nove knjige
51
POGLEDI NA ŠPORT 1
Šolska športna vzgoja in njeno ocenjevanje
Izpod peresa dr. Silva Kristana 
prihaja prvi del načrtovane 
trilogije POGLEDI NA ŠPORT. 
V prvi knjigi (POGLEDI NA 
ŠPORT 1) pisec obravnava 
dva vsebinska sklopa, ki sta ga 
vznemirjala že v študentskih 
letih, še bolj pa na njegovem 
prvem delovnem mestu v 
osnovni šoli. To sta identiteta 
šolske športne vzgoje in oce-
njevanje tega predmeta. Gre 
za smiseln in smotrn izbor po-
membnejših strokovnih bese-
dil, ki jih je avtor objavil v raz-
ličnih strokovnih in poljudnih 
glasilih. Dodani so še prispev-
ki, ki nikoli niso bili objavljeni, 
ker so končali v uredniških 
smetnjakih. Zato sta dodani 
še polemiki, ki obravnavata 
kratenje ustavne pravice do 
svobode izražanja. Čeprav v 
polemikah razprava včasih 
zaide iz ožjega strokovnega 
področja, se avtorju zdi, da je 
treba nekatera avtoritarna sta-
lišča ohraniti za zgodovino. 
Iz obsežnega pisnega opusa, 
ki obsega več kot štiristo pri-
spevkov, je avtor izbral 102 
naslova. Izbrana so le besedi-
la, ki so še danes aktualna ali 
pa zgodovinsko osvetljujejo 
nekatera pomembnejša stro-
kovna vprašanja. Večina izvir-
nih prispevkov, ki so uvrščeni 
v zbirko, je smotrno skrajša-
nih, vsebinsko prečiščenih in 
terminološko posodobljenih. 
Tu in tam je dodana še misel, 
ki je dozorela pri klesanju pri-
spevkov. Pisec brez dlake na 
jeziku zapiše, kar misli. Zlasti v 
polemičnih zapisih. Sam zapi-
še, da ga vodita dve načeli: Ari-
stotelov rek amicus Plato, sed 
magis amica veritas (Platon/
sogovornik mi je prijatelj, še 
večja prijateljica mi je resnica) 
in misel strokovnjaka za me-
dijsko pravo, ki meni, da ''svo-
boda govora ni postavljena 
kot standard zato, da bomo 
eden drugega božali, pač pa 
zato, da se stvari odpirajo, da 
se o njih debatira …'' 
Vsebina knjige je precej ra-
znovrstna, vedno pa nepo-
sredno ali posredno zadeva 
edukacijski izsek športne kul-
ture. Čeprav se je sodobnejši 
izraz športna vzgoja že dobro 
ustalil v strokovni zavesti, v 
zakonodaji in v javnih občilih, 
se nekaterim še vedno toži 
po telovadbi in telesni vzgoji. 
Zato avtor s terminološkega 
zornega kota najprej obse-
žno utemelji sodobnejši izraz. 
V nadaljevanju pisec največ 
pozornosti nameni osnov-
ni šoli, dotakne pa se tudi 
srednje šole in visokošolske 
športne vzgoje, kjer je tudi 
sam bil nekaj časa zaposlen. 
Odziva se na mnoga stališča, 
ki jih zasledi v strokovnem 
in poljudnem tisku. Zlasti je 
kritičen do tako imenovanih 
'nakladanj', kot sam imenuje 
lahkotna, neargumentirana 
ideološka stališča. 
Stališča avtorja o identiteti 
šolske športne vzgoje se ne-
koliko razlikujejo od uradnih 
stališč kadrovskih šol. Avtor 
ima diametralno nasprotna 
stališča glede ocenjevanja 
šolske športne vzgoje in vre-
dnostnega razvrščanja učen-
cev. Nasprotuje vsem oblikam 
ocenjevanja tega šolskega 
predmeta, ker meni, da je 
med šolsko športno vzgojo 
in drugimi učnimi predme-
ti bistvena razlika. To razliko 
tudi logično utemeljuje. Rde-
ča nit, ki se vleče od začetka 
do konca knjige, je humana 
šolska športna vzgoja. Hu-
mana športna vzgoja pa je 
tista, ki je prijetna tudi učen-
cem z levega repa Gaussove 
krivulje. Poglavitna smotra 
šolske športne vzgoje sta po 
mnenju avtorja izobrazba 
in vzgoja za tako imenovani 
športni življenjski slog v vseh 
življenjskih obdobjih. Zato 
naj bi šolska športna vzgoja 
bila takšna, da bi jo vsi učen-
ci vzljubili. Tudi tisti z levega 
repa Gaussove krivulje. Šolska 
športna vzgoja, ki nekatere 
učence odvrača od športa, 
je napačna. Športni življenj-
ski slog postaja čedalje bolj 
potreba slehernega človeka, 
ne samo gibalno uspešnejših. 
Filozofija šolske športne vzgo-
je mora biti 'šport za vse', kjer 
je pomembnejša dejavnost 
sama po sebi, ne pa storilno-
stno primerjanje posamezni-
kov. Osrednja misel avtorja 
je, da v šolskih okoliščinah pri 
dveh ali treh šolskih urah bi-
stveno ni mogoče spreminjati 
psihofizičnih kazalcev, ki so v 
veliki meri tudi genetsko po-
gojeni, bistveno pa lahko, tudi 
pri dveh urah, oblikujemo ču-
stven in razumski odnos do 
gibalne kulture. Slednje se av-
torju zdi temeljno poslanstvo 
šolske športne vzgoje. Avtor 
vsa svoja stališča argumenti-
rano zagovarja, tako da mu je 
težko nasprotovati.
Zdi se, da knjiga POGLEDI NA 
ŠPORT 1 sodi na knjižno po-
lico slehernega razrednega 
učitelja in športnega pedago-
ga. Predvsem pa bi bilo smi-
selno in koristno, če bi knjiga 
POGLEDI NA ŠPORT 1 spod-
budila obsežnejšo in temelji-
to razpravo o identiteti šolske 
športne vzgoje tako na ka-
drovskih šolah, ki izobražujejo 
učitelje tega predmeta, kot 
med vodilnimi šolniki. Zago-
tovo je to tema za nastajajočo 
belo knjigo, ki jo pripravlja mi-
nistrstvo za šolstvo.
Milan Žvan