118
Vprašanje 2. *
Per nas imajo nekteri bogatini velike njive koruna, kteriga prodajajo sena rasti po razorih ali gričkih mar-sikterim gostačam ali tudi drugim , kteri nimajo njiv, pa bi si radi kupili dobriga, zdraviga koruna. Posebna dobrota bi bila, ako bi imeli vsaj nekoliko gotovost po zunajnih spričkih , kteri koriin de je debelji, ali kteriga de je več; de bi se ne okupili, kar se marsikrat zgodi. — Ali bi se ne smelo sklepati: kolikor je ko-riinjevka gos tej i, toliko je tudi koruna v zemlji več? in kolikor je ona debelji in višji toliko debelji je korun v zemlji? Prosimo sa razjasnjenje te zale kmetijske zastavke.                                   Primskovski.
Odgovor na vprašanje. Vsi sadeži serkajo večidel svojiga živeža po perji ali listji iz zraka. Prav očitno se je to pri korurii pokazalo takrat, ko je nekte-re kmetovavce norost napadla, mu mlado korunjevko porezati; misleči, de bojo potem več in debeljiga koruna perdelali. Pa grozno so se opekli in kmalo so to razvado v nemar pustili, zakaj namest debeliga koruna, ki so ga pričakovali, so pridelali le slabiga korunčka.
Debelo in košato korunjevo steblo t a mn o zel ene farbe je gotovo znamnje debeliga in obilniga koruna. To tudi poljski tatovi dobro vedo, ki le po debelih in temnozelenih steblih segajo.
Tanjke stebla, akoravno so prav goste na kupu, kažejo,   de je  pod kupam le drobtin korunček in
119
de še tega ni   veliko.    Tudi je  rumeno-zeiena farba korunjevke vselej slabo znamnje.
Nektere korunjeve plemena poganjajo po svoji natori debelji in bolj košato korunjevko, nektere pa tanjši in slabši; zato je pa tudi sad na debelosti razločen.
Vredništvo.