121 &                            Grlica in sova.
|iltp|oletje je. Necega krasnega poletnega dne je zapustila grlica svoj dom IM^Jin se spustila po polji in livadah, da se malo poigra po lepem, širokem wsm svetu in se navžije divnih žarkov božjega solnca, ter tudi založi kako 1 y 1 zrniee rumene pšeniee in si ugasi žejo z biserno r&so. In bilo jo je lepo videti, ko je ponosno letela od drevesa do drevesa, in ugodno jo je bilo poslušati, kadar je veselo gučala, kakor bi hotla s svojim gučanjem slaviti vsemogočnega stvarnika, od katerega ima toliko dobrega.
Le poglejte jo, na —, kako zaprhutne in zleti s košate jablane. Neko-liko krati mahne s kreljutima in že je ondu na velikem hrastu sosedne livade. Ali kaj je to ? Še dobro ne sede na zelene vejice, že obletava vsa plaha okolo hrasta ter golči z miJim in Ijubkim glasom. A tudi to ne traje dolgo časa; vzdigne se visoko v zrak in ]eti,.kolikor najbitreje more, zdaj na levo, zdaj na desno, zdaj sem, zdaj tja, ter obleti velik krog ; in predno bi ndaril dlan ob dlan, evo je! že zopet je nazaj pri hrastu. Ali glej čuda ! M pri-letela ona sama, nego ž njo je priletela eela tolpa krilatih ptic. Priletelo je ž njo več grlie, golobov grivujačev, kosov, drozdov, škorcev iu lastavic. Tudi žolne in vuge so prišle, a zna se, da ni manjkalo tudi premedenih vrabcev-in jezikavib srak.
—         1
Vsa ta ptičja tiilpa jt> udarila v glasen, dalw »' razli-gajm" vrisf. ijM šumot. In kaj je vzrok vsemu temu. vprašali bodete radovedno, čim« ia rijgj iu Mimot? Virok vsemu tauo jc »iroia sijva, katwu je le za trenotek izloLla iz svojega skriraega dupla, iu vwj ta vriSf iu šumot zuači krvavi boj proti njij. Ni ae tsato! Snvninikov tolilto število a ona saiua. Braui s»> hrabco, l« je res, in že jc geutil nmogi izined sorražnikov čvrslobo njrnega kljana, ali zamau, tudi njcj je odletvlo mnogo perja in ua pol gola se mora iimukiBti nazaj v svoje tomno duplo. Kjuni siAražiiiki ie nekoliko Oasa oblchivajo liruat; krika in vika st« polagoma jzgukva in naposled s» razido vsi kakor pnimagala Jcasn je. Ptiee selilkc. katore le tuliko easa ostancjo pri nus. ilnklor jim naSa (lorkota ugaja in doklcr jim ne iznimjka potrcbnf lirann. /-ipustiJe so f.e davnn tiaw kraje. In pvav so atorile; kajti nmogo popri-j. uego U; druga leta, prilomastil ji_> uirzli sever. bud tnraz jc zaiel nastajati ia prcda« bi »i bil Hovek luislil, bila jc ziina prcd durmi.
Pticam aclilkam, katerr so. bmli si iz neniarnosti, ali pa vsled skrbi za srojc mladiče, oatale še pri naa, ne bode «e dobro godilo. Sirote bodo m» ralc poginiti. Med tcmi Di.'Sre6niciimi jo bila tudi naša grlica. Nu. ako bi bila sajua. ne bilo bi jcj toliko sile; ali i njo vidimo nJarlo grlifo. za katerg jo bolj skfb mori, u«go li za sauio aebe. ISirotAina ji> glad in ziina žc tolita) nahudiia, da sti akoraj tia poltt mrtvi. Ali Tipanji' ,ju tolaii... nastalo bode bolJHf vreme, luedvo so bovi okrcpžali in bi>vi šli za naSimi tovariSicami.
Ali vefikm j" npnnje prevarljivo, Ncpi-iea dne ju zafel siip« padati v drtiflih in <!08tib kosiuili na zcmljo. To jc bila za grlii« volikii nmrefa. AVo si iiii dubiide kjc varn^a zatišja, ne prcostaji' joj druzpga, licgo žalostno p<c giniti s svujo litvrko. Zalm-oj lcti s svujim Jiiladičom, leM, da s»' ugrejc in poiSče kacega dupla. .(ilpjtu. raati!" iwo mlada grlica. ,ond« v onora hrastu je reliko fluplo, skrijrn bc vaujo." — M« P" iiiivo," n'če starka. in šli sf« 1 lirastn. 1'iiSi'dSi tja. grcsti naravuost v duplo. Iz zaf«tka niste nifcesar ^ delj. kfr jo biln pretpninii. V t«u bipu sr zasliSi gl»s: »Kdo je tako pt» drzen in me rznemirja v mojem »lanovanji ?• Htara jjrB™ pogleda nnkoiaa bolje. in kako se ustoiSi. ko vidi pr«l seboj sfivo. Xn kraiilu w> opogi'irai tej ri>(V preponižni!: nVrosim vas. dragn «»va. oprostitp tni. da vas vzucmirjam v Tiiši-JH stanu. Dvo i)osn>i-niu iujali- proil seboj. ZJikasuiln. ri-ui pi>l > toplujše kraje. a ziinaj je Imda ziuiu, in pnlcg mpae viditc mojo mlailo hferkft 1'oginovi obe. ako se naji ue usmilil"' tc-r nama ne privnlite prenoJHi pri tbS Usmilite sc naji, usmilito. predraga *>Ta !"
,Hu," odgovori sflra. nmar m« ne poznai vei? Ali se ne .sp»oiina$ kako ai tega leta oelo tfilpo ptic liahujskala proti mrni ? In zaradi f«wa? K^ in koliko vam sera naiedila kvarvV <'^j, šo colo ljudje. ki mim jiticam nia prijatelji, iu če uaiu so, tu so nam lc zaradi svoje knristi. ti Ijudje lae n pregBnjajo, »isrveč mn žo isnn, a prcd rami sc riiti pokuzati dp smfm -01 sTCtMso hflijo. Nn, di»« jb. I*\A« W »¦ '/.iij inaStevftla nai teU«j, «Ji teg Bloriti nnunm, ker si dosti kaznovaim. PrenočiSfa li pa nikakor duti np morffll ZapiiBli ra<' in nikoli vet »e nc prikaži pod mojo strcho. Za tebe je sreliota z« menii temuta.    Vsaetriiu si"uje.   ^ Bogom !"                                           J
Btnra in inlada grlioa sti murali včn. Druzcga jutra na vso zgod^j Scl neki kmct po drva.   Na poti iiajde dve popoliiem  oneraogli,  prezebli il|
128
ii.i pol milvi grlici. Vzame jn s seboj. Doma ju ogreje in naliraiii, in grlici sti oživeli. Vsti zimu Hti ostuli pri tem kniotu, in kadar je pri^U veaela v/.iiumliid Eor sc jp zomlja zojiet o^rnila v prazuitmo obleko, ?zt?l ju j« kmetii* ii;i roko, oilnescj na poljo in jiinu dejal: J. ltogijui, dragi moji grlici, idita v svet, in nžirajts zlato svobodo!- Tu je liil dober flovek. Otroei, posnr-majte ga!                                    ____                                                  Š.K.