GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto VII. — Štev. 32.
Murska Sobota, 11. avgusta 1955
Cena din 10.—
SLOVENSKI RADGONI
OB 14. AVGUSTU - OBČINSKEM PRAZNIKU
PARTIZANSKI ZDRAVO!
Običajno se ljudje v vsakdanjem življenju spominjamo skrbno izbranih dogodkov, ki smo jih preživeli. Ko se danes spominjamo na tiste dni pred štirinajstimi leti, na dogodke. ki smo jim bili priča, se zavedamo, da ni besed s katerimi bi opisali trpko, a vendarle ponosno izpisano zgodovino naših krajev, nam stopa pred obličje dolžnost, da čuvamo, utrjujemo in razvijamo tiste dragocenosti, ki nam jih je ta čas prinesel zato. da bi na njih gradili naše novo življenje.
Malo je dogdokov, pa čeprav jih je krajevna zgodovina polna, ki bi
si jih naš kraj in njeni prebivalci tako vtisnili v svoja srca, kot je vtisnjen najpomembnejši — začetek upora in sam nadaljnji razvoj borbe proti sovražniku, ki nam je jemal pravico do življenja. Borba, ki se je v teh dneh z vso svojo mogočno notranjo silo razplamtela širom po naši domovini, je tudi pri nas, čeprav v težkih pogojih, zajela vrsto najnaprednejših ljudi, ki so stopali pod zastavo ljudske revolucije in gojili tlečo misel in hrepenenje preteklosti — nacionalne in socialne osvoboditve. Ta misel, ki jo je do tedaj naš delovni človek gojil marsikdaj podzavestno, kot neuresničljivo željo, je dobivala in dobiva danes vedno globlje obrise materialne resnice.
Poedinci, skupine in narodi si postavljajo program za lažje uresničenje napredne ideje. Tako sta tudi pri nas Osvobodilna fronta in Parti ja globoko čutili notranjo misel poštenega prebivalstva ter v enot-
nem programu OF Slovenije našli odgovore na vsa vprašanja, katerih rešitev je terjal naš delovni človek. Danes, štirinajst let po teh dogodkih smo vsi priče bogatih sadov, ki so se rodili v tej dobi. Nacionalna in socialno-ekonomska osvoboditev je dobila trdne temelji v uzakonjeni pravici da si gospodarske in družbene probleme delovno ljudstvo rešuje samo.
Napačno bi bilo, da bi skušali prav danes idealizirati vso stvarnost, pozabljati na vsa še nerešena vprašanja, vse napake, pomanjkljivosti in vrzeli, ki marsikje onemogočajo hitrejši razvoj. Kadar pa nekaj uresničil jemo, razvijamo tedaj hkrati tudi čuvamo. Ljudska revolucija, zmaga v narodnoosvobodilni vojni pa je rešila eno najvažnejših vprašanj: nacionalno enotnost ki je v polni meri uveljavila popolno nacionalno in socialno osvoboditev. Ce je tako, potem se moramo zavedati, da v naši sredini ni več mesta za hlapčevanje in pokorno klanjanje pred tujci, kar se še danes tu in tam pojavlja. Bistvena ideja socialistične demokracije je skupnost, ki daje vsakemu izmed nas možnost polnega razvoja in uveljavljanja osebnosti in njenega duha. V tem pogledu smo daleč pred mnogimi tujci in prav to nam mora jekleniti naš nacionalni ponos. Poslanstvo organizacij Socialisitčne zveze v naših obmejnih krajih je prav v tem. da čuva naš nacionalni ponos in da odstranjuje vse one stare navade družbenega občevanja, ki rušijo lik pravega Slovenca. S tem pa nismo proti zdravim in poštenim zvezam, ki jih imamo z našimi sosedi, vendar nikdar ne na račun naše nacionalne pripadnosti in ponosa ter naše socialistične skupnosti.
Z uresničitvijo ideje občinske skupnosti, ki se danes mnogo otipljiveje razvija že kot rezultat poprej prehojene poti v graditvi našega notranjega gospodarskega sistema, se osvobajamo v največji meri vseh okov in vezi, podedovanih od prejšnjega družbenega sistema, ki je vseboval nasprotja in neskladnost interesov posameznika in družbe. Interesi posameznika dobivajo danes pri nas vsakodnevno svoj adekvatni odraz v interesih
družbe kot celote. In prav v tem se zrcali prava ekonomska in nacionalna svoboda.
Zato: kolikor hitreje bomo z vsemi političnimi in ekonomskimi činitelji znali interese posameznika vsklajevati z interesi družbe in obratno, toliko bolj se bo naša občinska skupnost uveljavljala kot svobodna združba — politično ekonomska organizacija ljudi, katere vežejo skupni smotri in skupne koristi. To pa je veliko delo, ki terja našo skupno akcijo. To je sedaj naš program, ki ga uresničuje socialistična zveza delovnega ljudstva in njene organizacije v nokviru naše nove občine. Naši delovni ljudje se vključujejo v novo družbeno, gospodarsko in — če hočete — državno življenje z velikim razumevanjem, zato lahko vedro gledamo v bodočnost!
Zlato Pavlica
Zlato Pavlica — ljudski poslanec za radgonski okoliš
DELOVNIM LJUDEM GORNJERADGONSKE OBČINE NAŠE ISKRENE ČESTITKE OB 14. AVGUSTU KRAJEVNEM PRAZNIKU!
Okrajni ljudski odbor Okrajni odbor SZDL Okrajni komite ZKS Murska Sobota
Dobro bodo proučili statut,
preden ga bodo sprejeli
V torek, 9. avgusta, so se prvič sestali k skupni seji tudi odborniki novega Občinskegu ljudskega odbora M. Sobota. Seji sta prisotvovala tudi predsednik OLO tovariš Fran Rogi in zvezni ljudski posluncc Vanek Šiftar.
Po uvodnem poročilu predsednika dosedanjega iniciativnega odbora so izvolili nekaj občasnih odborniških komisij, še prej
pa so odborniki zaprisegli. Izvolili so tudi predsednika, podpredsednika in imenovali tajnika novega občinskega ljudskega odbora. Za predsednika je bil izvoljen tovariš Jože Velnar, dosedanji predsednik LOMO M. Sobota, za podpredsednika pa tovariš Franc Grah, dosedanji predsednik občine Puconci. Za tajnika nove občine je ljudski odbor imenoval tovarišico Jožo Puncer. ki je doslej opravljala posle predsednika Sveta za gospodarstvo pri LOMO M. Sobota.
V novem občinskem ljudskem odboru, ki zajema območja bivših občin M. Sobota. Tišina, Puconci, del mačkovske in bodonske občine, je vsega 40 odbornikov. Čaka jih odgovorno in pomembno delo v občini, ki je najmočnejša v Pomurju. Skrb za ljudsko oblast, njen razvoj in s tem za napredek gospodarstva občine pa ne sme mimo sil Socialistične zvcze. Tesmo sodelovanje med ljudskim odborom in SZDL bo moglo biti osnova vsemu delu. Zategadelj so odborniki sklenili, da se bodo sestali še pred sprejetjem statuta in ga temeljito predelali. Razgovora pa se bodo udeležili tudi člani Občinskega odbora SZDL in predsedniki osnovnih organizacij SZDL z območja soboške občine.
Razgovor o statutu pripravljajo za soboto, 13. avgusta.
S prve seje novega občinskega odbora na Cankovi
Samo enotno delo bo rodilo uspehe
Zadnjo nedeljo je bila na Cankovi prva redna seja odbornikov prejšnje cankovske in rogaševske občine. Seji je prisostvoval tudi predsednik Sveta za gospodarstvo pri OLO v Murski Soboti tov. Lutar. Po ugotovitvi navzočnosti in zaprisegi odbornikov je komisija za imenovanje in volitve predlagala dva kandidata za predsednika novega odbora. Nato so odborniki dodali še dva. ki pa sta bila odklonjena. S tajnimi volitvami je bil izvoljen za predsednika tov. Alojz Mekiš iz Nuskove, sedanji upravnik rogaševske Kmetijske zadruge, za podpred-
sednika so soglasno izvolili tov. Leopolda Kereca iz Cankove, za tajnika pa imenovali dosedanjega tajnika cankovske občine tov. Vogrinčiča. Nato so še izvolili več komisij.
Potem so se še odborniki pomenili o ustanovitvi občinskega gradbenega podjetja, klavnice v Rogaševcih, o izkoriščanju mineralne vode v severnem predelu občine, kjer so trije vrelci, o kulturnem domu v Rogaševcih in še o nekaterih stvareh. Novi odbor pa se bo v kratkem spet sestal in izvolil razne svete in sprejel statut.	K. G.
Smo v času mlačve, mlelja in odkupov
Po vsej pokrajini so spet zaropotale mlatilnice in zapiskale lokomobile. Slednjih je čedalje manj. Zamenjala sta jih traktor ali električni motor. Traktor je zaradi regresa za kurivo in mazivo trenutno najcenejše pogonsko sredstvo za mlatilnice, pa tudi praktično je,
saj služi istočasno tudi za prevoze. Električne motorje uporabljajo za pogon tudi v tistih vaseh, ki so bile elektrificirane v preteklih letih. Težave pa imajo tam, kjer niso bile narejene priklopne naprave. Marsikje niso upoštevali nasvetov, zato pa so morali sedaj, ko je elektro-podjetje prepovedalo priklop z obešanjem na mrežje, ostati pri lo-
komobilah. Potemtakem le kaže žrtvovati nekaj sredstev in si omisliti tudi te naprave.
Kljub nadpovprečni letini je letos mlačev dokaj težavna. Ovirajo jo pogoste nevihte in snopje ni dovolj posušeno. Mlatilničarji in kmetijske zadruge pobirajo za stroške
mlačve 8 odst. namlačenega zrnja. Pobrano merico bodo morali oddati pooblaščenemu podjetju. V teh odstotkih so zajeti stroški mlačve, kajpak tudi stroški za pogon, zato mlatilničarji niso upravičeni zahtevati nobenega drugega povračila — ne v naravi, niti v denarju. Tudi zmanjševanje merice ni dovoljeno, četudi bi nekateri mlatilničarji
opravljali posel za manjše povračilo stroškov. Marsikje pa se tudi sprašujejo, ali je kmet upravičen zahtevati denarno povračilo za drva, ki jih je mlatilničar uporabil za parni pogon. Taka zahteva je upravičena, posebno še tam, kjer so mlatilničarji izločili elektromotorje in najeli lokomobile, da bi tako na račun brezplačne kurjave dosegli večji dohodek.
Tudi mlinarji so se pripravili na sezono. Na zadnji konferenci so se dogovorili, da ne bodo povečali mlinske merice (kot so se bili sprva dogovorili!), ker se je med tem časom podražilo tudi žito. Mletje v kmečkih mlinih je letos prosto. Kmet se lahko sam in svobodno odloči, koliko moke ene ali druge kakovosti si želi namleti. Po novih predpisih pa bodo dolžni plačevati posebno takso. Ta znaša za kg namlete krušne moke 2 din. za kg namlete bele moke pa 3 din. Dohodki od takse bodo uporabljeni za napredek kmetijstva, kar pomeni, da bo denar kmetom vrnjen tako, da bo neposredno vplival na izboljšanje kmetijske proizvodnje. Tudi trgovine in pekarne plačujejo posebno takso, ki pa bo uporabljena za napredek v živilski predelovalni industriji in obrti.
Ves promet z žitom je tudi letos urejen po zato pooblaščenih podjetjih. Tako pooblastilo ima v našem okraju trgovsko podjetje »Agromerkur« v M. Soboti in pa kmetijske zadruge, ki bodo odkupovale neposredno od kmetov. Najvišje cene so dogovorjene. Tisti, ki so kontrahirali (naprej sklenili pogodbo za prodajo žita), bodo za kg pšenice dobili 27 din. za kg ovsa. ječmena in rži pa 25 din. Cene za nekontrahirano žito so nekoliko nižje in znašajo: kg pšenice 25, kg rži, ječmena in ovsa pa 25 din.
OD TEDNA
DO TEDNA
Na vrsti je Azija. Tako poudarjajo te dni komentatorji na Vzhodu in Zahodu, ko se dotikajo ameriškokitajskih razgovorov v Ženevi. Nov doprinos miru. pravijo, v mislih pa imajo ženevsko konferenco znanstvenikov vsega sveta o uporabi atomske energije v miroljubne namene, ki je pod okriljem Združenih, narodov pričela v ponedeljek z delom.
Dva dogodka, ki globoko posegata o mednarodni položaj; pomenita namreč logično nadaljevanje pomirljivega ozračja, ki ga čutimo zadnje mesece po vsem svetu. Ocenjujejo ga kot posledico splošnega pouščanja v mednarodni diplomaciji. Plod take politike je ženevska konferenca »štirih velikih«, ki je odpravila dosedanje blokovsko nezaupanje in znova zbližala nekdanje zaveznike v protihitlerjevski zvezi. Zato je bilo potrebnih dolgih deset let...
Na ženevski konferenci atomskih izvedencev bo sodelovalo 80 držav, katerih predstavniki bodo prebrali več kot 500 različnih del o možnostih uporabe atomske energije v miroljubne namene. Toda to še ni vse. Sovjetski predstavniki bodo s slikami in besedami pojasnili delovanje prve atomske električne centrale, ameriški pa delovanje atomskega reaktorja na parni pogon. Pričakujemo lahko, da bo konferenca udarila temelje mednarodnemu sodelovanju na tem področju v taki obliki, da bo dovzetno tudi za sedaj blokovsko ločene države. Prav verjetno bo sprejela tudi zaključno resolucijo, v kateri bo obsodila uporabo atomske energije za uničevanje človeštva in njegovih kulturnih ustvaritev.
Dober uvod v to veliko mednarodno zborovanje je bila konferenca atomskih znanstvenikov v Londonu. Sprejela je po daljših razpravah resolucijo proti vojni, ki jo je predložil britanski učenjak Russel. Pred nedavnim jo je odobrilo še osem učenjakov. med njimi umrli genij Albert Einstein. »V vsaki bodoči vojni bodo verjetno uporabljali jedrsko orožje,« pravi resolucija. »To orožje grozi človeštvu s trpljenjem in nevarnostjo, da uniči civilizacijo. Zahtevamo, da vlade vsega sveta spoznajo in javno priznajo, da ne morejo doseči svojih smotrov s svetovno vojno. Zahtevamo javno anketo o posledicah nedavnih znanstvenih raziskovanj za vse človeštvo in se izjavljamo za uporabo miroljubnih sredstev pri reševanju vprašanj, ki povzročajo mednarodna nesoglasja.«
Pogajanja sovjetskega in kitajskega veleposlanika v Ženevi so že doslej rodila prve sadove. Tik pred samim pričetkom konference so pekinške oblasti izpustile 11 zaprtih ameriških letalcev, ki so jih svoj čas — med korejsko državljansko vojno — ujeli nad Korejo. Verjetno bodo podobno storile z ostalimi civilnimi ameriškimi interniranci na Kitajskem. Vendar pri tem zahtevajo, naj bi ameriške oblasti poslale v domovino vse kitajske študente, ki so študirali v ZDA, ne glede na to. ali so se izrekli za repatriacijo. Del študentov se je že vrnil v domovino, za ostale pa v ZDA trdijo, da so vrnitev odklonili.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Poslopje Murske regulacije v Gor. Radgoni. V njem je bil 14. avgusta 1941. leta ustanovni sestanek OF za obmejno Radgono. Tu so se večkrat shajali prvoborci nar. heroja ing. Iršič in Kerenčič. Štefan Kuhar in drugi.
OB ROBU
ALI JE TO PRAV?
▲ Zadnje čase večkrat slišimo in beremo o dnevnem tisku o kriminalu v gosopdarstvu. Ta reč, ki ji po domače pravimo tatvina ali kraja, se je kot plevel med pšenico razbohotila v nekaterih naših podjetjih in kmetijskih zadrugah. Po navadi jo opazimo šele takrat, ko so nekje ugotovili primanjkljaj. Ob takem primeru prizadeto pokritiziramo, povzročitelji romajo pred sodišče (včasih tudi to ne) in zadeva je za javnost končana. Le malokdo se pri tem vpraša, zakaj je kriminalno dejanje sploh nastalo in kakšne ukrepe je podvzela družba, da bi v bodoče podobne primere v kali zatrla?
A Niso redki primeri, ko podjetja in upravni odbori kmetijskih zadrug sprejemajo o službo in to celo na odgovorna mesta ljudi, ki so bili obsojeni na večletno zaporno kazen zaradi primankljajev, nevestnega službovanja in podobnih prekrškov. »Saj je bil samo primankljaj. kar dandanes ni nič novega!« se tolažijo odgovorni funkcionarji, ko nastavljajo take ljudi, pri tem pa celo na tihem računajo na sposobnost novega uslužbenca pri izigravanju gospodarskih predpisov. No, potem se zgodi, da v podjetju čez čas nastane primanjkljaj, krivec roma pred sodišče, skratka isto. kar smo že zgoraj ugotovili.
▲ Janči Bokan je bil l. 1951 poslovodja kmetijske zadruge v Doliču v Prekmurju. Prvič so ga zasačili pri goljufiji po vlomu v zadružno trgovino, ko sta sporazumno s knjigovodjem zadruge pri inventuri »ugotovila« za nad 100 tisoč dinarjev večjo škodo, kot so jo tatovi dejansko povzročili. Kljub tej očitni goljufiji je Janči kmalu postal poslovodja zadružne poslovalnice v Markovcih. kjer je po nekaj mesecih povzročil primanjkljaj nad 150 tisoč dinarjev, za kar ga je kmetijska zadruga odpustila iz službe.
Bokan ni ostal dolgo časa brez službe. Prevzel je službo poslovodje v kmetijski zadrugi v Ženavlju. V tretje gre rado, pravijo. Tega načela se je držal tudi Bokan in v tretje povzročil primanjkljaj 116 tisoč dinarjev. Sedaj sedi v zaporu, zadružniki v Ženavljah in Markovcih pa se sprašujejo, kje so imeli odborniki oči in ušesa, ko so Jančija sprejeli v službo.
▲ Jože Gal je bil poslovodja zadružne poslovalnice »Železnina« v Lendavi. V drugi polovici leta 1955 se mu ugotovili pol milijona dinarjev primanjkljaja. Kmetijska zadruga ga je odpustila iz službe. No, Gal je kmalu nato dobil zaposlitev kot skladiščnik v grosističnem podjetju »Zvezda« v Lendavi, kjer je prav tako povzročil nad pol milijona dinar jev primanjkljaja. Ker so mu v Lendavi postala tla prevroča, se je umaknil v Varaždin, kjer ga je sprejelo v službo neko ugledno trgovsko podjetje.
▲ Horvat J. je pred kratkim prišel iz zapora, kjer je prestal dve leti in tri mesece zaporne kazni zaradi pol milijona primanjkljaja, ki ga je povzročil kot poslovod ja kmetijske zadruge v Melincih. Vaščani so morali zaradi primanjkljaja zadrugo razpustiti. Za to je v glavnem odgovoren poslovodja Horvat. Vse to nekaterih zadružnih funkcionarjev niti malo ne moti, saj sta se v zadnjem času kar dve kmetijski zadrugi ponudili, da sprejmeta Horvata v službo. Podobnih primerov bi lahko našteli še več. Dokler bodo odgovorni ljudje v nekaterih naših
podjetjih in zadrugah zastopali takšen odnos do družbene imovine in našega gospodarstva na splošno, kriminala v gospodarstvu ne bo moč zatreti Naši delovni ljudje se strinjajo, da je treba tudi ljudi, ki so zašli na kriva pola, nekje namestiti in jim dati možnost zaslužka, vendar na takem mestu, kjer ne bodo mogli škodovati skupnosti.
-ze.
Partizanski otroci taborijo na otoku Krku
Otok Krk je eden največjih na severnem Jadranu. Čeprav je v glavnem gol, je zelo slikovit. Tam, kjer se dotika z morjem, stoje prikupna primorska mesta. Eno najlepših pa je Baška, ki je tudi znan turistični kraj. Okrajni odbor Zveze borcev Murska Sobota pa je zbral 27 prekmurskih dijakov, katerih očetje in matere so v času fašističnega nasilja legli v prezgodnji grob, in jih poslal na taborjenje, ki sta ga organizirala tovariša Štefan in Hela Sreš. Tov. Sreš je pripravil ob nogometnem igrišču pri Baški camping, za še prijetnejše razpoloženje pa skrbita tovarišici Hela in Janežičeva — kuharici.
Taborniki so odšli iz Prekmurja 1. avgusta zvečer, a naslednjega dne so se že utaborili v pripravljenih šotorih. Sedaj se že več kot teden dni kopljejo v morju in soncu. Vsi so že počrneli in se nekoliko tudi zredili. Sestajajo se pa s taborniki iz drugih republik, ki preživljajo počitnice poleg njih.
Radi igrajo nogomet. V tekmah z Zagrebčani in tovariši iz Požege so se zelo dobro izkazali. Prve so dvakrat »namahali, enkrat s 4:3, a drugič 5:2, z drugimi pa so igrali 2:2, a naslednjo tekmo so izgubili z 1:3.
Vsi taborniki so zelo pridni in disciplinirani, za kar zaslužijo priznanje. Niso pa pozabili svojih sošolcev, domačih in vseh tovarišev, katerim pošiljajo vroče pozdrave.
M. R.
*
Uredništvo »Pomurskega vestnika« iskreno pozdravljamo vsi taborniki in želimo, da nas pride kdo obiskat. Prosimo pa tudi, da bi nam poslali nekaj izvodov lista.
Taborniki
*
Dragi pionirji!
Zelo smo se razveselili Vaših pozdravov z našega lepega modrega Jadrana, še posebej pa vesti, da ste srečni, zadovoljni in veseli. Letos, ko praznujemo 10-letnico osvoboditve in se spominjamo tudi vaših očetov in mater, ki so dali svoja življenja za našo svobodo, ima Vaša radost še poseben pomen, kajti tako čutimo prijetno zadovoljstvo, da smo Vam vsaj delno povrnili za težke dni. ki ste jih preživeli, čutimo pa tudi. da smo s skrbjo za Vas najlepše počastili spomin Vaših očetov in mater.
Vašemu vabilu bi se z veseljem odzvali, a zaradi preobilice dela ne bomo mogli. Prošnji pa bomo z zadovoljstvom ustregli.
Prejmite pa tudi naše tople pozdrave in želje, da čim prijetneje preživite počitnice!
Uredništvo
LJUBITELJI LEPEGA ŠPORTA NA VODI!
V nedeljo, 14. avgusta ob 13. uri začetek kajak-slaloma na Muri pri Krogu. — Prireja ga Brodarsko društvo Krog. — V kajakaškem tekmovanju in v plavanju se bodo pomerili stari »asi«. — Start kajaka F-l. — Na ražnju pečene ribe. — Godba. Pridite, ne bo vam žal izleta v zeleni svet ob Muri.
Kajakaši iz Kroga
JULIJANA ČAČINOVIČ
V četrtek. 4. t. m. je po večmesečni, težki bolezni izdihnila v Rakičanu mati prekmurskega rojaka, diplomata Rudija Čačinoviča — Julijana Čačinovič.
Pokojnico so poznali kot vzorno mater in zavedno slovensko ženo ne samo njeni sovaščani temveč tudi mnogi napredni politični in prosvetni delavci Prekmurja. Kot dobra mati je z razumevanjem spremljala politično delo svojega sina in njegovih prijateljev, premnogemu prekmurskemu študentu in političnemu delavcu pa je bila dobro znana tudi njena gostoljubnost. Po osvoboditvi je kljub visoki starosti njeno budno oko še vedno pazljivo spremljalo politično in gospodarsko življenje svojega kraja, trdno verujoč v našo socialistično graditev, del j časa pa je bila tudi aktiven član upravnega odbora rakičanskega Doma onemoglih. Prebivalci Rakičana in ostalih krajev Prekmurja bodo pokojno Julijano Čačinovič zategadelj ohranili v trajnem spominu.
Podjetje Kamnoseštvo in cementnine v Murski Soboti
razpisuje mesto DVEH VAJENCEV
Pogoji: 4 razrede gimnazije ali vsaj 8 razr. osnovne šole. Stroške šolanja bi delno krilo podjetje.
OBVESTILO
Obveščamo vse dobavitelje da ne priznavamo nobenih naročil od tov. Janka Škrileca, ker ni več uslužbenec našega podjetja.
PREKMURSKI MAGAZIN Murska Sobota.
RAZGLAS
Vinogradnike lendavskih in ostalih goric v Prekmurju obveščamo, da bomo marca leta 1956 priredili v Lendavi I. Okrajno vinsko razstavo z nagrajevanjem najboljših razstavljenih vzorcev vin in vzornih vinogradnikov.
Na tej razstavi bodo lahko razstavljala svoja vina vsa zasebna in socialistična posestva iz Prekmurja.
Vse vinogradnike vabimo, naj se na to prireditev pravočasno pripravijo in rezervirajo vzorce vin iz leta 1954 in 1955 ter prijavijo svojo udeležbo.
Prijave sprejema Okrajna zadružna zveza v M. Soboti do 31. januarja 1936. leta.
Okrajni ljudski odbor, Tajništvo za gospodarstvo, Murska Sobota.
RAZPIS
Uprava Vinarsko-sadjarske šole Svečina
razpisuje vpis v I. razred za šolsko leto 1955/56.
P o g o j i :
1. Izobrazba: dva razreda nižje gimnazije ali šest razredov osemletne šole.
2.	Starost: 16 do 19 let.
3. Dijaki imajo popolno oskrbo v internatu šole. Mesečna oskrbnina stane 2.500 din.
4.	Čas za vpis traja od 20. VI. do 20. VIII. t. 1.
5.	Interesenti morajo vložiti lastnoročno napisano in za 50 din kolkovano prošnjo. Njej je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, zdravniško spričevalo, pristanek in obvezo staršev, družbene ali gospodarske organizacije, da bodo redno plačevali vzdrževalnino.
Prošnje in priloge pošljite na naslov:
Vinarsko-sadjarska šola Svečina, p. Zgor. Kungota pri Mariboru.
Obvestilo
Vulkanizacija, Gor. Radgona, obvešča cenjene stranke, naj dvignejo v 50 dneh po tem obvestilu vse izgotovljene in naročene predmete, ker jih bomo v nasprotnem prodali in to z ozirom na splošni kreditni položaj.
Okrajna gasilska zveza v Murski Soboti obvešča:
Revizija finančno materialnega poslovanja PGD. Zaradi nove formacije Občinskih gasilskih zvez je nujno, da nadzorni odbori gasilskih društev pregledajo finančno materialno poslovanje najpozneje do 15. septembra 1955. Vsako PGD mora obvezno voditi blagajniško knjigo, izplačilne naloge, blagajniška potrdila in inventarno knjigo. S tem v zvezi naročamo nadzornim odborom PGD, da revizijo finančno materialnega poslovanja izvršijo temeljito in do postavljenega roka pošljejo OGZ poročilo. V poročilu je navesti vse ugotovljene nepravilnosti v finančnem poslovanju in način vzdrževanja orodja in opreme. OGZ bo v smislu naročila GZLRS izvršila kontrolni pregled, kako so bile izvršene revizije.
Značke za -proslavo v Varaždinu. Obveščamo vsa društva, da smo prejeli značke za proslavo v Varaždinu, ki bo v dneh od 19. do 21. avgusta ter vabimo društva, da iste čimprej dvignejo za svoje udeležence. Cena znački je 50 din. Istočasno obveščamo telovadce s sekiricami, da je odhod v Varaždin dne 19. t. m. ob 14.45 uri iz M. Sobote. Za ostale udeležence bo vozil poseben vlak v jutranjih urah v nedeljo dne 21. t. m. Priporočamo čim številnejšo udeležbo!
Iz pisarne OGZ
Trgovsko podjetje »Elektropromet«
Ljubljana. Stritarjeva 7, sprejme v trgovino z elektromaterialom
DVA VAJENCA
Pogoji: 4 razredi gimnazije ali dovršena 8-letna osnovna šola. Hrana in stanovanje po dogovoru.
PREKLIC
Podpisana se zahvaljujem tov. Antonu Osetu, uslužbencu Kmetijskega gospodarstva v M. Soboti, da je odstopil od tožbe spričo govoric, katere sem širila o njem, čeprav so bile neresnične.
Ana Serec. Gradišče 43, p. Tišina.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 12. do 21. avgusta:
V navedenem razdobju 3 do 4 dni s padavinami. Suha razdobja ne bodo daljša od 5 dni.
Padavine se pričakujejo koncem tekočega tedna, v začetku druge polovice prihodnjega tedna in krajevno ob zaključku prihodnjega tedna.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage matere, tašče in stare matere
Čačinovič Julijane
se toplo zahvaljujemo Aniki Horvat za vso skrb in nego ob času težke bolezni drage pokojnice, za vse prizadevanje, ki sta ga pokazala pri zdravljenju dr. Štefan Vučak in dr. Franc Starc.
Iskreno zahvalo izrekamo tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Rakičan,
Bern (Švica), 7. avg. 1955.
Čačinovič Rudolf in družina.
Tedenski koledar
Nedelja, 14. avgusta — Demetrij Ponedeljek, 15. avgusta — Marija Torek, 16. avgusta — Rok Sreda, 17. avgusta — Radigoj Četrtek, 18. avgusta — Helena Petek, 19. avgusta — Marijan Sobota, 20. avgusta — Majda
Gibanje sonca: 21. avgusta vzide ob 5.07 in zaide ob 19.02 uri. Dolžina dneva: 13 ur in 55 minut.
Lunine spremembe: 17. avgusta ob 20 uri in 58 minut mlaj.
KINO
M. SOBOTA — od 12. do 14. avgusta ameriški film »Rimske počitnice« — od 16. do 18. avgusta francoski film »Jean Valjean«.
LENDAVA — od 12. do 14. avgusta italijanski film »Figaro« — od 16. do 17. avgusta angleški film »Mreža«.
GRAD — 14. avgusta francoski film »G. Hulot na počitnicah« — 21. avgusta italijanski film »Brez milosti«.
CEPINCI — 14. avgusta jugoslovanski film »Vesna« — 21. avgusta nemški film »Mamljiva nevarnost«.
VELIKA POLANA — 14. avgusta ameriški film »Rebecca« — 21. avgusta avstrijski film »Potepuhi«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 13. in 14 avgusta ameriški film »Sestrična Rahela« — 20. in 21. avgusta ameriški film »Najboljša leta našega življenja«. RADGONA — 13. in 14. avgusta ameriški barvni film »Obzorja na zahodu« — 17. in 18. avgusta jugoslovanski film »Koncert«.
RADENCI — 14. in 15. avgusta ameriški barvni film »Rdeče nebo nad Montano« — 18. avgusta mehiški film »Rio Escondido«.
SEJMI
Beltinci v sredo, 17. avgusta živinski sejem, Cankova v ponedeljek, 15. avgusta živinski sejem, Dobrovnik v ponedeljek, 15. avgusta živinski sejem, Grad v torek, 16. avgusta živinski in kramarski sejem, v sredo, 17. avgusta živinski sejem, Križevci v Prekmurju v sredo, 17. avgusta živinski sejem, Lendava v torek, 16. avgusta živinski sejem, Prosenjakovci v ponedeljek, 15. avgusta živinski sejem, Šalovci v sredo, 17. avgusta živinski sejem. Tišina v sredo, 17. avgusta živinski sejem, Turnišče v torek, 16. avgusta živinski sejem, v četrtek, 18. avgusta svinjski sejem, Ljutomer v ponedeljek,
15.	avgusta splošni sejem, Radenci v torek,
16.	avgusta živinski sejem.
MALI OGLASI
PARCELO — 13 arov — prodam v Soboti. — Naslov v upravi lista.
KLJUČAVNIČARSKO DELAVNICO v dobrem stanju prodam z orodjem in opremo vred. — Poizvedbe: Etelka Alzeghy, Lendava, Kranjčeva ulica 30.
OKNA, rabljena (170 X 100 cm) prodam v dobrem stanju. — Antonija Ladra, Maribor, Nova vas, Bolfenška 34.
ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7.
POLOVICO HIŠE prodam v M. Soboti, bivša gostilna Banfi, Kocljeva 13. — Pismene informacije daje Heda Peterka, Litija 53.
MLINSKE VALJKE, komplet ali brez stola, kupim. — Jos. Miklovič, Ptujska gora.
20.000 KOM. ZIDNE OPEKE in kompletno ostrešje (rušt) ugodno prodam. — Naslov v upravi lista.
POSESTVO — hiša z gospodarskim poslopjem, lep sadovnjak in vinograd — ugodno prodam. — Informacije je moči dobiti na Ženiku št. 49, p. Videm ob Ščavnici, kjer je tudi posestvo.
OPREMLJENO SOBO išče solidna tovarišica za 1. okt. 1955. Naslov v upravi lista.
»Pomurski vestnik« v vsako hišo!
OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU GOR. RADGONE TUDI NAŠE ČESTITKE IN TOPLE ŽELJE PREBIVALCEM OB NAŠI SEVERNI MEJI!
Kolektiv LEKARNE
V GORNJI RADGONI
Cenjenim gostom in obiskovalcem obmejne Radgone priporočamo naša kakovostna vina iz radgonske okolice, sveža topla in mrzla jedila. Pri nas: hitra in solidna postrežba!
Delovni kolektiv
KOLODVORSKE RESTAVRACIJE
GORNJA RADGONA
VSEM SVOJIM OBISKOVALCEM ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU
Uprava »KINA« Gor. Radgona
OB II. OBČINSKEM PRAZNIKU ŽELIMO DELOVNIM
KOLEKTIVOM IN OSTALIM OBČANOM RADGONSKE
KOMUNE MNOGO USPEHOV PRI NJIHOVEM DELU!
Uprava KOMUNALNIH IN GOSPODARSKIH USTANOV
G ORNJA RADGONA
»TEHNIČNA TRGOVINA« V GORNJI RADGONI
nudi v prodajalni v Kerenčičevi ulici svojim odjemalcem kolesa, kolesne
dele, kovaško in drugo železo vseh vrst, avtomobilski material in nadomestne dele, gume in drugo tehnično blago.
Ob občinskem prazniku Gornje Radgone čestita vsem občanom in jim priporoča svoje blago in potrebščine.
POMURSKI VESTNIK, 11. avgusta
3
OBMEJNA
RADGONA
OB SVOJEM VELIKEM PRAZNIKU
»POMURSKI VESTNIK«
M. Sobota, 11. avgusta 1955
Štev. 32
Leto VII.
1941 - 14. avgust — 1955
Ko je Jugoslavija pred štirinajstimi leti kapitulirala pred Hitlerjevo Nemčijo kot deseta dežela po vrsti, je na radgonskem območju dotedanji gospodarsko-politični boj za severno mejo začel preraščati v narodno-osvobodilni upor.
Stara Jugoslavija ni znala rešiti mnogih — za naše ljudi zelo perečih gospodarskih problemov, predvsem še viničarskega, zato se je radgonskim Nemcem in njihovim janičarjem, ki so bili organizirani v Kulturbundu, posrečilo zavesti mnogo naših ljudi in jih pripraviti
do tega, da so izgubili svoj narodnostni ponos in si zaželeli nekaj, česar sploh niso poznali.
V	radgonskem predelu se je Kulturbund močno povezal z Jugoslovansko radikalno zajednico, ki je podpirala njih izdajalsko delovanje, in vrinil svoje služabnike v organizacijo Sokola, ki je v Gor. Radgoni edini branil nacionalne koristi.
V	boju proti peti koloni sta pred nemškim napadom na Jugoslavijo opravila veliko poslanstvo v vrstah naše mladine tovariša Rafael Berce, profesor na ljutomerski meščanski šoli, in narodni heroj Jože Kerenčič, profesor na meščanski šoli v Gor. Radgoni. Svojim dijakom in drugim mladim ljudem sta posredovala napredne ideje.
Radgonska mladina je dobila stik z naprednimi idejami tudi po dijakih, ki smo obiskovali šole v Ljubljani, Mariboru in M. Soboti.
S tov. Jožetom Holcem s Kobilščaka pri Radencih sva bila tik pred vojno sprejeta v SKOJ na Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Tam sva spoznala marksizem-Ieninizem in metode ilegalnega delovanja, kar nama je pozneje zelo koristilo pri organiziranju osvobodilnega gibanja v radgonskem okolišu.
Marca leta 1941 se je položaj na radgonskem območju skrajno poslabšal. Nemški pritisk izza meje se je stopnjeval iz dneva v dan. Peta kolona je delovala z vso paro. Naša propaganda je bila neznatna v primerjavi s fašistično.
27. marca 1941 je radgonski Sokol organiziral pri opekarni kre-
sovanje, ki se je razvilo v protinemške demonstracije. Ljudje so odšli v povorki do obmejnega mostu. Njihovi napori v zadnji uri pa so bili zaman.
19. aprila 1941 so aretirali Čez 30 ljudi iz Gor. Radgone in okolice. Zaprli so jih v bivšo posojilnico. Tam so jih stražili pripadniki SA.
Kot je darežljivost Nemcev napram gospodarsko šibkejšim ljudem postopoma usihala, tako je naraščal njihov teror in tako so se treznili od njih zapeljani ljudje.
4. maja 1941 so izselili prve ljudi. Samo iz Gor. Radgone so jih odpeljali 63.
V radgonskem okolišu pred vojno ni bilo partijske ali skojevske organizacije, zato sva se s tovarišem Holcom že v prvih dneh okupacije odločila, da bova ustanovila ilegalno politično organizacijo, ki bo lahko vodila ljüdski upor.
Že aprila 1941 sem vključil v organizacijo tov. Milana Klemenčiča, dijaka meščanske šole v Gor. Radgoni in dijaka soboške gimnazije tov. Bojana Gorenca.
Tov. Holc je v prvih dneh okupacije pridobil za gibanje tov. Jožeta Dibelčarja iz Radenec. Še pred prihodom nemških izvidnic sta pri petanjskem mostu pregledala položaje Jugoslovanske vojske, ki se je tedaj že umikala, poskrila nekaj municije in orožja, vse zato, da bi ga pozneje uporabila proti okupatorju. Pri tov. Dibelčarju je tov. Holc dobil pozneje zvezo s tov. Štefanom Kuharjem - Bojanom in Joškom Talanyem.
6. aprila 1941 so Nemci po dveurnem boju brez večjih žrtev zasedli Gor. Radgono. Pot jim je pripravil vodja nemške pete kolone Chlothar Bouvier, tovarnar šampanjca in veleposestnik v mestu, kajpada družno z ostalimi domačini izdajalci.
Takoj po končanem boju so Nemci nagnali prebivalce Gor. Radgone na prostor pri mostu, kjer so jih prepoznavali, nekatere pa tudi takoj aretirali. Po nekaj dneh so jih izpüstili. Teror pa se je nadaljeval.
Franc Pintarič iz Spod. Ščavnice je odšel med partizane že leta 1941. Kot borec Štajerskega bataljona je poznej padel.
Piše Ivan Hojs, rezervni major JLA
Po tov. Milanu Klemenčiču je naša organizacija dobila zvezo s tov. Jožetom Kerenčičem - Jankom, njegovim profesorjem, našim prvim partizanom Francem Pintaričem in mnogimi drugimi mladinci.
S tov. Holcom sva prinesla iz Ljubljane precej propagandnega gradiva. Knjige in brošure so krožile med nami, nejasnosti sva pojasnjevala — bodisi na kolektivnih sestankih ali v razgovorih s posamezniki.
Že v prvih dneh okupacije so se v Gor. Radgoni pričeli tečaji za nemški jezik. Tam sem navezal stike še z drugimi mladinci in mladinkami.
Nemci se niso zadovoljili samo s preseljevanjem zavednih Slovencev, marveč so hoteli uničiti tudi slovenske knjige, ki so budile narodno zavest in posredovale ljudem napredne ideje. Odvzete knjige so spravljali v Župnišče in carinarnico, odkoder so jih potem mladinci reševali v nočnih urah. Malo pozneje so ustanovili dve ilegalni knjižnici pri tov. Francu Pintariču na Spodnji Ščavnici in pri tov. Janku Kozarju v Gor. Radgoni.
Neprestano smo poslušali tuja radijska poročila, jih širili med našimi ljudmi in tudi nemškimi vojnimi ujetniki — Angleži, Francozi in Avstralci, katerim smo pridno nosili hrano.
Posameznim mladincem so bile zaupane določene naloge. Pričeli pa je tudi razumljivo, zlasti če upo-
smo zbirati vojaški in sanitetni material, denar. Tov. Pintarič je že pred nemškim napadom na Sovjetsko zvezo začel graditi bunker na Spod. Ščavnici. Pri delu mu je pomagalo tudi nekaj radgonskih mladincev. V bunkerju je skrival vojaški material in ga od tam odnašal partizanom.
Maja 1941 je dobil tov. Jože Holc zaposlitev pri Murski regulaciji v Gor. Radgoni. Tam je prebival in bil zaposlen tudi gradbeni tehnik tov. Oto Jemc, katerega je tov. Holc pridobil za narodno-osvobodilno gibanje.
Zaradi svoje ugodne lege je postala Murska regulacija najvažnejša javka v Gor. Radgoni. Sem so prihajali kurirji in ilegalci, tu prenočevali. Tod so bili vsi najvažnejši sestanki. Skratka: Murska regulacija je bila žarišče upora v radgonskem okolišu.
Nemški napad na Sovjetsko zvezo ni presenetil naše ilegalne organizacije. Do takrat se je bila že tako razmahnila, da so se začele pojavljati težave, predvsem zaradi tega, ker nismo imeli povezave s središčem uporniškega gibanja. To
števamo, da je bil ustanovni sestanek Pokrajinskega odbora OF 22. maja 1941 v Rimskih toplicah in da je bil Mestni odbor OF v Mariboru ustanovljen šele v sredini ali proti koncu junija 1941. Orga-
nizacija v Gor. Radgoni potemtakem tudi ni mogla najti stika s središčem.
Zato se je tov. Holz obrnil do prekmurske partijske organizacije, da bi tako navezal stike s središčem in dobil napotke za nadaljnje delovanje. V tem času je bil poslan v radgonski okoliš tov. Štefan Kuhar z nalogo, da organizira Osvobodilno fronto in nas poveže s Pokrajinskim komitejem.
Okrog 10. avgusta 1941 sta se tov. Holc in Kuhar slučajno srečala v Radencih. Ocenila sta naše dotedanje delovanje. Kuhar ga je odobraval.
Takoj zatem sta bila sklicana sestanka aktiva na Kapeli in v Gor. Radgoni — v prvem kraju za 13. avgust, v drugem pa za en dan pozneje.
14. avgusta 1941 nam je Štefan Kuhar na sestanku v prostorih Murske regulacije pojasnil nastanek, pomen in vlogo Osvobodilne fronte v vseljudskem gibanju proti
okupatorju. Program smo navzoči z odobravanjem osvojili. Sestanka so se poleg njega in mene udeležili še Holc, Jemc in Zora Kovačec. Na straži pa sta bila skladiščnik MR tov. Martin Tkalec in tov. Anica Jemc.
Tov. Kuhar je posebej naglasil, da mora naše delovanje temeljiti na širši politični osnovi. Od njega smo dobili tudi točnejša navodila, kako organizirati OF in SKOJ. kako izvrševati sabotažne akcije. Tov. Holc in Jemc sta bila zadolžena za OF, jaz in tov. Zora Kovačec, pri kateri je tudi bila važna javka, pa za SKOJ.
Z ustanovnim sestankom OF se je pričelo novo razdobje za narodno-osvobodilno gibanje v radgonskem okolišu. Spričo tega je bil tudi 14. avgust proglašen za občinski ljüdski praznik.
Po naši organizaciji je tov. Kuhar navezal stike z narodnim herojem Kerenčičem. Z njim sta potem gradila temelje Osvobodilni fronti na radgonsko-ljutomerskem območju.
Ustanovnemu je sledilo še mnogo važnih sestankov, katerih so se udeleževali tudi na novo pridobljeni člani. Le tako je bilo mogoče. da je tov. Rado Iršič - Gregl že septembra 1941 v prisotnosti tov. Küharja ustanovil v poslopju Murske regulacije prvi odbor Osvobodilne fronte. Takrat ga je imenoval »Narodno-osvobodilni odbor« z nalogo: voditi narodno-osvobodilno gibanje, opravljati propagandne posle, zbirati finančna in materialna sredstva, mobilizirati ljudi za partizane in voditi sabotažne akcije. Člani prvega odbora OF Gor. Radgona so bili: Jože Hojs, Oto Jemc in Franc Kurbus.
SKOJ je imel takrat že deset članov.
16. oktobra 1941 je radgonsko območje dalo prva dva partizana: Franca Pintariča iz Spod. Ščavnice in Jakoba Vrečo iz Črešnjevec. Oba tovariša sta pozneje padla.
Iz že zapisanega je moči sklepati, da je ustanovni sestanek OF. 14. avgusta 1941, mnogo pomenil za Gor. Radgono in njeno okolico; ne njegovih temeljih se je naša dotedanja tajna organizacija razvila v OF in SKOJ, ki sta bili od tedaj naprej gibalo narodno-osvobodilnega gibanja na zelo izpostavljenem območju ob severni meji.
Narodno-osvobodilno gibanje se je vedno bolj širilo in je kljub velikim žrtvam zajelo vedno več ljudi, ki so pod vodstvom tov. Tita in družno z ostalimi jugoslovanskimi narodi prispevaii svoj delež za osvobojenje po okupatorju teptane domovine.
Jakob Vreča, borec iz leta 1941, je bil na prežiškem pohodu ujet in 15. novembra 1942 ustreljen o Mariboru skupaj s Štefanom Kuharjem.
SPORED
prireditev in proslav ob občinskem prazniku o G. Radgoni
12.	avgusta (petek):
Ob 20. uri: Dramatizacija novele Jan de Hartog-a »Pod nebom zakonske postelje«. uprizori Mestno gledališče iz Celja v dvorani kina v Gor. Radgoni.
13.	avgusta (sobota):
Ob 16. uri: Dramatizacija novele Jan de Hartog-a »Pod nebom zakonske postelje« — ponovitev v istih prostorih.
Ob 20. uri: Svečana seja občinskega ljudskega odbora, nato akademija ob sodelovanju celjskega mestnega gledališča, domačega društva »Svobode« in Partizana«.
14.	avgusta (nedelja):
Ob 5. uri: Büdnica po mestu. Ob 9. uri: Praktične gasilske
vaje.
Ob 10. uri: Dramatizacija novele Jan de Hartog-a »Pod nebom zakonske postelje« — ponovitev za člane sindikata vinogradniških delavcev in uslužbencev v dvorani kina v G. Radgoni.
Ob H. uri: koncert godbe na pihala za telovadnim domom društva »Partizan« v Gor Radgoni.
Ob 14. uri: SVEČANA PROSLAVA na prostoru za dvorano kina — govoril bo predsednik Okrajnega odbora SZDL za okraj Murska Sobota tov. Miloš Ledinek. Ob 15. uri: Nastop pevskih zborov. članov »Partizana« in gasilcev.
Po končanem sporedu ljudsko rajanje na prostoru, kjer je bila prireditev.
Vabi odbor
POMURSKI VESTNIK. 11. avgusta 5
Faksimile proglasa, katerga je na Hitlerjeo rojstni dan leta 1941. napisal prvoborec Franc Pintarič iz Spodnje Ščavnice.
KMETIJSTVO - NA OBMOČJU KOMUNE
VSESTRANSKO RAZVITA PANOGA
Ing. Tone Škvarč
Nova radgonska komuna bo med redkimi, ki bo imela vsestransko razvito kmetijstvo. Na tem prelepem koščku slovenske zemlje uspevajo menda vse rastline, razen južnega sadja. Sladkoustnežem se že v kratkem obeta, da se bodo sladkali z doma pridelanim sladkorjem, a kadilci bodo nemara kadili domač tobak — vsaj poskusi so pokazali, da tudi tobak v teh krajih dobro uspeva.
Po letošnjem popisu bo imela nova radgonska komuna sledeče površine zemlje:
	Priv. sektor	Soc. sektor	Skupaj
	ha	ha	ha
njive	4.476	818	5.296
travniki	2.442	608	3.050
pašniki	560	91	651
vinogradi	474	459	933
sadovnjaki	720	206	926
neplodno	509	218	727
gozdovi	2.488	957	3.445
Skupaj	9.181 ha	2.400 ha	11.581 ha
Njiv je 49%, travnikov 28%, pašnikov 6%, sadovnjakov 8.5% in vinogradov 8.5%. Medtem pa je v Slo-
veniji od skupne površine zemlje le 3.9% vinogradov in 3.2% sadovnjakov, kar priča za vinogradniškosadjarski značaj te pokrajine.
79% je kmečke zemlje, medtem ko 21% zemlje upravljajo kolektivi socialističnih gospodarstev. Ta gospodarstva pa posedujejo ½ vinogradov in okrog ¼ sadovnjakov.
Prebivalcev bo imela nova komuna 15.803, od tega je 9.552 kmečkih prebivalcev, kar predstavlja okrog 60%. Na km2 živi 95 prebivalcev, kar je razmeroma zelo gosta naseljenost, saj znaša za FLRJ 54. za LRS 86, za Slovenske gorice pa 88. Močno naseljenost povzročajo vinogradi oziroma njih način obdelave, saj je povprečna naseljenost v občini Apače in Ivanjci okrog 80, medtem ko znaša v Radgoni nad 130, a v občini Radenci okrog 120 na km2. Obdelovalne zemlje odpade povprečno na enega prebivalca 0.68 ha, na prebivalca, ki se bavi s kmetijstvom, pa 1.13 ha.
Več kot polovica prebivalcev se bavi s kmetijstvom
Prebivalstvo živi v 3.131 gospodarstvih oz. gospodinjstvih in odpade na eno gospodinjstvo 5 prebivalcev. Navedena gospodinjstva pa pripadajo sledečim gospodarskim skupinam:
nekmetovalci......................... 712
kmetovalci do 0.5 ha..................................388
od 0.05—2 ha..................... 505
od 2—5 ha........................ 508
od 5—5 ha........................ 676
od 5-8 ha........................ 281
od 8—10 ha........................... 85
nad 10 ha (z gozdovi) .............................180
Skupaj . . . 3.151
Kmečkih gospodinjstev je 2.419, od katerih je pretežno iz prve in druge grupe t. j. do 0.05 ha in od 0.05—2 ha delavstvo na kmet. posestvih in v ostalih gospodarskih podjetjih. Jih je pa med temi vsaj ⅓, ki ni nikjer zaposlena in na teh malih gospodarstvih komaj životari. Kmetijska proizvodnja je skrajno primitivna.
Struktura posestev pa ostane še tudi v nadaljnjih grupah, t. j. nad 2 ha dokaj neugodna v družbenem in ekonomskem pogledu. Posestev od 2—5 ha, ki prav ničesar ne pridelajo za trg, največkrat pa še za svoje družine premalo, je 984 ali 40% od vseh kmečkih gospodinjstev. Le preostalih 544 gospodarstev nad 5 ha zemlje ali 23% od kmet. gospodarstev pridela zraven svojih potreb še tudi nekaj za trg. Zato bi bilo napačno čakati na čas, ko bo industrija zaposlila odvišno prebivalstvo. To se bo brez dvoma zgodilo, vzporedno pa je naša naloga: močno izboljšati naše kmetijstvo, da bi nudilo vsemu prebivalstvu dobičkanosno zaposlitev. Pot k temu je obnova in racionalna oskrba vinogradov in sadovnjakov, boljša oskrba njih in travnikov, kvaliteten vzpon živinoreje, izboljšanje zemljišč, organizacijska utrditev in napredno poslovanje splošnih kmetijskih zadrug in njih podjetij.
Poljedelstvo
in živinoreja
Stanje živine je sedaj sledeče: 747 konj, 7651 goved — od tega 4301 krav, 59 bikov, svinj 11.347 in 35.461 kom. perutnine. Od tega je okrog 8.800 glav odrasle živine, kar pa je z ozirom na 10.854 ha obdelovalne zemlje vsekakor premajhen stalež, računajoč, da naj bi prišla na vsak ha obdelovalne zemlje vsaj 1 odrasla žival. Na drugi strani pa že današnje površine zemlje s krmnimi in travniki ne zadostujejo za dobro prehrano sedanjega staleža živine. Žal, da mi prostor ne dopušča prikazati porazno stanje krmne bilance v številkah. Toda: kje najti izhod iz tega začaranega kroga? Delno pomagajo reševati ta problem rejci na malih gospodarstvih z eno kravico. Ti ljudje, predvsem delavci na kmetijskih gospodarstvih in ostalih podjetjih prerede in to največkrat zelo dobro svojo kravo s
pašo in košnjo s srpom po raznih robovih, poteh, mejah itd. Ta krma bi bila pri drugačnem načinu izkoriščanja oz. gospodarjenja prav gotovo izgubljena, ali bi pa bilo njeno izkoriščanje neprimerno dražje. Vse dotlej, ko nam še hrane primanjkuje in ko je dovolj prebivalstva, je pravilno, da te male rejce podpiramo.
Glavni izhod iz te zagate pa bo potrebno poiskati v boljšem izkoriščanju zemlje in sicer: izvesti bo potrebno majhne melioracije njiv in travnikov, da bo zemlja manj zamočvirjena in da bo laže dostopna za obdelavo. Zato je poljska kanalizacija bitne važnosti in v kolikor teh jarkov ne čistimo redno, bo potrebno po oblasti doseči obvezno čiščenje in izkop teh kanalov. Melioracija Ščavnice spada seveda v delovno področje prebivalstva Slovenskih goric, dasi bo morala radgonska komuna v tej borbi prva nositi zastavo. Vzporedno z osušitvijo njiv in travnikov bo potrebno pričeti z boljšim gnojenjem kot doslej. Toda kako? Hlevski gnoj bomo morali pravilno shranjevati: najbolje je, da ga čimveč kompostiramo. ker tako zgubimo najmanj hranilnih in humoznih snovi. Gnojnica odteka in z vsakim hektolitrom 1.5 kg kalija v vrednosti 22 din, 1 do 1.5 kg dušika v vrednosti 62 din in 15 dkg fosforja v vrednosti 5 din (seveda pri današnji vrednosti zelo regresiranih umetnih gnojil). Skupaj torej okrog 90 din za hl. Ker da odrasla žival letno praktično 30 do 50 hl gnojnice, vidimo iz tega ogromno izgubo prav po gnojnici in seveda tudi gnoju za naše kmetijstvo. Končno pa bo potrebno izboljšati plodored in kolobarjenje na njivah. Statistika pove, da sejemo sedaj na naših njivah 54% žit. 37% okopavin in komaj 9% krmnih rastlin — od teh pa detelje in lucerne 406 ha ali 8%. Takšen plodored ni dober in pri pomanjkanju hlevskega gnoja pospešuje siromašenje naših njiv. Žita bi morali zmanjšati izpod 50%, okopavine sejati oz. saditi največ 25—30%, ker v preveliki meri ropajo zemljo, ostalih 25% zemlje pa bi morali posejati s krmnimi rastlinami, pri katerih bi moral znašati delež črne detelje in lucerne vsaj 15—20%. Pri takšnem plodoredu bi se povečal pridelek krme in zaradi dobrih lastnosti detelj tudi plodnost tal, pri čemer bi imeli kljub manjšim površinam zemlje večje pridelke krušnih žit in krompirja kot doslej. Oves nam da pri pridelku 15 q na ha (dober pridelek!) 9 q škrobne vrednosti in 120 kg prebavljivih beljakovin, lucerna pri pridelku 70 q na ha 16 q škrobne vrednosti in 500 kg prebavljivih beljakovin, črna detlja pa pri 60 q pridelka na ha 18 q škrobne vrednosti in 420 kg prebavljivih beljakovin. Iz tega vidimo, kolike važnosti je preusmeritev plodoreda na naših njivah. Od 2.735 ha žit. posevkov sejemo ječmena komaj 250 ha, a ovsa 459 ha, dasi daje ječmen pol do enkrat večji pridelek pri enaki krmilni vrednosti. Odnos 6 delov pše-
nice na 4 dele rži prav gotovo ni dober, saj daje rž med vsemi žiti najmanj pridelka. Zaradi zimskega izpiranja in letnih pripek bi prahe na naših njivah nikakor več ne trpeli. Njiva bi naj bila vedno zelena kot travnik. Na strnišče bi naj čimveč sejali krmnih rastlin za siliranje (koruza, sončnice, grašica, poljski grah), pa tudi za rani spomladanske odkos kot inkarnatko, zmes rži in grašice oz. graha. Kjer
bi naj prišlo žito za žitom, oz. za ranim krompirjem, oljno repico ali semensko inkarnatko zopet žito, bi kazalo uvesti zeleno gnojenje z lupino, ki hitro raste in da obilen pridelek. Ajdo in repo bomo sejali le na manjših površinah zemlje, ker nam navedene rastline nudijo sigurnejši in večji pridelek.
Setev dobrih semen in njih redna zamenjava, ko se izrode, a to je pri pšenici, ovsu in ječmenu vsakih 6—8 let, pri rži vsako 3.—4. leto, pri koruzi vsako 2.—3. leto, pri krompirju pa vsako 3. 5. leto. To nalogo bo najlaže in najbolje izvedla kme-
tijska zadruga, katere strokovnjak bo istočasno preizkušal, katera sorta bi se najbolje obnesla. Če bi imela n. pr. komuna oz. KZ za področje komune nameščene 3 kmetijske strokovnjake, ki bi se bavili s poljedelstvom, živinorejo in z vinarsko-sadjarsko panogo, bi ti veljali z vsemi dajatvami letno okrog 900.000 din. Pri 10.000 ha obdelovalne zemlje pa pomeni to letno obremenitev z 90 din na ha, kar velja liter vina, 3 kg pšenice ali 3 kg jabolk. Ti ljudje bi prav gotovo napravili več koristi, saj bi, če bi izboljšali pridelek po ha samo za 200 kg žita, vrnili 66-krat svojo plačo.
Nič manj važna ni odbira dobrih plemenskih živali, predvsem bikov, za kar pa je potrebna točna in vztrajna selekcija. Izločanje tuberkuloznih živali, zdravljenje metiljavosti in jalovosti pa bo znatno pripomoglo k donosnosti živinoreje. Beljakovine, ki jih naši krmi tako primanjkuje, bo možno nadoknaditi s pravočasno pokošenim senom na izboljšanih travnikih, dalje pa s setvijo detelj in lucerne. Marsikje bo lucerna uspevala, ko bomo pričeli z apnenjem njiv. Saturacijski mulj je prav poceni, saj stane tona franko postaja Radgona vsega 800 din. Trosimo ga 3—5.000 kg na ha. Zraven tega pa vsebuje mulj še precej fosforja. Siliranje krme bo preprečilo propadanje in gnitje krme v jeseni, s setvijo ječmena, soje in poljskega graha pa bomo prišli najceneje do potrebnih beljakovin za mlado govejo živino. Smetana, ki da izkupiček za polno mleko, pa nam bo s pomočjo posnemalnikov pustila doma posneto mleko, ki je nenadomestljiva hrana za svinje, pa tudi za teleta. KZ bi pri svojih zbiralnicah zmogle opraviti to dobičkanosno delo.
Sadjarstvo - pomemben vir dohodkov
Sadjarstvo daje na 926 ha zemlje važen vir dohodkov. Popis prikazuje okrog 115.000 dreves, od teh 73.000 rodnih jablan, 4.000 rodnih hrušk, 8.000 rodnih sliv, 2.000 rodnih orehov in okrog 3.000 ostalih rodnih dreves (breskve, marelice, črešnje, višnje, kutine), skupaj torej 90.000 rodnih dreves. Pri povprečnem letnem pridelku 50 kg predstavlja to 300 petnajsttonskih vagonov pridelka in pri ceni 20 din za kg vrednost 90,000.000 din. Bruto dohodek iz sadjarstva znaša letno torej po kmečkem prebivalcu okrog 10.000 din. Iz tega je vidna važnost sadjarstva za narodni dohodek prebivalcev naše komune. Toda ta dohodek se bo moral še bitno povečati in sicer z boljšim gnojenjem in škropljenjem sadnega drevja. 10 kg umetnega gnoja z delnim dodatkom hlevskega gnoja bo izboljšalo rodnost in odpornost sadnega drevja. Pri današnji ceni gnoja pa je to izdatek od 60 din, ki ga dobimo povrnjenega s 3 kg jabolk oz. sadja. Ker pa je v preteklih letih kapar San Jose močno poškodoval predvsem jabolčne nasade, bomo morali pričeti z obnovo novih sadovnjakov. Sadnih drevesc bo dovolj na razpolago in poceni, le obnovo bomo morali dobro zasnovati. Strnjeni sadovnjaki bodo zaradi škropljenja in oskrbe v bodoče edino donosni. V vseh bregovitih predelih, vse od Cmureka čez Podgorje, Plitvički vrh, Zbigovce in druge vrhove vse tja do Kapele ali Murščaka bi bilo možno preko 1.000 ha izpranih in slabo ro-
dovitnih njiv spremeniti v cvetoče in rodovitne sadovnjake. Ne računajoč pridelek krme v njem, bi nudil sadovnjak pri pridelku 1 vagona na ha letni brutodohodek čez 200.000 din, medtem ko daje n. pr. pšenica pri 20 q/ha le 60.000 din dohodka. Kvalitete kanadk, boskopa, parmene, krivopeclja in jonatana pa je iz teh hribčkov daleč naokoli poznana. Krize pri sadju pa z ozirom na naš gospodarski razvoj prav gotvovo ne moremo pričakovati. Zato bomo morali kakor gospodarsko
kaže, da v kolikor je še neizkoriščenih vinogradniških površin, bo potrebno opustiti ravno toliko neprimernih vinogradniških leg in nasadov samorodnic. In ravno samorodnic bi naj bilo med našimi vinogradi okrog 18 %! To pa je vsekakor porazna številka in samorodnicam bomo morali v interesu našega vinogradništva napovedati v najkrajšem času bitko za popolno iztrebljenje.
Tembolj pa bomo morali podpirati obnovo vinogradov. Obnovljenih i nv dobrem stanju je komaj ⅓ vi-
nogradov, Vs jih bolj slabo rodi, medtem ko je Vs nujno potrebna obnove. Če bi teh 300 ha hoteli obnoviti v 5 letih po 60 ha, bi za to potrebovali pri razdalji 1.5X1.2 m okrog 336.000 cepljenk, za kar bi potrebovali pri normalnem pridelku 1,200.000 ključev. Ker pa ima Vinoradniško gospodarstvo v Radgoni 12 ha matičnjakov in V. G. na Kapeli 8 ha, znaša pridelek teh matičnjakov 1.5—2 milijona ključev letno, s čemer je pridelek trsnih cepljenk za gotovljen, da, celo je ustvarjen višek za potrebe izven komune. Ker stane obnova 1 ha vinograda najmanj 1 milijon din, bo potrebno v naslednjih letih preskrbeti za obnovo vsaj 60 milijonov din za potrebe celotne komune, upoštevajoč pri tem vse lastninske sektorje.
Iz doslej razloženega sledi, da je kmetijstvo osnovna gospodarska panoga naše komune. Njeno vodstvo bo moralo krepko poseči v upravno planske posle, pospeševalna služba pa se bo morala trdno nasloniti na splošne kmetijske zadruge. Skopo odmerjen prostor mi je dovolil nanizati in omeniti le najbitnejše probleme. Za podrobno izvedbo teh nalog bi morali napisati knjige. Za uresničitev teh smotrov pa bo morala današnja generacija prav krepko stisniti dlani, da bi ob koncu predala bogatejšo dediščino mlajšemu rodu!
Totov mlin v Očeslavcih — važna postojanka borcev za svobodo. Pri Totovih, znani partizanski družini, so se pogosto oglašali tudi voditelji upora. Pri tem mlinu je tik pred svobodo padel Janko Jurkovič - Ivo.
In žlahtna vinska trta
Vinogradništvo daje na 933 ha pri povprečnem pridelku 25 hl/ha in pri ceni 100 din za liter okrog 230 vagonov vina ali 230 milijonov din brutodohodka. Za okrog 100 vagonov izvoznih vin dosežejo vinogradniška gospodarstva in vinarsko zadruga seveda znatno boljšo ceno in ustvarjajo s tem letno 250.000 dolarjev (deviznih sredstev), a to je
vodstvo komune, tako kmetijske zadruge in vsi kmetovalci posvetiti vso pozornost oskrbi in izboljšanju obstoječih in obnovi novih sadovnjakov.
n. pr. 80 najmodernejših osebnih avtomobilov. Doma pa pomeni v merilu komune letni brutodohodek na kmečkega prebivalca v znesku 24.000 din. Seveda pri ceni 100 din za liter.
Talne razmere bi ne dopuščale, da bi v mejah naše komune sadili trto na večjih površinah zemlje, kot so danes. Verjetno bo težko preseči površino 1.000 ha. Nova rajonizacija
VINOGRADNIŠKO
GOSPODARSTVO
KAPELA
vam nudi pristna buteljčna in namizna vina, okusen sadjevec, trsne cepljenke, ključe in sadna drevesca.
Prebivalstvu radgonske komune čestita k njegovemu domačemu prazniku.	DELOVNI KOLEKTIV
POMURSKI VESTNIK. 11. avgusta
7
Ivan Kreft, zvezni ljudski poslanec
Radgona ob prevratu
Prvih štirinajst junijskih dni leta tisočdevetstoosemnajst je bila Radgona v senci vislic, ki jih je po višjem nalogu dal postaviti komandant mesta pred vojaško jahalno šolo. To je bilo 30. maja — na dan prve obletnice majske deklaracije. Prav tam so postavili vislice zato, ker je bilo to mesto, na katerem so bili tri dni poprej ustrelili vojaka Antona Melihena in Rudolfa TJkoviča. pripadnika 97. tržaškega pešpolka. Ustreljenca sta širila med vojaki misel o uporu proti Avstriji.
30. maja 1918 je komanda na tem mestu zbrala vojsko in odredila mimohod pred vislicami. Država je s tem defilejem skušala ukrotiti nezadovoljno vojsko, vendar pa je kljub temu morala propasti: hotela pa se je rešiti propada, zato ni izbirala sredstev.
Naše obmejno Prebivalstvo ne bo nikoli pozabilo zločina avstrijske soldateske z dne 27. maja 1918. ko sta bila ustreljena Melihen in Ukovič, ustreljena zato. ker sta navduševala svoje sorojake za Jugoslavijo. Odkril ju je 23. maja 1918 neki vojaški orožnik, ki je prisluškoval razgovoru Melihena in Ukoviča s slovenskimi in hrvaškimi vojaki. V tem razgovoru sta napovedala propast Avstrije in rojstvo Jugoslavije. Vojaški Orožnik je takoj oba prijel in odpeljal v zapor.
Ko je za aretacijo izvedela radgonska posadka, ki je štela 800 mož. se je razen tistih vojakov, ki so prebivali v barakah pri železniški postaji, takoj uprla. Vojaki so si hoteli utešiti glad. ki je bil takrat v Avstriji že dokaj splošen pojav, zato so najprej napadli vojaška skladišča. Komanda je poklicala na pomoč vojake iz barak pri železniški postaji. Boj je trajal vso noč. Upor so zadušili šele 24. maja v zgodnjih jutranjih urah. Mnogi uporniki so zbežali. Vojaške oblasti so si hotele zagotoviti mir. zato so 25. maja 1918 razglasile naglo sodišče na vsem slovenskem območju. Prvi žrtvi sta bila Melihen in Ukovič. Melihen je vedel, zakaj je padel. Ko so ga kot prvega postavili pred puškine cevi. je zaklical: »Jaz padem prvi za Jugoslavijo!« (Straža z dne 20. decembra 1918.)
26. decembra 1918. leta je bila Radgona zopet središče pozornosti. Takrat je bilo v prostorih vojaške jahalne šole veliko manifestacijsko zborovanje za priključitev Radgone in Prekmurja k Jugoslaviji. To zborovanje je sledilo enako pomembnemu 3. novembra 1918. leta v Ljutomeru. Obeh zborovanj se je udeležilo tudi mnogo Prekmurcev. Medtem ko so si madžarske oblasti še upale klicati na odgovornost udeležence ljutomerskega shoda, pa niso ničesar ukrepale proti udeležencem radgonskega zborovanja. Ljutomersko zborovanje je bilo sklicano nekaj tednov po soboškem zborovanju Madžarov in madžaronov dne 20. oktobra 1918. Soboško zborovanje se je proti volji sklicateljev spremenilo v manifestacijo za Jugoslavijo. Poslušalci so madžarske govornike prekinjali z medklici: »Mi smo Slovenci! Živela Jugoslavija!« (»Prekmurje«, spisal univ. prof. dr. M. Slavič. Ljubljana. 1921.)
Tudi na dan radgonskega shoda niso Prekmurci ostali doma. Iz najbolj oddaljenih vasi so se podali v Radgono. Mnogi so prehodili tudi po osem ur dolgo pot. To je zelo
prizadelo Madžare, ki so se nadejali. da se jim bo posrečilo ustvariti protijugoslovansko razpoloženje med prekmurskimi Slovenci. Manifestacija v Radgoni pa je pokazala. da so Prekmurci za Jugoslavijo, da pri tem sploh ne govorimo o prebivalstvu z desnega brega Mure, zlasti Videmčanov. ki so se tudi v večjem številu udeležili tega Zborovanja. Slednji so se že s podpisom majske deklaracije po 30. maju 1917 odločili za Jugoslavijo.
O shodu v Radgoni so poročale tudi »Novine« z dne 12. januarja 1919.
V Radgoni na Štefanovo se je vršo tabor. Prišli so i Prekmurci. Za predsednika so postavili vogrskoga Slovenca z Beltinec. Sprejeli so resolucijo (odločbo): ,Prvi tabor prekmurskih Slovencev pozdravlja
novo skupno vlado neodvisne države S. H. S. (Slovencev, Horvatov i Srbov) i jo prosi, da vzame kmalu pod svoje okrilje slovensko Prekmurje.
Komaj dva dni po radgonskem shodu so jugoslovanski Prostovoljci pod vodstvom kapetana Jurišiča prekoračili Muro z medjimurske strani in zasedli Dol. Lendavo. Črensovce, Beltince in M. Soboto. Na ljutomerski in Veržejski strani pa sta zbirala prostovoljce Viktor Kukovec in učitelj S. iz Veržeja. Božidar Sever, Prekmurec samo po materi, pa je skupaj z zavednimi domačini Prekmurci organizira! »Narodni svet za Prekmurje«. Jurišičevi Prostovoljci niso sprva naleteli na noben odpor. To je bilo zânje tudi usodno. Počutili so se preveč varne in so podcenjevali madžarske nasprotnike. Še preden se je 3. januarja 1919 zdanilo, so Madžari napadli naše prostovoljce. Dr. Dimoviča, Jurišičevega adjutanta, in še pet prostovoljcev so ubili. Jurišiča težko ranili v roko, tako da so mu jo morali odrezati, šest oficirjev, dvajset vojakov in predstavnika »Narodnega sveta« Božidarja Severja pa ujeli. Sedaj so se dogodki v Prekmurju zelo naglo vrstili drug za drugim. Povezani so bili v glavnem z imenom Tkalca.
Organist Vilmoš Tkalec iz Črensovec. ki se je vrnil iz ruskega ujetništva, je bil nekaj časa poveljnik obmejne policije ob Muri
s činom nadporočnika, marca 1919 pa je postal prekmurski boljševiški komisar v M. Soboti.
V znak priznanja za zasluge, pokazane v boju za priključitev Prekmurja k Jugoslaviji, so Prekmurci septembra 1919 izvolili Viktorja Kukovca za Člana delegacije, ki je od osrednje vlade v Beogradu zahtevala, naj dobi vse Prekmurje enotno slovensko upravo. V skladu s to zahtevo, s katero je Beograd soglašal, je Pokrajinska vlada v Ljubljani odredila preselitev urada šefa politične oblasti iz Radgone v M. Soboto. Od tedaj se je pričela M. Sobota razvijati v gospodarsko in kulturno središče Pomurja.
Sredi junija 1919. je Tkalec začel snovati samostojno »Mursko republiko«, ki pa jo je centralna boljševiška vlada v Budimpešti še istega meseca zatrla z vojaškim posredovanjem.
S sklepom Zavezniškega vrhovnega sveta v Parizu z dne 1. avgusta je Jugoslavija dobila pravico, da lahko vojaško zasede Prekmurje. Jugoslovanske čete, poslane iz Maribora, so 12. avgusta iz Radgone vkorakale v Prekmurje. Poveljeval jim je podpolkovnik Uzorinac. Iz ljutomerske in središke strani pa so v Prekmurje vkorakale čete, ki so bile poslane iz Zagreba in Ljubljane. Od takrat je bilo Prekmurje dokončno zasedeno. Madžari so sicer nekajkrat poskušali potisniti naše čete iz pokrajine, vendar pa se jim to ni posrečilo. Bilo je to 19. novembra 1919 zjutraj. Tega dne so madžarske enote prekoračile demarkacijsko črto vzhodno od Dol. Lendave. Zasedle so polovico mesta. Madžari so imeli zaradi tega napada mednarodne težave. Posebna komisija (v njej so bili poleg predstavnikov obeli prizadetih držav tudi zastopniki Anglije, Francije, Italije in Japonske) je na samem kraju proučila obmejni izgred in obsodila Madžarsko, da je brez povoda napadla. Madžari so se morali opravičiti in kaznovati oficirje, ki so vodili napad.
Boj za Radgono in Slovenske vasi v njeni okolici (Potrna, Žetinci,
Dedonci, Zenkovci in Slovenska Gorica) pa se je nadaljeval. Po prvem načrtu mirovne pogodbe, ki je bila 2. junija 1919. leta predložena avstrijski delegaciji, je bila Radgona z župnijo vred priključena Jugoslaviji. Na zahtevo italijanskega predstavnika v Vrhovnem svetu ministra Tittonija (njemu je pritegnil tudi Arthur James Balfour, ki je
predstavljal Anglijo namesto odsotnega Lloyda Georgea) so ta načrt mirovne pogodbe spremenili tako. da je radgonski kot dobila Avstrija.
Pomurskim Slovencem je bilo s podpisom St. Germainske mirovne pogodbe dne 10. septembra 1919 odvzeto takrat največje in najvažnejše kulturno in gospodarsko središče. Zadnja navodila za izpraznitev Rad-
gone pa je dobil civilni komisar dr. Lanjšič dne 17. oktobra 1919, ko so Radgono in Prekmurje obiskali predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Janko Brejc. Poverjenik za uk in bogočastje dr. Karel Vrstovšek in minister dr. Anton Korošec.
Justifikacija Radgonskih žrtev v maju
Ivan Kreft, zvezni ljüdski poslanec desnega brega Mure
Svetilnik — spomenik padlim žrtvam in Maistrovim borcem, igra jen o Radgoni. Nemci so ga porušili leta 1941.
Ivan Kreft:
O pravicah, ki so zajamčene
Slovencem v radgonskem kotu
27. julija letos so začele veljati tudi tiste določbe državne pogodbe z Avstrijo, ki jamčijo slovenski manjšini na Koroškem in Štajerskem (Radgonski kot) ter hrvatski manjšini na Gradiščanskem narodnostne manjšinske pravice.
S 7. členom so zajamčene naslednje pravice:
1.	Avstrijski državljani Slovenske in hrvatske narodne manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani, vključno pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem narodnem jeziku.
2.	Upravičeni so do osnovnega pouka o slovenskem ali hrvatskim jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bo-
do šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen za Slovenske in hrvatske šole poseben oddelek pri šolski oblasti.
3.	V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim in mešanim prebivalstvom je poleg nemškega dovoljen slovenski in hrvatski jezik kot uradni. V takih krajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako o slovenščini ali hrvaščini kakor tudi v nemščini.
4.	Avstrijski državljani Slovenske in hrvatske narodne manjšine na Koroškem. Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.
5.	Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo slovenskemu ali hrvatskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.
Po točki 3 člena 7 je torej tudi v radgonskem kotu dopuščen slovenski jezik kot uradni poleg nemškega, kajti določba glede uradnega jezika več ne potrebuje nobene izvršne zakonodaje. kakor to zahtevajo ostale določbe 7. člena državne pogodbe.
Določbe, ki presegajo dosedanje predpise avstrijske zakonodaje, se nanašajo na manjšinsko šolstvo, na napise topografskega značaja, na soudeležbo pri kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah na osnovi enakih pogojev kot ostali avstrijski državljani tega območja.
Pomurskim Slovencem v okviru Avstrije bo tako omogočena enakopravna soudeležba pri vseh javnih službah.
Naša radgonska meja pred 36. leti
Božidar Borko
Ko sem pred dobrimi šestintridesetimi leti. o aprilu 1919, prišel v Radgono, da mlad in neizkušen prevzamem uredništvo obmejnega tednika »Murska straža«, ki je prav tedaj pričel izhajati, je bila demarkacijska črta še precej nestanovitna. Včasih je bilo slišati iz bližine streljanje, spopadale so se obmejne straže, med domačini si čutil negotovost glede nadaljüje usode tega kosa naše etnične meje. Mesto Radgono je zasedla vojska nove države SHS, po radgonskih ulicah so krožile patrulje kakor v slehernem zasedenem mestu, čigar pripadnost je še sporna. Prehod preko starega lesenega mostu iz Gornje Radgone v Radgono je bil prost, straže niso ovirale prometa, ki se je kmalu normaliziral. Počasi so utihnili streli na demarkacijski črti, čvrst položaj v Mariboru je vplival tudi na položaj v radgonskem sektorju. Tedaj se je živo razmahnila politična in kmalu tudi diplomatska borba za usodo »radgonskega kota«.
Šlo je za to. da se ohrani in zavaruje naša narodnostna meja onkraj Mure in prepreči avstrijski klin. ki se je pozneje res zabil med ozemlje Prekmurja in ozemlje na desnem bregu Mure. Za ta košček zemlje, tehten, če smo ga merili s slovenskimi merili in komaj viden o tedanji diplomatski igri za nove meje med nasledstvenimi državami propadle Avstro-Ogrske, se je bilo treba boriti najprej z. orožjem, nato s propagando in diplomacijo. Vojaška zasedba spornega ozemlja je
ustvarila podlago za politično akcijo. Slovenske vasi v okolici Radgone na Štajerskem ozemlju (Žetinci, Potrna i. dr.) so se začele narodnostno prebujati in to je odmevalo v sami Radgoni, kjer je bilo le malo zavednih Slovencev.
V tej fazi obmejnega razvoja so se na obeh straneh sprožila tudi šovinistična čustva, kakor jih po navadi srečujemo povsod na mejah. ko se staro stanje pretrga in je treba določiti ne samo novo državno mejo, marveč tudi nove odnose med ljudmi. Že samo dejstvo, da se je z novim urejanjem meje in narodnostnega stanja ustavil proces ponemčevanja, je pomenilo za plast radgonskih meščanov neprijetno prebujenje v novo realnost. V slovenskih krajevnih krogih tokraj Mure pa se je nekoliko preveč občutila sprostitev tistih sil. ki so bile dotlej bolj ali manj zatrte in oslabljene. Tisto spodobno sosedstvo, o katerem sodim, da vlada sedaj med jugoslovanskim in avstrijskim bregom Mure. je bilo takrat še nestvarna iluzija redkih »idealistov«. V tedanjem ozračju na naši meji še ni mogla uspevati nobena žlahtnejša oblika pravično in razumno urejenega sožitja. Slaba preteklost se zmerom maščuje na sedanjosti in samo čas in pravilen razvoj lahko preženeta strup iz pokvarjenih sosedskih odnosov.
Kakor je položaj o Mariboru s
svojim strategično pritiskom nujno vplival na položaj pri Radgoni, je le-ta ugodno vplival na prvo narodnostno osvoboditev Prekmurja in iz tega bolj improviziranega kot stal-
nega središča slovenskega gibanja v Pomurju so prihajale Prekmurcem narodnostne, politične in kulturne spodbude.
Radgona je imela takrat eno samo tiskarno (Semlitschevo, Zemlji-
čevo). ki jo je vodila lastnikova vdova; z njo je bila združena tudi manjša knjigarna. Slovenski interesi in naš državni prestiž so zahtevali, da je ta tiskarna služila Slovencem o boju zoper miselnost, ki je sicer stala zanjo. To so tedanji Radgončani morda najtrše občutili; to jim je šlo najbolj na živce. Slovenski tednik tiskan v nemški tiskarni, z uredništvom in upravo v sami Radgoni. je bil vsaj prvo leto najvidnejša bojna zastava na demarkacijski črti med dvema državama in narodoma, bojeviti glas naroda, ki v teh krajih dotihmal ni imel svojega tiska.
Take čisto posebne, napete, obojestransko izzivalne razmere so v tistih letih do sklenitve senžermenske mirovne pogodbe, ki je dokončno odločila spor za »radgonski kot«. navdihovale politične boje za našo mejo. Gornja Radgona je bila v tem času, t. j. od l. 1919 do l. 1921, sicer samo predmestje Radgone, vendar pa najzanesljivejša trdnjava obmejnega Slovenstva. Preživljala je svojo najslavnejšo dobo; takrat se je ustanovila v nji tudi prva Slovenska tiskarna v obmursko krajih in Obmejni tednik je lahko še nadalje zastopal Slovenske interes. Ideologija takratnega obmejnega Slovenstva je slonela na družbenem in svetovnonazorskem slogaštvu; med izdajatelji »Murske straže« sta bili zastopani obe tradicionalni meščanski
stranki in celó Socialni demokratje, vendar so domači klerikalci skušali kljub urednikovemu odporu izigrati slogaško premirje in napeljati vodo na svoj mlin. Odločitev senžermenske mirovne konference je pomenila trd udarec za vse preveč razgrete glave tokraj Mure, toda v bojih za novo mejo se je izoblikovala širša narodnostna zavest v tej obodni pokrajini. ki pred l. 1919 ni bila več daleč od ponemčenja, saj je buržoazija iz Radgone, Gradca. Lipnice in drugod osvojila najpomembnejše gospodarske pozicije v teh čisto slovenskih krajih.
Morda bi bil naš položaj pri Radgoni pred šestintridesetimi leti trdnejši, če se ne bi spor za novo državno in narodnostno mejo vodi! na liniji krajevnih interesov in malomeščanskih obračunavanj, če bi vojaška uprava (pretežno hrvaška in ne povsem čista, kar se tiče ostankov črnožolte mentalitete) povsem razumela specifične interese Slovenske meje in če bi tedanja politična Ljubljana imela več čuta in časa za položaj na severni meji. To bi ugodneje vplivalo tudi na naš diplomatski položaj.
Toda vse to je že dolgo zgodovina; nekdanji problemi, njih reševanje, ljudje, ki so bili udeleženi pri nastajanju novega obmejnega Slovenstva — vse je že daleč v preteklosti. V Gornji Radgoni pa so bili že tedaj položeni prvi temelji njenega sedanjega razvoja.
POMURSKI VESTNIK, 11. avgusta
9
Zadnje obdobje mladinskega dela je bilo kronano z velikimi uspehi
(Nadaljevanje z 10. strani)
Po konferenci SKOJ v Črešnjevcih, kateri so prisostvovali Jože Hojs, Silva Rozmanič, Milan Pučko, Leo Kavčič, Zora Kozar, Vili Mencinger, Marjan Ravnikar, Tonček Štrakl, Milan Klemenčič in še nekateri drugi, je pričel SKOJ dobivati večje in odgovornejše naloge. Konferenco je vodil Talanyi Jože Janez. Prisostvovali pa sta ji še Milko Domanjko - Mijo in Anica Štampar - Katarinca. Po konferenci smo najboljše skojevce določili za obveščevalno službo in druge važnejše akcije. Za organizacijo smo pridobili tov. Magdo Vrščaj, telefonistko na radgonski pošti. Dajala nam je dragocene podatke, ki jih je črpala iz pogovorov nacističnih funkcionarjev, žandarmerije in ostalih uradov. Tudi iz urada nemške žandarmerijske postaje smo jih dobivali s pomočjo pomožnega orožnika B. A. Ti podatki so bili takoj posredovani obveščevalcema zone in odreda, ki sta bila na terenu ljutomersko-radgonskega okrožja. Skojevska obveščevalna služba v G. Radgoni je na ta način večkrat že vnaprej opozorila partizane o nameravanih hajkah in aretacijah, ki so jih Nemci pripravljali. Za napad na žandarmerijsko postajo v Apačah je mladina dobila od tamkaj službujočega B. J. podatke o številu, moči in orožju Nemcev. Tudi nemške straže na obeh mostovih v G. Radgoni so bile napadene po predhodnih podatkih. ki jih je oskrbela naša organizacija.
Okrajni odbor ZMS Radgona je vodil do julija 1944 Milan Klemenčič - Ivo, nato Milka Petje - Metka, od jeseni 1944 pa do osvoboditve pa Milko Domanjko - Mijo. V zadnjem obdobju, od jeseni 1944 do osvoboditve, je bilo politično mladinsko delo kronano z velikimi uspehi. Organizacije so se razširile, postale so politično enotne in sposobne izvrševati najtežje naloge, kljub pospešenemu terorju Nemcev in Kozakov, ki so ubijali naše ljudi. V tem obdobju smo imeli močne organizacije ZMS v Črešnjevcih, Policah. Sovjaku, Očeslavcih, Stavešincili. Ivanjcih, Čakovi, Stari gori. Hrastje Moti. Kobilščaku, Rožičkem vrhu in drugod.
Mladinska organizacija je poleg Osvobodilne fronte izvršila veliko in nepozabno delo na severni meji naše domovine. Na žrtvah Frančeka Pintariča, Alojza Vreče, Jožeka Talanyja, Danice Klemenčič, Lojzeka Horvata, Marije Rožman in mnogih drugih mladincev, mladink in skojevcev, ki so žrtvovali svoja mlada življenja, je zrasla svoboda, ki so jo nešteti tako visoko cenili. Dali so vse — svoja življenja. Danes jih ni več med nami, ostali pa nam bodo v nepozabnem in svetlem spominu težkih dni naše zgodovine. Brez teh zvestih sinov in hčera, brez njihove ljubezni do zatirane domovine, brez številnih grobov, brez neizprosnega boja naš narod ne bi nikdar dočakal svojega velikega dne — rojstva svobode.
Tudi šolstvu radgonskega okraja
se obetajo boljši časi
MILAN KOCUVAN:
V Gornji Radgoni in njeni okolici se je šolstvo zelo zgodaj razvijalo. Ob deroči Muri je zemlja dajala mnogo, tu so se križala pota preko rodovitnih polj, vinskih goric in srečavali so se ljudje raznih narodnosti. Obmejni kraj je zahteval vedno več, zato že zgodaj zasledimo začetne pisave.
Šolska komisija je spoznala leta 1776, da bi bilo treba v Radgoni ustanoviti glavno šolo. Iz raznih spisov je mogoče ugotoviti, da so otroci obiskovali šolo že mnogo pred 150 leti.
Prava šola v Gornji Radgoni pa se je začela kmalu po letu 1800. Podpisi Krempl, Kocbek, Kurnik, Fras, Osojnik in drugi se mnogokrat ponavljajo poleg križev, ki so jih zapisovali nepismeni ljudje. Bili so pismeni in so zabeležili, da so bili obrtniki in kmetje, manj kočarji in viničarji. Doma so tedaj ostajali revni, kočarski in viničarski otroci, ki jih je bilo v vinorodnih krajih mnogo. A tudi med temi ni bilo stroge meje. Tako je bilo mogoče, da se je šolska obveznost zgodaj uve-
ljavila in je dosegla v naslednjih letih v šolskem obisku nenavaden vzpon. Ljudstvo teh krajev je zgodaj spoznalo, da je šola zelo potrebna. — Prof. Marin nam je rekel, da v ljutomersko-radgonskem okraju že 1. 1911 ni bilo 1 % nepismenih ljudi, na kar smo bili Prleki, posebno učitelji, zelo ponosni. Le žal, da so v začetku bili na šolah učitelji, ki so vsiljevali nemško miselnost in nemški jezik. K temu so znatno pripomogli nemški lastniki posestev in nemško uradništvo. Ljudje so postali v pogledu narodnosti mlačni, rastlo pa je število nemškutarjev, katerih nepošteno delo še danes ni popolnoma zabrisano. Zato je bilo delo maloštevilnega slovenskega učiteljstva in ostalih izobražencev zelo težko. Zbiranje Slovencev v očeh Nemcev in nemškutarjev je pomenilo zbiranje raje, na katero so ščuvali pse.
Slovenski učitelj je tedaj govoril, fašist in petokolonaš pa sta — plačala. V zidanicah in gostilnah na periferiji je sedelo ljudstvo pijano besed in vina. Za šilinge in potem za
marke se je dobilo vse, tudi najdražje, kar je mogla dati slovenska mati. To so čutili predvsem prosvetni delavci, ki jih je nevedno ljudstvo vedno bolj stavilo ob stran.
Od prvih začetkov v letu 1805
Šolsko zgradbo so postavili Radgončani 1. 1805 s prostovoljnim delom. 4. maja so ji položili temeljni kamen in se je ob tej priliki zbralo mnogo ljudi. Imela je učilnico in stanovanje za učitelja. Prvi učitelj, ki je v njej poučeval, je bil Simon Fras. Bil je na šoli od 1. 1805 do
1. 1832, za njim pa dolga leta nadučitelj Andreas Simonič. Tedaj je postala stara šolska zgradba premajhna in so poleg nje 1. 1841 sezidali sedanjo enonadstropno šolo s 3 učilnicami in stanovanjem za šol. upravitelja. V zahodni vogal pri cesti so zazidali listino. L. 1872 se je število učencev tako pomnožilo, da je bil pouk tudi v stari šoli in sobi, ki je bila v neki privatni hiši. Toda tudi to je zadostovalo le kratek čas. L. 1895 so sezidali prizidek na zahodni strani s 3 vučilnicami. Od tedaj ima šola sedanje lice in je že davno premajhna.
Najstarejši ljudje se spominjajo šol. ravnatelja Simona Erženjaka, ki je poučeval vse do pozne starosti in dobil zlati zaslužni križec. Bil je odličen učitelj, toda hud nemškutar.
Po prvi svetovni vojni je prevzel vodstvo šole šol. uprav. Karel Mavrič in poučeval v šoli skoraj vsa le-
ta stare Jugoslavije. Kot učitelj in vzgojitelj odličnih sposobnosti je učil in vzgajal mladino v narodnem duhu in z velikim uspehom deloval v raznih organizacijah, ki so vzgajale narodno in stanovsko zavest. Mnogo se je trudil za zidavo nove šole in zbral zanjo lepo vsoto denar-
ja, toda vojna je preprečila Vse nadaljnje delo.
L. 1938 je bila v Gornji Radgoni ustanovljena meščanska šola. 8-razredna osnovna šola s 5 vzporednicami je z okoliškimi šolami dajala mnogo učencev, ki so študirali. Njen prvi ravnatelj je bil Alfred Kos. Na njej sta poučevala in vzgajala novi rod narodni heroj prof. Jože Kerenčič in prof. Karel Rotovnik: oba sta bila ustreljena kot talca. Vojna se je v tem času naglo približevala.
Ves čas, posebno zadnja leta, je imelo učiteljstvo med ljudstvom težavno delo, kar je občutilo tudi pri šolski mladini. Šola je nudila kolikor je največ mogla, toda vplivi severne meje in glasov preko nje so bili vedno močnejši. Oblast je nudila sicer podporo, toda daleč premalo. Hujskači so bili na delu in škodovali povsod, kjer so le mogli.
Radgonski pionirji pri maršalu Titu
Skozi težavne razmere v času okupacije
Meseca marca 1941 so se razmere v vsakem pogledu znatno poslabšale. Sramotni podpisi pogodb s hitlerjansko Nemčijo in izprememba v vladi 27. III. 1941 so pokazali, da vojna ni daleč. Sledil je dogodek za dogodkom, laž za lažjo, šolski otroci pa so jih poslušali in ostajali doma. Fašizmu naklonjeni izdajalci so stali ob cestah in podili deco domov. Iz nekega razreda so otroci kar med odmorom pobegnili z nasmehom in nekateri z zaničljivimi besedami nam v slovo. Po par dneh je bila šola zaprta, vsepovsod pa je nastajala zmešnjava. Čutil si utrip srca za Hitlerja zaslepljenih ljudi, v sebi pa nepopisno bol. da si na mah preštel vse dneve, ki si jih prebil v šoli. pred deco v razredu, da bi jim bil oče in mati obenem, in plačilo za delo, ki ni bilo nikdar plačano.
Prosvetni delavci, ki v stari Jugoslaviji niso bili nikdar dovolj delavni, premalo »zavedni« itd., so bili s prvim dnem okupacije na cesti, vse drugo pa je sledilo. Zato jih nazadnje res ni bilo nikjer. Mnogi so dali svoja življenja v borbi, kot talci ali kako drugače. Večje število pa je takih, ki so postali bolehni in bodo nosili posledice vse življenje.
Kmalu po prihodu okupatorja se je začel pouk v radgonski osnovni in meščanski šoli. Šola je postala ponemčevalnica v najhujši meri, vzgoja v njej pa nam sovražna. Poučevalo je nemško učiteljstvo, ki ni razumelo slovenskega jezika, da je mladino tem bolj odtujevalo in zato uporabljalo vsa sredstva. Učiteljstvo, ki je bilo sestavljeno iz različnih priganjačev od sobaric, natakaric in ponesrečenih študentov, je
smatralo naše ljudi za manjvredne, ki bodo šele takrat kaj veljali, ko bodo govorili nemški jezik. Pri vsem delu, ki so ga imeli v šoli, pa so prav pridno zasledovali zavedne Slovence in jih ovajali oblastem.
Veliko važnost je polagal okupator na prireditve vseh vrst, h katerim je vključeval mladino, predvsem šolsko. Za učenje ni bilo časa in po njihovem mnenju nobene potrebe. Iz naše mladine naj bi bilo samo delavstvo v službi fašizma. Mladina je bila organizirana v HJ. Znala ni ničesar in je bilo njeno znanje naravnost porazno. Učenci so izstopali iz šole, ne da bi znali računati, pisati in brati. Odtujili bi se naj polagoma staršem in lastnemu narodu.
Po par letih na šoli ni bilo vsega učiteljstva in tudi ne pouka. Otroci so ostajali doma in je bilo tako najbolje. Zaradi vedno večje bližine fronte se je naselilo v šolo vse, kar naj bi služilo za obrambo zadnjih ostankov okupatorjeve sile. Narodnoosvobodilno gibanje je dobivalo vedno večji razmah in povzročilo okupatorju ogromno škodo. V okolici Gornje Radgone so bili partizanski boji. toda v manjšem obsegu. Približala se je fronta zavezniških sil in rasle so sile partizanskih enot. Fašistične tolpe so 9. maja 1945 pobegnile v divjem begu iz naše zemlje. O junakih tega kraja pa govori ljudstvo s spoštovanjem in ponosom in se poznajo vsi, ki so sodelovali in nudili pomoč v osvobodilni vojni. Nikoli pa ne bodo pozabili tistih, ki so bili fašističnega mišljenja, postali petokolonaši in izdajalci.
Ob osvoboditvi -- vse na novo
Ob osvoboditvi je bila slika šole naravnost porazna. Inventar z arhivom je bil popolnoma uničen. Zgorele so vse knjige, spisi in učila, pa tudi stoli, mize in klopi. Ostale so samo zamazane stene z velikimi luknjami in policami, okna brez okvirov in šip ter ogromno nesnage od podstrešja do kleti. Smrad pod okni in iz vseh prostorov pa je klical na človekoljubno delo.
Le ob popolnem razumevanju ljudstva šolskega okoliša in ljudske oblasti je bilo mogoče z razmeroma majhnimi stroški pripraviti prostore za začetek pouka. Pouk se je začel na šoli v Gornji Radgoni že 22. V. 1945 za učence nekaterih razredov, toda le v eni učilnici. Ostale so postopoma pripravili in so kmalu potem obiskovali šolo vsi šoloobvezni otroci.
Šoloobveznih otrok je bilo 554. Po znanju so bili skoraj vsi enaki: veliki in mali. Bili pa so nenavadno podivjani, prihajali in odhajali v šolo skozi okna, preko ograje, trat in polj z groznim vriščem, pretepi in bičanjem kamenja v okna in električne naprave ter avtomobile, vešanjem na vozove in obrekovanjem ljudi na cesti. Le malo je bilo učencev, ki so jih starši očuvali fašistične in nemškutarske kulture. Uči-
teljstvo. ki se je vračalo iz raznih krajev, je čakalo težko delo: zabrisati te sledove in vrniti mladino lastnemu narodu. To je bilo potrebno tudi pri mladini, ki je obiskovala po vojni ustanovljeno gimnazijo in vajensko šolo.
Zaradi velikega števila šoloobveznih otrok je bila ustanovljena leta 1950/51 osnovna šola v Orehovcih, za vajensko mladino pa je bila že leta 1923 ustanovljena vajenska šola in vzgojila lepo število obrtnega kadra. V začetku se je borila z gmotnimi težavami, ki pa jih je s popolnim razumevanjem ljudske oblasti in radgonskih obrtnikov popolnoma premagala. L. 1954 se je vselila v lastne prostore, prav lepo napreduje in daje čast obrtništvu. Deluje pa tudi vrtec, v katerem se zbira mnogo delavske dece.
Vidni šoli sta gotovo gimnazija in glasbena šola. V gimnazijo je vpisanih nad 370 otrok, v glasbeno šolo pa mnogo manj. Ljudstvo je bilo v začetku v strahu, ker je v njej toliko otrok. Kmalu pa se je pomirilo in sta sedaj v skrbeh marsikateri oče in mati. ker vesta, da se morajo otroci v gimnaziji učiti in znati. Tudi ne kaže, da bi bilo v G. Radgoni preveč glasbenikov, vendar starši težko pričakujejo in so veseli zelo lepih glasbenih prireditev. Je pa mnogo dijakov, ki obiskujejo višjo gimnazijo, strokovno ali visoko šolo. Mnogi so jo že končali in bodo s svojim znanjem še bolj koristili ljudstvu Titove Jugoslavije.
Ostala mladina je obiskovala razne tečaje in se strokovno in ideološko izpopolnjevala. V Gornji Radgoni in njeni okolici so bili izobraževalni tečaji, pozneje pa kmetijsko gospodarske šole, ki so sedaj v vsakem kraju radgonske občine, kjer je osnovna šola in imajo zelo lep šolski obisk in uspeh. Poleg tega so bili tečaji za knjižničarje, knjigovodski. trgovski, fizkulturni, zadružni in drugi tečaji. Delovala je tudi večerna gimnazija in pokazala prav lepe uspehe.
Tudi v povojnem času se je mnogo razpravljalo o novi šolski zgradbi in prostoru, kjer naj bi jo postavili in bi bila v njej nameščeni gimnazija in osnovna šola. Gimnazija se stiska v starem gradu poleg Doma onemoglih v tesnih prostorih, ki so neprimerni, osnovna šola pa je v zgradbi, ki je bila postavljena leta 1841. Učilnice v njej so velike, a jih je premalo. Ako ne bi bilo šole v Orehovcih, bi že davno imeli pouk zaradi velikega števila otrok v treh izmenah. Taka šola ne bi dosezala uspehov, mladina v njej pa bi bila stalno zdravstveno ogrožena. V gimnaziji odpade na učenca 1.2 m2 in 3,7 m3, kar se v današnjem času ne more verjeti, a je vendar res.
Ljudje vedno govorijo o potrebi nove šole, katere bi bila še bolj vesela mladina in učiteljstvo. Stavimo si veliko upanje, da bo v novi radgonski komuni zadeva nove šolske zgradbe vse bolj zaživela in bo tudi šola v primernejših in zdravih prostorih.
NAJBOLJŠE SINOVE POMURJA
mladine v času NOB je bilo mnogo napisanega v lanski jubilejni številki Obmurskega tednika ob 20-letnici Ljudske pravice. Soboška gimnazija je dala za svobodo nad sedemdeset žrtev. Dobra polovica jih je padla v borbi, ostale so morili v taboriščih, streljali in obešali. Spominu padlih se bo gimnazijska mladina oddolžila z odkritjem spominske plošče v gimnaziji. Navedimo nekaj imen, ki bodo zapisana na njej: Štefan Kovač — Marko, sekretar OK KPS za Prekmurje ni Medjimurje: Dane Šumenjak — Miran major VOS: Štefan Kuhar — Bojan, član KPS: Ludvik Rogan — Jurij, sekretar OO OF: Jože Kramar — Juš, sekretar SKOJ in drugi. Trije dijaki soboške gimnazije — Štefan Kovač, Dane Šumenjak in Edvard Brajnik — so prejeli najvišje odlikovanje in tako postali narodni heroji.
Spomenik narodnega heroja Štefana Kovača stoji v veži gimnazije in vsak dan opozarja in bo opozarjal še pozne rodove, ki bodo hodili mimo njega, kako se je treba učiti in pripravljati za življenje, kako je treba ljubiti domovino in če je potrebno, žrtvovati zanjo tudi svoje življenje.
Po končani vojni je Okrajni odbor OF v Murski Soboti pozval deset prosvetnih delavcev in jim naročil, naj pripravijo vse potrebno za nadaljevanje pouka na gimnaziji, da bi tako lahko dijaki pravočasno končali razrede in prejeli spričevala.
Meseca maja 1945. se je mladina z velikim veseljem vrnila v slovensko šolo. Odpravljene so bile šolnine,
socialno šibki so dobivali tudi štipendije in so tako lahko študirali na vseh šolah.
Po osvoboditvi — v MDB na Avtocesti, mladinskih progah . . .
Mladina višjih razredov soboške gimnazije se je združila v organizaciji LMS in ustanovila svojo Mladinsko delovno brigado »Štefana Kovača« ter tako sodelovala pri številnih prostovoljnih delovnih akcijah:
1946.	leta se je udeležila regulacije Pesnice in gradila progo Brčko —Banoviči.
1947.	leta je sodelovala na Oplotnici in Pesnici ter na progi Šamac — Sarajevo, ods. Lašva.
1948.	leta je pomagala graditi Novo Gorico.
V šolskem letu 1948/49 je aktiv LMS organiziral živahno tekmovanje na čast IV. Kongresu LMS. 15 članov je delalo s pionirji. MDB je delala en mesec na VIII. sekciji avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost« in postala dvakrat udarna in enkrat pohvaljena. 18 brigadirjev je bilo proglašenih za udarnike, nad 40 pa pohvaljenih. V brigadi je bilo zelo razvito kulturno prosvetno delo.
V	naslednjem šolskem letu je mladina gradila novo gimnazijo. Plenum Oblastnega komiteja LMS
je organizacijo proglasil za najboljšo srednješolsko organizacijo v mariborski oblasti. V počitnicah je 97 brigadirjev en mesec delalo na VI. sekciji avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost«. Brigada je bila trikrat udarna in je prejela diplomo najboljše brigade na VI. sekciji v tekmovanju »Poslednji udar«.
Leta 1951 je MDB delala na progi Doboj — Banja Luka in se vrnila dvakrat udarna. Naslednje leto pa se je udeležila gradnje nove hidrocentrale pri Jablanici.
Poleg delovnih akcij je mladina sodelovala pri TVD »Partizan« in raznih krožkih (prirodoslovni, šahovski), pri mladinskem pevskem zboru in svojem KUD »Štefana Cvetka«. Po osvoboditvi je uprizorila mnoga dela:	Jurčič-Levstik:
Tugomer (1947), Cankar: Kralj na Betajnovi (1947), 


: Triglavska bajka (1949). Nušič: Narodni poslanec (1951). Moliere: Namišljeni bolnik (1952), Nušič: Navaden človek
(1953), Cankar: Hlapci (1953), Fodor: Matura (1954), Hellman: Kobilice
(1954), Connerson: Roksy (1955) idr.
Vsa leta pa je mladinska organizacija tesno sodelovala s šolskem vodstvom in posameznimi profesorji.
Leta 1950 se je gimnazijska mladina preselila v učilnice novega šolskega poslopja. Vsa leta pa je primanjkovalo učnega kadra. Profesorji so poleg nadurnega dela v šoli še sodelovali pri raznih tečajih, KUD »Štefan Kovač«, TVD »Partizanu«, Ljudski univerzi itd.
Med okupacijo se je na soboški gimnaziji število dijakov zmanjšalo, po osvoboditvi na je spet naraslo od 572 na 722 v letu 1955. Od leta 1945 pa do leta 1954 je končalo iz soboškega okraja nižjo gimnazijo 657. iz ljutomerskega 28 in iz ostalih 4. Višjo gimnazijo pa je končalo iz soboškega 208 in sicer največ iz M. Sobote 76. sledijo Beltinci 27, Turnišče 15, Tišina 13, Martjanci 11, Bogojina 10, Puconci 9, Lendava 8. Polana 5, Bodonci 5, Grad 5, Črensovci 4, Dobrovnik 4, G. Petrovci 3. Cankova 2, Križevci 2, Kuzma 2, Mačkovci 2. Rogaševci 2, Šalovci 2 in Prosenjakovci 1. Iz ljutomerskega okraja pa je na soboški gimnaziji maturiralo 44 dijakov, iz ostalih krajev pa 6.
V tem pregledu pa niso všteti Dodatki iz šolskega leta 1954/55, poleg tega pa niso upoštevani učenci iz ostalih desetih nižjih gimnazij v okraju.
Če ob 10-letnici osvoboditve ocenimo delo in uspehe gimnazije v M. So boli, moramo priznati, da je borba za popolno gimnazijo rodila dobre sadove. Nekdanji dijaki soboške gimnazije danes uspešno opravljajo najrazličnejše funkcije v naši državi. Vsako leto se jih več pridruži množici svobodnih delovnih ljudi, ki grade socializem.
POMURSKI VESTNIK, 11. avgusta
11
Letošnje drugo praznovanje 14. avgusta Dneva občanov Gor. Radgone
naj spremljajo nove pobude in hotenja za napredek v gospodarstvu in na drugih
področjih družbenega ustvarjanja
Občanski ljudski odbor
Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS
Občin. odbor ZB NOB Občinski odbor RKŠ
GORNJA RADGONA
NAŠ POZDRAV velja vsem borcem, aktivistom in sodelavcem NOB, ki so na našem območju v najbolj črnih dneh okupacije kovali pridobitve ljudske revolucije in 14. avgusta.
Padlim junakom pa naša večna zahvala!
NAŠ POZDRAV velja vsem prebivalcem komune, ki se poraja kot plod in nadaljevanje že tolikokrat preizkušene demokratične poti v našem družbenem razvoju.
NAŠ POZDRAV velja vsem onim, ki nas bodo od blizu in daleč obiskali in družno s prebivalci naše občine proslavili letošnji 14. avgust — naš domači praznik.
Letos slavimo z geslom:
pozdrav novi občini!
ZDRAVILIŠČE RADENSKA SLATINA
je spričo najmočnejših naravnih ogljikovo - kislih kopeli (C02) na drugem mestu v Evropi (Nauheim) in že nad 70 let z zavidanja vrednimi uspehi zdravi bolezni srca, ledvic, ledvičnih in žolčnih kamnov, živčevje, krvni tlak, motnje urogenitalnega trakta, sklerozo in slabokrvnost.
Moderna elektroterapija, pitna kura, dietna kuhinja in zdravljenje pacientov pod stalnim zdravniškim nadzorstvom.
433 ležišč : 2 restavraciji : kavarna : bar : kino : knjižnica : igrišče za tenis : igrišče za pink - ponk in balinanje : koncertna in plesna glasba :	sončni in senčni parki :	prekrasne izletne točke
v Slovenskih goricah : domovje žlahtnega »Ljutomerčana«.
Zdravniki imajo 50 odst. popust pri najemanju sob, kopeli pa brezplačno.	
Sezona od 1. maja do 31. oktobra
Uspehe zdravljenja pa nedvomno in idealno dopolnjuje svetovno znana
na etiketi
s tremi srci
Zdravi, krepi in osvežuje vsakogar na domu, v naši deleži in inozemstvu. Zato jo zahtevajte vselej in povsod.
Informacije daje:
Direkcija »SLATINA RADENCI«
Telefon štev. 1 in 8
POMURSKI VESTNIK, 11. avgusta
PRIDRUŽUJEMO SE SLAVJU PREBIVALCEV OBČINE GORNJA RADGONA IN JIM ČESTITAMO K NJIHOVEMU PRAZNIKU — 14. AVGUSTU — Z ŽELJO, DA BI, ZDRUŽENI V NOVI OBČINI. V PRIHODNOSTI S SKUPNIMI NAPORI DOSEGLI ŠE VEČ OČITNIH USPEHOV NA VSEH PODROČJIH DRUŽBENEGA USTVARJANJA
Občinski ljudski odbor - Radenci Trgovina »VRELEC« - Radenci
PEKARNA - Radenci___________
MLIN NA MURI - Hrastje-Mota
Poljske pridelke vseh vrst živino, zdravilna zelišča, gobe in drugo odkupuje
KMETIJSKA ZADRUGA
v GORNJI RADGONI
~ Zamenjuje oljarice vseh vrst.
~ Za kmetovalce nabavlja semena, umetna gnojila, poljedelske stroje in druge kmetijske potrebščine.
~ V svojih trgovskih poslovalnicah GORNJA RADGONA - PODGRAD - OREHOVCI - LUTVERCI prodaja živila, tekstilno blago, galanterijo in ostale potrebščine za gospodinjstvo in dom — po solidnih cenah.
VELIKA IZBIRA!
SOLIDNA POSTREŽBA!
Po zelo ugodnih cenah nudimo poljske pridelke vseh vrst. -- Pridelujemo semenska žita in redimo plemensko živino.
Delovni kolektiv
KMETIJSKEGA
GOSPODARSTVA
Črnci-Apače
Ob domačem prazniku — tudi naše čestitke delovnim ljudem radgonske komune!
KMETIJSKA ZADRUGA
APAČE-LEŠANE
nudi svojim strankam raznovrstno potrošilo blago v poslovalnicah
APAČE-ŽEPOVCI
in odkupuje poljske pridelke vseh vrst po najvišjih dnevnih cenah.
DELOVNI KOLEKTIV
MIZARSTVA
IN ŽAGE
ČRNCI-APAČE
ŽELI VSEM VRSTNIKOM IN PREBIVALCEM RADGONSKE KOMUNE OBILO USPEHOV PRI SOCIALISTIČNI GRADITVI IN JIM ČESTITA K LETOŠNJEMU OBČINSKEMU PRAZNIKU.
V TEM PODJETJU
ustrežejo odjemalcem s kakovostnim sobnim in stavbenim pohištvom vseh vrst.
Žagajo les po najnižjih cenah in prodajajo lesne ostanke.
Na radgonskem območju, daleč naokrog po Slovenskih goricah, v Apaški kotlini in v gornjem predelu Prekmurja je dobro znana ena izmed najstareših trgovin
V GORNJI RADGONI
»ŽELEZNINA«
katere predhodnik je bil Okrajni magazin, a še prej dobro vpeljana trgovina F. Korošca.
Delovni kolektiv radgonske »Železnine« si vztrajno prizadeva, da bi se njegovo poslovanje odvijalo po načelih socialističnega trgovanja in da bi po kar najbolj dostopnih cenah nudil svojim potrošnikom:
okovje vseh vrst, kolesa vseh vrst in njih dele, emajlirano posodo, steklo, porcelan, barve, lake, stavbeni material, premog, drva in koks, čevlje vseh vrst, usnje in čevljarske potrebščine. Na zalogi ima tudi radensko slatino.
Vodilna načela kolektiva trgovine »Železnina« so: dobra, hitra in solidna postrežba s kakovostnim blagom po konkurenčnih cenah!
Lansko poslovanje podjetja pa prikazuje v številkah
BILANCA
TRGOVINE »ŽELEZNINA« GORNJA RADGONA na dan 31. decembra 1954
AKTIVA
PASIVA
Z. p.		Znesek         Zap.	Znesek
Št.	Postavka	(v 000 din)       Št.	Postavka	(v 000 din)
A. Viri osnovnih in izločenih
A.	Osnovna in izločena sredstva	sredstev
1	Osnovna sredstva............................................ 161	1	Sklad osnovnih sredstev....................................... 161
2	Investicije v teku.......................................................... —	2 Dolgoročni kredit za dokončane inve-
5 Izločena in druga investicijska sredstva ..............................1.487	sticije................................................... —
3 Razni skladi..................................................1.620
B.	Obratna sredstva	4 Dolgoročni kredit za finansiranje inve-
4	Denarna sredstva....................................... 84	
	5 Drugi viri za finansiranje investicij .......................................—
5	Surovine in material................................... 201		
6	Proizvodnja.................................................. -	B. Viri obratnih sredstev
7	Gotovi proizvodi in blago....................................412	6	Banka-kredit za obratna	sredstva.........................................6.980
8	Aktivne časovne razmejitve..................................... 8	7	Angažirani del lastnih skladov...............................................—
	8 Pasivne časovne razmejitve........................................ —
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva	C. Viri sredstev v obračunu in
druga pasiva
9	Kupci in druge terjatve................................ 836	
		9 Dobavitelji in druge obveznosti..........................................1.211
10	Druga	aktiva.............................................. —	
10	Druga	pasiva............................................. 217
D.	Finančni uspeh	D. Finančni uspeh
11	Razporejeni dobiček.......................................... 388	11	Dobiček....................................................... 388
12	Izguba........................................................ —	12	Kritje	izgube............................................... —
Skupaj . 10.577	Skupaj . 10.577
Bilanca je potrjena po Okrajnem ljudskem odboru Ljutomer (št. 11-991/21 — 55)
Vodja knjigovodstva:	  Predsednik upravnega odbora:	Direktor podjetja:
Franjo Dajč	Joško Tivadar	Anton Kos
POMURSKI VESTNIK. 11. avgusta