Deželni zbori. Volitve za vse one deželne zbore, ki so bili drugo polovico letošnjega leta razpuščeni, so končane. V obče se niso v nobenem deželnem zboru razmere strank zelo spremenile, povsod imajo iste stranke vlado v deželnem zboru v rokah, kakor poprej. Katoliške stranke so povsod napredovale, razven na Štajerskem in Šlezkem. Najsijajnejša je bila zmaga kršč.socialne stranke na Nižje Avstrijskem, kjer so premagali na Dunaju in v kmetskih skupinah liberaine pristaše popolnoma. Razmeroma najmočnejša je katoliška stranka v deželnem zboru predarelskem, kjer stoji 4 liberalcem 20 katolisko mislečih poslancev nasproti. Najhujši poraz pa so dcživele katoliske stranke na Štajerskem, kjer so nemški katoliškonarodni poslanci obdržali samo 8 poslaniških mest, druge so izgubili na liberalne stranke. Slovanska stvar je, kolikor se sme po izidu volitev soditi, povsod ostala vsaj v dosedanji moči, ali pa celo napredovala. Le na Koroškem je doletela Slovence velika nesreča, v novem deželnem zboru bodo imeli samo enega poslanea, prej so imeli tri. Kar se tiče kmetskih koristij, bodo one dobivale le tam prave zagovornike in pospešitelje. kjer so močne krščanske stranke v deželnih zborih. Zato je povsod zmaga ktnetskih teženj odvisna edino le od zmage katoliških strank. Največ se stori zadnji čas za ljudski, tudi kmetski blagor, na Nižje Avstrijskem, ker je tam na krmilu delavna krščansko-socialna stranka. Na Štajerskem so si izvolile kmetske skupine take-le poslance: 8 Slovencev, 8 katobško-narodnih nemških poslaneev, 6bauernbiindlarjev in 1 nemškonacionalca. Bauernbiiadlarji so med Nemci to, kar so med Siovenci «Štajerčevi» pristaši. Laskajo se kmetu, obetajo mu pomoč, kričijo nad drugimi strankami, da ne storijo nič za kmeta, a sami so popolnoma pod vodstvom meščanov in tržanov. Nemških bauernbiindlarjev ne vodi kmet, ampak neki baron Rokitansky, kateri se niti ne da voliti v kmetskih skupinah, ampak v mestih in trgih. Pravi kmetski program ima katoliškonarodna stranka na Štajerskem. V svojem prcgramu se ozira na vse potrebe kmetskega stanu, ki se najnujneje oglašajo v sedanjem času ter zahtevajo ugodne reSitve. Slovenski poslanci vsaj v svojem volilnem oklicu niso posvetili mnogo pozornosti izrecno kmetsko-stanovskim zahtevam. Upamo pa, da bodo pri svojem delovanju v deželnem zboru zamujeno popravili in se v narodno-gosp.darskih vpraSanjih naslanjali na katoliško-narodne nemške poslance, seveda vedno varujoč naSo spodnještajersko stališče. H koncu še podamo kratek seznam, kakšno je razmerje strank v različnih deželnih zborih, ki so sedaj na jesen volili. Š t aj e r s k i deželni zbor ima 63 poslancev. Izmed teh je: 3 virilisti (2 škofa, 1 liberalec), 12 ustavovercev, 8 Slovencev, 8 katol.-narodnih, 6 bauernbundlarjev, 3 liberalei (z virilistom vred), 23 nemSko-nacionalcev. Na Koroškem 43 poslancev: 1 virilist (škof), 1 Slovenec, 2 krSčanska socialca, 1 bauernbiindlar, 6 liberalcev, 27 nemSkih nacionalcev. Na Predarelskem*24 poslancev: 20 krSčanskonarodnih in 4 liberalci. NaSolnograSk e m 28 poslancev 1 ^irilišt (škof), 15 konservativcev, 4 nemSki nacionalci, 9 liberalcev, Na GornjeAvstijskem 50 poslancev? 1 virilist, 29 konservativcev, 4 nemški nacionalci, 2 ustavoverea, 7 liberalcev? 1 divjak, 10 nemških nacionalcev. Na N i ž j e A v s t r i jskem 78 poslancev: 3 virilisti (2 škofa; 1 liberalec), 18 liberalcev (z virilistom vred), 3 konservativci, 1 divjak, 1 soeialdemokrat, 7 nemSkih nacionalcev, 45 krščanskih socialcev. NaŠlezijskem 31 poslancev: 1 virilist, 9 ustavovercev, 4 liberalei, 10 nemških nacionalcev, 1 Vsenemec, 3 Čehi, 3 Poljaki. NaMoravskem 100 poslancev: 2 virilista, 7 konservativcev, 6 od srednje stranke, 38 liberalcev, 6 nemških nacionalcev, 5 Vsenemcev, 36 Čehov.