ČASOPIS S P0D0BAM1 ZA SLOVENSKO MLADINO.
Štev, 9.         V Ljubljanl 1. septemhra 1381.        Leto XL
Živopisec in Marija
(Legenda.)
Tff   Kovih cčrkev so zidiili,                  Od zorč je trtldil se,
Da Mariji bi jo dali,                            Do mrakii pomudil ae. Ei rodila iiam Bogii
V odkup vsega je svetii.                      Sjjet na odru je nekdaj
DogotiiTljai sv«ti r&j,
Mnogo let je teklo dulo.                      Otca, Sina i» Dulii
Predno slrelio je imelo.                       V glorji svitlega neba,
Kadar bilo je pukrito.                          Ter izjjini L vodo kist, *)
Stfijulo je panosito,                              Da voljiiiTiJotšm in Člst
I                        In prisel je kamenar,                           Lepše svetej bi Devici
I                        Stdvit sprtklaj bov altar,                      Pi»»l bogozdmi liri,
Dolben s kiisa cšlega                           Vso knis&to vanji zbral,
Mramura probelegii.                              Dn sijiila bi do tal.
Še jo dragi uiož pri&l,                        DovrSvno mftlo tto
Včlik je klobuk imel,                           V cčrkvi se bleSSalo je,
Mlad je bil, kodravih 14»,                    Ear je mislil narediti
¦                          SiropltJt!, tenak čez pas.                       In po stropu razdeliti; I                        Brž HHJčI si dom je tam,                     Le Marijin Se rokŽT
I '                     Pisat hodil novi hram,                        BU potreben je popr&v.
L                        Sta.1 na odru in lcpo                           Kadar tudi to stvori,
I -                     V strop obrazil to in to.                      PreiaiŠljiije tam stojij
b.______
I                 •) KiHt, m., der Piaselj živopisec, der Mahler.
¦ r
Ktr olSmi n deska                                  D«va ga je r*zumčla,
Pod nogo mu yaa prhka!                         KAko ntu je v roko dela,
Oder je zaropotal.                                     Ter mcj nebom in Kpmlj^
On na pol je z odra pal.                          E višku ga liriala z nj«,
I)olu visel je tako,                                   Da ]irit»l>li so ljuiljiS,
Prosil, klical progbisni:                            Bvi^nili ga na desk«.
^Mati! vedno sem na »včti                       St6raj jiotlej lcist je tzčI,
Žflel 1«»bi v čast iiTeti;                            Pisati je z ujim začel
Oh, pom61i mi roko,                                 Slateri Mariji v dast,
Drii mc po konci z njo!"                        Kako K-tel jo v propast.
K»j zsvpil je, kaj dejai,                            V prebvaleino jc jajm-no
Razumela nij drhdl                                   To ns<'rt;il Tse na steno
Ki sirahoma blizu rrat                             V cerkvi sprM na levo stran,
Gledala je v cerkvi zad;                           Kder je Se denažnji dao  -m-