično delo. Strite gadjo za« lego, ki se je razpasla v naši občini in je rak«rana na telesu našega naroda.
ŠMIHEL . STOPIČE. Pri občinskih volitvah je dobila demokratska stranka 73 glasov, dočim pri prejšnjih občinskih volitvah ni dobila nobenega. Za klerikal« ce je glasovalo 681, pri prejšnjih volitvah 904. Nazadovali so torej za 223 glasov in ne morejo biti nič kaj ponosni na svo« jo «sijajno» zmago. Poleg tega je dobila gospodarska Usta 87, SKS pa 201 glas, pri zadnjih volitvah 357 glasov. Zveza dela
kove ter vabi vse prijatelje gasilcev in ljubitelje neprisiljene zabave, da poseti« jo to veselico.
ORMOŽ. (Ker je prišlo za «Domovi< no» prekasno, nas prosi uredništvo «Do« movine«, da uvrstimo nastopni dopis. Op. ur.) Kmet iz Dobrove, ki se zove Roj s in dobiva 6000 K mesečne pokojni« ne, je nagromadil v zadnji «Straži» cele kupe laži na slovenske ormoške narod« njake, medtem ko tu agitira za renegate. Ali «Straža» ni več organ SLS, temveč organ nemškutarjev, ker sprejema dopi« ' se od človeka, ki je vsak hip pri drugi stranki. V dopisu pravi, da občinska po« sojilnica posojuje denar samo trgovcem na visoke obresti. To je laž, ker vsa po« sojila dobivajo kmetje. Med dolžniki je le en sam vinski trgovec in še ta je Roj« sov pristaš. Lc lani so dobili posojilo tu« di nekateri duhovniki. Da prejšnjega tajnika M. in njegove soproge ni vrgel nih« če na cesto, ve celi Ormož. Se lani jc sta« noval tam, med tem ko je novi tajnik bil brez stanovanja. Stari tajnik lahko potr« di, da ni šel k Rojsu ali Mastenu, ko je bil v sili, ampak je dobil drugje zapro« šeno pomoč. Človekoljubnost g. Rojsa jc razvidna iz dejstva, da hoče ob borni
.j...	e'-—"------ ---- razvidna iz aejsiva, ua	—■ —
in reda (NSS) 49 glasov. V sega skupaj ! kruhek spraviti pristaša lastne stranke se je udeležilo volitve 1081 volilcev. SLS j Upnika g. Hrabo, ker mu ne privošči je dobila 21 odbornikov, SKS 6, gospo« j sjujbice pri ormoški posojilnici. Kakšno darska lista 3, JDS 2, Zveza dela in reda j jc b;lo njegovo gospodarstvo v Kletar. 1 odbornika.	| skem društvu in pri ormoški posojilnici,
GORJE PRI BLEDU. V soboto dne dokjer je imei še tam oblast, je znano. 19. julija se je vračal neki naprednjak ; -pako je t,;i0 vzorno, da je moral po iz« mimo hiše, kjer imajo svoje lokale Orli. j vr5en; reviziji v 24 urah zapustiti mesto. Bilo je že temno. Ni se še oddaljil pet mož zdaj išče prj drugih pezdir. Celo
korakov od omenjene hiše, ko so padli iz orlovskih lokalov streli. Baje jih je od«
K rudniški nesreči v Krmelju
Angleške vojne ladje v Splitu
Angleška mornarica, ki se je mudila prve dni avgusta v Boki Kotorski in potem v gruškem pristanišču ter v Dubrovniku, se je v ponedeljek 4. t. m. podala naprej po Jadranu ter dospela v torek v Split.
Kakor v Boki Kotorski in Gružu, je bila tudi v Splitu sprejeta s predpisanimi častmi. Angleži so pozdravili Split z 21 topovskimi s trdi, na katere je odgovorila naša pozdravna baterija «Sustjepan».
Nato je po činu naš najstarejši oficir, poveljnik skupine naših minenos-cev na <Jastrebu* poslal svojega častnika na angleški admiralski, brod, da pozdravi došle Angleže.
Angleško floto je pričakovalo tudi posebno zastopstvo dalmatinskih oblasti, na čelu mu veliki župan splitske oblasti, zastopnik odsotnega splitskega župana, ter vojaški dostojanstveniki. Ko je angleški admiral stopil na splitsko obalo, ga je sprejela častna četa 11. pešpolka. V salonu velikega župana v Splitu so se mu poklonili županov namestnik Emil Perišič, občinski svetniki ter zastopniki vojske in mornarice.
Ob 16. popoldne se je vršila Water-polo tekma med angleškim moštvom ter med moštvom plavalne podzveze v Splitu. Uro pozneje je začela nogometna tekma med kombiniranim moštvom angleške bojne eskadre ter splitskim klubom «Eajduk». Angleško moštvo se je izkrcalo na obali pred pristaniškim poveljstvom, od koder je odkorakalo "na igrišče z vojaško godbo. V[
spremstvu angleških oficirjev so bili naši častniki
Zvečer je bil gala-diner v restavraciji «Central«. Udeležili so se ga poveljniki angleških ladij ter predstavniki naših oblasti ter poveljniki vojske in mornarice. Med dinerjem je kon-certirala vojaška godba in izrečenih je bilo nekoliko pozdravnih govorov v našem in angleškem jeziku. Istočasno se je vršila na obali zabava »Jadranske Straže».
V sredo 6. avgusta so Angleži obiskali Marjan, Klis, Solin in Trogir. Častniki so se odpeljali v avtomobilih. Kmalu za njimi je prišla v Trogir večja skupina angleških oficirjev na tor-
Vaterpolo Efu^poL^ta *ve izkopat, žrtve na mrtvaške«
revanžna nogometna tekma, a ob 21. uri zvečer prosta zabava v »Kazališci restavraciji».
OC.-U.
Od leve na desno: strelni mojster Jer-o«*,.-^-.	, nei Rugelj, kopač Martin Gane in kopač
V četrtek 7. avgusta so se odpeljali j Franc Keše, vsi trije oženjeni. angleški častniki s posebnim vlakom ; Kakor smo poročali, so v noči od pon-v Solin in na Hvar. Ob 4. popoldne deljka na torek izkopali iz porušenega se je vršila tretja in zadnja Waterp»b i rova še tri nadaljne žrtve, dočim do tru
J	I__i . .1.1:1. X i T —: L A ^ i,onmi n lrodriA niči
tekma.
Plavalne tekme je organiziral Splitski Plivački Podsavez. Vse tri dni so sodelovali pri prireditvah: plavalna reprezentanca angleških vojnih lalij, dve moštvi jugosl o venskega pomorskega športnega kluba « Jadran*, pomorski športni" klub « Gusar* in jugoslov. pomorski športni klub <Firu.le».
Angleško brodovje v splitski luki jc poselil tudi angleški poslanik v Beogradu sir Albam Yourg kot gost. Raz-	, .. „ ,n
. |®' i® «	- Š 'S ruši°a betonski zid IrTvt
angleške mornarice v zastavah. Splitska c Nora Doba* je objavljala posebne informacije v angleščini.
JM \
ŠP
. Jm
pel ostalih štirih do včeraj še vedno niso mogli priti.
(Fot. Hibšer. Ljubijana.) ,	,, .
- % ir-spH
i .-•.o* v ><; -J.-, i ^ ' .
Glavni vbod v Andrejev rov;_ ?
Slika predstavlja stolp nad Andreje-vira rovom, v katerem se je zgodila stra-	>.
šna katastrofa, ki je Par metrev pred stolpom ma, ki se je med neurjem
njegovi pristaši ga ne marajo in je neki somišljenik SLS dejal: «Ce si bo poleg moje hiše postavil bivši orožnik Rojs hi« šo, poderem svojo takoj in jo drugam prestavim«. Rojs in Masten agitirata za svojo nemškutarsko listo, na kateri s« na prvem mestu blišče imena ljudi, ki v dobi petih let obstoja Jugoslavije še niso prišli do prepričanja, da niso Nemci, am« pak hrvatski in slovenski odpadniki. Le na koncu liste je nekaj naših ljudi, to je tam, kjer sigurno propadejo. Ali naj Slo« venci gledamo, kako bodo stari nemšku« tarji zasedli slovenski Ormož? Sveta dolžnost vsakega slovenskega volilca v Ormožu in okolici je, da se bori proti te« mu, da bi pod firmo Slovenske meščan« ske stranke slavnostno vkorakalo staro nemškutarstvo v mestno hišo. Lažnivcem in obrekovalncmu dopisniku pokažite, volilci Ormoža in Dobrove, da je Ormož slovenski s tem, da glasujete za nepri. stransko Slovensko narodno listo. Vrzite i kroglice v prvo skrinjico!
BREGANE PRI BREŽICAH. Našega j župnika g. Gnezdo je federalistična vla-I da spravila popolnoma iz tira. Od same-j ga veselja ne ve. česa bi se lotil. Od dne do dne postaja bolj predrzen. Ko se je zadnjič peljal, menda iz Brežic proti domu, se je zadri nad našim pristašem g. Slavkom Kalinom iz Bregane, ki je šel s puško na lov, z besedami: Pustite lov in se rajše držite trgovine itd. Seveda je dobi! takoj odgovor, kakršnega je zaslu« žiL G. župniku svetujemo, naj pusti na« še poštene ljudi vsaj na cesti pri miru, sicer ga bomo opozorili na Jesenice, kar mu gotovo ne bo ljubo. Dosedaj smo molčali in se nismo brigali za njegove privatne stvari, ako bo izzival, sc bomo pa še večkrat videli v javnosti.
^ I --
Priskočite na pomoč težko pri-
rušila betonski zid in vdrla v rov in napravila tamkaj strašna opustošenja.
(Fo!. Hibšer, LjubljanaJ
^ V-'"-->, fr?
! —' .'	't-
Kulturni pregled
Dve smrti
Gol slučaj je nanesel, da pišemo danes na tem mestu o dveh smrtnih slučajih, ki sta v medsebojni zvezi samo po zunanjih časovnih dogodkih.
V Novem Sadu je umrl pesaik Jovau liranilovič. <-Jutro» je o njem poročalo že včeraj. Rodil se je 1. 1S55. v dalmatinskem seiu Iiričke. Ze v mladih letih se je začel baviti z literaturo. Sodeloval je pri raznih časopisih. Leta 1885. so v zagrebškem cVijenc.u» izšle cžumberačke elegije», ki so njegovo ime raznesle po hrvatskem svetu. Kmalu so sledile <Pjes-me svakidanke> v posebni knjigi. Nato se je posvetil prozi. V :Vijencu> je objavil noveli: Lucieta in Jedna noč, za almanah <Hrvatska> je napisal <0 Marti-uju>, v <Hrvatski Vilb pa so izšli cRe-formatorji>. Pozneje je dal na svetlo podobna delca v listu rkarlovačko svijetlo*. Leta 1899. in 1900. je urejeval «Vijenae>, ki je bil tedaj že trdno v rokah starejše generacije, tako zvanih <realistov».
Ta položaj mil je potisnil pero v roke zoper mladino, ki je baš tedaj začela krepko nastopati v hrvatskem slovstvu. Nastal ie boi. ki je ločil duhove v rstai«»
in imlade>. Hranilovic se je odločno postavil na stran <starih> ter je začel izvrševati svojo misijo z ocenami in članki, v katerih je srdito pobijal nasprotni tabor. S tem si ni priboril avtoritete, pač pa si nakopal sovraštvo «mladih». In posledica | te^a boja je bila, da se je moral odtegniti ! javnemu delu. Sodeloval je pozneje sko-: raj samo pri publikacijah <Matice Hrvat-I ske». Svoje proizvode je objavljal v vsa-| koletnem «Kolu». Zadnja leta je skoro po-i polnoma umolknil. Zadnja njegova pe-! sem je izšla letos v Amoldovi številki ! cVijenca>, kjer je Hranilovič istočasno objavil tudi kritično razpravo o svojem tovarišu in prijatelju iz starih dni skupne borbe proti »mladim». S pokojnikom lega v grob vsekakor lnarkantna osebnost hrvatskega slovstva, mož, ki je imel posebno v zadnjih desetletjih prešlega stoletja vplivno besedo v literarni Hrvatski.
Angleška literatura je pred par dnevi izgubila enega svojih najboljših sodobnih književnikov, pisatelja Josepha Conra-da. Conrad je bil naturaliziran Anglež; rodom je bil Slovan, Poljak, in se je prav za prav pisal Teodor Josip Konrad Kor-zeniewskL Njegovo življenje je bilo polno romantike. Rodil se je 1. 1857. na iužnem
Poljskem kot sin plemiške obitel]L Oče se mu je bojeval kot vstaški častnik zoper Rusijo. Zato je morala cela družina v prognanstvo. Po materini smrti 3C je Konrad preselil k sorodnikom v Ukrajino, pozneje pa se je podal na morje, kjer je našel svojo pravo domovino. Služil je najprej na francoskih ladjah. Leta 1S78 je prišel prvič na Angleško ne da bi znal besedico angleščine. Do devetdesetih let je plu! na morju, sprva kot navaden mornar, pozneje kot častnik. L. 1889. je napisal svojo prvo povest iz kolonijal-nega življenja Evropejcev na Daljnem Vzhodu. Zbudil je z njo pozornost, ki ga je tako ojunačila, da je popolnoma ostavil pomorstvo in se posvetil izključno literaturi, v kateri je postal prvi mojster angleškega jezika. Conrad velja poleg Pier-ra Lotija v svetovnem slovstvu za najboljšega marinista. V njegovih delih se zrcali "slovanska duša. V angleški literaturi ima evropski sloves, pri nas pa je njegovo ime komaj znano.
Koncertni večer na Bledu. Poročajo nam: V četrtek 31. julija sta priredila na Bledu v dvorani <Casino> operna pevca baritonist g. Drago Hržič iz Zagreba in tenorist g. Leopold Kovač iz Ljubljane, koncert G. Hržič je s svojim mehkim in v vseh legah izjednačenim baritonom odpel svoj program prvovrstno. Vsa izbra na nublika sa ie burno aklamirala. tako
! da je moral dodati še par točk izven i programa. G. Kovač je bil ta večer izredno disponiran in je bil takisto predmet obilnih ovacij. Tudi on je moral na sploš-
I no zahtevo dodati še več točk. Koncert | se je vršil ob nabito polni dvorani. Pevske točke je spremljal na klavirju gospoa | profesor Jeraj.	č-
Muk d? Jarič v domovini. Te dni se i je vrnil v Zagreb operetni tenor Muk de Jarič. ki je pred kratkim absolviral zelo | uspešno turnejo po Ameriki. Pevec se je .! v Ameriki seznanil z najodličnejšimi oseb-| nostmi, ki so ga pri njegovih stremlje-; t>jih simpatično podpirale. Obiskal je Washington, Chicago, Kansas, Detroit, | Sant Luis, Vinipeg, Seatle, Portland, ! Sakramento. Los Angelos. Cleveland in Milvcauke. Na tej turneji se je pevec srečal tudi z zagrebškim rojakom Balokovi-! čem, ki je dosegel povsod v Ameriki iz-! redne goslaške uspe' e.
Beo<jrajski <Stankovie» pojde v Rn-j munijo. Beograjsko pevsko društvo cStan ! kovid» se pripravlja na večjo glasbeno | turnejo po Rumuniji, kjer bo izvajalo skladbe jugoslovanskih komponistov.
Dva govora o Branku Radičevi«'u je ! pravkar dal natisniti profesor Rad. Vrbo-' vac, predsednik <Matice Srpske> v Novem Sadu. Prvega je govoril na Brankovi proslavi v Brodu 28. marca, drugega pa na Radičevičevih sla vnosih v Sremskih Ivar-lovcih 22. iunija Prvi govor obravnava
; Branka Radičeviča kot nacijonalnega pesnika, drugi pa nam predočuje pesnika kot ' dijaka karlovške gimnazije in se bavi z vplivi jezikoslovca Vuka Karadžiča.
Slovaška premijera Ogrizovičevc dra-r e. Slovaško Narodno gledališče v Bratislavi izkazuje v svojem repertoarju za prihodnjo sezono znano Ogrizovičevo <Ila-=anaginico».
Mas;'aenijovi načrti za bližnjo bodočnost. Maestro P. Mascagni, ki žanje sedaj na Dunaj kolosalne uspehe pri dirigiranju :Aide> na prostem, je izjavil nekemu novinarju. da mu je na podlagi pogodbe, katero je sklenil z založništvom Sonzogno v Milanu, bodočnost v gmotnem oziru za-sigurana. Z Dunaja se odpelje v Ameriko, kjer se je obvezal za pettedensko gostovanje. Dirigiral bo med drugim <Ai-do> na prostem v Brooklynu. Gledališče Manhattan v New-Y'orku uprizori več Mascagnijevih del pod taktirko, sklada-; 'elja. Med potjo z Dunaja v Ameriko se j komponist ustavi nekoliko časa v Parizu, kier se bo pogajal s tamošnjo cKomično opero> glede nekega novega opernega dela, katerega kani napisati.
Moissi v Mehiki. Gledališki igralen Aleksander Moissi je nedavno odpotoval v spremstvu svoje žene v Mehiko, kjer hoče na licu mesta študirati življenje Aztekov. Na podlagi teh študij namerava pozneje nastopiti v Hauptmannovi drami <Beli Izveličar>.
= Petek 8. Vffl. 1924
Domače vesti
*	Jilgoslov. lioTinarsko udruženje. Člani ljubljanske sekcije, ki se hočejo udeležiti glavne skupščine na Sušaku, naj se javijo najkasneje do ponedeljka 11. t. m. Milanu Plutu, uredništvo cjutra*, ali pismeno ali ustno med 15. in 18. uro. Udruženje preskrbi vožnjo in prenočišče, vse drugo si imajo preskrbeti udeleženci sami. Odbor.
*	Generalni konzulat poljske republiki, v Zagrebu opozarja vse moške državljane poljske republike, rojene 1903., da se morajo brezpogojno v najkrajšem času zgla-siti v generalnem konzulatu v Zagrebu radi vpisa v vojne spiske.
*	Nov učiteljski razpored. Ministrstvo prosvete je sklenilo, da se pri novem učiteljskem razporedu uvažujejo v prvi vrsti prošnje onih učiteljev, ki so ostali brez službenega mesta zaradi tega, ker so njihova mesta bila po natečaju zasedena, potem onih absolviranih učiteljiščnikov, ki imajo pravico do imenovanja ter končno po možnosti vseh ostalih kandidatov. Prošnje naj se predlože glavnemu arhivu ministrstva prosvete.
*	Razstava plakatnih osnutkov na IV. ljubljanskem velesejmu od 15. do 25. avgusta 1924. To leto se priredi na ljubljanskem velesejmu tudi razstava pla-k-tnih osnutkov, katere se lahko udeleži brezplačno vsak plakatni risar z enim ali več komadov, ki naj merijo radi enotnega lica 27 krat 40 cm. Vse risbe naj se pošljejo pravočasno na Aloma Company, LjubJjana, Kongresni trg 3.
*	Za podružnico Udružcnja vojnih invalidov v Ljubljani je bil izvoljen na izrednem občnem zboru 3. t. m. sledeči odbor: Predsednik Podmenik Franc, podpredsednik Ogrin Filip, tajnik Rant Zdravko, odbornika Mežnarič Martin in Peršič Josip, namestnika Kramar Jožefa in Kozinc Anton, nadzorni odbor: Horvat Jurij, Padar Ivan in Mauser Jakob; namestnika Perhaj Marija in Koželj Anion. Sporočamo vsem članom, da bomo istim potom javili uradne ure v društvenih prostorih kakor hitro prevzame novi odbor vse društvene posle.
*	Himen. Včeraj se je poročil g. Joško Jakil iz. Karlovca z gospodično Leni Gro-helnikovo iz Ljubljane. Mlademu paru iskrene čestitke!
*	Francoski akademiki v Zagrebu. V nedeljo je prispela v Zagreb večja skupi-
na legarju. Dne 13. t. m. se poda <Vila Velebita* na tretje letošnje potovanje s kadeti dubrovniške pomorske akademije.
*	Golob-pismonoš s št. 2549 E J 23, na perutnicah 0281, se je zatekel v tovarno Polak v Kranju.
*	Vremenska katastrofa v okolici Cav-la'a. Po poročilu, ki ga je prejelo ministrstvo za notranje zadeve iz Cavtata v Dalmaciji, je vsa okolica radi toče utrpela veliko škodo. Uničene so smokve, oljke, vinogradi in nasadi tobaka. Škoda se ceni na dva milijona dinarjev
*	Smrtna nesreča. Brzojavni delavec Jernej Brate iz Litije, zaposlen pri brzojavnem nadzorništvu Celje, je s tremi sodelavci napeljaval te dni telefonsko žico na progi med Arjo vasjo in Perišico. Ko je v višini 9 metrov na brzojavnem drogu nategoval žico, se mu je žica utrgala; izgubil je ravnotežje ter padel z glavo na cestni tlak. Razbil si je lobanjo. Podlegel je kmalu nato težki poškodbi.
*	Dva dečka na potovanju v Indijo, — Preko belgiiskega konzulata so bile obveščene naše varnostne oblasti, da sta ušla pred dobrim tednom od svojih staršev 12 in polletni Rajmund Wargenier in 14 in polletni Leon Bocquet iz Roubaixa v Belgiji. Okradla sta doma za več deset-tisoc frankov raznih dragocenosti, pa tudi denarja v. gotovini ter se podala na pot v — Indijo. Prehodila sta že celo Belgijo in se nato odpeljala na Holandsko in prešla že tudi Avstrijo. Ker ju tudi tam še niso izsledili, je prav mogoče, da se nahajata že kje v Jugoslaviji, ker hočeta priti, kakor sta s poti pisala nekemu sošolcu, v Trst in odtod čez morje v Indijo.
*	Kam pa v nedeljo 10. t. m. Pojdimo v Dolsko, kjer je lep izlet, kopališče in lepa zveza z vlakom. Poleg pa še priredi prostov. gas. društvo v Dolskem veseli-
' co pri g. Mir. Medvedu vulgo pri cKračui. Za dobro postrežbo, kakor tudi za zabavo, bo vse preskrbljeno v polni meri. Na pomoč!
Iz Ljubi? ane
u— Stanovanja za obiskovalce ljubljan« skega velesejma. V dnevih od 15. do 25.
avgusta se vrši v Ljubljani IV. Ljubljan« ski vzorčni velesejem pod pokrovitelj« stvom kralja Aleksandra. Razstavljalci in obiskovalci so prijavljeni iz vseh po= krajin naše države, pa tudi iz inozem« stva se bo vlil velik dotok gostov v našo
ter za katastralno občino Stepanja vas ! bo seveda moralo vodstvo invalidske or. dne 13 avusta od 9 do 11. ure dopol« ! ganizacije storit, pnmerne korake pn vla dn v Mestnem domu" v Ljubljani- Volil, di. Upatiip. je na uspeh. Ista naredba no nravico imajo vsi oni, ki so vpisani v naj se tudi popravi v toliko, da se smejo tozadevnem ^oUlnem imeniku. Izvoljen prošnje vlagati nekolkovane, ker Predp, sme b^ kot odbornik ali namestnik le : suje naredba dosedaj bas nasprotuo čas ™ ° liri član glavnega odbora je že, da se ta zadeva z davki enkrat na
za osuševanje bTrja! Natančnejši poda, j nek način uredi.
,„	nraviL	'tudi pn nas. Invalidi in davKopiacevaici
UmrO v Ljubljani Včeraj so bili	naj še zaradi tega ne vlagajo prošenj za
prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Fran	oprostitev od davkov torb, bilo to
Franko sin skladiščnega delavca, 3 dni.	brezpomembno m škoda kolkov. Vod-
- pi; Tabaj dijak, progarjev sin, 14	stvo inv. organizacije pa naj ukrene vse
let _ Marjan Starman, nadpremikačev	potrebno, da se zakon brezpogojno uve«
'i ,,H	ljavi v vseh pokrajinah. — F. Koštomaj, TS. trgovina Zibert se je pre= | član doh. komisije. (Vprašanje je že po«
selila iz Prešernove ulice na Kongresni	jasnila finančna delegacija v Ljubljani m
ueueiju je piiap^m v	T	r - j siva se uo vui vcim uutuik gua m, .
na francoskih visokošolcev iz Alzacije, kl p,elo Ljubljano. Ljubljana uživa sloves, se je zanimala zlasti za razne učne in j ^a zna sprejemati goste s pravo jugoslo« kulturne zavode ter si ogledala mesto in! vansko gostoljubnostjo, kar je že več« okolico. Na grobeh padlih francoskih vo-; krat dokazala. Pokažimo tudi sedaj na«' jakov so francoski visokošolci položili ve-; šim bratom z juga in s severa ter dru« nec. Pri tej priliki se je francoski konzul ■ gjm> ki prihajajo k nam z dobrim name« v svojem govoru spominjal francoskih in nom> da smo tudi vredni tega slovesa: zavezniških žrtev v svetovni vojni. Skupi- j Vsak naj se počuti v naši sredi kot do« na francoskih akademikov je včeraj odpo- ; ma. Ker bo letošnji velesejem združen tovala v Beograd.	z lovsko, planinsko in živinsko razstavo
*	Jugoslovanski oficirji v Češkoslovaški. ( ;n s; mora urad Ljubljanskega velesej« Polkovnika naše armade Nenadovič in ma pravočasno preskrbeti zadostno šte« Ilič sta prošlo nedeljo odpotovala v Ce-1 vii0 prenočišč, vabi mestna občina na škoslovaško, kjer se udeležita velikih prošnjo predsedstva Ljubljanskega vele« strelskih vaj olumuške artiljerijske in-1 sejma cenj. someščane, da se priglase strukcijske šole.	| vsi oni, ki bi za časa velesejma ali tudi
*	<Planinski vestnik*. Izšla je 8. šte-' Samo za nekaj večerov dali na razpola« vilka <Pianinskega vestnikaj. za meseu j g0 prenočišča (posteljo ali divan), seve-
___-- - — S _ U ma 1«m ni.1 M i it a m Tli* U Tnrt 1	i. ' 1 _ ____m«* ^ H r n.
trg poleg Nunske cerkve in se toplo pri« poroča cenj. občinstvu.
u— Izletnike, ki obiščejo v soboto in v nedeljo naše Kamniške planine vabi« mo, da se na povratku v nedeljo popoL> dne, odnosno proti večeru udeleže ljud« ske veselice, katero priredi v korist Ju« aoslovenske Matice njena kamniška po« družnica. Spored najraznovrstnejši: ob 3. uri popoldne tombola, po tomboli ve, selica v ljudskem parku.
u— Izgubljen je bil sinoči na Dunajski cesti belo * zeleni pas iz trikot«svile. Po« šteni najditelj naj ga odda v upravi «Jutra».
Policijske prijave. Od srede na
četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 goljufija, 1 prestopek kaljenja nočnega mini, 4 prestopki cestnega po« licijskega reda, 4 prestopki pasjega kon> tumaca, 1 ples brez dovoljenja, 2 pre« stopka v zgp"~valnih predpisih, 2 izšle« ditvi bivališča in 1 zasledovanje v poli« cijskem dnevniku.
u—- Aretacije. Josip Čebulj, doma od nekod z Gorenjskega, ima navado, da prav rad obira za kronice in dinarčke
opozarjamo na tozadevno našo dnevno notico v številki od srede. Op. ured.)
e— Tedenski izkaz nalezljivih bolezni v mestu Celju. Od 27. julija do 3. avgu« sta. Skrlatinka: od prejšnjega tedna osta« li 4 še v nadaljni oskrbi. Davica: Na no« vo obolel 1 in ostal v nadaljni oskrbi. Dušljivi kašelj: Na novo obolela 2, osta« la v nad. oskrbi.
Iz Maribora
a_ Razstava risarskih izdelkov. Ob
priliki zaključka damskega prikrojeval«
bič in Vižintin pa vztrajata na svojem stališču poštenja ter sta sklicala občni zbor, ki je izključil nasprotno skupina V zadevo je poseglo tudi prizivno sodišče v Trstu, katerega razsodbi pa se Bobič in Vižintin nočeta ukloniti, temveč vodita sedaj boj proti nasprotnikom s še večjo strastnostjo in zagrizenostjo.
•	Veselica v Avčah na Kanalskem. 10. avgusta bo v Avčah veselica na prostem s sodelovanjem »Godbenega krožka, iz Gorice. Igrala se bo Wilhardtova drama v štirih dejanjih «Bele vrtnice.. Po predstavi srečolov, šaljiva pošta in podobna zabava.
•	Nova avtomobilna zveza. Dne 31. julija se je ustanovila nova avtomobilna črta Dutovlje-Sežana-Opčine, ki ima zvezo s tramvajem, ki vozi v Trst Avtomobili vozijo iz Dutovelj dvakrat na dan: ob 6. zjutraj ter ob 6. zvečer, vračajo pa se v Dutovlje ob 13.20 in ob 21. uri.
Laskavo priznanje
Član Zveze narodov o naši narodni higijenL
Me«eca marca so pose rili nalo drža-
priliki zaključka damskega P-rojeval« - ^ ^^V"gSE nega tečaja v Mariboru, k, ga je p n redi, ^ **™	z delom nafiega
urad za pospescvanjc obrti v Ljub jan , ■	na najodno ldrav.
se pnredi v nsalmc, meščanske šole II.	povratku v Pariz je po-
nadstr., Sl^nškov£. ruto*.jnsarskA *	^ ^ ^^ ^ ^^
izdelkov, ki bo odprta 9. m 10. avgusta , F ,	bnQ ismo v ^
in sicer v soboto ves dan v nedeljo pa	dru^ bedeče:
do 14. ure. Vstop brezplačen. Razstava tereni u^.o&i m^ ^
bo nudila risbe za najrazličnejša damska
oblačila kakor tudi za perilo, delano po modelih najnovejšega kroja. K razstavi se vabi vse cenj. občinstvo, posebno pa dame, ki se zanimajo za modo.
a— Baron Eger in nemško uradujoči župnik Končno se je oglasil župnik Franc Magdič iz Gornje Kungote, ki je
prav rau uuna	—..—---- rranc iMagaiC 1Z ^jorujc i^uugun*, rvi
gostilniške goste, kajti delati se mu ne ura(jno nemško priporočal prošnjo bivše« ljubi. V sredo zvečer pa je naletel na ; gfl barona Egerja za odložitev nastopa strogega stražnika, ki je odvedel dela« j j4stjnevne zaporne kazni. G. župnik se mržneža v policijski zapor. — Nadalje sk|jcuje na svojo narodno zavest v Istri je bila zaradi nevarne grožnje neki svo« jn nato j^vno pripoveduje, kako je ob ji tovarišici aretirana Alojzija J., ki je p^odu g. Egerja imel svoie misli posve« morala tudi odromati v luknjo. — Prijet ^ne že bogoslužju, tako da baje v hipu je bil ponoči na cesti še Marko Deruh, | nj moge| premisliti, da treba v nemškem ki ima na vesti več tatvin.	j jeziku predloženo vlogo podpreti v 6lo«
Med gnječe kupuj jčih žensk na ; venščini. G. župnik, ne delajte se naiv«
■	1« _____S.	i X	S? _______i.
Vodnikovem trgu se prav radi pomeša, jo tudi tatinski elementi obeh spolov, ki pazijo na prilike, kdaj bi se dalo kaj «sj«
nega! Če pa res še ne veste, da nemško sploh ne smete nikdar uradno poslovati — pismeno, potem pač spadate vse dru«
OV/	J'« ~ ---,) —---J—.... ........ | ^laov ^JJIV/JVIUU	t^LUllV '	------
kih Turah*. Josip Brinar podaja zemlje- Ljubljanskega velesejma tudi pismeno z pisnim veščakom pobudo, naj iz našega navedbo cene prenočišča za en večer, domoznanstva izločijo cpapirnata> zemlje- j u— z mestnega magistrata. Prejeli pisna imena. «Kotiček>, cCez hrib in sm0: Komaj je dr. Perič nastopi! na ma« dob, cObzori in razne društvene vesti i gistratu kot vladni komisar, že je zrasel zaključujejo zanimivo vsebino te številke, nadsvetniku g. Jančigaju greben. Zaveda
*	Planinski kuluk. Prva planinska tla- se, da bo sedaj zopet on absolutni gospo« ka, kuluk, ki ga je sklical odsek za zgrad- dar na magistratu, kajti dr. Perič je pre« bo Kriške koče na Krvavcu, je razmero- slaboten, da bi mogel sam misliti ter bo ma dobra uspel. Udeležilo se ga je lepo j storil samo to, kar mu bo svetoval nie« število idealnih planin-ev. ki so nanosili I gov zvesti oproda Jančigaj. G. Jančigaj od Sv. Ambroža na stavbni prostor 725 nastopa že danes tako oblastno in obču« kilogramov cementa. V kratkem se bo je z uradniki v tako odurnem tonu, ka« vršil drugi planinski kuluk, da se kolikor kor ie bil vaien za časa občinskega sve« mogoče omeje ogromni izdatki za prenos ta. Tudi grožnie proti posameznim se že materijala.	| čujejo ter je bil te dni že pri vladnem
*	Telefonska centrala t Mojstranr V i komisarju, kjer je da! potrebne instruk« Mojstrani na Gorenjskem se otvori tele- cije o posameznih uslužbencih. Svarimo
pazijo na prillivc, huuj Ul av	" i —" - piain^nvj,	1'"- ; —--- —---
niti». Najraje stikajo po tujih žepih in gam, samo na mejo ne. Če pa bi bil res izmikajo nepazljivkam denarnice. Če ne tako naroden kot se slavite, potem bi gre drugače, se pa v ugodnem trenutku i nemške vloge nadutega barona, ki tako polaste tudi kake druge vrednosti. Tako , brezsrčno poraza naše ljudi, sploh ne je v sredo dopoldne odnesla neka mlada | priporočal, tudi v slovenščini ne, najmanj deklica gospej Jeleni Igovič 300 Din vre« pa bi se smel pred njim ponižati s pre« den dežnik, nato pa neznano kam izgi« povedanim nemškim uradovanjem v po« nila.
Iz Celja
e— Darilo. Za mestne reveže v Celju je daroyal g. dr. Josip Sernec ob priliki imenovanja častnim meščanom 2500 Din.
e— Celjska Orjuna priredi v soboto dne 9. L m. ob 20. uri v veliki dvorani j Narodnega doma družabni večer za član« stvo.
e_Invalidi — prosti davkov? Nekate«
ri listi so zadnje dni objavili vest, da so v bodoče invalidi od 50 odst. delanezmož nosti dalje oproščeni davkov in da naj takoj vložijo tozadevne kolkovane proš
:Bil sem nenavadno iznenaden tako z ozirom na kvantiteto, kakor tudi z ozirom na kvaliteto tega, kar ste storili pri vas v Jugoslaviji. Izgleda, da je jugoslovenska vlada usmerila svoje delo v pravilnem pravcu. Ako bo to delo nadalievala tudi v bodoče, tedaj bo imela v nekaj letih najpopolnejšo in najboljšo organizacijo na polju narodnega zdravstva. Dvomim, da bi se v sanitetni zgodovini moglo najti paralelen primer. Res, tudi v Jugoslaviji je še precej nerešenih problemov in treba bo za izvedbo tega dela še precej napora, a prepričan sem, da bo Jugoslavija tudi vse to kar najbolje izvršila. Prepričan sem. da vaša država, zasluži, da se ji čestita, ker je našla skunino ljudi in žena. navdušenih za delo. ki bo rodilo le koristi in blagostanje.*
To priznanje je za nažo državo gotovo laskavo in na mah ovrže vsa natolcevanja naših klerikalcev, ki so venomer trdili in vpili, da ie vse delo našega ministrstva za narodno zdravje niče v o in slabo.
Tragičen konec šestletnega koruzništva
Te dni se je v Sarajevu odigrala krvava ljubavna tragedija, katere žrtev je postala Dalmatlnka Ivanka Budimirova: ženska, ki je šest let živela v konkubi-natu z Arnavtom Handijo Ajdinovidera.
Handija je že delj časa opazoval svojo priležnico. ker je slutil, da sprejema za njegovim hrbtom v njunem stanovanju druge moške. Posebno je vzel na
po'noma slovenski fari ob meji. Vse, kar je prav.
Iz Pr*moria
•	Nov stolni kanonik v Gorici. Dosedanji dekan v Biljani g. Lud Kumar je imenovan za stolnega kanonika v Gorici.
•	Šestdesetletnica Čitalnice v Ilirski Bistrici se bo praznovala 10. avgusta. Na občinskem vrtu bo velika veselica z bogatim in raznovrstnim sporedom.
•	Smrtna kosa. V goriški bolnišnici
usmiljenih bratov je umri 671etni posest- nju arugc mu5llc. ,	---- —
nik Ivan Pregelj iz Gor. Branice pod Er- j muho nekega Izaka A!tarca, o katerem zeljem na Krasu. Pokojnik je bil zelo ve- so mu nosj]j poročila tudi drugi ljudje.
Arnavt je sklenil, da počaka na tekmeca
tasoj VIOZIJO lozauuvuc	t-'""- ; --—..... ,	,	, .„,4;
nje pri pristojnih davčnih upravah, ln« sten in priden gospodar ter več let tud. formira! sem se pri vodstvu davčnega ; občinski odbornik. N. v m. p.! oblastva v Celju in izvedel, da niso pri« * Boj za stavbeno zadrugo A ,ren-So-šla do sedaj še nikaka tozadevna uradna vodnje. Za stavbeno zadrugo Miren-So-navodila in ni v tej stvari še ničesar vodnic, kl se nahaja v likvidacij, se bi.e znanega. Vendar pa se bo fin. svetnik že delj časa ljut bo, Na en. stran, se bi -g. dr. Močnik glede tozadevne naredbe ; jeta dr. Bobič n V.ž.n in, nadrug.stram obrnil takoj v Ljubljano po navodila in pa Anton Ferla m tovariš.. Ferlatova nas bo o rezultatu naknadno obvcstiL družba očita prv.ma dvema, da sta neza-Sumim, da velja ta naredba samo za po« ; konito upravljala zadružne krajine bivše Srbije, če jc temu tako. 1 hetela okoristiti z zadruzno imovina Bo-
fonska centrala.
* Klerikalna trdnjava v Mariboru se je začela končno tudi majati. V nedeljo se bo borilo za zmago pri občinskih volitvah v tej doslej čisto črni občini kar šest strank. Nad listo, ki nosi firmo SLS., pa je proglasilo klerikalno strankino vodstvo v Mariboru svoj ana-thema. Edino zveličavna je baje zadnja skrinjica s firmo kmečke zveze, katere pa dosedanji župan SLS. niti ni pustil pribiti na občinsko desko. Klerikalci so
pa nadsvetnika Jančigaia, da ne posku Slivnici pri ša zopet z raznimi zahrhtnimi napadi ' škodovati svojim ko'egom, sicer se po« govorimo na način, ki g. Jančigaju goto« vo ne bo liub.
u— Za Sokolski dom na Taboru ie da« roval po našem upravništvu g. dr. Vlad. Borštnik v počaščenje pokojnega dr. Lavrenčiča 100 Din.
u— Prva mestna ženska podružnica CMD v Ljubljani priredi srečolov v svr« ho izdaje mladinske knjižnice za obmej«
JJiiUllJ Ud uuumaivu 'i^jnu. iiiuimoiu ou	.............. ....................■»
morali iskati orožniško intervencijo, kai ] no deco. Naše dame so pridno na delu. je vsekakor zelo zanimivo za SLS. disci- j P- n. občinstvo, zlasti premožne sloje plino v kraju, kjer imajo celo Orla in uliudno prosimo, da se velikodušno od« legijo drugih krščanskih organizacij, j zoveio nabiralkam dobitkov. Izdajanie Ljudstvo pač začenja gledati in misliti mladinskih kniižic za obmeino dcco ni
F
IV. VZORČNI VELESEJEM
V LJUBLJANI NAJUGODNEJŠA PRILIKA
it nakup vsakovrstne naibDliie in najcenejS«
robe tu- in inoz mstvi. Veleseimske leg.nmaciie se prodajajo v denarnih zavodih vseh mest ln dajejj pravo na
HT 50% znižano vožnjo
tudi na briovlikih irazen S. O. E. in hr 3, 5.)
PRIRODNE KRASOTE SLOVENIJE, f STANOVANJA PRESKRBLJENA. Š Dnevne »stojnice ae Hobe pri blagajnaH za eno 10 Din.
I.IISUEICMUI
brez farovške pomočL
*	Pekel pri Borovnici se je opremil z savarovanimi poti in je sedaj pristop k slapom omogočen tudi damam in deci. — Povodom zaključka teh del se priredi slavnostna otvoritev v Peklu v nedeljo 10. avgusta. Pričakovati je mnogobrojne udeležbe; povabljeni so vsi ljubitelji narave. Odhod Iz Borovnice ob 7. uri zjutraj in je torej zveza z ljubljanskim jutranjim vlakom. Zbirališče pri gostilni H. Švigelj v Borovnici. — Osrednji odbor S. P. D.
*	«Vila Velebita* se je vrnila s poto-tanja. Naša šolska ladja cVila Velebitas sa je v torek vrnila v Bakar z drugega letošnjega potovanja po Levanti. Na povratku iz Carigrada je imela jako neugodno vreme. Referent za pomorski pouk v ministrstvu saobračaja, g. Branko Živko-jjč. ki se ia nahaial na ladiu je obolel
--------------------------------
samo lepa ideja, temveč za naše razme« re neobhodna potreba. Čas je, da oskr« bimo tudi mi svoio mladino s čtivom, ki bo utrjevalo mlade otroške duše v na« rodni zavesti in ponosu ter razpalilo njih srca v plemeniti idealni ljubezni do svo« jega rodu in domovine. Začetek je tu, vsa hvala našim narodnim damam. Po« zdravliamo top'o to ideio.
u— Prostovoljno gasilno društvo v Mostah uliudno naznanja, da se je vese« lica, napovedana za 3. t. m. zaradi sla« bega vremena prestavila na nedelio 10 avgusta. Društvo se priporoča za števil« no ude'ežbo.
u_ Volitev pododbora za osušenje
ljubljanskega barja. Volitev pododbora glavnega odbora za obdelovanje barja v Ljubljani se vrši za katastralno občino Trnova Kazlovsko m-edmeiiLe. Gradišče
©J sa
razlikuje izvrstni, iz davna preizfenSeni »Pravi t FRANCKOV s kavni pridetek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zonaj po novi, rjavo-jnodro-beli etiketi. — Na tej se posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so> izn~ »Franck« in »kavni mlinček«.
»Pravi : FRANCK: z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in priietnema okusa ter troji izdatnosti in tečaostL
in flagranti ter ga zasači v prešuštvu s svojo priležnico. Budimirovo je samo parkrat v šali opozoril na to, naj ga ne vara !n naj se mu ne izneverja.
Ivanka -e Handiji zatrjevala, da so besede ljudi le prazne govorice ter mu prisegala večno zvestobo. Te dni pa je bila tako neprevidna, da je odšla z doma m pustila hišo odprto. To priliko je izrabil Handija. Sel je na podstrešje, odkoder je sklenil prežati na osumljeno nezvesto ljubico.
Komaj je preteklo dobrih deset mini t, že je stopila v hišo Budimirova. Vodili ie pod pazduho Izaka Altarca. Zaprla in zaklenila je za seboj hišna vrata ter izginila z Izakom v sobo. Handi a je porabil to priliko, da je vsemu prisluškoval Ko se mu je zdelo prešuštva dovolj, je odšel s podstrešja v kuhinjo ter pograbil 30 cm dolg, oster kuhinjski nož, vrgel vrata s tečajev in zamahnil proti nezvesti priležnici. Tekmec Altarec, je planil kvišku in zbežal kolikor so ga nesle noge. Med tem pa je maščevalni Albi-nec dovršil svoje strašno delo. Prebodel je Ivanko na treh mestih ter pustil, da jc nož obtičal v tretji rani. Nato se je pobral. Težko ran.ena žrtev se je dvignila z ležišča, kjer se je odigrala strašna drama in planila Iz hiše, tekla kakih 50 korakov po ulici ter se nato zgrudila pred neko prodajalno s krikom: »Zaklal me jc mož!»
Potem so jo zapustile telesne moči. Začela je hropsti in padla v popolno nezavest. Kri je brizgala iz njenih prsi ter se zlivala v krvavo mlako na cesti. Sosedje, ki so bile neme priče strašnega prizora, so takoj obvestili najbližjo stražnico o dogodku in kmalu je bi! na licu mesta sanitetni voz sarajevske rešilne postaje, ki je prepeljal ranjeno žensko v bolnišnico. Zdravniki so lo obvezali, toda bilo je že prepozno. Reva je Izdihnila, ne da bi prišla zopet k zavesti.
Policija je seveda takoj poiskala storilca, ki se sploh ni skušal skriti, temveč je mirno čakal, da ga žandarli vklenejo. Pri zaslišanju je Handija Ajdinovič izjavil, da se za svoje dejanje nič ne kesa ter se je sploh zelo cinično obnašal. Njegovo vedenje je docela podobno njegovi preteklosti. Služil ie namreč v avstrijski vojski, kjer je dosege! čin korporala ter je kot tak preganjal vojake, kateri so mu bili Izročeni v vodstvo.
<rJUTRO* št 186
5
Petek & Vm. 1924 =

Ura iz slamnatih bilk
V Monakovem je te dni razstavljena na sejmu umetniška ura posebne vrste, ki pač prekaša vse dosedanje. Vsakdo je že slišal o solnčnih, vodnih in peščenih urah. o železnih, od pravih umetnin na polju žepnih ur, o izrednem mehanizmu in umetnostnih igračkanjih in tako dalje, ali o slamnati uri ni menda še nihče nič slišal. Skoro ni mogoče verjeti, da gre za pravo uro, ki gre zelo natančno, je pa brez vzmeti, brez kovine, samo iz
slamnatih bilk.
Čevljarski mojster Oton Wegener v Strassbourgu ie izdelal to uro. ki gre že 17 let in je ves ta čas še ni bilo treba popraviti. Ora ima osem nihal. Visoka je 170, široka pa 65 centimetrov in je prav lična in arhitektonsko naravnost umetnina. Podobna je nekaki cerkvi. Gonilno silo tvori utež 200 gramov, ki se dvigne s pritiskom na poseben gumb. Posebno lepo je izdelana plošča, ki kaže čas. Cela ura je narejena lz samih slamnatih bilk. Da bi bila bolj močna, je vzel čevljar več bilk raznega premera in vtaknil bilke eno v drugo. Posamezne bilke so zvezane tudi s slamo. Čevljar je napravil celo uro iz ržene slame, samo števila in kazala so narejena lz ovsenih bilk.
Ta čudotvor so kazali že v inozemstvu. Posebno v Ženevi, središču moderne industrije ur. Je zbudil izredno zanimanje. Ura je na prodaj, seveda je zelo draga. Wegener zahteva zanjo 50 tisoč zlatih mark, dasi je vredna veliko več. Čevljar hoče prodati to umetnino samo zato, da napravi tz izkupička drugo čudo brez koles, ki ga je v modelu že izdelaL
manjši, in se pri povečanju vse napake in netočnosti povečajo tako, da je skoraj nemogoče spoznati sliko.
No, doba prenašanja slike ie sorazmerna s številom črt, ki tvorijo omrežje slike. Gostota teh črt pa mora biti pri filmskih slikah zelo velika, če hočemo dobiti pri prenosu točno reprodukcijo. Lahko si mislite, koliko časa bi to vzelo.
Belin malo premisli, nato pa nadaljuje:
—	Za eno minuto predvajanja filma bi bilo treba osem ur prenašanja slik. Seveda se to ne izplača, ker pride film prej s parnikom iz najoddaljenejšega kraja sveta.
—	Ali se vam zdi sploh televizija mogoča?
—	O, da! Jaz sam upam na uspeh, seveda pa ne morem vnaprej obljubiti, kdaj se bo to zgodilo. Da se gledanje v daljavo posreči, je treba poprej najti možnost, poslati vsaj 350 tisoč slik oziroma točk od oddajne postaje na sprejemno postajo. Telefonsko omrežje te brzine ne prenese, pač pa radiotelegrafija, če uporabljamo valovno dolžino izpod 1000 metrov. Ko bodo enkrat aparati primerno Izpopolnjeni, bomo mogli upati na uspeh. Seveda pa, je še dostavil gospod Belin, vnaprej ne morem povedati, na kateri razstavi bom objavil uspeh svojega dela.
0 brezžičnem in žičnem prenosu živih slik
Gledanje v daljavo.
Glasom poročila iz Newyorka nameravajo postaviti 22. septembra na Madi-son'Square o priliki radio-razstave tri aparate, ki bi brezžičnim potom prenašali žive slike.
Ce je ta nova iznajdba resnična, bi enačila vsekakor velik uspeh. Poročevalec »Excelsiora>. iz katerega posnemamo to vest, se je obrnil na velikega iznajdi-telja Edvarda Belina, ki je kakor znano, izumil aparat za brezžični in žični prenos fotografskih slik, ter ga vprašal za n.egovo mnenje glede nove iznajdbe.
Priznati moram, je odvrnil Belin, da ne verjamem vesti v tej obliki. Amerikan-cem se je najbrž posrečil brezžični prenos kinematografskih, nikakor pa ne živih slik.
Kajti problem televizije ali gledanja v daljavo je razrešljiv na dva načina: 1. s prenosom kinematografskih slik, in na ta način dobljene prenesene slike tvorijo zopet niz kinematografskih slik. To je prvi način. Drugi pa je ta: poseben aparat »gleda* dogodek, ki se vrši recimo v sobi, potem pa prevzame to, kar je »videl« ta aparat, drugi aparat kje drugod in prenese slike takorekoč v istem hipu, ko še prvi aparat »gleda*, na platno. S tem problemom se jaz že dolgo pečam, in to je problem televizije.
—	In mislite, da so Amerikanci iznašli Ie način prenosa kinematograiskih slik?
—	Po vsej verjetnosti. Toda to bi ne bila niti nova iznajdba. Odkar se je meni lansko leto posrečilo vpričo znanih inženjerjev od pošte in brzojava. prenesti brezžičnim potom od antene pri Malmai-sonu do antene v sredini Pariza fotografsko sliko, ne obstoja pač nikaka tehnična ovira za prenos cele vrste fotografskih slik kakor jih tvori film.
—	A zakaj tega ne poskušajo?
—	Ker gre prepočasi in je torej brezpomembno. Glejte, če hočem prenesti tole sliko, rabim pet minut, da prenesem vse pike in pičice, iz katerih je slika sestavljena. In v teh petih minutah je mogoče prenesti le pike, ki so večje od 0.2 mm. To seveda zadostu.e za prenos običajnih fotografskih slik, nikakor pa ni uporabljivo za prenos filma, ki je mnogo
cala na pomoč, on pa ie mirno umrl v mojem naročju. Ubila sem človeka, katerega sem iskreno ljubila.*
Ko ie preiskovalni sodnik vse te Izjave zabeleži! v zapisnik je Uminska zopet odšla na svobodo. Javno mnenje se v Parizu močno zavzema za nesrečno igralko. Vse časopisje označuje njen zločin kot umor iz sočutja in ljubezni in z nestrpnostjo pričakuje sodne obravnave.
»Spomin"
Umor iz sočutja
Poročali smo že, da je mlada Poljakinja Stanislava Uminska v neki pariški bolnici z revolverskim strelom umorila pisatelja Jana Zuznowskega. Pisatelj je ležal dali časa v pariški bolnici, ker je trpel na neozdravljivem raku. Te dni ie bila gospodična Uminska zaslišana pred preiskovalnim sodnikom.
Uminska je mlada igralka, ki je nastopala z velikim uspehom na poljskem državnem gledališču v Varšavi. Bila je po izvršenem umoru silno potrta in jo je tudi k preiskovalnemu sodniku moral spremljati zdravnik. Preiskovalnemu sodniku je pri zaslišavanju izjavila sledeče:
•Spoznala sem Jana pred tremi leti v Varšavi. Takrat sem bila stara komaj dvajset let Simpatičnega in dobrosrčnega človeka sem tako vzljubila, da sem bila duševno popolnoma potrta, ko sem zvedela, da boleha na neozdravljivi bolezni. Trpel je grozne muke in bil tudi dvakrat operiran. Prizadevanja zdravnikov pa niso rodila nobenega uspeha. Koncem meseca maja je Jan iz Varšave odpotoval v Pariz, da vpraša za svet zdravnike špecijaliste. Odposlali so ga v bolnico Paul-Brousse. 15. junija mi je br-zojavil v Varšavo, naj pridem k njemu, ker v bolnici silno trpi vsled osamelosti. Ustregla sem njegovi želji in v nekaj dnevih dospela v Pariz. Ob njegovi bolniški postelji sem preživela najbritkejše dneve svojega življenja. Stregla sem mu z vso gorečnostjo ljubečega srca, a zraven tega opazovala, da vedno bolj gine-va. Bila mi je dana tudi prilika, da sem mu doprinesla majhno žrtev. Zdravniki so izjavili, da bi mu morda pomagala transfuzija krvi. Podvrgla sem se potrebni operaciji, da mu tako s svojo zdravo krvjo rešim življenje. Toda vse je bilo zaman. Takoj nato so mu tri dni morali dajati močno in.ekcijo morfija, da ga vsaj za nekaj ur rešijo strašnega trpljenja. Vedela sem natančno, da je vsaka rešitev popolnoma izključena in polastila se me je velika duševna depresija.
Nekega večera je Jan mirno zaspal in zdelo se je, da se je pomiril. Ze par dni poprej pa jc od zdravnikov in prijateljev, ki so ga obiskovali, zahteval, da naj ga usmrte in tako reši.io groznega trpljenja. Tudi mene je često prosil z povzdignje-nimi rokami: »Ubij me, zlata duša, stori to žrtev za meneb
Ko jfe nekoč mirno spa! in ko so poteze njegovega obraza pričale, da se vsaj v spanju dobro počuti, tedaj se me je polastil grozen strah, da bo moral zopet strašno trpeti, ko se prebudi. V trenutku ! največjega razburjenja in duševne strto-; sti sem pograbila za revolver, zaprla oči j in ustrelila. Takoj sem vsa zbegana kli-
Nenavaden slučaj se je pripetil pred par dnevi nekemu trgovcu iz Kragu-jevca. Mož je želel prebiti nedeljo 3. t. m. v Aramgjelovački banji, kamor se je hotel odpeljati s svojo družino. Naložil je svojce na avtomobil in od-drdral proti cilja. Doma je ostala samo trgovčeva tašča s služkinjo, starejša dama. ki je že delj časa trpela na hudih srčnih krčih. Ker se je ta dan dobro počutila, je trgovec vprašal, ali ne bi hotela na izlot z njim. Tašča je nekaj časa premišljevala, če naj gre ali če naj ostane. Naposled je dejala, da bi bila vožnj^ zanjo morda prenaporna ter je rajše ostala doma.
Trgovee se je z družino srečno pripeljal v kopališče. Avtomobil so osta-vili pod neko lopo in družina se je razpršila na vse strani uživat lepoto narave. Dan je bil lep, vreme krasno, solnce je prijetno sijalo na zemljo. Po kosilu so šli otroci na igrišče, trgovec pa je legel in zaspal. Ko se je odpočil, je vstal in se podal na sprehod v park. To je bilo okoli štirih popoldne.
Nekaj časa se je sprehajal po potih in stezicah sem in tja, naenkrat pa je prišel v gosto grmovje in tedaj se mu je zdelo, da čuje glas svoje tašče. Prisluhnil je, ozrl se še enkrat na vse strani — daleč naokrog ni bilo nikogar. Niti sapica ni vznemirjala drevja in grmovja. Trgovec je sedel na klo pico in kmalu je zadremal.
V pol snu je imel čudne sanje. Neprestano ga je nekdo klical, nato pa se je pojavila druga slika. Bil je doma, v sobi svoje tašče, ki je ležala v postelji, ter iztezala roke kakor bi prosila, pomoči. Poleg nje je stala služkinja s preplašenim obrazom in ni vedela kaj bi počela. Kmalu se je trgovec zbudi' iz teh mučnih sanj; zahvalil je Boga, da so bile to le sanje, ne pa resnica. A glej, čim sc je zopet ozrl okrog sebe. je vnovič zaslišal glas svoje tašče. Takrat se mu je zdel klic močnejši in določnejši nego prvič. Vstal *» ! preiskal okolico — bil je sam in človeške stopinje ni bilo slišati od nikoder. Naenkrat pa je postalo okoli njega še bolj tajinstveno in strašno. Nad njim so se začele zgrinjati veje, ki so se objemale, kahor hi ga hotele omrežiti in zvezati. Pojavila se je zopet tašča v postelji z umirajočim licem in smrtnimi sragami na bledem čelu. Trgovec ni doživel še nikoli prej kaj takega. Pustil je klobuk in palico na klopi ter jel bežati kolikor so mu dale noge. Brž je v hotelu poiskal svojo ženo ter ji povedal, kaj se mu je sanjalo in kaj je doživel.
Zena <ra je tolažila, naj se nikar ne vznemirja, ker je bila vse to prikazen in je njena mati doma gotovo zdrava. Toda mož se ni dal prepričati s tem. Pustil je družino čez noč v letovišču, sam pa je sedel v avtomobil ter od-drdral domov.
Prišedli v Kragujevac je hitel naravnost v stanovanje. Služkinja mu je že na vratih povedala, da je tašča umrla. Nato sta začela govoriti, kako je nastopila smrt. Čudno! Vse se je izvršilo natančno tako. kakor je trsro-vec videl v sanjah. Taščo so prijeli srčni krči. začela :e kričati, iztezati roke, kakor bi hotela nekoga objeti, nato na je izdihnila baš v onem času ko je trgovca v parku snrel»tavala grozna zona po vsem ž;votu.
Dogodek se je kmalu razvedel po Kragujevcu in .ie zbudil splošno zani-
manje. Saj ni dvoma, da gre v tem slučaju za primer dokazane daljnoču-ječnosti, na kateri elone principi tele-patije. _
X Dar francoskih komunistov Moskvi. Francoski komunisti so podarili moskovskemu sovjetu zastavo pariške komune iz leta 1871. Razstavili jo bodo v Ljeninovi nagrobnici, ki je sedaj dostopna občinstvu.
X Nemški patenti v Ameriki. Znana newyorška patentna tvrdka Munn sporoča, da izdaja oficijelni ameriški patentni urad Nemcem povprečno po trideset patentov na teden. Večinoma gre za patente za nove kemične sestavine in kemične procese. Na drugem mestu so prošnje za izdavanje patentov za iznajdbe in izboljšanja pri izdelovanju predmetov kovinske in električne industrije.
X Pijanec na strehi. Pred kratkim so zapazili ljudje v Temišvaru zjutraj na strehi moža, ki je sedel v žlebu, noge pa so mu visele navzdoL Mož ie spal spanje pravičnega. Policija in rešilna postaja sta ga spravili na tla. Pijanec ni vedel, kako ie prišel na streho.
X Zopet napredek... Francoskim
vojaškim oblastem se je te dni posrečilo konstruirati letalsko bombo, ki ima motor in propeler in ki io je moči vreči 2 letališča. Baje lahko vodijo bombo brezžično vzaželjeni smeri. Botnba pade na določeni točki na tla. Ker riima nobenega obteženja, je morejo la hko spraviH tako visoko, da je nI mogoče več videti.
X Panameriška železnica Železniški odsek Panameriške unijo se je sestal v Washingtonu, da sklepa o železnici, ki naj bi vezala Newyork in Iluenos Aires. Načrt take prekoameriške železnice obstoja že dolgo. Gibanje podfira tudi ameriška vlada in je računati, da bo projekt kmalu izvršen, čim stopi na čelo ideje odločen mož. Sedaj že ra2rpravljaio, kod naj nova železnica teče. Poslej so določili, naj gre železnica skozi Mehiko in srednje-ameriške republike, potem pa pra ko zapadnih visokih planjav Južne Amerike proti jugu Peruja. Nato naj se železnica nadaljuje skozi Bolivijo in Ar-gentinijo. Nekateri so za tu, da se gradi v Južni Ameriki železnica bolj proti vzhodu, da ne bi delalo pogorje And tolikih težav.
Socijalna politika
Mednarodni delavski problemi
Važnejši sklepi šeste mednarodne kon« ference dela.
gesta mednarodna konferenca dela je v juliju dovršila svoje delo..
Največji interes so vzbujale razprave v steklarski in pekarski komisiji. — Na. črt konvencije o ustavitvi dela v steklar, nah z zdravju škodljivimi pečmi na 24 ur je povzročil dolgotrajno debato, v ka. teri se je komisija sicer izrekla za usta. vitev, toda z nekaterimi izjemami iz teh. ničnih in gospodarskih razlogov. V ple. numu je bil načrt konvencije sprejet pro ti glasovom nekaterih vladnih zastopni. kov in zastopnikov delodajalcev, ki kljub priznanim izjemam niso mogli soglašati s prisilno prekinitvijo produkcije v ka. terikoli obliki. Pri obravnavanju vpraša, nja o uporabi prostega časa delavcev se v posebni rekomandaciji predvsem pou= darja, da je zakonita določila o 8.urniku treba dopolniti s predpisi o uporabi pro. stega časa delavcev. Rekomandacija v svojih petih delih govori o potrebi in varstvu prostega časa, o socialni higije. ni, o stanovanjskem vprašanju, o raznih institucijah, katerih se ima delavec v pro etem času posluževati. Mednarodni urad se še v posebni resoluciji poziva, da od včlanjenih vlad zbira podatke o uporabi delaprostega časa. Sprejet je bil tudi predlog delavskega delegata, naj vlade podpirajo sklepanje takih kolektivnih pogodb, ki delavcem omogočajo korist, no uživanje prostega časa. Predlog an. jjleškega vladnega delegata, naj se prosti čas uporabi le za splošno in strokovno izobrazbo, je konferenca zavrnila.
V vprašanju brezposelnosti je bila sprejeta samo resolucija, s katero se Zve za narodov poživlja, da uradu pomaga v boju proti brezposelnosti in navaja ne. katere vzroke sedanje brezposelnosti, zlasti nestalno valuto in nepravilno upo« rahljanje kreditov. Treba je cene usta. liti Intenzivno je treba zbirati material o brezposelnosti in o sredstvih za njeno po.bijanje.
Sprejet je bi! dalje provizorni (defini. tivni se izdela na prihodnji konferenci) tekst konvencije, ki zahteva enako od. škodovanje nezgod domačih in tujih de. lavcev in uvedbo nezgodnega zavarova. nja v državah, ki danes te panoge zava. rovanja še ne poznajo.
Glede desinfekcije volne, kosti, od. padkov, žime, rogov, parkljev itd. ni pri. šlo do nikake definitivne rešitve in se bo o tem vprašanju razpravljalo na pri. hodnji konferenci. Komisija je v sp!oš» nem priporočala desinfekcijo žime in ste. rilizacijo kosti, rogov in parkljev, izrek. Ia pa se je proti nazoru angleških vlad* nih ekspertov, da je tudi za volno po. trebna obligatna desinfekcija.
membnejših sklepov, ker je bila komi. sija mnenja, da je ta produkcija preveč lokalnega značaja in je neprikladna za mednarodno reglementacijo. Posebna konvencija izreka prepoved nočnega de« la in določa 7mmi nočni počitek od 10. do 5. ure. Male izjeme so dopustne,
Državna borza dela v Maribora. Od
27. julija do 2. avgusta je bilo pri mari> borski borzi dela prijavljenih 134 prostih mest. Dela je iskalo 193 oseb. V 48 slu. čajih jc borza posredovala uspešno in 19 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja pa do 2. avgusta je bilo prijavljenih 4846 prostih mest, 6343 oseb pa je iskalo de. la. V 2255 slučajih je borza posredovala uspešno in 1190 oseb je odpotovalo. Pri. poročamo, da se poslužujejo te borze tako delodajalci, kakor tudi delojemalci.
Zanimiva resolucija proti osema urnem delavniku. Narodni sindikat an* gleških železničarjev (National Union of Railwaymen) je na svojem letošnjem kogresu v Yorku sprejel resolucijo, ki se ostro obrača proti washingtonski konvenciji o osemurnem delavnika. Resolucija predvsem pozdravlja ukrep izvrševalnega odbora, ki je na dnevni red konference mednarodne federacije prometnih delavcev, ki se letos vrši v Hamburgu, dal tudi resolucijo, ki ima protestirati proti omenjeni konvenciji. V resoluciji se povdarja, da so člani sindikata pripravljeni podvzeti naj. ostrejši boj proti nameravani prevedbi^ zakona o osemurnem delavniku. Gene->' ralni tajnik C. T. Cramp je zagrozil, da v nasprotnem slučaju železničarji od. klonijo kakoršnokoli delo ob nedeljah. Resolucija vidi v projektiranem zakonn nevarnost, da se odstrani pravilna seda. nja dnevna in tedenska plača, plača za delo čez čas in za delo ob nedeljah in priznava, da je vvashingtonska konven. cija v korist le neorganiziranemu ali slabo organiziranemu delavstvu.
Anketa o delovnem času v Nemčiji. Zveza nemških strokovnih organizacij je na posebni anketi ugotovila za 46.122 podjetij z 2,453.523 delavci sledeči re. sultat glede delovnega časa v tednu od 12. do 17. maja t L: manj kakor 48 ur je delalo 141.663 oseb, 48 ur 968.650, od 48 do 51 ur 204.536 oseb, od 51 do 54 ur 820.775, nad 54 ur 317.899 oseb.
Težak položaj naseljencev na Kubi. Naseljenci, ki so preko otoka Kube ho. teli odpotovati v Zedinjene države, se nahajajo v zelo težkem položaju. Novi ameriški naseljeniški zakon jih je spravil v brezupen položaj, ker je skoraj izklju. čeno, da bi mogli priti v Zedinjene dr. žavt. Med nascljenci, ki se nahajajo na Kubi je tudi precej naših rojakov, ki sc nahajajo v zelo bednem položaju. Na to okolnost opozarjamo vse naše ljudi, da nc nasedejo raznim goljufivim agentom,
• —	1 • i • _ - _ J . /1/\1M ,/v
11U UUJKUVj " -------O ~	—	•
ebna obligatna oesinreKcija.	ki jih skušajo opehariti samo da dobijo
V pekarstvu ni prišlo do nikakih po« ! primerno izseljenisko provizijo.
K. Ettlinger:
Dvoje strašnih zgodb
1. Monte Carlo.
Igralnica v Monte Carlu. Ob mizah sc gnetejo demimondke, klativitezi, poklicni iirralci in turisti. Težka soparica. Luči migljajo narahlo. »Rien ne va plus!» — Rrrr, ruleta obstane. Novci in bankovci frče na vse strani. Z železom zatajevanjem skrivajo igralci svoie prave občutke. Niti najmanjša miši-??_Tla licu ne izraža veselja radi dobička ali sTtla zaradi izgube. In zopet hripavj ?ins markerja: »Rien ne va plns!* - Rrrr ...
Pohleven parček je stopil v dvorano. Nemca. Na nrvj pogled se pozna. Ma-lomeščana, ki sta se na svatbenem potovanju i7g„bila v Monte Carlo. Ona mu viri ob roki z vsem ponosom mla-dopnročonp ione. In njeno oko prosi: »Ne hodi! Dni. poidiva stran od tod!« Instinktivno čnt.j ?rozo „sode. Mož se nasmehne. Ramo enkrat da vidi. samo da bi mogel dnmn pripovedovati. Svojemu stalnemu omizju! To bo zijanja!...
Približata m>. Soprog vidi. kako s® trki ja jo novci. Široko odpre oči. Groz niča za str«w>. Preplašena ženica bi ga rada noterniln na stran. _ če bi riski ral 20 frankov? Kaj bi bilo!
»Poidiva,* šeDeče ona.
On grize ustnice in strmi v ruleto.
»Ne igraj U ga prosi. Glas se ji zatrese: «Ne daj. meni na ljubo ne!»
»Tak ne bodi otročja. Le petdeset frankov mislim staviti.*
»Zgubiš. gotovo jih zgubiš!*
»Ah, kaj! Dobim, vedno imam srečo!*
»Doto mi zaigraš!*
»Podvojim ti jo!»
Ona se obrne vstran. Čuti na vekah solze in jokati io je tukaj sram. In res-., vzroka bi imela dovolj, da plače. Njen domek se stresa v temeljih, nična skromna sreča se potaplja... Poizkusi še zadnje.
«Alf me več ne ljubiš?*
»Se. še.* ji odvrne raztreseno. In se zrine k mizi! seže v žep. da vrže denar na mizo in obstane — pogled mu gre v praznino, kakor da vidi nekaj neizrekljivo strahotnega, polnega groze. Ali ie zazrl sliko svoje bodočnosti??...
Ne. Pozabil je denarnico v hotelu.
2. Požigalca.
»Kar poberita se mi. capina!* se je drl bogati sosed Blažč in je sunkoma zapiral vežna vrata.
Dva popotna fanta sta jo pocedila od todi.
»Takile so. bogatine!,* ie menil prv<. ,ki sta se a.u beda in glad režala iz Igpalih lic. »Še skoriice ne dajo!> fe si
je obrisal z razcefranim rokavom pot s čela. «0, naj le počaka.* mu odvrne tovariš, koščen hrus* sumljive podobe: »Te že plačamo, prevzetnost! Na naju boš še mislil, bahač!* —
Za kakšno uro sta čepela oba v jarku kraj ceste in sta se važno, živahno menila. »Čak. da se stemni,* je rekel eden, »le čakajo	..
Bogati sosed Blaže se je po večerji prepiral s svojo ženo. »Prekleta baba!* se je izrazil selski veljak. »že pred tremi tedni je zapadla zavarovalna polica, in ti, sto hudirjev. mi nisi denarja odno='a!a. In če mi zdajle bnita pogori, ha? Še sol da bi mi ne dali! Prosjačit bi šli. mi. Blaževi! Ob vse bi bil!*
Tisti čas, ko je sosed tako razvijal svoje misli, sta se spbzili dve sključeni postavi na njegov skedenj. Previdno sta zanrla vrata za seboj: »Hvala bogu. nič naiu niso videli!*
In drusri se diabolično zasmeje:
»Daj vžigalico, brž!*
Oni se obotavlja. «Da bi res naredi-
< Strahopetec! Vžigalico sčm, ti rečem!*
Zunai divia neurje. Strašna noč. »No, ali bo kaj?*
Šibica vzn'smti in takoj spet ugasne. Blisk in tresk spremljata dogodek. ! »M^ne je strah!* 1 »Tiho! Jezik za zoha! — Sa eno S-
bico pravim!*
Tovariš se uda. Na jok mu gre. Ali zopet ugasne veter vžigalico. cNe smela bi pač!* »Še enkrat poskusiva!- sili prvi. In to pot se posreči Svetlo vzpla-pola plamenček. In nekaj sekund nato — kadita Blažetova smrkavca svoji prvi cigareti.
(Prevel A. Žužek.)
Priznanica
(Iz francoščine.) »•Gospod Lemcrc-ier doma?? »Koga na i mu javim. prosim ?» »Javite: Hžliose'de Mentferrat in mu povejte, da imam v najemu prvo nadstropje njegove hiše v ulici de Made-leine.*
Mala služkinja je odšla in gospica Heliose si odpihne prašek z zelene obleke, ki se na tesno oprijemlje njenih okroglih udov.
Za" malo časa jo odvede služkinja v sobo ffospoda Lemerciera.
Nekdanji trgovec z deželnimi pridelki Marcel Lemercier je zavaljen možakar z očali, in preko stekel pazno motri elegantno postavo vstopivše mlade dame.
J »Milostiva želite?* vpraša hladno. ! Hčliose, ki ga je t ako i oblila z og-lniem svoih velikih, -arečih očL nravi
očita je:
<*Gospod, vi ste me tožili! In zato sem prišla, da izvem, zakaj.*
Gospod Lemercier vtakne ne preveo spoštliivo roki v hlačne žepe in meni: »Ker mi niste stanovanja plačali za preteklega četrt leta... Zelo enostavna zadeva, bi človek rekel!* Heliose se mu približa: ,-Da nisem plačala pravite?* «Da niste!*
t A kako morete to reči?* »No, ker pač denarja nisem prejel od vas!*
Heliose stop? še bliže in se nasmehne; gospod Lemercier se skorajda začne potiti, četudi je znnaj zgodnja pomlad in deževno, mecrleiio vreme.
»Vi ste oče, gospod Lemercier?* ga vpraša in mu nalahko položi svojo fino roko na ramo.
Gospod Lemercier je malo nemiren, poškili k vratom, kjer njegova soproga gotovo prfeluškava. pa se nič ne potrudi otresti se nežnih prstkov.
cM-da, zakaj?* vpraša in je malo
zmeden.	. ..
«Sina imate?* ga bara Heliose dalj--. »Seveda, a čemu sprašujete?* »Nekaj nad šestnajst let mu bo?* inkvirira Heliose nemoteno dalje »Res je. ali?*
»Hugo Alphonse mu je ime?* l »Da. da .. .* kima Lemercicr.
: Petek 8. Vm. 1924
Pravno^arstvena pogodba med vJugoslavijo in Češko
Dne 9. julija t. 1. je stopila, v veljavo gornja pogodba, M je za medsebojne gospodarske in trgovske stike nedvomno velike varnosti.
Pogodba urejuje pravne stike obeli kontiahentov v spornih in izvenSporniii civlnih stvaruh, ustvarja vzajemnost v [zvralnosti ekeekucijsk. naslovov in jam. či za medsebojno pomoč v kazenskih stvareh (izročitev zločincev itd.) Ustvarjen je neposredni medsebojni stik med hodnimi uradi in varstvenimi sodišči. Z medsebojno ueciprociteto je odstranjena tudi dolžnost, da mora inozemski toži-telj (intervenirat) v procesnih sporih položiti nosebno kavcijo za procesne stroge. — Posel ma določila so posvečena feonkurznemu postopanju.
Brez dvoma najvažnejše pa je poglavje o eksekuciiiji. V načelu je priznana jeciproeiteta glede veljavnosti in izvrš-nosti eksekucijskih naslovov.
Sporno je ostalo vprašanje glede iz-vršnosti terjatev na podlagi eksekucijskih naslovov, nastalih pred 6. julijem t. 3. Pri morebitnih spornih interpretacijah bo pač potrebna avtentična interpretacija obeh ministrstev pravde.
World Power konferenca
O tej konferenci, ki se je vršila v Londonu v prvi polovici julija t. 1. in bila otvorjena po angleškem prestolonasledniku, smo že prinesli delno poročilo. Konferenca pod gornjim naslovom znači pravilno konferenico svetovnih sil, dejansko pa je bila to, kakor znano, svetovna ener-getična konferenca, sestanek tehnike in industrije. V našem že objavljenem članku v tej konferenci smo navedli iz raznih referatov številčne cenitve svetovnih vodnih sil ter zalog premoga. K tej konferenci pripominjamo še nastopno:
Konferenca se je pečala z velevažnimi gospodarskimi problemi. Udeležilo se jo je 39 držav; na njej je bilo preduešenih preko 400 referatov. V glavnem je razpravljala o virih energije (vodna sila, premog, petrolej) in o izkoriščanju teh virov potom elektrarn in o racijoneini porazdelitvi dobljene energije. V splošnem so referenti poudarjali potrebo, da
1 ječmena, 3 ov3a, 4 turščice in 4 moke. Tendenca mlačna.
Dunajski živinski sejem (7. t. m.). Goveda: Dogon 505 glav, od tega 324 iz Jugoslavije. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: voli 15.5 do 18, biki in krave 13.2 do 18, slaba živina 8 do 13. — Svinje: Dogon 2575 komadov. Notirajo: debele 20.000 do 23.COO, mesne 20.000 do 24.000 aK.
Zagrebški tedenski sejem (6. t. m.) Sejem je bil živahen. Dogon velik. Cene boljšemu blagu so porasle, le slabšemu so neznatno oslabele. Za kg žive teže so se plačali: biki 14 — 15 (kakor prošlo sredo), mlada živina 12 — 16.50 (prošlo sred^ 13 — 16), voli 11 — 16.75 (9 — 16), bosanski voli 7.5 — 13.5 (9 — 14), krave, dobre 12.5 — 15, slabe 8 — 9, bosanske krave, srednje 9 — 11.5, najslabše 8 — 9, teleta 16 — 10 (pred 14 dnevi 16.5 — 18), prasci do 1 leta 28 — 34, nad 1 letom 17.5 — 21.5 (prošlo sredo 20 — 21.5), svi* nje pitane domače 21 — 22 (20.5 — 22.5), mršave 16 — 19.5 (16 — 17), sremske pi* tane 25.5 — 26.5 Din. Krma: seno 65 do 100 (60 — 75), detelja 100 — 125 (80 do 100), otava 100 — 125 (90 — 100) Din za q. Cene krmi so znatno poskočile. Ko« nji za klanje so se trgovali po 3.80 — 4 (3.7 _ 4 4) Din za kg žive teže.
Dunajska borza za kmetijske produkte (6. t. m.). Dunajski trg prometuie v stalno mirnem zadržanju, ker morajo mlini kljub rezervi napram tako hitro poraslim žitnim cenam nakupovati manjše količine, da morejo vzdrževati obrate. Ta okolnost podpira do gotove mere cene. Notirajo za kilogram vključno blagovnoprometni davek v aK: pšenica, domača 3850 do 3950, madžarska s Potisja 4450 do 4550, jugoslovanska 4250 do 4350; rž, domača 347r> do S575; ječmen, domači 3900 do 4400; ovos, domači in madžarski 3150 do 3250, rumunski 3000 do 3100; proso, madžarsko 2500 do 2600; seno, nižjeavstrijsko, polsladko 750 do 850; pšenifna moka <0», domača 6900 do 7000, madžarska, dvojno sejska 6700 do 7000, sejska 66300 do 6600; krušna moka. domača I. 4900 do 5100 avstrijskih kron.
Dunajski tra; z mlekarskimi produkt'. (6. t. m.). Dovozi sirovega masla zadostni. Cene se držijo. Plača se sirovo maslo (za kg v tisočih aK), gornje-avstrijsko 58, holandsko 72, dansko 74, nižje-avstrijsko 62. Tudi dovozi sira zadovoljujejo. Cene so nespremenjene. Notirajo (v tisočih aK za kg): tirolski polemmentalski 40, vorari
----- - -	■ - -	. barski polemmentalski 46, vorarlberški
je z vsemi sredstvi pospeševati pridobi- emmentaisM 58. švicarski emmentalski 62, vanje prirodnih energij, da se na ta naem , ho]andski sonda.sir 31, danski ršvicar-dvigne dobrobit narodov, ki je v vojni in > gi,} gg po njej zašla v veliko krizo. V dosled-
• nosti s to potrebo se je ravno od refe-1 rentov najbogatejših dežel izražala želja, da prirodnih energij ni obdavčevati, ampak šele dobiček, ki se doseže s temi najmodernejšimi pripomočki moderne industrije. Konferenca je priznala, da teb. problemov ni mogoče rešiti z dosedanjimi formami industrijskega pridobivanja, ki sloni na konkurenčnem dobičku, ampak 'da je tu potrebno aktivno sodelovanje ; višjih enof, države, pokrajin itd.
V zvezi z referati je konferenca izrekla potrebo, da se vestno in točno ugotove svetovne zaloge (ležišča) petroleja in ,premoga in da je s posebno doslednostjo •in energijo pospeševati elektrifikacijo železnic in dobiti surogat za petrolej (bencin itd.) zlasti iz rastlin in lesa. Angleška vlada je konferenco ofieijelno pozvala k mednarodni rešitvi tega kemičnega problema. Konferenca je sklenila izdelati mednarodne predpise o preizknševanju vodnih turbin in parnih kotlov; posebna •
= Predpogajanja o jugoslovansko -avstrijski trgovinski pogodbi. 7. Dunaja poroča jo, da je iz Beograda dospelo uradno obvestilo, da pride te dni tjakaj ko-mis-ja ped vodstvom dr. Todoroviča, ki bo pričela predpogajanja glede trgovinske pogodbo. Koncem tega meseca bo odpotovala na Dunaj popolna jugoslovanska delegacija, da dovede pogajanj?, do konca.
— Živahnejše delo solin ob Jadranskem morju. Uprava monopolov posveča veliko pozornost našim solinam ob Jadranu. Soline so bile letos popravljene in bo letošnja produkcija soli znatno večja od lanske. Solina v Pagu je proizvedla od 12. junija do 15. julija 1,350.000 kg soli, od katere ja 250.000 kg belo.
= Dobra žetev riža v Srbiji. Po poročilu ministrstva ?a kmetijstvo in vode bo letošnji pridelek riža v Južni Srbiji
žavnih železnic v Subotici glede dobave materiala za gornji ustroj (kovinski izdelka): pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega že-loza. — Dne 11. septembra se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Za-grebu ofertalna licitacija glede dobave -železnih plošč za lokomotive. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljublani inferesentom na vpogled.
—	Balkanski adresar. Solunska tvrdka »Agenco Panhellčnique de publicitč, čdi-teurs de 1 annuaire balkanique« pripravlja noro izdajo adresarja za Balkan za leto 1925, ki je namenjen grškim poslovnim krogom. Tvrdka bi rade volje brezplačno objavila v adresarju naslove vseh naših trgovinskih, bančnih in industrijskih podjetij, ki se ji bodo pravočasno naznanili.
= Obtok bankovcev v Avstriji jo narasel v zadnjem tednu julija za 155 milijard 7995.6 milijarde aK.
—	Insolvenca na Dunaju. »Gekawe«, velenakupna drnžba trgovcev na Dunaju je zaprosila za prisilno poravnavo. Prošnja z uvedbo poravnave pa jo bila radi nekaterih nepravilnosti zavrnjena.
rz= Kriza avstrijske industrije železa. 'i Dunaja poročajo: Kadi preslabega raz-pečavanja železa se ukine v Doniavvitzu en plavž. Ravno tako pripravlja omejitve produkcije jekla. Zaradi zmanjšane produkcije železa so bo moralo omejiti tudi kopauje železne rade.
—	Madžarska Narodna banka za ukinitev tečaja zlate krone. Vodstvo Madžarske narodne banke j« zavzelo protiv-110 stališče napram po vladi določenem tečaju zlate krone za davčna plačila, pre-račnnanje železniških tarif itd. Iz tega bi se dalo sklepati, da vodstvo Madžarske narodno banke ne veruje v stabilizacijo madžarske krone. Banka zahteva priznanje papirnate krono kot edine računske podloge.
= Padec žitnih cen v Madžarski. Iz Budimpešte poročajo: Oprostitev mlev-skega prometa je imela za posledico znižanje žitnih cen približno za 10 odstotkov. Mlini namreč sedaj niso več navezani samo na domače producente in morejo žito uvažati tudi iz inozemstva.
—	Ponovno pomnoženje obtoka nov-čnnic v Madžarski. Po izkazu Madžarsko narodne banke z dne 30. julija se jo obtok novčanic v Madžarski pomnožil za 405.7 miljarde rnK.
—	Stalna razstava v Netv-Orlaansu. Trgovska zbornica mesta Nevv-Orieansa bo s pomočja ameriške vlade otvorila o New-Orleansu stalno trgovinsko, obrtno in industrijsko razstavo, na ka'eri bodo smele razstaviti vse države. Razstave se bodo smeli udeležiti tudi umetniki s svojimi proizvodi. Pojasnila daje George Sla-dovich, 320 St. Charles Street, Netv-Or-leans.
—	Tiskovne pomote. V včerajšnjem članku »Naš izvoz v prvi polovici 1921» j se mora v zadnjem stavku glasiti — ;
j letos uvoz (ne izvoz) ni bil večji od lanskega. Potem se mora ena notica v tej rubriki glasiti »Položaj na. hmeljskih (ne hmeljarskih, kar je nesmiselno) tržiščih«.
Prijavnice za hazeno ln lahkoatletiko se dobijo pri tajniku I. LLAP. 2. Savn Sancin, Erjavčeva c. 24.
MLADINSKE POKALNE TEKME.
(Službene objave LNP.) Dodatno k objavam z dne 6. t. m. določa LNP.: Zmagovalcu v pokalnih tekmah pokloni podsavez častno darilo (pokal), drugemu in tretjemu nogometno opremo. Drugo mesto pripade v iinalu premaganemu moštvu, za tretje mesto tekmujeta dne 17. t m. pred iiualom ona kiuba, ki zgubita v prvem kolu dne 10. t. m. proti iinahstoma.
Moštva morajo imeti enotno opremo. Sestavo moštva ima oddati kapetan moštva vedno četrt ure pred početkom sodniku aii službujočemu podsaveznemu odborniku. Obenem je oddati za celo moštvo legitimacije, iz katerih mora biti razvidno rojstno leto igračev. Ker podsavez nima druge kontrole, se prizna za verodostojno legitimacijo Ie rojstni list ali šolsko izpričevalo ozir. potrdilo. Vsak klub je dolžan postaviti po dva primerna reditelia in po enega stranskega sodnika, ki se morajo vedno četrt ure pred . - « oričetkom prve tekme javiti pri službujo-glavno skupščino, za s,* star^n-tv ?™^rn,ku; prinesti mora;o seboj re-JSS, žup in društev, za pisarno JSS» j ^ «	zastavico za stran_
disciplinarno postopanje m za sokolsko j aiteusKe	do_
odlikovanje, t. j. podelitev spominske , skega Jodn*a. V s ^ , ^ ^^ plakete.Vs* to so predlogi za sabor, iz-	rwrva akn Driousti l0 sodnik,
delani že v obliki poslovnikov.
( bor zaključuje to poglavje.
Drugi del vsebuje pregledno ■»stavljene predloge, ki so jih vposlale župe in
društva za sabor, in sicer župe Celje, Ljubitana I. Osijek ic Sokolsko društvo L v Zagrebu.
V tretjem delu pod naslovom resolucija. in predlogi starešinstva JSS so razvidni referati za odsek za načelna vprašanja. Tu se obravnava: Naše naloge. Sokolstvo, narod, država in politika: Sokolstvo in verstvo; o vseh teh poroča hr. Gard. Sokolstvo in vojska; Sokolstvo na deželi, poroča br. Ambrožič. Sokolstvo in šola. Sokolstvo in droge organizacije, poroča br. Bajželj. V tem po-slavjn sta obdelana tudi šip sokolski tisk iin vprašanje rednega članstva.
Najobšimeiše je četrto poglavje, ki obravnava vprašanje Sokolske organizacije vobče. Tu so zbrani poslovniki prosvetnih odborov za Savez, župe in društva: poslovnik za strokovne knjižice; poslovnik statističnega odseka: poslovnik organizacijskega odseka: pravilnik 'gospodarskih odsekov: pravilnik manjšinskega odseka, pravilnik za po-škodbeni fond: upravni poslovniki: za seie starešinstva
Ogromno je nakopičenega v tej brošuri" sradiva! ki dela čast vsem referentom in sestaviteliem. ki so izvršili veh-ko delo in v pregledni obliki pripravili materijal za sabor.
Dnura brošura obsega resolucije tehničnega odbora, žensko vprašanje v So-kolstvu. razmerje med tehničnimi in I
polčasa rezerva, ako pripusti to sodnik.
Službujoči odbornik LNP ie dne 10. t. m. dopoldne g. Rud. Gregorič, popoldne g. Cimperman, dne 15. t m. g. Lado Zaje, dne 17. t. m. g. Betetto.
LNP. polaga na gladek razvoj mladinskega turnirja največji sportnovzgojni pomen in pričakuje, da ga bodo vsi udeleženi klubi, zlasti pa sckcija nogometnih
..........«- ,, , „ „ .. | sodnikov v vsakem oziru podpirali.
upravnimi organi, predloge zbora zupmh | Tajnik, načelnikov in poslovnik za sprejemanje ■	--
in črtanje članstva.
S izdajo teh brošur je pripravljeno delo za- sabor dovršeno. Župni in društveni deleerati imajo še prilike in časa do vol;, da se na podlagi zbranega materijala pripravi io na zasedanje sabora. Po teh temeljnih pripravah sodeč, bo imel sokolski sabor lahko delo. da si ustvari smer sokolskega dela za bodočnost.
Župa Ljubljana L opozarja svoje članstvo, ki so udeleži pokrajinskega, zleta v Zagrebu, da se točno ravna po navodilih svojih društvenih načelnikov, kateri iih dobe pri svojih okrožnih načelnikih, oziroma župnemu načelniku. Zbirališču župnih društev izven Ljubljane >e v četrtek drae 14. t. m. popoldne na Taboru, od kjer odkorakajo skupno na kolodvor. Čas odhoda vlaka se razglasi pozneje. Bratje in sestre udeležite se zleta v največjem številu v krojih. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi zaostali na udeležbi za drugimi brati, ki pridejo iz naioddalnejših krajev naše domovine. Vsakdo, ki ima kroj naj gre v Zagreb, da na ta način najbolj reprezentiramo našo župo. Društva storite svoje dolžnosti! _ T. O. župe Ljubljana I.
.	...	-------, t,™™—, za 50 odstot. večji od lanskega. Riž je
resolucija zahteva mednarodno uvedbo! dobre kakovosti zlasti v okolici Koča-mešerskega sistema, da se s tem pospeši j r,a. Zrnje jo debelejše in krepkejše od „ i;	lanskega.
= Z dalmatinskega vinskega trga. Kakor nam poročajo, so dobra vina v Dalmaciji v cenah precej čvrsta. Padec cen dalmatinskim vinom, o čemur smo nedavno poročali, je bil čisto lokalen, in momenton, imi smo tudi pripomnili, da se bodo cene ponovno zopst okrepile. V splošnem so cene vinom v Dalmaciji tekom enega meseca poskočile za 20 do 30 odstotkov. Po ceni pa se dobe seveda pokvarjena in slaba vina, tako zvana »mufa« in i-kvasioa«. Slaba vina se dobe zlasti na otoku Rab« in Pagu, kjer je še dovolj črnega vina, ki se toči po gostilnah po jako nizki ceni. Dobro stalno belo vino stane tam 5—6 Din. Na
------ —- ,
normalizacija produkcije.
Konference so se udeležile hidi zastopniki Nemčije in Rusije.
Novosadska blagovna borza (7. t. m.). Pšenica: nova 365 do 370. Ječmen: 310 do 320. Oves: 290 do 300. Turščica: 275 do 280. Moka: baza <0» 575. Skupni promet 44 vagonov; od tega 32 pšenice,
<čeden, fletkan fantek je, v vojaško £olo v St. Cyr hodi?»
c Ali počemu vse to?» Gospodu Le-mercieru je tesno: «Kaj imate z mojim fantom? »
«Kaj imam? O, nič ... Malenkost; preteklo nedeljo dopoldne je bil pri meni in pri tej priložnosti sem mu — stanovanje plačala! Mislila sem, da ste ga vi poslali, gospod Lemercier!»
Gospod Lemercier stopi za korak nazaj:
»To ni mogoče! To kar ne more biti mogoče!*
«Evo vam prananice! Prepričajte se, prosim, da je pristna. Kaj ni tega pisal vaš sin?»
Gospod Lemercier buli v priznanico, buli v Hžlioso. Pozna se mu, da mu .vzhaja nekaj v možganih.
«Čajte no ... zadnjo nedeljo ... ko je toliko vplačil. Da bi Hugo... seveda, sedaj pa vem natanko: Hugo je prigel in je prinesel denar. Tak tisto je bilo od vas ...»	.
Gospod Lemercier poseže s svojo pitano v demante in zlato vkovano roko Heliosi pod bradico: »Tak tisto je bilo od vas... tak tako... da človek tako :«zabi! Veste kaj, gospodična, da re bo zopet kakšnih zmotniav. bom pa čez tri mesece prvega kar sam stopil po — va~-o stanarino.*
(Prevel A. žužek,>
Gradivo za II. iugosloveis-ski sabor
Poročali smo že, da je JSS izdal brošuro, ki obsega poslovnike in pravilnike tehničnih organov JSS. Brošura ima namen seznaniti članstvo s predlogi, ki pridejo k razpravi na sokolskem saboru. Sedaj sta izšli že dve podobni brošuri, v katerih se nahaja obilno gradivo, namenjeno za saborske razprave. Posebnega poudarka vredno je, da opozarjamo sokolsko članstvo, ld se zanima za sokolski sabor, da brošuro ne vsebujejo samo goiih načelnih vprašanj in ugotovitev, ampak bodo na sabor predloženi že popolnoma izdelani pravilniki in poslovniki, na podlagi katerih bo vsakdo pravilno po predpisih upravljal svoje funkcije v društvu, ?upi in savezu ter bo članstvo kakor tudi sunkcionarji o svojih sokolskih pravicah in dolžnostih našli jasno in točno razlago.
Šport
LAHKOATLETSKA PRVENSTVA JUGOSLAVIJE.
Jugoslovenski Lahkoatletski Savez razpisuje prvenstveno tekmovanje, moško m damsko, za 30. in 31. avgusta 1924. na igrišču S. K. Primorje v Ljubljani, le-kališče ie iz leša, ima dva zavoja in je dolgo 396.50 m. Tekmovalne točke so:
a) za gospode:
I	dan: 1. Predteki 100 m. 2. Skok v višino z zaletom. 3. Tek 100 m semitinalc. 4. Met kladiva. 5. Predteki 200 m. 6. Pes-hoja 3000 m. 7. Met krogle. 8. Tek 200 m semifinale. 9. Troskok. 10. Predteki 400 m. 11. Tek 1500 m. 12. Tek čez zapreke
110 m predteki.
II	dar: 1. 100 m finale. 2. Met diska. 3. Skok v daljavo z zaletom. 4. 200 m iinalc. 5. Skok ob palici. 6. 400. m finale. 7. Tek 110 m čez zapreke finale. 8. Jek 5000 nt. 9. Met kopja. 10. Tek 800 m. 11. Štafeta 4 X 100 m.
b) dame: 30. avgusta: Tek 60 m predteki. Tek 100 m predteki. Štafeta 4 X 60 m. Skok v višino z zaletom. Skok v daljavo z zaletom. Met krogle 5 kg. Met diska 1.5 kg. Met kopja 500 g. Tek 60 m finale. Finale
100 m.	. . ,, .
Prijave je poslati najpozneje do 16. t. m. na g. M. Dobrina, Hrvat, eskomptna
---------------1 — "	- " iu luuiiu	fjj^ na g. jvi. liul:i liid, m	"—■-----
južnejših otokih so je nedavno plače vo- prra brošura vsebuje organizacijo, spo- . banka, Zagreb, Ilica 3. S priloženo prijav-lo vinc po 4.5—5 Din, a je tekom zad- j red sabora, dalje predloge žup in dru-, n:no fjin 12.50 za točko in osebo. Na-
T\!n	+,vt«, : ____1______— ■ - ^Fortlofro cfnrp- ' , .	—
njih dni poskočilo do 6 Din. Črna trda vina imajo ceno okrog 3.5—4.5 Din imu-fa« in »kvasinai sta pa 00 vsaki ceni. Belo vino je v Dalmacij v glavnem že razprodaje.
ICU	v-v«..^.- --r	- j niUO I-^iU lc.ov	—
štev, potem resolucije in predloge stare- ;	prijave se ne sprejemajo,
šinstva JSS in končno vprašanja sokol- j SagroJe dobijo v vsaki točki 1
_ ______1___*__i_	... , ,________-m n-aclnv
Rokometna tekma Hermes : Ilirija. Danes ob pol 19. se vrši na prostoru Ilirije rokometna tekma med novo ustanovljeno družino Hermesa in komb. družino Iliri ie. Tekma obeta biti jako zanimiva, ker se nahajajo v obeh družinah nekatere izvrstne mlade moči, ki bodo postale lahko še prvorazredne igralke. Hermesova družina je še čisto mlada, vendar je jako agilna in igra z velikim elanom in požrtvovalnostjo; njene mhde hazenašice bodo sigurno skušale iziti iz tega boja. ki je zanje obenem njihov prvi javni nastop, če že ne zruagonosno, pa vsaj s častnim rezultatom. Ravnotako pa bodo tudi lli-rijanke napele vse moči, da pribore zmago belo-zelenim barvam. To interesantno tekmo priporočamo športni javnosti, posebno pa našim damam, ki so se dosedaj vse premalo zanimale za razvoj spor ta med našo žensko mladino, predvsem pa za to, specijelno žensko igro. Vstopnina: sedeži 5 Din, stojišča 3 Din. Običajne proste vstopnice rednega članstva Ilirije za to tekmo ne veljajo.
LLAP. Seja tehničnega odbora se vrši danes ob pol 9. zvečer v kavarni Evropa. — Tajnik II.	.
Kolesarski podsavez Slovenije. O priliki IV. Zvezdne dirke v Celje v nedeljo dne 10. avgusta t 1. bode izletnikom na razpoLgo autoomnibus za tja in nazaj proti primerni odškodnini. Prijave sprejema g. Fr. Ogrin, Gosposvetska cesta 14
Hušk na Poljskem. Kakor smo že svojčas javili, je Hašk pred dnevi odpotoval v Lvov, da odigra dve tekmi proti tamošnjemu klubu Pogon. V Zagrebu so z veliko nestrpnostjo čakali na rezultate teh tekem, ker niso dospela nobena poročila, dokler se niso vrnili domov zagrebški igralci, ki pa so točno po vsaki tekmi odposlali brzojavna poročila. Krive so pač poštne razmere v Poljski. Kljub temu Zagrebčani niso bili kaj veseli s svojimi športniki. Hašk je moral oba dru podleči. in sicer s 4 : 2 (2 : 1) in 2 : 1 (1 : 0). Prvi dan je bila zmaga Pcron^ docela upravičena. Zlasti napad lepo strelja. Izvrsten je tudi vratar. Haškovci so igrali mnogo boHe kot pri zadnjih tekmah v Zagrebu, vendar pa niso dosegli svoje nekdanje forme. Drugi dan je pokazal Hašk pravo ekshibicijsko igro. Vse je iunkcijoniralo brezhibno, vendar pa so imeli Zagrebčani pred golom izredno smolo. Poteg tega jim pristranski sodnik tudi ni priznal treh regularnih golov. Kljub porazu ic občinstvo priredilo Ha-škovceni navdušene ovacije ter s tem dokazalo, da je bilo zadovoljno z igro Zagrebčanov.
Španski nogometaši v Pragi tn na Dunaju. F. C. Real Societed iz San Se-bastiana bo igralo po dve tekmi v Pragi in na Dunaju, in ricer 30. in 31. avgusta proti praški Slaviii in proti DFC„ 7. in 8. septembra pa na Dunaju. Dunajska kluba še nista določena.
najboljši
j trije "tekmovalci, prvi pa naslov_prvaka
icu t^tuuid JC irtiimuu v* "" ' "--------
_ Oslabljenje žitnih een. Z ameriških : gradivo predelalo pred plenumom pet od-
trgov poročajo o nadaljnjem oslabljenju sekov, in sicer od*ek za načelna vpra-
ske organizacije vobče.	j trije leKmovaici, i>i»i v*	.-• ■——
Pod poglavjem organizacija in spo-; jugosiavj.;e dotične discipline. Tekmuje red sabora je razvidno da bo vse saborno 1 se po pravilih JLAS.-a.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij <Ju!ro. ; O-: govorni uredr-k Fr. BroioviF.
i Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
cen pšenici. Podoba je, da je zlomljen načrt svetovne špekulacije, ki se jo hotela izkoristiti z napram lani nekoliko slabšimi žetvenimi poročili, katera je še pretirala ter taka razširila. Cene pšenici na norosadski blagovni borzi več dni ne kažejo posebnih sprememb.
— Prodaje in dobave. Uprava 4. zavoda za. izradu vojne odečo v Zagrebu bo prodala 22. t. m. razne od padi:e (od blaga, usnja, kovin itd.) — Dne 10. septembra se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 500 ton kosovnega plinskega premoga; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave 20 ton angleškega koksa za centralno kuriavo; ori ravnateljstvu dr-
šanja, savezDi prednjaški zbor, organi- j LjuMiana 7. argasta 1924. začni odsek, prosvetni odbor ter litera,- j ni in novinarski odsek. Za vsak odsek so j določeni referati in referenti. Tudi spo- j red posvetovanj in zborovanj jo že do- ; ločen. Dne 13. avgusta ob 7. zborujeta j odsek za načelna vprašanja in organi-začni odsek. Dne 14. avgusta ob 7. pred-ujaški zbor in prosvetni odbor, ob 16. savezu: prednja ški zbor in organizačni odsek. Vsak odsek ima seveda zase določen poseben lokal. Dne 16. avgusta je seja starešinstva in seja komisije za so- ^ L4ub,.&n, barometer nižji teinner. vi*ja kolsko ustavo. Dne 17. avgusta ob 12.	„„,„Kin. Ra,šir
je svečana otvoritev Sabora dne 18. av- Dunajsko vremensko porohlo^ Razsu-"Ua pa seja saborskega plenuma. ki enje visokega tlaka nad Srednjo Evropo zborujejo Sporedu? kakor lo zborovali je prineslo splošno zboljšanje vremena.
N^rWiinika za sokolski sa- Vetrovi so slabi in upliva-o 1« lokalno.
Liubliaua 306 cad morjem
i Kraj opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padariuo • mm
Ljubljana . Ljobljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . 1 Dunaj . . 1'raga . . Inomost	7. 14_ 21. 7. 7. 7. 7. 7.	765 0 763 0 762-7 763 9	15-2 24-6 203 130	brez vetra sever n jogo vzhod	jasno n n več. jasno	0-1
Soloce vzhaja ob 4-48. zahaja ob 19'2ii Napoved za petek: Pretežno jasno, zmerna toplota. Lokalni vetrovi. Jugozapadni vetrov' bodo morda motili.
Pred petimi leti v Prek-murju
Pred petimi leti je bilo, nekaj dni po osvobojenju Prekmurja.
Stara Radgona je še srebala jutranjo meglo, ki jo je razgrnila avgustovska noč nad Muro ln travniki obakraj njenega plitvega korita. Solnce je vstalo baš nad Prekmur.em in obetalo lep dan. V starinski Marijini cerkvi «zur windi-schen Maria», kjer molijo zaščitnico žalostnih zadnji ostanki štajerskih Slovencev onstran Mure, je klenkalo k jutranji niašL Takrat se mi je zdelo, da je bilo zvonenje veselo, skoraj poskočno; glas zvona »slovenske Marije, je plaval nad zaspanim, v sen baročnih časov in davnih panonskih močvirij potopljenim mestom kot oznanjen.e prebujenih radosti in velikonočnih aleluj. Ali to so bili le odmevi naše razigrane volje. Sedli smo na velik, s cvetlicami in zelenjem ozaljšan kmečki voz. Ročnice. sedeži, konji — vse je bilo v slogu slavnostnega razpoloženja. Papirnati traki so razigrano bingljal! v vetru. Rdeči, beli in modri. Na kozlu je bila pripeta zastava: nekoliko ovlaženo platno Je prhutalo liki ptice nad mestom. In smo posedli križ kražem: dekleta, fantje, meščanska gospoda, vs' pod eno zastavo, vsi rdeči, modri in beli, spočiti od sladkega sna, orošeni od jutra in nasmehljani od prve prekmurske nedelje.
Veselo so peketali konji po ravni cesti; radgonsko mesto se je razmaknilo, zasvetila so se v solncu okna kasarn, ondi, kjer so se vzgrudili pod avstrijsko puško naši uporniki, in privozill smo v radgonsko predmestje, v slovensko vas Potmo. Pred nami se je razprostrla prekmurska ravan, odprta daleč tja do Lendave, ob strani so ležale Slovenske gorice, severno obzorje pa je bilo zaprto od vzhodno-štajerskega hribovja ii. Zgornjega Prekmurja, domovine slovenskih protestantov. Prav po pražnje je bleščalo radgonsko polje: med drevjem poskrite vasi so lovile solnčne žarke in jih odbijale ob bele
plasti zidovja in rdeče pramene streh, ki so bili porazmetani tuintam med drevesnimi krošnjami- Na severu radgonskega polja nas je pozdravljal zvonik prekmurske Cankove, pred katero leži vas z nežnim staroslovanskim imenom Zenkovci; nekoliko zapadno smo videli napol po-nemčeno Slovenjo Gorco, zadnjo slovensko vas, katere soseda je že zdavnaj pozabila lepo ime Ledumerje. Pred prekmursko mejo smo pustili za seboj Zetin-ce, tačas najzavednejšo našo vas, in nekoliko dalje na levo Dedonce. Potem se se je začela vožnja čez prekmursko ravan. Široka, gladka cesta nas je vodila mimo prostranih polj in travnikov, skozi skromne vasi, k er so na oknih rdeli na-gelji ln pred hišami se zibale velike, žolte solnčnice. Nekatere hiše so še ohranile stari panonski slog: stene so spletene lz vrbja in zamazane z ilovico, streha je lesena in krita s slamo, okna so majhna in nosijo železne križe. Spredaj je leseno, terasi podobno stebrišče, na ostrešju vidiš ornamente in kako staro podobo. Vse je preprosto, starinsko, po svojem osnovnem tonu melanholično. Take so tudi božje podobe v kapelah In na križpotjih; taka je pesem, ki jo slišiš v cerkvah in v krčmah. Imena vasi te spominjajo staroslovanske preteklosti; sorodna najdeš ob Donavi, ob Vagu. na Slovaškem. Tudi sicer se človeku zdi, da je tu nekaj slovaškega, ne samo v jeziku, ampak tudi v stilu vasi ln v narodnih običajih; ne- , mara so se ohranile nekatere skupne poteze slovanske fizijognomije izza časov pr-d Kocljem.
Toda voz drči. solnce obilno razsipuje cekine žarkov, v vetru plapola zastava: Naša troboinica blešči na starinskih tleh Kocljeve Panonije, veselo plapola skozi prekmurske vasi, kier so še pred nekaj dnevi gospodovali tujci v :.-nenu magyar allami eszme, za žepe aristokratskih družin, za sloves s kozmopolitsko polituro prepleskane prestolice mongolsko-finskega naroda. Ze se približuje Murska Sobota in sega s svojimi stolpi v obnebje; visoki jagnedi se vrste na straži.
Ustavili smo se v bližini gradu, ponosne stavbe, ki že po svoji zunanjosti razodeva duh kaste, potem smo se nekoliko izprehodili po senčnem grajskem parku in se napotili po »varoških. cestah. Madžarski napisi, židovska imena, stavbe, ki vsiljivo in malomeščansko diletant-sko posnemajo madžarski stil, okoli mesteca pa obroč kmečkih hiš s hlevi, gnojišči, mlakami — vse to daje prvi hip vtis, kakor da si zašel kam v Csongrad. Na cestah so se zbirale gruče ljudi: kmetje, kmetice, dekleta ln fantje; bili so dnevi, ko je Prekmurce vrglo z vsakdanjega tira, dnevi vznemirjenja, veselja, radovednosti in strahu pred novimi iz-premembami. Govorili so o komaj minulih dneh komunističnega terorja, o jugoslovanski okupaciji, o novi državi. Z dveh ali treh hiš je visela jugoslovanska zastava; tuje je bilo tiste dni nje plapo-lanje, tako tuje kakor še včeraj nalepljeni jugoslovanski lepaki, izmed katerih si še razbral madžarske lepake izza prevratnih dni, pa razglase komunistične uprave. Gosposke hiše so bile večinoma zaprte in veternice spuščene. Tako je začelo ugašat! madžarstvo. Prehodili smo vse ceste in ulice, obiskali katoliško, evangeljsko in židovsko cerkev, a slednjo le od zunaj.
Potem smo zopet sedli na voz in se peljali dalje. Murska Sobota nam ni mogla pokazati nič več kot enoličen profil; hiše so odstopale pred poljem, za nami je bil pusti, malomestni kolodvor, ob strani so ležala pokopališča, pred vozom pa je vabila bela cesta. In polni nedel.skega razpoloženja, srečni, da smo bili na lepi prekmurski ravnici, med širokimi njivami koruze, prvič na tleh ogrskih Slovencev, smo podili konje čez plan, peli in vriskali. V naivni radosti so utonile skrbi in težke misli: svobodna prekmurska zemlja je govorila s svojimi dolgimi linijami, valovitimi obrisi bregov, širokimi njivami, čredami živine, z gosposkimi pristavami. Na cesti je bilo vedno več ljudi; vsi so bili praznično oblečeni, nemirni, živahni. Večkrat je za nami
pridirjal takisto ozaljšan voz, dviga! se je prah in konji so peketali v vročem
dopoldanskem solncu naprej po cesti.
Naposled smo dospeli v Bciiince, ki so bili naš cilj. Najprej neizogiben pečat »ogrske dežele.: grajska pristava, visoke žitnice, široka luža, kjer gaga kdove koliko rac in gosi, potem kmečke hiše, iz katerih je puhtel dim in duh po pražnjih jedilih. Na cesti je bilo sila živahno: ljudje so se kar trli, prihajale so cele procesije, voz sc je jedva izogibal vozu, in mnogo jih je bilo, ki so bili tako kot naš okrašeni in »narodni«. Zakaj v Beltincih je slavilo Prekmurje svoj prvi praznik svobode; slavilo je to, česar ni moglo dolga stoletja in kar ne bo slavilo ni stoletja kesneje. Bil je velik dan krajevne zgodovine, zato so prihiteli ljudje od blizu in daleč, da vidijo in slišijo ter poneso novice daleč na hribe in tja do madžarske meje. Vedno gostejši je bil špalir ob cesti, veliki slavoloki so se prijetno odražali od zelenega in rjavega ospredja, od pisanih množic ljudstva in številnih zastav, ki so plapolale prekmurski svobodi v slavo ln tisočem gostov na čast
Pred širokim prostorom okoli cerkve, v senci starih dreves, je igrala godba in so se gnetle množice. V valovanju tiso-čev ljudi je bilo toliko naivnega navdušenja. zvedavosti in pričakovanja, da je bil že pogled na množico mogočen kakor himna svobode. Potem je bila maša, peli so v melanholičnih napevih prekmurske pobožne pesmi, topiči so pokali nekje za vasjo, legija je oddajala salve. Vse je bilo slavnostno, veselo, pisano; mnogo barv in živahnosti ko na slovaških božje-potnih slikah Joža Uprke.
Potem so se vrstili govori, slavospevi svobodi in prebujeni narodni zavesti. Za slovo je zadonela »Lepa naša domovina, in je tu na področju madžarske ekspanzije, na tleh, ki so nosile Pribino. Kocelja, Cirila ln Metoda, donela navduševalno in goreče. Nato so se jele množice razhajati v dolgih procesijah in na okrašenih vozovih. Minil je prvi praznik osvo-
bojenega Prekmurja. In po prazniku so prišli delavniki: šele delo ie pokazalo, koliko jc treba storiti, da bo lahko iz prazniške besede postalo roeap. Pred petimi leti, ko jc šc bilo vse polno svatov-skega veselja s sentimentalno nevesto Svobodo, je redkokdo mislil, koliko dela še bo dala preteklost.
V beltinskih krčmah so se glasile har-monike. V Murski Soboti je bilo ozračje tleče ln nestanovitno. Prva jugoslovanska nedelja v Prekmurju se je nagibala k večeru, ko smo sw vozili v smeri proti večerni zarji. Na prekmursko ravan je sedal tih mrak. Naša zastava je venomer plapolala na vozu. Vračali smo se v
Radgono.	B. B.
* * *
SPORED PROSLAVE 5. OBLETNICE
OSVOBOJENJA PREKMURJA.
(V nedeljo 10. t m. v Beltincih).
L Na predvečer, v soboto dne 9. t. m. v Murski Soboti:
a)	ob 18. sprejem deiegatov in društev.
b)	ob 20. slavnostni sprevod z baklja-do in vojaško godbo, skozi mesto na grobove za oevobojenje padlih junakov. Sodeluje pevski zbor. (Zbirališče pred poslopjem srezkega poglavarstva);	.
c)	zvečer koncert z 'rojaSko godbo.
II. V nedeljo, 10. t. m. v Beltincih;
a)	ob 5. budnica;
b)	od 8.—9. sprejem gostov.
c)	ob 9. skupen pohod na slavnostni prostor;
č) ob pol 10 slovesna služba božja na trgu pred cerkvijo; mašo daruje Škofov odposlanec, pri maši poje pevski zbor in s vira vojaška godba:
d)	po maši ljudski tabor, nato obhod po Beltincih;
e)	od 14. naprej splošna ljudska veselica; sodelujeta dve godbi;
f)	ob 15. zborovanje delegatov v dvorani hotela »Krona«.
Pripravljalni odbor.
„ p,*«. , o^r.,	Na vprašanja odgovarja uprava le. 6. J. vpro.
tu	v	M Ugovor ter mantputaell.ka pri»u»blna (2 DtnV__
Trgovina
na deželi, 10 m od železnice, se odda v najem ali | se pa sprejme družabnika. Naslov pove uprava ..Jutra" 159S3
Tri pisarniške sobe
v III. nadstr. Cllft) takoj ln tri v I. nadstr. s 1. novembrom. odda Pokojninski zavod v Ljubljani. 16100
QS9

Psička
foxterlera. špica ali pinča, kuptm. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..LuStcn"^
Francoščino
snovne začetke, gramatiko iD koaverz. Instrutra akademik dijake srednjih Sol. Naslov pove uprava ..Jutra" 16069
(dobe)
Trgovski pomočnik
hajmanj 24 let star, Iz-vtžban v vseh strokah trgovine mešanega blaga, sa-musiojua moč, se sprejme j:ri tvrdki Lovro Petovar, Ivanjkovci.	153S5
V trajno službo
«e sprejme takoj starejši samski kineiski hlapec, ki je vajen goveje živine in vseh poljskih del. — Josip IU)š, Dol pri Hrastniku. — plača po dogovoru. 15978
Kavarniški kuhar
al! kuharica, prvovrstna 1 moč, se Išče. Ponudbe na: ..Velika kavarna", Maribor-lolol
(iščejo)
Absolventinja trg. š^le
veSča slovenskega. hrvatskega (cirilice), nemškega in Italijanskega jazlka, slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, želi primernega mesta. — Gre tudi brezplačno. Naslov v upr. „Jutra".	16032
Mlad trg. pomočnik
išče mesta v kakem večjem kraju Slovenije v trgovini s špecerijskim blagom. Na-Btopl lahko takoj. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Specerija 65". 16007
Ivan Seliškar
Krasna vila
7	minut od pošte, velik vrt,
8	sob. 2 manzardl. elektr., plin telefon, štedljiva centralna kurjava, se proda.
strokovni urar. Ljubljana. Kupcu na razpolago. Pojas Tržaška cesta 8.	15667 ntla daje dr. Ivan Cerne,
j gospodarska pisarna. Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. t	15959
Eleg. osebni avto
6 sedežen, ee jako ceuo proda. Ogleda ae pri Stuplca, Slomškova ulica.	Ib044
Eleganten pianlno
in prava parzijska preproga se proda. Informacije daje uprava ..Jutra".	16013
Kopalna banja
in viseča svetiljka, se proda Ulica aa grad 5. lo8S3
Stavbna parcela
z opeko vred. se proda radi odpotovanja jako poceni, na lepem zračnem kraju na Ko-deljevem. Naslov v upravi „Jutra".	16051
35.000 Din posojila
na prvo mesto vrednote Din 350.000 za 6 mesecev proti dobrim obrestlm. se išče. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Dobre obresti". ^	16076
Družabnika
za trgovino deželnih pridelkov, se sprejme. Ponudbe na podružnico ..Jutra" v Mariboru pod ..Veletrgovina".
16125
Prostov. javna dražba
raznega pohištva, kompletne jedilne sobe. kuhinjske opr. Itd. se vrši V petek dne 8. it. m. ob 11. dopoldne v j Gledališki ulici 10, II. nad-I stropje. desno.	15993
Gospodinjo in kuharico
starejšo In zanesljivo moč < event. gospo lz dobre hiše) kakor tudi sobarico k samskemu gospodu v Beogradu, ••e Išče. Naslov pove upr. »Jutra".	15523
Korespondent
Zi francoski ln italijanski iezik se sprejme pri tvrdki Sever & Komp., Ljubljana.
16098
t. --
Ščetarski mojster
dober, trezen ln zanesljiv,
ki bi bil zmožen samostojno voditi delavnico tn poučevati vajence, se sprejme e 1. septembrom t. 1. Hrana, stanovanje ter splob vsa oskrba v hiši. — Prednost imajo neoženjeni. Ponudbe na upravo .Jutra' pod Slfro ..Mojster".	16083
Plačilna natakarica
ter pridna, starejša tn poštena služkiuja, se sprejmeta. Nastop službe takoj. Naslov pove uprava ..Jutra" 16121
Kuharico išče
"oinlska postaja. Naslov v upra'l ..Jutra".	16115
Potnika
feprezentlrajofto osebnost za poset papirnic, knjigarn ln tiskarn, se ,Me % ^Jugoslavijo. Ponudbe, pisane lastnoročno, , nav'e4b£ po. krajine, v kateri Je najbblj vpeljan, s preBisi spričevai ■f referencami, kakor ludl s plačilno zahtevo , priloženo fotografijo, na *av0 „ J utra" pod ..Jadran",
15599
Izvrstna moč.
Absolutno perfektna nemška, slovenska in srbohrv. steno-grafinja in strojepiska, s periektnim znanjem več Jezikov, korespondentinja ln knjigovodkinja. z večletno j prakso, želi premenlti svo- i je dosedanje mesto. Cenjene ponudbe naj se Izvolijo poslati pod ,,Ia korespondentinja" na upravo ..Jutra".
16029
Damske bluze
zadnje mode, nekaj Samskega perila in blazinasto zofo. se proda na Resijevl cesti 29/1, levo.	16088
Papir
za dekoriranje	sejm-skib prostorov, nudi	v veliki Izberi tvrdka M.	Tltar, Ljubljana.	16073
Motorno kolo
2 HP, skoraj novo, v najboljšem stanju, se proda po zelo nizki ceni <5500 Din). Rudolf KlepeJ, Laško pri Celju.	16081
Opremljena soba
po možuosU predsoba s posebnim vbodom se Išče ia boljšega gospoda. Naslov v upravi ..Jutra".	16043
Elegantno sobo
s posebnim vhodom. Išče samostojen gospod za takoj. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Elegantna". 16039
Nagrado
10.000 do 20.000 kron dam onemu, ki mi preskrbi stanovanje kakršnokoli v mestu. Plačam za eno leto naprej. Ponudbe pod ..Mesto" na upravo ..Jutra". 16025
Na hrano in stanovanje
se sprejme gospodična. — Naslov pove uprava ..Jutra" 16091
Mlajša gospodična
želi s resnim in odkritim gospodom Intenzivnega dopisovanja. — Samo duševno znanstvo pogoj. Dopise pod ..Izgubljena vera v resničnost človeštva" na upravo ..Jutra".	16080
Inteligentna gospodična
stara 25 let. želi znanja z dobro mislečim gospodom,— Le resne ponudbe pod šifro ..Sama" na upravo .Jutra'.
16063
Uboga vdova
išče usmiljenja za oskrbo dveh otrok (deček 1 leto In deklica 6 let stara) pri dobrih ljudeh. — Naslov pove uprava ..Jutra".	16051
Perilo v pranje
sprejmem na dom. — M. S., Cerkvena ulica štev. 21/11.
16120
Kdo posodi
dami Šivalni stroj za 2—3 mesece proti odškodnini? — Naslov pove uprava ..Jutra" I	16123

Mesta gospodinje
želi Inteligentna mlada gospa pri boljšem, samostojnem gospodu, tudi vdovcu. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Dobra gospodinja".
16078
Elektromonter
samostojen, z 121etno prakso. ožeujen. išče stalno mesto. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod Ins. št. 16110
Absolventinja
drž. dvorazredne trgovske šole, vešča slovenščine, srbohrvaščine (cirilice), nemščine in event. Italijanščine, zmožna korespondence ln knjigovodstva, dobra raču-narica. perfektna stenogra-finja ln strojepiska, želi mesta. Cenj. ponudbe pod „1. sept." na upr. ..Jutra".
16113
Mesarski vajenec
star 17 let, zdrav, močan, od poštenih staršev, ki se je učil že 1 leto In pol In je mora) prenehati zaradi opustitve podjetja. Seli me-Bta. Ponudbe p^fi ..Nastop takoj" na upravo ..Jutra".
16114
Damsko kolo	„	, „ . „
dobro ohranjeno, naprodaj. PrOstOma zračna SOba
Naslov pove uprava
,JUirlč se Išče. Ponudbe pod značko 16106 _Soin5na soba" na upravo
..Jutra".
16060
Bukova drva in seno
ponudite z navedbo cene družbi ..Ilirija" v Ljubljani, Kralja Petra trg 8. 15971
Pozor!	Pozor!
Plačujem po visokih cenah stare obleke, čevlje, pohištvo Itd. Pridem tudi na dom — dopisnica zadostuje. DramA Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. 16062
Dijakinja
; se »prejme na stanovanje In ' hrano na Goaposvetski cesti SU 12/1.	16019
Dve prazni sobi
s kuhinjo v novozldani vili. se oddasta s 1. septembrom. Naslov pove uprava ..Jutra" j 16108 ■
Znanja želi
s simpatično damo Inteligenten, Bimpatlčen gospod. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Adrija".	16057
Dva mlada gospoda
Iščeta tem potom znanja z inteligentnimi, nemško govorečimi damami v starosti od 20—26 let. v svrho izmenjave misli In eventuel-nlh skupnih izletov. Dopise s allko, ki se vrne, pod .Stol" na upravo ..Jutra".
16079
Poznanstvo želi mlad trgovec z boljšo gospodično. za dobo velesejma. Ponudbe do 15. avgusta na upravo ..Jutra" pod šifro ..Vbselo svidenje". 16107
Priporočamo knjigo
Dr. Jos.Tičar
Nalezljive bolezni.
Opisi važaib nalez-liivih bolezui z navodili za nego bolnikov.
S slikami.
Cena 8 poštnino vred 20 Diu 60 p.
Naroča sa pri Tiskovni zadrug;!
v Ljubljani. Prešernova al. 64.
Napredno obrtniško društvo v Ljubljani
priporoča slavnemu občinstvu naslednje obrtnike:
Kleparji:
Pičman Lovro, Streliška ulica 29.
Mizarji:
Primožič Ferdo, Trnovski pristan 4, Perko Matija, Zgor. Šiška (telefon 372), Šenlca Jožef, Za Bežigradom 5, Škafar Franc, Rimska cesta 16.
Zaloga pohištva:
Škafar Franc, Rimska cesta 16
Ključavničarji:
Geyer Rudolf, Cesta na gorenjsko železnico, Rebek Josip, Cankarjevo nabrežje 9.
Soboslikarji:
Rožič brata, Vegova ulica 8, Špeletič Štefan, Rimska cesta 16.
Pleskarji:
Rožič brata, Vegova ulica 8, Bricelj Ivan, Dunajska cesta 16.
Vodovodni instalaterji:
Pičman Lovro, Streliška ulica 29.
Parketarji in zaloga parketov:
Puh Josip, Gradaška ulica 16, Primožič Ferdo, Trnovski pristan 4.
Krojači in krojačice:
Iglič Fran, Kolodvorska ulica 28, Kersnič Ivan, Resljeva cesta 1.
Brivci:
Franchettl Engelbert, Dunajska cesta 20, Lobo.ec Franc, Rin.ska cesta 21, Zaje Franc, Dunajska cesta 12-Gjud Ivan, Stari trg 28.
Fotografi:
Hibšcr Hugon, Valvazorjev trg 7L
Knjigovezi:
JaKopič Ivan, Cankarjevo nabrežje 8.

Kmečko posestvo
ae bo prodalo 22. avgusta [ ob 10. uri dopoldne na sod-' nijl v Ptuju. Posestvo je v ! Slatini, Paradiž in Prlstovl (Kolednik), 27 oralov različnih zemljišč v 4 skupinah za najmanjše ponudke — vadija za vse treba Din 33.000. za dele k-pnin se čaka po dogovoru. Pojasnila daje notar dr. Barle v Mariboru.	16087
Vinska klet
se odda na račun samo popolnoma zanesljivi osebi s j potrebno kavcijo. Ponudbe z ! navedbo naslova, stanu, starosti ic dosedanjega službovanja na upravo ..Jutra pod ..Klet".	16122
Kdor mi odda
oziroma preskrbi gostilno v najem v Ljubljani, mu po »odim proti primernim cb-reBtira 30.000 do 50.000 Din. Ponudbe na upravo .,Jujra pod ..Promet 41". lob3t>
V svrho ženitve
želim znanja z gospodično v etarosU 20—24 let, z nekaj premoženja In da se razume v obratnem gospodinjstvu (tudi vdove brez otrok). Dopise s sliko pod šifro ..Sreča v bodočnosti" na upravo ..Jutra". 16077
Znanja želi
gospodična čedne zunanjosti z že vpeljano trgovino, š trgovsko naobražentm gospodom, v starosti 24—30 let. 2enltev takoj ali pozneje. — Le resne ponudbe s sliko se pošlje na upravo ..Jutra" pod ..Lepa bodočnost". Tajnost zajamčena.
160S6
Toplo priporočamo knjigi A. Novačan
šaiRosilnih
Vez *8 Din bro». M Din, pošt. ršo Dia
I. Lab
flngelin HIdar
Vez. 32 Din, pošt. t"60 Din
Naročite pri Tiskovni zadrugi t Ljubljani
>■ -
| xr Trgovcem iR indusirijsem -m
priporočamo
Zakon In naredilo o prisilni psmagi izgisn Mnrza
ki sta izšla v brošuri, katera velja s požtaiao vred 8 60 Dia io se naroča pri
Tiskovni zadrug! v Mubijjanl
Prešernova ulica 4ter. 54.
Anončna in reklamna družba z o. »
vseh večjih Inozemskih mestih
Zastopstva v vseh večjih Inozemskih mestih
orjtiTROb Št. 186
S
Petek 8. VIIL 1924
Peridfecus
Romea po ustnih, pisanih in tiskanih čirih s^ess«« 5
<Da, prsivo ciganko in paganko! Pomislite, katoliški župnik! TA Zdražba in Koeevar drug o drugem sleparita škofa, da sta vzorna gospoda. In žalostno je, da jima škof verjamejo. Sta pač oba enaka priganjača za škofovo stranko in hujskača proti vsem, M so jima upajo količkaj ugovarjati... Vi ste še zelo mladi, gospod. A verjemite mi, da boste morali tudi vi.. .>
<Jaz nikoli, oče! Nisem in ne bom... Toda povedati ste mi hoteli nekaj druzega... O tejle ženski, kakor vi pravite, o tejle ciganki.. .>
<Da, da -.. pred poldrugim letom se je priklatila na Višavo in kar ostala je v farovžu. Kuharica Katra se je morala kar vdati. Celo nekaj fantov je znorelo za njo... stepli so se že parkrat pod njenim oknom v farovžu... Pravijo, da prihaja zdaj k enemu, zdaj k drugemu. Parkrat jo je že pogrešil fajmošter in jo potem naklestil z gorjačo. Ciganko ima rad kakor bi bil zacopran. Zanjo bi se stepel z vso vasjo. Ljubosumen je, zalezuje jo in če jo najde v moški družbi, jo spodi domov ter jo potem pretepa kakor zakonski mož zakonsko ženo. Pohujšanje, gospod! Vsa vas se smeje, jezi ali križa. Včasih se tudi Katra in ciganka spreta. Potem se psu je ta ob odprtih oknih z groznimi besedami, vaščani, ženske in otroci pa vse slišijo.
Na Višavi so imeli še predlanskim le šolo za silo. Otroke 'je meštral župnik, kadar se mu je ravno vzljubilo ... Farani so dolgo prosili za šolo, vsaj enorazrednico z dvema oddelkoma; hodili so h glavarju, namestniku, celo k škofu. Končno so izmo-ledovali šolo in mlado učiteljico.
! Uprl pa se je župnik ter s prižnice napadel gospodično, Ba je brezverka, da se je po Ljubljani vlačila z liberalci in da ge kot Sokolka nastopala javno in napol gola. Svaril je starše, naj ne pošiljajo otrok k učiteljici v pohujšanje! In tožaril je gospodično v Ljubljano, da se klati ponoči po krčmah s kmeti škimi fantini. Reva pa je imela le hrano v neki gostilni, sicer Je živela čisto sama zase.
Večina faranov se je fajmoštrovi togoti na šolo in učiteljico le smejala. Pošiljali so otroke mirno dalje k učiteljici. Tedaj ise> je naenkrat postavila proti nji še ciganka. Enkrat je metala
kamne skozi okno, drugič je nagnala čedo ovac in koz pred šolo, da so živali ondi meketale, tretjič je učiteljico, skrita za grmovjem, obkladala z nesramnimi psovkami in očitki. Tako ji je ciganka nagajala mesece in mesece. Hotela jo je pač s silo pregnati. Celo okna njenega stanovanja je pobila. Baje je ponoči s pračo streljala v njena okna in razsula prav vsa stekla. Dokazati pa tega ne more nihče.
Učiteljica je pisarila oblastvem v Ljubljano, prosila orožni-štvo za pomoč, a bilo je zaman.
Župnik je razkačeno branil svojo deklo, ciganka pa je jokala, se besno pridušala. da je nedolžna, ter prisegala maščevanje učiteljici, ki da jo je obtožila po krivici.
Naposled pa je tičiteliica le morala izginiti iz vasi. Zgodilo se je namreč nekega jutra, ko so prišli otroci in učiteljica v šolo, da jih je kar vrglo nazaj in da so se kričeč razbežali. Soba, vse" klopi, miza, tabla in tla, celo kljuke vrat so bile na debelo namazane z blatom in polite z gnojnico.
Vsa vas ie bila pokonci. Par dni je ostala šola zaprta. A kmalu ie biia soba ponescažena drugič in še huje. Učiteljica je jokala in se jezila, da je zbolela. Obenem pa ji je gostilničarka odpovedala hrano. Kar naenkrat, češ, da ne utegne več in da se'ji ne izplača. Govorilo pa se je, da je župnik gostilničarki prepovedal, dajati hrano učiteljici brezverski. Nekaj tednov se je preživljalo revše skoraj s samim mlekom in kruhom. Poskušala si je kuhati sama. Potem pa so pričeli prihajati noč za nočjo neznani moški trkat ua njeno okno, jo klicat in strašit. Neko noč. so hoteli celo vdreti v njeno sobico in so ji iztekmh okno. Tako ji ni bilo obstanka in odpeljala se je domov. Vrnila
se ni več.	.
golo pa ima zopet, kadar se mu ljubi, gospod župnik, ki je s prižnice napadel učiteljico, jo zmerjal s pohujšljivko in zbrez-verko, ki je hotela zastrupiti faro z liberalnimi listi in celo s Sokolom, češ, samo od lam prihaja vse: pohujšanje, greh m
večno pogubljenje.
V farovžu pa žive dalie po turško fajmošter Janez, kuharica Katra in dekla ciganka. Kreg in tepež, zmerjanje in očitanje .. .>
<In ljudje se ne pritožijo?> je vprašal Svetlin.
'Kajpada se. Neštetokrat so se že. Bili so pri vladi in pri škofu, a" ne pomaga vse nič... Pritožnike imenujejo lažnivce in klevetnike, par kmetov je bilo celo obsojenih zaradi žaljenja župnikove časti, nekaj jih je iz strahu pred kaznijo vse utajilo ali preklicalo. Nekaj pedrepnikov je celo podpisalo slovesno prošnjo, nai se Janeza Kočevarja za božjo voljo nikar ne premesti drugam, ker je vsa višavska fara z blagim m pobožnim
III ..............III«]T—-	—a—
svojim župnikom čez vse sile zadovoljna. Podpisali so, da ni boljšega Kristusovega namestnika na svetu.. .>
Molče sta stopala mladi kaplan in stari kmet skozi redki gozd. Solnce je prodiralo globlje in globlje skozi smrekova in bukova debla, z višine se je oglasil zvon in po stezah so z raznih strani prihajale ženske in otroci, tupatau. tudi kak starec, a še redkeje mlajši mož.
cStrašno, strašno!* je vzdihnil Svetlin, globoko žalosten. <Vera peša, pravijo. A ubijajo jo prav oni, ki bi jo morali v srcu ljudstva krepiti... Kako naj ljudje spoštujejo duhovnike, kako jim naj zaupajo, ako gledajo greh prav ondi, odkoder bi jim morala prihajati vzglednost? Saj morajo misliti, da smo vsi enaki !>
«Ne. tega ne. Ljudje dobro vedo. da so tudi dobri, pošteni duhovnikih Redki so, a te spoštujejo in ljubijo tem bolj. Bog in vera sta v duši človeštva neomahljiva navzlic slabim duhovnikom. Brez vere bi se pač moral svet poživiniti,> je dejal kmet.
Svetlin je podal kmetu desnico in je tužen odšel v žagrad. da se pripravi in preobleče za sv. mašo.
Žalosten se je tudi vračal v Zalesje. Kar mu je povedal stari kmet. ga je morilo. Saj je že slišal in tudi čital o razuzdanih duhovnikih, a vse je smatral za opravljanje, za pretirano obsojanje redkih izjem, za sramotne slučaje, izvirajoče le iz trenotnih zmot. Toda tu je čul naenkrat kar o dveh uglednih župnikih da živita brez sramu javno v divjih zakonih! Prostovoljno sta prisegla večno devištvo, a živita v grehih, ki razširjajo pohujšanja preko mej njunih farž. Ta dva moža pridigujeta proti nečistosti, a sama počenjata vpričo župljanov vse ono, kar prepovedujeta drugim. In taki ljudje naj bodo duševni in srčni voditelji ljudstva?
Misiil je tudi nase: nikoli ni imel niti sence slabe vesti glede čistosti. Kot dijak je par let sanjaril o nedolžni lepi de!dici; a vse njegovo hrepenenje je bilo idealno, platonično — poezija življenske pomladi. Pokleknil bi bil pred njo in bi bi! neskončno srečen, ako bi bil smel poljubiti konce njenih prstkov. A niti to mu ni bilo mogoče.
ffe Iti razšir-Jufro"!
Ker je ta način zidanja najcenejši in naj praktične j ši, vlada za. to največje zanimanje. Vprašajte pri stavbnem podjetju ACCETTO SIN, Ing. Viktor Accetto in drug, Ljubljana, Tabor 2.
Lastni paviljon na sejmišču!!! POZORI	POZOR!
Zobozdravnik
p?. )m Ipt
Ura uu;yn zopet redno ordinira
Hiolevo ceste
(Vzajemna posojilnica)
4129/a J
Pristni vinski dsstilat UUUHI
Parna veležganšarna ROBERT DiEHL, Celje (SMja).
52*531.1
Najboljši uspeh imajo oglasi v »Jutru'"!
4C89/a
O
M
30 milijonov ! avstr. kron nagrad za .
najlepši aibum.
Folografi-stMaSeriž, zahSevašf® sioth« doma ^segale ®«i jjSftMST&S", Celje 7,
Mala trgovina
z mešanim blagom ra dc- j želi, tik velike farne cerkve, j na zelo prometnem kraju, i blizu železnice, se takoj s : 15. avgustom daje v najem, i toda le samski osebi zaradi j stanovanja. — Foaudbe cu j upravnižtvo «Jutra> poti. »Redkapriložnosti. 4131/a

i Mor !iO*fi ksj prodal!
j Kdor Mt U) kopiti (Kdo? išče sloliie itd. e naj isss?If3 s Jetra" i
registrovana posojilna in gospodarska zaciruga z o. z.
„THE LONDON DIRECTORT"
(Londonski adresar)
Izhaja Y3ako Isto
ter vsebule pokrajinske ln tujezemske oddelke, ki so razdeljeni po strokah, ^ v&till jezikih.
Ta adresar omogoča trgovcem direktno občevanje s troovri in tovarnarji v Londonu, provincijalnih mestih in Industrijskih središčih Anglije, Irske, na vsem evropejbKem kontinentu, ftmeriKi 1«. Adresar vsebuje okrotj 250.000 naslovov in drugih podrobnosti, razvrščenih pod sec Kot 2C00 strokovnih seznamih, v katerih so vključeni
eksportni trgovci
s podrobno označbo blaga, ki ga izvažajo, razen tega pa tudi koionljalne In iujezemske trge, ki Jih zalagajo s svojim biagom.
Papobpodae dpužbe
In pristanišča, ki Jih njihove ladje obiskujejo ter približen čas njihovega plovenja.
Oglasi tvrdk, k! žele svoje zveze razširiti ali onih, ki
iščejo agentupska zastopstva
se tiskajo » velikosti ene cole (2-6 cm) za 1, 10 sh O d, (1 funt žierllng 10 šilingov) za vsako uvrščen;«, ce se to zgodi pod raznimi oddelki. Večji oglasi od 2 £ do 16 &
Omenjeni adresar Je neobhodno potrelsn vsakemu, ki se zanima za prekomorsko trgovino, ter stane 1 Izvod 2 fur.ta poštnine prosto, ako te denar pošlje istočasno z naročilom.
The London Directory Co.j Ltd.,
25, Abchurfh Lane London, E. C. 4. England.
Naročila za adresar in oglasa sprojema ALOMA COMPANY.
Veletrgovina
Osvald Dobeic
LiuhSjana
Sv. Jakoba trg št. 9
priporoča svojo bogato zalogo raznega dišečega in brivskega mila. zobni praick in pasto „KALO-00NT-EL10A" ter vse j druge galanterijske pred- j met? po najnižjih cenah, v
<09S n I
MMttjmur1
v KarJovcu
! dobro ido^a se proda z vso j opravo :aracii boieini lastniki in sc mora takoj previeti. —
Xa vpraianja odgovarja Canderlič, restavrater ' Karlofcu. 405! t
Pesniški zbirki Fr. Zbašnik
Vez. 21 Din, broš. 9 Din požt. 1-50 Din
A. Debeljak t
sprejema vloge na kranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in
zastavitvi.
Voz. 15 Din, broš. 9 Din pošt. 1 25 Din
TISKOVNA ZADRUGA Ljubljana
Naročalte in širite
LJU
Naročajte in iirite
m
m
1853a
mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi in Sanke našib najboljših pesnikov in pisateljev. Celoletna naročnina Dia 120'-.
Narcis se s»ri Tiskovni zadrugi v Uub»ian»
Prešernova utica 54.--

&m^
mt! ffl i
«
e
e«
LJUBLJANA* Prešernova uL 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovanjo vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papiTjev, deviz ln valnt, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste. eekompt in lnkaso menic ler nakazila v tn- in iaozemstvo, safe-dčposita itd, itd. Brzojavke: Kredit Lichljm* • Telefon 40. 457 in 548
411/a
JS