Bazovica, ti predragi si naš dom, roke sJovenske zveste so te dale, drag spomin na tebe nosil bom, ponos kvarnerske lepe si obale. Slavko Arbiter, -Bazovica- KAŽIPOT ■wMdnlk Uvmuk« u Maki ta • M1Í julij-avgust 2011 letnik VII Kažipot Mesečnik stoveníke skuprwíti na Reki (n PGŽ C . iir*arui:>i tmryuM Mlrkow nwiwu.mlriiDwiai'ri.tconvhr t«l.;0»1»J«)«6 orrvodl In o^eini tDOffdll Mv>flj MUrkovtć v otiviru projcku SI T Kkurki D«fU T t»z(Kic«9bece-il«.pgz«in,i-coiD.hr IS5M 1M5 MM Obilla>^wt)e, etnan In ta^intiiia ureian tc Ktlipln Stoch Thfc -nuva Sišah «í»MÍmi. flivančno poflpiraja Urad VAade RS la Slovence v zamejstvu In po »Mu Prlmorifto-^imka ikoanlja MetaReu Svet z» narodne niaila nulofiTnict: Ouianka Criau. hpnthtn topa. Mit« Mvice. »»otarurai SojanCrlka Sloveiuld dom KPO Bazovica (et.l 21S 406, 32'« 321, raKs: ÏH IV tajnikvo, hnjiinica in kJuMri proitofi InreHn^.i.-- 10.00-12.00. 18.00-20.00 MtfZ, vaj*. psiWKtatJa«.; I8.00-30.3ki«f Foto; -lenlia Webef Vabilo Govori čabranske in zgomjekolpske doline so bili konec lanskega leta vpisani v katalog registra žive dediščine Republike Slovenije kot prva enota s področja narečja. Ob prijavi enote dediščine, W je bila Izvederva v sixJelovanju Etnološke zbirke Palčava iiia iz Piešc I Oruštvom Osiirriška dolina iz Osilnlce in društvom Kontradekorum iz Babnega Polja, smo Izrazili tudi icljo, da širši javnosti predstavimo območje In govore, o katerih teče beseda, ter njihove rwsilce, domačine iz Babnega Polja. Dragarske doline in obmc- čja okoU Ćabranke ter zgornje Kolpe s celotnim območjem občine 0«ln)ca do Svete Ane 1er sosednje hrvaiKe občine čabar In manjšega zahodnega dela občine Delnice. Z veseijem smo pripravljeni govore alt samo območje s predavanji, pogovori m pirojek-cijaml Bvdiovirualnega gradiva predstaviti tudi v drugih STrajih, kot redko priložnost i« boljše spoznavanje tega obmejnega območja I ene in druge strani meje ter njegove kulturne dediščine. Konec konccv ii Osilnice prihaja tudi po vsej Sloveniji poznani kipar Sune J«nn, ki letos praznuje okroglo obletnico, s tega območja pa je doma tudi ljudski junak Peter Ktepec. Stik: smole.marko® gmail.com, gsm: »186 41 7čini Hum ob Sotli. Novost je kandidatura Nike Stock za predstavnico slovenske narodne manjšine Mesta Opatija, za kar jo je na predlog rtekdanjega slovenskega manjšinskega sveta na županijski ravni kandidiralo društvo KPD Bazovica. Nika Stock že več kot dvajset let poučuje slovenščino na J.Junij Slovenski dom KPD Bazovica Réftl parki In Industrijska dedličina Razstavo fotografij fotografske skupine KPD Bazovica z naslovom Reški parki In Industrijska dediščina je odprla podpredsednica KPD Bazovica in tudi članica skupine Jasmina Dlačic, mentor skupine Istog 2orz pa je piredstavil delo In lokacije, kjer je snemanje polekalo. Vodja skupine Petra Aničié je ob tej priložnosti znova opozorila na pomen kampanje Ena mati, en svet, ki ji je bila razstava tudi posvečena. Kot je znano, želi kampanja, ki traja do konca oktobra letos, na najrazličnejše načine od fotografij, pesmi, esejev ali prostovoljstva - opozoriti na spremembe v vsakdanjem življenju, nujne za ohranitev našega planeta, ter o tem ozavestiti čim večje število ljudi. Kot je povedala Petra Aničié, bodo skromen prispevek v tej zvezi dodali tudi člani fotografske skupine in jeseni v reškem parku Maka posadili lipo. Dogodek, na katerem se je zbralo več kot trideset obiskovalcev, je z glasbenim nastopom na Mtarl obogatU Luka Vcrbanac, pravo (n zeio prijetno presenečenje večera pa je bil nastop njegove matere Zdefike Kalian Verbanac, nekdanje članice znanih slovenskih vokalnih skupen, ki je zapela priljubljeno pesem Parki, za katero je besedilo napisal Arsen Dedič in glasbo Aifi Kabiljo, sKladbo pa sicer poznamo v izvedbi Tereze Kesovija. Številni obiskovalci so izrazili željo in upanje, da bo Zdenka Kalian Verbanac svoj nastop še kdaj ponovila, mertda pa bi lahko razmislila tudi o koncertu, pravijo. Marjana Mtritovič řotu^ijiň)n Altúdltd lA i>a wUko ^diiliiiitiije Iti ípluwio po polKtnllu, dn m ]»• Jinntlii« Dinčk poMirlji v /rtu KPO Bniovrcfll Glr za inleirk \i kmiraniiçi Sflpir)« ki |6 ostal • «rtu u ÔMOV, no ga |e tjđ. kot rekviztt za predstava Dundo A»i»toje. jjslnesel ^IrdalličnlK Aioj; Uastilk. 4- junij Slovcneid dom KPO Bazovica Dan drlavnoiti RS In RH V Slovenskem domu KPD Bazovica je tudi letos potekala prireditev v počastitev dneva državnosti RS In RH, ki ga obe državi praznujeta istega dne. O pomenu praznika in letošnji dvajseti obletnici samostojnosti Republike Slovenije je pred polno dvorano posebej spre^-vorll Vitomir Vitaz, ki je tudi povezoval večer. V bogatem programu so nastopile vse skupine: zapel je mešani pevski zbor, ki ga vodi Maja Dobřila, zaplesali sta plesna in folklorna skupina pod vodstvom Har>e Nusbaum in Martine AMčetlč, z recitacijami so se predstavili člani dramske skupine, ki deluje pod vodstvom Si-niše Posarica, s svojim gem ostale le v spominih. Takratnih članov ni več veliko, mlajši pa se niso imeli kdaj spoznati. Zato so planinci PD Snežnik iz Ilirske Bistrice na slovenski strani in člani HPD Platak, PO Kamenjak in planinska skupina KPD Bazovice na hrvaški strani dati pobudo, da se pot počasi obnovi in da se s skupnim srečanjem na slovcnsko-hrvaški meji na Klanski polici obudijo stare vezi. i-n fKKl-.-i-.- Fi>iu. Diirli.i Pred samo akcijo Je bilo treba dobiti ustrezna dovoljenja obmejnih policij obeh držav. Potem je akcija v soboto, 4. junija, končno stekla. S slovenske strani so člani rô Snežnik in Obalnega PD iz Kopra prehodili pot od Snežnika do Klanske police in naprej do Gumanca, kar Jim ni preprečilo niti zelo bližnje srečanje z ni>ed- vcdko tn mladičem. S hrvaške strani so med-t«D ptanioci krerilf s Platka in uspeino prehodili dolgo pot. Med hrvaškimi planinci so bili člani šestih društev z Reke in iz okolice. Razen že naštetih so se pohodu pridružili se člani PD Duša, PD HP In HT Učka ter PD Opatija. Prisrčno srečanje se je izteklo v poznih, kljub vremenski napovedi sončnih urah na Gumancu. Dogovorjeno je, da se bo delo pri obnovi poti nadaljevalo In da tx> pot spet odprta takoj, ko se schengenska meja preseli bolj proti vzhodu. Darko Mohsr AU Ji liienIK, Foto: Saiitll Uu-i 5. junij Alojz U»anlk Krvava peč 8. JunIJ Slovenski dom KPD Bazovica Seja manjšinskih svetov Reke in PCŽ Obsežna monoç'afija na več kol petsto straneh o vasici Krvava peč z naslovom Svet med Mokr-cem, Mačkovcem in Iško - Krvava peč z okolico, avtorjev Tomaža Kočarja in Srečka Knafel-ca, je bita po odmevni predstavitvi 26. maja na Trubarjevi domačiji v Rašici zaradi velikega zanimanja predstavljena tudi v sami Krvavi peči. Ker je Krvava peč tudi rojstni kraj Alojza Usenika, gledališke legende reškega društva Bazovica, je ta neutrudni kulturnik sodetoval tudi na tem dogodku, Monografija pa mu - poleg drugega rojaka, znanega književnika Petra Božiča - posveča več strani. Kot je povedal Alojz Usenik, se je z veseljem odzval vabilu organizatorja In dogodek obogatil s svojimi recitacijami, z nastopom v učilnici nekdanje šole pa znova razveselil več kot petdeset domačinov In drugih obiskovalcev. Obisk je bil v poznejših urah, na družabnem srečanju In turnirju v balinanju, tudi nova priložnost za pomenek s sorodniki in z vrstniki iz mladih let, krajani pa so obenem prosUvili tudi vzpostavitev širokopasovne povezave s svetom. Predstavitev in nastop Alojza Usenika je s kratko predstavitvijo zabeležilo tudi lokalno glasilo Trobla M/2011, str. 12). Knjiga, ki je izšla v nakladi sto petdeset izvodov, je pošla v pičlih treh dneh, vsi, ki Jih zanima ponatis, lahko pokličejo telefonsko številko ♦386 41 286 417 (Srečko Knafelc», e-pošta: sre-co.knafelc@gmail.com. Atarjana Mlr1u>vl(: Na zadnji seji v iztekajočem se mandatu, tudi tokrat skupno, sta se sešla oba manjšinska sveta, na mestni In županijski ravni. Na začetku seje so se navzoči z minuto molka poklonili spominu na Janka Riznvna, lani mnogo prezgodaj preminulega člana sveta, in na Darinko Janjanin, r>edavno preminulo reško aktivistko, zaslužno za napredek manjšinskih pravic na Reki in širše. Na seji sta predsednici, Duška Gržeta v imenu sveta na rT>estni ravni in urednica Kažipota za svet na županijski ravni, podali strnjeni poročili o storjenem v letošnjem polletju In markdatu r>asploh. V glavnem gre za dosežke v sodelovanju obeh svetov in (predvsem zaradi njur>ega prostovoljnega dela, s katerim sta prihranili stroške za administratorja) za dosežke na področju založništva, informiranja, prosve-te, vzgoje in izobraževanja, varstva manjšinskih pravic in ohranjanja kulturne dediščine, po svojih močeh pa sta sveta sodelovala tudi z drugimi manjšinskimi sveti in organizacijami na Reki, v županiji In širše ter s kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji (Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Slovensko etnološko društvo. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, A^tni muzej Krško, KD Slavina). Izšla je vrsta publikacij: zbirka Slovenski prispevek k županijski dediščini se je v sodelovanju s SKD Snežnik iz Lovrana sklenila s petim zvezkom in skupno obsega brošure o gledališč-niku Radetu Pregarcu, skladatelju Josipu Kaplanu, slikarki Boženi Vilhar. Etnološki zbirki rodbine Čop Plesce in poslovnežu Vitezu Josipu Gorupo pl. Slavtnjskemu; svet« st« soflnand-rala knjigo o književniku in prevajalcu Ivanu Brajdíój avtorice mag. Karmen Deiač Petković. Omeniti velja še sodelovanje sveta na mestni ravni pri tematski številki slovenskega časopisa za krajevno zgodovino Kronika, namenjeni rodbinama Kalister in Gorop. Županijski svet je izdal tudi knjižico Hišna imena in vzdevki v župniji Trice avtorja Slavka AAalnarja. Najpomembnejši založniški podvig pa je vsekakor Izid študije Fluminensia Slovenica avtorja dr. lrvir»a Lukežica v slovenskem prevodu. Sveta sta ves čas mandata $ svojimi programskimi sredstvi podpirata Kažipot za županijski svet to pomeni približno kar dve tretjini letnega zneska, prejetega Iz PGŽ -, kajti namenska sredstva, ki jih prek KPD Bazovica glasilo prejema iz Slovenije m Hrvaške, r»e bi zadostovala za redno izhajanje. Velja dodati, da je Kažipot citiran kot vir in deležen pohval. Organizirata sta vrsto predavanj z uglednimi predavatelji (dr. Stane Južnič, mag. Tadej Brate, dr. Dejan Jetovac, dr. Jože Pirjevec, dr. Irvin Lu-kežič, dr. Vesna Bučiti, profesor Nerad Labus, Nada Kozina, profesorica Duša FIschingcr, mag. Daina Glavočič, mag. Lovorka Ruck, mag. AAar-ko Snrole, Barbara Riman, dr. Kristina Riman, mag. Karrr«n Delač Petkovič). Speljala sta tudi pobudo za uvedbo krajšega programa v slovenščini v reških vrtcih ter redna dežurstva, na ka-tenh )e urednica Kažipota v Imenu obeh svetov pos/'edovala redno tedensko informativno in drugo pomoč vsem zainteresiranim, večlr»-ma bodočim studentom na slovenskih univerzah, rojakom, ki želijo državljanstvo RS in upokojencem s slovensko pokojnino, v ta namen je bila kot javna oset» nenehno dostopna na številki mobilnega telefona. V času mandata je pristojne opozarjata tudi na kršenje manjšinskih pravic, z možnostmi za delovanje na tem področju pa seznanjata In povezovala rojake po vsej Hrvaški ter pripravila informacijo za Odbor strokovnjakov, M riadioruje spoštovanje Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih. Svet na županijski ravni je posredoval pri zagotovitvi prostorov za SKD Gorski kotar pri mestnih oblasteh v Čabru, ni pa bil uspeien pri spodbudah za ponovno vzpostavitev koordinacije slovenskih manjšinskih svetov In predstavnikov na Hrvaškem v mandatu 2007-2011, saj poleg sveta Mesta Reka in svetov iz Istre ni bilo odziva na večkrat ponovljene pobude za povezovanje. Dodati velja tudi, da sta sveta na poslopju nekdanjega hotda Europe na Reki postavila spominsko ploščo Vitezu Josipu Gorupu pl. Slavinjskemu. V Svetu slovenske narodr« manjšine Mesta Reka v mandatu 2007-2011 so sodelovali: Marija Birk, Ljudmila Barbalič, Jasmina Dlačic, Vilan Grlica, Duška Gržeta (predsednica), Lo-redana Jurkovic, Marijana Košuta Bankovic, Marjana Mirkovič, Boris Rejec (podpredsedniki, Kristina Riman, Marija Riman, Dragica Rizman, AAarija Travner, Dalibor Udovič in Emi-ca Udovič. V Svetu slovenske narodne manjšine PGŽ v mandatu 2007 2011 so sodelovali AAarija Birk, Ljudmila Barbalic, Jasmina Dlačic, MIlan Grlica, Duška Gržeta, Loredana Jurkovic, Marijana Košuta Bankovic ipodpredsednica), Marjana .Mirkovič (predsednica), Boris Rejec, Kristina Riman, Marija Riman, Dragica Rizman, Marija Travner, Datitwr LWovič, Emica Udovič, Dimitrij Jelovčan Butatovic, Tanja Fučak Čelega (do 2010), Barbara Riman,Vasja Simonič, Gregor Srdoč, Vida Srdoč, Maru Vitaz in Jasna Zazijal AAarušič. Ob koncu seje je bil sprejet še sklep o donaciji p<^eostallh sredstev za potek pouka slovenskega jezika na reški OŠ Pečine in v ustanovi Otroški vrtec Reka. Predsednici sta sejo končali z zahvalo vsem članom za sodelovanje in jim, ob morebitni kandidaturi, zaželeli uspešno delo v prihodnje. V nadaljevanju večera sta jih povabili na predstavitev knjige o Ivanu Brajdicu in 16. junija na predstavitev slovenskega prevoda študije Fluminensia Slovenica dr. Irvina Lukežica, s čimer sta oba sveta kar najlepše končala mandat. Abrjana MIrkovtc 8. junij Slovenski dom KPD Bazovka Ivan Brajdič: Blo^-affJ« Karmen Delać Pethovic V klubski sobi Slovenskega doma KPD Bazovica na Reki je bita v organizaciji svetov slovenske narodne manjšine Mesta Reka in PGŽ predstavljena knjiga Ivan Brajdič: Biografija a'/torice mag. Karmen Delač Petkovic. Ivan Brajdič (1924-2008) je za hrvaško m slovensko javnost pomemben predvsem kot književnik, publicist in izvrsten prevajalec z naj- večjim prevajalskim opusom Iz slovcr»ščinc ina Hrvaškem), ki je bil tudi dopisni čian Sloverwke akademije znanosti in umetnosti. Za izid knjige gre zahvala Društvu za ohranitev krajevne dediščirte Turan j Iz Broda Moravic, ki je uvrstilo njegovo biografijo v knjižno zbirko AAala bfodomoraviška knjižnica, in seveda avtorici, mag. Karmen Delac Petkovic, znani in nagrajevani dolgoletni raziskovalki kulturr« zgodovine Gorskega kotarja. Turan} je tudi založnik dvojezične knjige, k( je (zšla v hrvaščini in slovenščini (v prevodu urednice Kažipota in v okviru projekta Slover«ka informativna točka Si-T). Izid knjige so podprti Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu In po svetu, sveti slovenske narodne manjšine Primorsko-goranske županije. Mesta Reka in Mesta Zagreb ter Si-T. Navzoče je v in«nu organizatorjev pozdravila urednica Kažipota, se gostom, rrvjg. Karmen Delač Petkovič, Dijani Arbanas In Draženu Braj-diću zahvalila za odziv in ob tej priložnosti tudi čestitala avtorici, ki je nedavno prejeia županijsko nagrado za dejavnost na področju kulture. Izrazila je tudi prepričanje, da bo knjižica spodbudila nadaljnje raziskovanje opusa Ivana Brajdiča in prispevala k ureditvi njegove spominske sobe in zbirke. Njegov rojstni kraj Brod Moravice bi se tako najlepše poklonil spominu na svojega najboljšega književnika. Dijana Arbanas je v zanimivi predstavitvi avtorice med drugim navedla, da ima v živem spominu večna otroška teta in brodomoraviški kraj, ki mu nart>enja osrednjo pozornost tudi v svojem znanstvenem deiovanju. Njeni prejšnji knjigi sta vsebovali zgodovinsko obravnavo čitalnice v vasi Kuti, tema tretjega dela pa je življenje in delo Ivana Brajdiča, ki se je rodil v Gornjih Kutih, otroška leta preživel v Dugem Selu in večino življenja v Zagrebu, pokopan pa je na brodomoraviškem pokopališču. Ivan Brajdic se je kot književnik tematsko vračal v Gorski kotar, o drugih njegovih dosežkih Je malo znanega: bil je profesor, novinar, scenarist, lektor, soustanovitelj založbe August Cesarec ter ljubiteljski glasbenik in slikar. Ukvarjal se je tudi z raziskovanjem življenja t. t. »malih književnikov», znanih za časa svojega Življenja, a danes pozabljenih. Med temi je bil tudi Jakov AAajnarič, pedagog in rwkdaj znani književnik, za katerega je Brajdiču po izjemnem trudu, kljub ostrim kritikam v ča- sopisju, uspelo dokazati, da je ravno Majna-rič avtor znane - starogradske- romance Na te mislim. Ivan Brajdic je tudi pomagal številnim mladim goranskim književnikom in sodeloval z goranskiml knjižnicami, mnenje pa Je, da je največ dosegel s svojimi slovenskimi prevodi, čeprav je to na Hrvaškem premalo poznano. V Sloveniji so njegove zasluge priznane, kar n^ drugim potrjuje tudi Zupančičeva listina, po svoje pa tudi tokratna finančna podpora knjigi mag. KartTYcn Delač Petkovič v založbi društva Turanj, za kar se je Dijana Arbanas ob tej priložnosti iskreno zahvalila v imenu založnika in v nadaljevanju na kratko ocenila delo. Tega sestavljajo predgovor, povzetek živtjenja Ivana Brajdiča z vsemi pomembnimi podatki, bibliografije njegovih večjih oz. pomembnejših proznih del ter člankov in študij z bibliografijo v Dugoselski kroniki ter seznam njegove zapuščine, ki jo hrani Narodna In univerzitetna knjižnica v Zagrebu. Povzetek v knjigi na-potuje na nadaljnje raziskovanje Brajdicevega opusa in uresničitev pobude o spominski sobi v njegovem rojstrvem kraju. Po besedi o avtorici In prevajalki se knjiga končuje z obsežnim seznamom literature s kar sedemdesetimi naslovi. Knjigo, ki jo bogati petdeset ilustracij, je grafično uredila avtorica sama. Posvetila jo je soprogi preminulega Ivana Brajdiča, ge. Faniki Brajdic, ki Je s svojo pomočjo dragoceno prispevala k nastanku knjige. Dijana Arbanas se je ob koíKu svoje predstavitve avtorice mag. KarrT>en Delac Petkovič in njene zadnje knjige posebej zahvalila vsem, ki so pomagali pri nastanku tega dela, zlasti ge. Fanikl Brajdic, knjižničarju Predragu Topičů iz dugoselske mestne knjižnice, urednic Kažipota za prevod v slovenščino, tiskarni Zambeili in vsem, ki so Izid finančno podprti. Izrazila je še zadovoljstvo, da bo knjiga predstavljena tudi v slovenskih društvih Slovenski dom v Zagrebu in Kariovcu ter dostopna bralcem na drugi strani Kolpe, na obrrtočju, s katerim občina Brod Moravice že leta dobro sodeluje. Sklenila Je z upanjem, da se bo ta prvi korak v prizadevanju, da bi širši javnosti približali delo Ivana Brajdiča, nadaljeval in da ga bo lepega dne le obogatila spominska soba Ivana Brajdiča, ki bi si Jo vsekakor zaslužil. Temu upanju so se pridružili tudi poznejši sogovorniki. Predsednik društva Turanj Dražen Brajdič je na kratko spregovoril o njihovi de- Javnosti, namcfljeni ohranjanju tradicionalnih vrednot in krajevne dediičine nasptoh - tudi graditeljtke, kot je na primer stolp s konca 16. stoletja, po katerem se Imenujejo. Postavljen je bil za Brod Moravice kot obrambna točka pred turškimi vdori, lapiral Je tudi prehod proti Fari in Koitelu, na njem pa so bili tudi stražarji iz Starega trga ob Kolpi. Društvo tudi obnavlja sterne in jame za sušenje sadja (in tudi zelenjave) ter oživlja spomin na ne4(daj razširjeno krošnjarstvo. Navezali so stike z izseljenci iz svojega okolja, njihovi predniki pa so prišli tz Kranjske, pravi, o čemer ie danes priča jezikovno narečje, podobno slovenščini. Pozabi želijo iztrgati tudi posameznike, ki so z delovanjem vtisnili pečat razvoju domačega ali drugega kraja, kot je bil Ivan Brajdic. Po stiku 1 mag. Karmen Delač Petkovic se je zgodba hitro prelila v pisano besedo in knjižico, kot vsestransko angažirana pa Jim Je pomagala tudi pri izdaji prve številke Glasnika. Njegova urednica je Dijana Arbanas, v njem pa so povzeli dejavnost v zadnjih petih letih 12005-2010), je sklenil Dražen Brajdic. Zatem je knjigo o Ivanu Brajdiču predstavila še avtorica mag, Karmen Oelač Petkovic z zanimivo pripovedjo, ki jo je nazorno obogatila z vrsto fotografij in posr»etkov. Prisrčen večer se Je končal z zahvalo gostjama In gostu, ki Jo je v imenu organizatorjev izrelvla preds45dnica Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Reka Dušanka Grzeta. Zatem je obiskovalce povabila na zadnji dogodek obeh aktualnih svetov, predstavitev slovenskega prevoda knjige Flu-minensia Slovenica 16. Junija. Aterjana Mlrkovlč Ei«: 1 3ra|dlf. --Vii '-nri MlihovIč Kflrnifn PetkovK Oijariii A'bđni",. Dušant-a Gr.!«>la ... .'.tilan Gillc«. Foto: Mdiliu PeOic -h: 10. Junij Kanat pul KonJsI Ronjgl Na letošnji prireditvi Hanat pul Ranjsi, katere organizator Je Ustanova Ivan AAatetić Ronjgov, Je nastopilo osemnajst zborov s skupno petsto pevci. Organizator je Ustanova Ivan Matetič Ronjgov, zbori pa so zapeli po dve skladbi domačih skladateljev in r» koncu še skupaj skladbi Drafo nam je zemlja Ivana Matetiča Ronj-gova In Pipa Andreja Baše in Dušana Prašlja. V vrsti zborov so nastopili tudi pevci in pevke VePZ KPD Bazovica pod vodstvom Maje Dobřila. 10- junij Matulji Znanost In umetnost na ulid Na odmevni prireditvi Znanost in umetnost na ulici v AAatuljih nad Reko je sodelovala tudi ljubljanska Hiša eksperimentov. Njen direktor dr. Miha Kos Je s svojo znanstveno dogodivščino Plinologija tudi tokrat požel val navdušenja med številnimi obiskovalci vseh generacij. Znanost je čarovnija, edina razlika med zr»a-nostjo in magijo je le v količini tega, kar ostane skritega pod mizo, Je med drugim dejal In pokazal, kako je na primer mogoče iz balona in šumečih tablet izdelati protipožarni aparat. Znanstveno-umetniška ponudba na stojnicah Je vsebovala raznovrsten In zanimiv multimedijski program, v katerem so poleg reških srednješolskih in univerzitetnih profesorjev sodelovali tudi osrwvnošolci iz Matuljev, Bresce, Kostrene in Vežice ter društvi Interinova iz Matuljev in reški Zlati rez. Več: www.novilist.hr Marjand Mlrkovtč 10. -17.juntj Mott na So£< SIM, likovna kolonij« 2011 Združenje Slovenska izseljenska matica iSlM) je od 10, do 17, junija 2011 v Mostu na Soči organiziralo tradicionalno likovno kolonijo za Slovence v zamejstvu in po svetu, Atentorica kolonije je bila kustosinja, likovna kritičarka, pedagoginja v kulturi Monika Ivančic Fajfar, sodelujoči pa so v Mostu ra Soči in v Smartnu pri Brdih ustvarjali r»a temo z naslovom Voda in vino. Vsako leto v kraju, kjer poteka kolonija, SIM organizira sklepno razstavo. Tokrat je bila odprta 16. junija In na ogled v Vodni hiši (pri mostu) na Mostu na SoČi v okviru XVI. Srečanja gospodarstvenikov Primorske, Med udeleženci koionije so bili tudi umetniki iz Hrvaške, med njimi nekdanja dolgoletna in priljubljena učiteljica slovenščine In slovenske kulture v drU' štvu KPO Bazovica na Reki mag. Marija Dona-die, ter Stanka NovVovič, Pia Sajlo Suhy, Martin Bizjak in Zoran Karmelič. V počastitev letošnjega jubileja je SIM pripravila katalog, v katerem so dokumentirali udeležbo vseh sodelujočih ustvarjalcev na kolonijah od leta 1990. Predstavljen je bil 1, julija v Mestni hiši v Ljubljani, v okvirvi vseslovenskega letnega srečanja. Bogati ga vrsta fotografij del sodelujočih likovnikov, med njimi tudi slika Brez naslova Martina Bizjaka (2010), ki je pole? ustvarjalcev iz Hrvaške, navedenimi v nadaljevanju, leta 2007 sodeloval na koloniji. Na kolonijah so Iz Hrvaške sodelovali: Jože Afzenšek (2009), Nada Pla Bajlo Suhy (2009), mag. Marija Donadic (2005, 2006, 2007 , 2008 , 2009), Vida Grbac 12007, 2008), Zoran Karmelič (2002, 2004, 2006), Ivan Kosmos (2000, 2005, 2007, 2009), Milena Muni-tlc (200Î), Marija Omerza (2006 , 2007, 2008, 2009), Mojca Plas Jelaska (1997), Josko Rupnik (19991, Lenka Stipica Zavlršek (1994), Marija 5o-šič I2001 ). Janja Tomac (1994), Eva Zvrko (2008). Već: www.zdruzenje-5im.si .VlArjdna MlrKovU 12. junij Izlet na Kremen Planinska skupina KPD Bazovica Planinsko društvo Opatija je organiziralo izlet na Kremen, 1591 metrov visok vrh, ki je najvišji v Zadrški županiji oziroma peti po višini na Hrvaškem, za DInaro, Biokovim, Velebitom in LIčko Plješevico. V okviru sodelovanja s planinskimi društvi in posebej s PD Opatija se je izleta udeležila tudi naša, desetčlanska skupina PS KPD Bazovica (Vedrana Moborovičič, Dlana Aničić, Ago in Sílvina Babahmetović, Dionfe Juric, Sanjin In Snjcžana DimevskI, Marija In Boris Rumac). Iz Opatije smo sc odpravili ob Šestih zjutraj proti Senju In Gospiću do Mazinskega prevo-ja. Sončno, ne pretopio vreme je obetalo dober dan za planinarjenje, in tako je tudi bilo. Vzpon snio začeli z lažjim pešačenjem po makadamski cesti, speljani vzdolž travnikov, polnih spomladanskega cvetja. Dobro označena steza nas je s ceste usmerila na levo, najprej k strmemu vzponu fw bukovem gozdu in zatem po travnatem grebenu do vrha, od koder so se ponujali prečudoviti In široki razgledi na Ozeblin, srednje gorje v Liki, Velebit in bosanske planine. Mirjana Bnimnjak. prevod Mai)ani Me in kulture tega posebnega In turistično dobro obiskanega mesteca. Navzoče je v imeruj založnika nagovorila tudi predsednica SKD Istra Klaudlja Velimirovic in izrazila zadovoljstvo, da so pristojni naslovi v Sloveniji in na Hrvaškem prepoznali pomen knjige in jo Anančno podprli, čestitala avtorju In knjigi zaželela srečno pot med bralce. O knjigi in avtorju je spregovorila umetnostna zgodovinarka Narcisa Bolšec, ki je napisala tudi predgovor, objavljen v nadaljevanju prispevka. Ob dnevu Grožnjana se Je zvrstilo več dogodkov, v nabito polni dvorani mestne hiše In ob navzočnosti visokih predstavnikov lokalnih in regionalne oblasti pa se je s hrvaško in istrsko himno v izvedbi grožnjanskega ztxíra Lipa začela slavnostna seja, na kateri so predstavili tudi knjigo I naslovom Grožnjan, istrsko mesto umetnikov, avtorja akademskega slikarja Roka Zdenka, ki živi in ustvarja v tem slikovitem mestecu. Rok Zdenko je za svoj umetniški in družbeni prispevek k razvoju Grožnjana na slavnostni seji prejel posebno občinsko priznanje, ki mu ga je izročil grožnjansia župan Rino Diuz. V obrazložitvi je rečeno, da je Rok Zelenko s svojim umetniškim in družbenim delovanjem vtisnil pomemben pečat v razvoju Grožnjana kot mesta umetnikov. Izhajajoč iz umetniške družine, se je po akademskem izobraževanju naselil v Grožnjan, v katerem deluje od leta 1975, poleg slikarstva pa se ukvarja tudi s keramiko, grafičnim oblikovanjem, re-stavTatofstvom, knjižnimi Ilustracijami in drugim. Razstavljal je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah na Hrvaškem, v Sloveniji, Italiji, Nemčiji, Belgiji, Avstriji in Bosni in Hercegovini. Svojo vsestransko umetniško pot je obogatit tudi z založniškim delom, v osein-desetih letih preteklega stoletja s prvim prospektom Grožnjana, leta 1936, po večletnem ddu in raziskovanju, je pripravil razstavo Zgodovinska dediščina Grožnjana, v osemdeseiih in na začetku devetdesetih let pa je sodeloval in vodil mestno galerijo Fonticus. Leta 1999 je objavil knjigo Slovenci v Mestu umetnikov, leta 2009 idejno rešitev turistične signalizacije Grožnjanskcga In letos najnovejšo knjigo. To krasijo številne fotografije, izšla pa je v založ- Grožnjan - lstrsJdlje FlumifXřnsia Slovenica avtorja dr. Irvina Lukc-žica, ki je leta 2007 izšla v hrvaškem izvirniku in v založbi hiše ICR in sozaložništvu KPD Bazovica. Navzoče v atriju Konsefvatorskega oddelka na Reki je v imenu organizatorjev pozdravila predsednica sveta na mestni ravni Dušanka Gr-žeta, povedala, da Je dogodek posvečen letošnjemu Jubileju RS m da z Izidom te študije o stoletja trajajočih reško-slovenskih vezeh tudi organizatorja kar najlepše končujeta svoj štiriletni marxJat. Posebno dobrodošlico in zahvalo za odziv je Izrekla visokim gostom, prvemu sekretarju slovenskega veleposlaništva na Hrvaškem, konzulu Gregorju Klemenčlču, predstavniku Primorsko-goranske županije, vršilcu dolžnosti vodje Urada župana PGŽ Branku škrotwnjí in reškemu županu Vojku Obersnelu. O knjigi Fluminensia Slovenica so spregovorili glavna urednica Vlasta Hrvatin Srnetko, urednik slovenske izdaje Tomo Šajn, avtor dr. Irvin LukeŽK: in urednica Kažipota kot prevajalka, ki je dogodek tudi povezovala In v napovedi ponovila besede, ki jih je o avtorju na prvi predstavitvi knjige izrekel ra-znatelj mestnega muzeja Ervin Dubrović, da knjige piše hitreje, kot jiti drugi utegnejo prebrati. To je potrdila tudi Vlasta Hrvatin Smetko, ko je zatem na kratko predstavila avtorjevo profesionalno pot in poudarila, da se dr. Irvin Lukežic že dve desetletji sistematično ukvarja z raziskovanjem reške zgodov)ne, pred«cm književnikov. Njegov obsežni opus šteje kar šestnajst samostojnih del, objavlja tudi v tujini, njegova dela so prevedena v anglešáno, nernscirto, slovenščino, bolgaričino In italijanščino, prevaja pa tudi sam. Knjiga Fluminensia Slovenica, ki obravnava gospodarski položaj Reke na prelomu devetnajstega v dvajseto stoletje, je na vseh predstavitvah v Sloveniji (na fakulteti za humanistične študije univerze na Primorskem v Kopru, v knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici, Društvu pisateljev v Ljubljani in KD Slavina) naletela na izreden sprejem in zanimanje za slovensko izdajo. Njena priprava je zahtevala dodatno sodelovanje slovenskega urednika In nekatere dopolnitve besedila, kot so npr. podatki o spominski plošči Vitezu Josipu Goru-pu pl. Slavinjskemu, ki sta jo septembra 2010 na poslopju nekdanjega hotela Europe na Reki dala postaviti oba slovenska manjšinska sveta. Tudi slovensko izdajo Je likovno izvrstno oblikovala Vesna Rozman, zahvala za gradivo gre reškim muzejskim in galerijskim ustanovam, za večino starih razglednic S. Kristaforju, fotografije pa Egonu Hreljanoviču. Distribucijo za tokratno, nekoliko večjo naklado sta sveta že pripravila, je med drugim dejala Vlasta Hrvatin Smetko in v nadaljevanju predala besedo uredniku Tomu Sajnu, ki je na kratko pojasnil, kaj knjiga pomeni za slovenske bralce. Ibmo Šajn Tomo iajn je tudi ria Reki poznan novinar iz (lirske Bistrice, z diplomo iz zgodovine in sociologije na ljubljanski filozofski fakulteti. Po nekajletnem delu v prosveiti - bil je profeMi; na koprski gimnaziji in ravnatelj osnovne šosa in našega, lahko rečem, ki je srkalo ljudi onstran današnje državne meje, posebno iz krajev, kjer sem sam doma. Reka je bila vselej središče, ie za mojo sentracijo, tu se je veliko ljudi šolalo in študiralo, in mi smo naprej spoznali Keko, tu smo imeli sorodnike, šele potem smo odkrivali Ljubljano. Ta knjiga Je pokazala bogastvo ljudi In to šele vrhnjo plast, o posameznih dru iinah bi se dalo napisati cele sage, najmanj od konca >7. stoletja, ko se začnejo zsodbe teh ljudi. Večina jih je šla s trebuhom za kruhom, drugI pa so v pristaniškem mestu videli poslovne priložnosti, odpirali so trgovine, podjetja, to je morje ljudi, ki se jih da razbrati po priimkih, med katerimi imajo mnojř italijansko obliko. Kot je dejal, je počasi, poleg večirtske hrvaške, v mestu nastajata tudi slovenska komponenta, zastrta pod italijanskim, avstrijskim ali madžarskim zunanjim videzom. Pomembno je njuno sodelovanje, predvsem v drugi polovici devetnajstega stoletja, v času narodne^ preporoda na Slovenskem (n Hrvaškem, in posebej je omenil vlogo reške čitalnice ter Janeza Trdine, ki je na Reki služboval v obdobju najhujšega absolutizma. Poleg mnogih, ki jih je v mesto fwipeljala zaposlitev, je spomnil na velike podjetnike, posebej na Josipa Gorupa. Knjiga je odraz prežemanja na številnih področjih in odpira oči, je še poudaril Tomo Šajn in končal z upanjem, da bo naSa svoje mesto v knjižnicah in šolah vsaj na obmejnem prostoru in pokazala, da stvari ntso takšne, kot Jih poskuša včasih pokazati dnevno politika ali naši in vaši mediji, ki razpihujejo sovraštvo. Pomeni veliko bogastvo za medsebojne odnose, in mogoče se bo na humanistiki koprske univerze začelo nadaljnje raziskovanje medsebojne povezanosti, do zdaj obravnavano predvsem v delu Slovenci v Hrvaški avtorice dr. Vere Krži-šnik Bukič, ob tem pa je omenil tudi nedavni doktorat mlade rojakinje z Reke, dr. Barbare Riman. Urednica Kažipota je kot prevajalka povedala, da je del literarnega prevoda opravila dr. Ourđa Strsoglavec, za pomoč pri izposoji gradiva se je zahvalila prijaznemu osebju knjižnice Mrana Jarca v Novem mestu, hvaležna pa je tudi p. Felicijanu Pevcu iz novomeške frančiškanske knjižnice. O knjigi je zatem spregovoril avtor dr. Irvin Lu-kežic. Poudaril je srečno usodo svoje knjige in gorečo pomoč odličnih sodelavcev. Glede na to. da je o sami vsebini govoril na prvi predstavitvi, je tokrat pozornost najprej namenil nazivu Fluminensia, ki sega približno sto petdeset let v zgodovino in izhaja iz naslova knjige utemeljitelja reške filološke šole Frana Ku-relca in po pravilih latinščir« označuje -stvari, nastale na Reki-, kar je takrat veljalo za njegove tekste. Skoraj stoletje zatem je ugledna hrvaška knjižničarka Tatjana Blazekovič, tudi raziskovalka reške kulturne zgodovine, eno izmed svojih biWiograflj imenovala Fluminensia Croatica In tako označila seznam hrvaških tiskovin, nastalih na Reki, avtor pa je pri pisanju knjige Fluminensia Slovenica pri tem imel pred očmi to, kar zadeva Slovence na Reki In hrvaško-slovercke stike v širšem smislu. V nadaljevanju je spregovoril o spodbudah, vzorih in motivacijah: znova je omenit nepozabnega Frana Kureica, slavnega reškega profesorja, ki je Slovence posebej spoštoval in grajal svoje hrvaške sodobnike, da jih premalo poznajo in upoštevajo. Ko je moral Kurelac zaradi svojega neuklonljivega domoljubja predčasno zapustiti hrvaško gimnazijo, je na njegovo mesto prišel Janez Trdina, ki so ga avstrijske oblasti na Reko poslale kot -Bachovega huzarja-. Trdina pa je, namesto ponemčevanja, kot učitelj In vzgojitelj več naraščajev hrvaške in slovenske mladine pogumno nadaljeval plemeniti poslanstvo Frana Kurelca, ki ga je občudoval predvsem zaradi iskrenega domoljubja ter nezlomljivega značaja in moralnosti pri dvigovanju narodne zavesti, A tudi Trdina je, kot Kurelac, doživel žalostno usodo in predčasno upokojitev pri komaj sedemintridesetih letih. Oba sta svetel primer častnih idealistov in narodnih bu-diteljev v najtežjih razmerah in nam ostajata vzornika, ki ju ne bi sme»i pozabiti. Po mnenju avtorja je njun primer poučen tudi danes, kajti časi se spreminjajo, Hrvati In Slovenci pa ostajajo to, kar so od nekdaj bili - najbližji sosedje, ki bi se morali spoštovati, si pomagati in delofati v duhu tolerance in spravijivosti, kar je edini način za premostitev nesoglasij. ttr sradicí na tem, kar nas povezuje, ne pa, kar nas no videz ločuje. Skratka, ne bi si smeli dovoliti, da vse to. kar je bilo stoletja mukotrpno srojeno, naenkrat posrane dvomljivo ali preprosto postranskega pomena. Tako bi izneverili ne le same sebe, temveč tudi svoje prednike, naše noniče in none, Primorce in Fijuma-ne. ki so vse ljudi sprejemati odprtih src, ne gleda na njihov rod, vero, jezik ali kulturo. In zato se je lahko neki Josip Gorup pl. SlavinjskI tu počutil kot med svojimi, a ne le on, dobrodošli so bili vsi njesovi rojaki, ilovenci so bili na Reki vedno obravnavani in sprejeti kot bratje >n prijatelji, kot ljudje, bllzkl naši mentaliteti. In ravno o tem knjiga tudi govori, kot skromen poskus, da spomni na določena dejstva, poskus z imasinarnim zjo-dovinskim dialosom odpreti možnosti, da se na novo razbere in vrednoti skupno doseženo med Slovenci In Hrvati na področju kulture ne le na Reki, temveč tudi v širšem prostoru. To je bila našo velika dolžnost in obveznost, zaradi sebe in lastne vesti, zaradi sedanjih in prihodnjih generacij. Dr. Irvtn Lukcžfč jc še poudarU, da nas raziskovanje kulturne zgodovine vselej postavlja pred vetike skušnjave, zbujajoč številna protislovja in dvome. To še posebej občutimo tedaj, ko sc srečujemo i manj znanimi temami, tako da moramo k njim pristopiti Se resneje In odgovorneje. Ko je pred leti začel razmišljati o tem, da bi se bilo dobro temeljiteje posvetiti (enomenu hrvaško-slovenskih stikov na fteki, si ni moçel niti zamisliti, da bi iz tega nastala posebna monografska študija, in ie manj, da bi se takšna knjiga nekega dr>e lahko pojavila v slovenskem jeziku. Kot avtorja ga zato navdaja ne le veliko zadovoljstvo, temveč tudi osebni ponos, ker bodo rezultati deta tako poleg hrvaške dostopni tudi slovenski bralni javnosti. To knjigi daje dodatno vrednost in postaja nekakšna vrsta duhovnega mostu med dvema sosednjima narodoma In kutturama ter prispeva k njunemu medsebojnemu boljšemu spoznavanju. Ob tej priložnosti se j« avtor zahvalil urednici Kažipota za osebno podporo in predanost pri hrvaški in slovenski izdaji ter prevodu, enako tudi glavni urednici Vlasti Hrvatin Smetko, ki je kot založnik podprla prvo izdajo monografije kot porrtembnega kulturnega projekta mednarodnega pomena in jo uvrstila med izdaje Izdavačkega centra ICR na l^ki ter tako pri- spevala k njwcmu končnemu oblikovanju. Za vrhunsko vizualno podobo sc je zahvalil oblikovalki Vesni Rozman, za uredniško sodelovanje pa Tomu Šajnu, enako kot tudi za prvo predstavitev knjige v Sloveniji. Izrazil Je upanje v sodelovanje z njimi tudi pri katerem od projektov v prihodnje. Ob koncu je še dejal, da je knjigo pisal v dobri veri in z željo prispevati k širitvi znanja in kulturnih obzorij, ćas bo pokazal, ali mu Je to uspelo. Ruminensia Slovenica seveda nI mogla odgovoriti na vsa vprašanja, a jih je vsaj postavila. Resnično upom, da bo ta knjiga spodbudila ali izzvala, kakor koli že bodoče raziskovalce, da se še sami preizkusijo pri iskanju popolnejše resnice o problemih, ki jih zastavlja Fluminensia, je sklenil dr. Irvin LukeŽJČ. Urednica Kažipota se je zahvalila avtorju in obenem za finančno pomoč, predvsem Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu In po svetu ter Primorsko-gorarvski županiji in Vestu Reka, v upanju, da bodo podobni projekti, pomembni za širše okolje, tudi v prihodnje deležni podpore. Posebno zahvalo pa Je Izrekla slovenskemu veleposlaništvu za posluh in spodbudo ter kon-servatorskemu oddelku za ljubezniv odziv in izkazano gostoljubje. Vsem sodelujočim sc je zatem zahvalila Dušan-ka Gržeta In k besedi povabila goste in gostitelja. Konzul slovenskega veleposlaništva Gregor Klemenčič se je zahvalil v imenu veleposlaništva, čestital vsem sodelujočim pri knjigi in poudaril, da je to dokaz, da znamo delati in sodelovati skupaj, svoj krajši nagovor pa je končal s čestitko za bližnji dan državnosti. Navzoče sta v imenu županije in mesta pozdravila tudi Branka Škrobonja in reški župan Vojko Ober-snel, ki je med drugim dejal, da če kdo razume to, o čemer piše knjiga, je to on, glede na svoj (slovenski, op, u.| izvor. Posebna vrednost Reke, ki smo jo skozi dolgo zgodovino nasledili In v marsičem do danes ohranili, je ta, da v mestu živijo ljudje, pripravljeni sprejeti vse dobromtsleče, ljudje, ki so dojeli nujnost sožitja in spoštujejo različnost ter imajo to za svoje bogastvo. Je še poudaril reški župan. Obiskovalce je nagovoril tudi načelnik kon-servatorskcga oddelka na Reki Željko Bistro-vič In povedal, da se vsebina knjige, v okviru medsebojnih vezi, nekako dotika tudi njegove doktorske disertacije s področja umetnostne zgodovine, ter izrazil zadovoljstvo zaradi dogodka, ki je pcte4(al v atriju njihove ustanove, ki od nedavnega pomeni nov privlačen prostor za kulturne dogodke v starem jedru Reke. Oušanka Gržeta se je v Imenu organizatorja še enkrat zahvalila za zanimivo predstavitev, posebej pa glavni urednici Vlasti Hrvatin Smetko, k« je zahtevno delo končala v osebno stresnem otidobju, in čestitala obiskovalcem za bližnji praznik ot>eh držav ter jih povabila na krajie druženje ob kozarčku slovenske penine. AAed obiskovalci dot>ro obiskanega dogodka so bili med drugimi tudi oblikovalka knjige Vesna Rožman, fotograf Egon Hreljanović, načelnica Urada Mesta Reka Ksenija Link, svetovalka za uresničevanje pravic narodnih manjšin v Uradu Atesta Reka Verena Lelas Turak, svetovalka za gledališko In scensko dejavnost v oddelku za kulturo .Stesta Reka Višnja Vtšnjič, vodja Etnološke zbirke rodbine Čop Palčava šiša mag. Marko Smole, mag. Dana Glavočič iz reškega Muzeja moderne in sodobne umetnosti, Petra Aniéic z Urada za Evropo, iz Portoroža sta pr|. Šla Nada in Bogdan Kozina In z Reke številni rojaki: Ksenija Grabusin, mag. Marija Oonadič, Marija Omerza, dr. Zmago Prelec, Anita Simonie, Vida Srdoč, Alojz Usenik in Jasna Zazijal MarušlC. Pri podelitvi knjig nam je prijazno pr(. skočila na pomoč študentka opatijske fakultete za turistični menedžent Nika Pavlinič in se ji tudi ob tej priložnosti lepo zahvaljujemo. Mdrjana MIrkovtč VlâMA Hrviltin Stnrtito In DuiJinkd Orici višjih razredov, 7., 8. in 9. razreda OŠ Borisa Kidriča, ki so za izbirni predmet izbrali turizem. Program na Reki je obsegal še ogled nekaterih znsnenitosti, sprehod po mestu in obisk priljubljenega reškega nakupovalnega wedišča Tower Center na Pečinah, nedaleč od OŠ Pečine in hoslla, v katerem so bili nameščeni mladi gostje iz Slovenije. Ker Je bila blizu tudi plaža, so bili z letošnjim obiskom posebej zadovoljni. Marjana MMkovIč Na povabilo našega člarta Oavorja Grguriča, pisatelja in pesnika iz Delnic, se je ob popoldanskih urah naša dramska skupina odpravita v Delnice gostovat v Delavski (Radnički) dom. Termin 17. junij je bil sicer namenjen udeležbi na 9. zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah v Italiji, a je zaradi sprememb v datumih poteka festivala odpadel. Vreme je bilo prijetno in po polurni vožnji smo prišli v Delnice. Dom smo takoj našli, saj smo biti pred leti tu na gostovanju s Piknikom in An-tra*om. Naši pridni člani dramske ekipe, ki so prišli že v dopoldar^kih urah in prinesli celotno tehniko, so medtem postavili kulise in preostalo potrebno opremo. Razen njih nas je dočakal tudi Davor ter nam za osvežitev ponudil pijačo in sendviče. Zatem so, kot sta že naši navada in rutina, sledile vaje. Po kratkem sprehodu in kavici v bližnjem bifeju smo se vrnili v Dom tcf se pripravili za nastop. Dvorana ni bila polna. Med občinstvom je bilo tudi nekaj članov naše planinske skupine KPD Bazovica, ki so nas prišli pogledat in bodrit. Nasploh so gledalci pozorno spremljati igro ter vmes večkrat veselo zaploskali. Tudi smeha ni manjkalo, torej nam je tudi v Delnicah uspelo razvedriti vse navzoče. Po lepem aplavzu je na oder stopil še organizator Grgurič, nam čestital za dobro Igro in se zahvalil za obisk. V Delnice je povabil še druge skupine našega društva. Zadovoljni, da smo korektno zaigrali, smo po izmenjavi daril odšli na pogostitev in kratko druženje z gostitelji ter se dogovorili za tesnejše nadaljevanje stikov. In spet nazaj domov na Rekol Okoli desetih zvečer smo že bili doma. Zdenka Jelovčan Pil kojilu. Faco: A^ijdna Mliko»,;. 18.-19. Junij Šentvid pri Stični Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični je poznan širšemu slover»ske-mu prostoru predvsem po vsakoletnem Tat)oru slovenskih pevskih zborove Ta prijazna dolenjska vasica v juniju postane prava prestolnica ilovenske zborovske pesmi. Tabor slovenskih pevskih zborxiv je izjemna slovenska kutturna prireditev, vseslovenski praznik zborovske^ petja, ki poteka od leta 1970 v juniju. Takrat se na prizorišču ob Osnovni soJi Ferda Vesela zberejo pevci iz Slovenije in zamejstva. AAnogo zborov leto za letom prihaja na največjo zborovsko tribuno v Sloveniji; tako nastane največji zbor v Sloveniji. Z izbranimi pesmimi se pevci predstavijo najširši javnosti. Predstavijo se tudi zamejski zbori, ki na predvečer tabora ohranjajo in oživljajo stike z domovino. Naš mešani pevski zbor KPD Bazovica se jc pr ■ Vič udeiežil tabora teta 1974 In od takrat smo redni gostje, letos že osemintridesetič. Nastop našega zbora na Kor>certu pevskih zborov iz sosednjih driav je bil, tako kot lani, malo poseben. Lani se je namreč od Šentvida poslovil naš dolgoletni zborovodja Franjo Bravdica, letos smo prvič v Šentvidu peli pod vodstvom naše zborovodkinje Maje Dobřila. V kratkem pozdravrtem govoru sem omenil, da sem lani na odru imel pomisleke o tem, ali tx)mo še peli In ali bomo še prišli v Šentvid. Pogosto se namreč zgodi, da tudi zbor utihne, kadar odide dolgoletni zborovodja. Toda strah je bil rtepotreben. Ne le da nismo utihnili, z Majo na čelu zbora smo cce bo odzvalo večje število pevcev, zato smo evalvacijo opravili kar na odprtem. Naša zborovodkinja je na kratko povedala, kako Je doživela ravnokar končano delovno sezono, se vsem zahvalita za sodelovanju In zaželela prijeten poletni počitek. Še enkrat je spontano zadonel Bongo ... in odpravili smo se proti meji in proti domu. S tem se je končata še ena uspešna sezona. vitomii VIU7 «nunuuiiviMian mwMnn J '»■ "H • i ? " ^ • - ; oflstopđ foto îolja Htomin Slovenski dom KPD Bazovica Od zabris« do prenove Identitete Slovenci v Bosn) In Hercegovini 1530-2010 V dvorani Slovenskega doma KPD Bazovica je bila na ogled dokumentarna razstava z naslovom Od zabrisa do prenove Identitete, Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2010. Razstavo je odprt predsednik KPD Bazovica Milan Grlica, o njej pa je spregovoril avtor Stanislav Kobtar. Razstava je na Reko prispela iz Trsta, kjer je bila postavljena v Narodnem domu. Po besedah avtorja si jo je do zdaj ogledalo skupno približno devet tisoč obiskovalcev. Gostovala je v Ginkar jevem domu | Kaži pol Je o dogodku poročal oktobra 2009, v številki 54 na strani lOl in avli Državnega zbora Republike Slovenije v Ljubljani, v Zgodovinsiiein muzeju BiH v Sarajevu, Kulturrtem centru Banski dvor v Ba-njaluki, stovensKeni kulturnem druitvu v Kaka-nju, Kantonalnem arhivu v Tuzli in Slovenskem domu v Zagrebu, po Reki pa sta v načrtu gostovanji v Celju fn Celovcu. Razstava je postavljena na parvojih, obseça pa čas od prvih prihodov in popotovanj posameznikov in skupin do kontinuirane^ bivanja, ki se je začelo z avstro-ogrsko zasedbo leta 1878, traja pa vse do današnjih dni. Razstava je med obiskovalci zbudila veliko zanimanje In požela več pohval. Marjana Mirkovlč K Zditlmanji- r.; ^Tiiivn. Foto. AulU Hmmti stnim trudom in žrtvovanjem pripomogli k dosegu rveodvisnosti: Spomfnjamo pa se tudi vseh tistih àtevilnih pnspevkov civilne druibe, njenih orfanizacij in sibanj, njenih tdej In njenih voditeljev, ki so neposredno pred osamosvojitvijo oblikovali intelektualno ter politično podlago naši neodvisni državi. Za neodvisnost smo potrebovali um In pogum. Imeli smo oboje. In tako smo uspeli. Po njegovih besedah v Sloveniji v teh dvajsetih letih še nismo povsem ponotranjili spoznanja, da imamo svojo lastno državo ter da smo zanjo in za njene dosežke odgovorni prav vsi. 20. obletnica države Je trenutek, ko se ozremo na dozdajšnji razvoj, ki nam daje veliko razlogov za naš ponos in samozavest, hkrati pa nas tudi zavezuje, da moramo vprašanja reševati danes in predvsem skupaj In s pravim občutkom za skupno dobro, je sklenil Danilo Tiirk. Sledil je umetniški program z naslovom PogUW, s skoraj sto izvajalci in zamišljen kot posvetitev dostojanstvu, časti, plemenitosti, pogumu In drži, je dejal režiser prireditve Matjaž Berger. Vseslovensko srečanje LtT SAM0ST0Jř4úST( t '1 íM ■I 1 v^i Dan državnosti V počastitev jubileja je predsednik republike Danilo Tiirk 24. junija na ljubljanskem gradu sprejel predsednike Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Italije. Obisk ponazarja prijateljstvo In zavezanost h gradnji boljšega sveta, je dejal Danilo Turk, predsedniki pa so se udeležili tudi ovednje državne slovesnosti ob obletnici, ki je potekala na Kongresnem trgu v Ljubljani, s prenosom slavnostne seje državnega zbora na velikih zaslonih in s postrojem garde Slovenske vojske. S slovesnim nagovorom jo je napovedal Danilo Tiirk tn se med drugim zahvalil številnim državljankam In državljanom, ki so z la- V okviru letošnjega jubileja Je potekala vrsta spremljevalnih dogodkov, med njimi 29. Junija slavnostna seja sveta Vlade RS za Slovence v zamejstvu (člana iz Hrvaške sta Darko Sonc in Vitomir Vitaz» in seja Sveta Vlade RS za Slovence po svetu. Dan pozneje Je v organizaciji Komisije Državnega zbora (DZ| RS za odnose s Slover>ci v zamejstvu in po svetu potekalo er\ajsto Vseslovensko srečanje, letos z naslovom Dvajset let samostojne Slovenije in Slovenci zurtaj meja: pogled nazaj in pogled v prihodnost. Poleg podpredsednika DZ RS dr. Franceta Cukjatija in predsednika Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Mira Petka je navzoče r«govoril tudi minister za Slovertce v zamejstvu In po svetu dr. Boštjan Žekš, O burnih časih pred dvajsetimi leti in viziji razvoja slovenskih skupnosti v zamejstvu in po svetu so kot vabljeni govorci razmišljali Marija Ahačič Pollak iz Kanade, Marijana Su-kič iz AAadžarske in dr. Janez Dular, prvi minister v prvi Vladi RS za vprašanja Slovencev po svetu in narodnostnih skupnostih v Sloveniji. Med drugim so izpostavili nekaj ključnih problemov, s katerimi se danes spoprijemajo Slovcr»cl v zamejstvu in po svetu, kot so manj- šanje števila članov In upad uporabe slovenščine kot pogovornega jerika. Odprto )e bilo tudi vprašanje neposrednega zastopstva Slovencev, ki živijo zunaj meja RS, v parlamentu. V kul-tumem programu sta nastopila dekliška vokalna skupina Bodeča neža Iz goriškega zaledja In moški pevski sestav Mi smo ml Iz Cleveland«. V preddverju velike dvorane DZ zbora pa je bila odprta razstava z naslovom Slovenci po svetu ob osamosvojitvi Slovenije. DobrodoiH doma Osrednji, celodnevni dogodek, povezan s Sio-vcnd z vsega sveta, je potekat v nedeljo, 1, julija po trgih v središču LJuWjane, zvečer pa je bil na Prešernovem trgu koncert glasbene skupine Sounds of Slovenia (Sozvočja Soveni-je), skupaj z najboljšimi slovenskimi glasbeniki z vsega sveta. Številne organizacije In posamezniki so na stojnicah (n olit, naklada 350 izvodov. GiUča. Prvi takšen celovit prikaz neke občine v Primorsko-goranski županiji na tristo straneh tako obsega antroponimiko in toponimiko triindvajsetih naselij ol)čine AAatulji. Delo je nastajalo pet let, priprava pa je poleg posnetkov topografskih zemljevidov katastrskih obČin kot prvega vira z imeni lokacij v standardnem jeziku vključevala tudi veliko terenskega dela, pri katerem je zaradi velikega števila naselij sodelovalo kar sto prostovoljcev, ki poznajo Imena posameznih lokacij v krajevnem narečju. Knjiga vsebuje <200 toponimov (zemljepisnih (men) in 2000 antroponimov (osebnih imen) oziroma skupno 6200 onomastičnih enot. Kot je v recenziji med drugim napisala dr. Iva Lukežič, pomeni zbrano onomaslično gradivo zakladnico najstarejših izrazov krajevnega jezika iz časa, ko so se predniki današnjih prebivalcev priseljevali v te kraje in dele prostora poimertovali v svojem Jeziku. To jezikovrw gradivo ostaja natisnjeno v zapuščino potomcem. Stanislav Gilić se je rodil v Sumartinu na Braču (1932), končal je študij zemljepisa na pedagoški akademiji na Reki in zatem še kroatistike na filozofski fakulteti ter podiplomski študij na zagrebški filozofski fakulteti. Ukvarja se z ono-mastiko (imenoslovjem), posebno vejo lingvistike IJezikosiovja), ki proučuje osebna imena In priimke ter vzdevke oziroma proučuje pomen in zgodovino imen ljudi (antroponimija) in nazivov krajev (toponimija), S področja leksikologije je med drugim objavil knjige Kostren-ska toponimija, Slovar rastlin in Toponimija Občine Klana. Mai Jana Mlrkovlč IN MEMORIAM Darinka Janjanin (1956-2011) NOVO NA KNJIŽNIH POUCAH i Občina Matulji, ki leži v neposredni bližini hr-vaško-slovenske meje, je izdala obsežno publikacijo z naslovom Občina Matulji, onoma-stični podatki po naseljih avtorja Stanislava V soboto, -i. junija, j« po kratki in težki bolezni na Reki umrla Darinka Janjanin, v širši hrvaški javnosti znana kot neutrudna in srčna borka za človekove pravice. Skoraj dve desetletji svojega življenja je dosledno, pogumno, nesebično in pošteno posvetila aktivnemu prizadevanju za uresničevanje človekovih pravic, pravic narodnih manjšin, temeljnih človeških vrednot, pravičr>ega sveta. Ko je ostala brez zaposlitve, je svoje znanje in energijo usmerila v ustanavljanje In delo organizacij te»- pfojektov za varstvo manjšin, izpolnjevanje njihovih zakonsMh pravic in vzpostavitev večkulturnega sožitja. Na začetku devetdesetih let se Je zavzela za obnovitev srbskih organizacij na Reki in Hrvaškem ter bila že leta 1991 dejavna pri ustanovitvi Skupnosti Srl)ov Reke, Istre in Gorskega kotarja, v okviru katere je uspešno vodila Odbor za Človekove pravice. Bila je med ustanovitelji SKD Prosvjeta leta 1993 na Reki, vodila Svet srbske narodne manjšine Mesta Reka v obeh dosedanjih mandatih, od prvih volitev leta 2003 (2003 2007, 2007-20111. ko je pomoč pri organizaciji volitev za trtirat še neznano manjšinsko samoupravo ponudita vsem preostalim manjšinam na Reki. Leta 200-4 je bila izvoljena za prvo predsednico Koordinacije svetov narodnih manjšin na Reki In pri tej dolžnosti Jo Je spoznata tudi vrsta reških manjšinskih aktivistovi Ravno zaradi njenega zrtanja, vztrajnosti in prodornosti so manjšinski sveti v okviru koordinacije na Reki dosegli v primerjavi z drugimi okolji na Hrvaškem zelo korektno raven zagotovljenih razmer za delovanje. Darinka Janjanin je svoje delo posvetila najbolj ogroženim skupinam, ljudem, ki so ostaii brez državljanstva, startovanja, premo' ženja. Porrtagala je bcguncem pri reševanju proWemov ob vrnitvi, urciničevanju Izgubljene pravice do doma, vrnitve premoženja. V vrsti njenih dejavnosti in pobud velja omeniti, da je bila soustanoviteljica znane Mirovne šote v Mrkoplju, posebno dejavna pa Je bila tudi v projektu Etrkosmotra kulturne ustvarjalnosti narodnih manjšin na Reki. Uspešno je vodila številne delavnice in sodelovala na seminarjih o položaju In vlogi narodnih manjšin v lokalni samouprav), na Reki pa bodo posebej ostale v spominu številne in odmevne javne tribune, ki jih je organizirala. Kot predstavnica nevladnih organizacij je 2005 postala članica Programskega sveta HRT, v katerem se je glasno, do-stedr« In argumentirano zavzemala za boljšo, odprto In neodvisno javno televizijo. V zadnjih letih se je posvetila uresničevanju pobude za zgraditev srbskega kulturnega centra na Reki kot mesta za razvoj in delovanje srbskih Institucij v Pnmorsko-goranski županiji. Komemoracija je potekala v polni dvorani mestne hiše na Reki 8. Junija In istega dne Je bil tudi pogreb. Darinka Janjanin je pokopana na reškem pokopališču Kozala. Sožalje sta družini in srbskim organizacijam na Reki Izrekla tudi sveta slovenske rtarodne manjšine na mestni In županijski ravni. Branko WcelJ, prevod In priredba Marjana Mirkovlc Dnilnl«! jnnjniiin Mvi/ SKD Protvjrta Vkl«peiur«k»ii ««puMI« SiAwnlj* « im AUqôvt»«* 30. tÚOOfi 217»!. Ah M»l«poitonlli. VtilKn VAU Kofuulin» odit>l*li, vratina ure: »medel H» 00 «.00 n.OO UKU od "».OO ds 12.00111 9d M.OOila 10.00 s««!, od ».00 do IJ.00 iBl. • -VSI I »J 11OM, - 3K ' tí 11 eii (»kr -Jtt I *»«!)«' Dnftti mttn» ijriii' mipi/řMarío.KUtutUfiluw.ii (cnmiaml d«n nt Rskl: d. hiru; od 10.00. do O.ilC Dtlivljaneoi RS J« » nuJMh piHnvrMi ia«Mevl)»n lianttht X dvturiHM dlplomatani ; •Ted ledrwnt otí Hi.'B gr- hcn«c taond lo i*wđ ttfzznl»-!. iif leL: ousts 462 fatiA CcncioM kanluUt KS. SpM C^in h'nniijl RrđnllD 4o0tr •.rt-if.W: -»5 It M» Z2^ *l. (Wltii ^i«ratni.linnzulat-*«p.U(Mftl}a>nLt a:m.tT ul««1i» uiK pMrdHjt^frtii* ud»,00 Jo «J.00 $l«v«Ka I* bill korťana 10. lull|i 2011