Zimski pevci.
(Obraz iz prirode. — Piše Stanon.) (Dalje.)
^jllljjlič ne de, če nam jo je popihal palček. Glej tu gori na krivenčasti veji SJJKs(| starega borovca predstavlja se nam drug zimski pevec. Bolj moder ^ZkP^ gospod je. Morebiti je ponosen na svojo dragocenejšo suknjico, ka-tera je na glavi, po prsih in po trebubu lepo živo rumena, zgoraj pa rjava in črno progasta. Toda ne smemo ga prehitro obsojati! Vprašajmo ga rajše lepo in dostojno,
»Str, str, str«, nam odgovarja. Nekoliko neroden je revček v svojem vedenju in cvrčanju, zato ni čuda, da še svojega imena ne zna popolnoma izgovoriti. No, nam je vstreženo. Njegovo dobro voljo vidimo, sami pa tudi nismo tako malourani, da bi ne znali iz prvega zloga uganiti njegovega imena. Saj vendar vsakdo pozna rumenega strnada, tembolj, ker je naš vsak-danji gost pred skednjem in na dvorišču.
Strnad je z vrabcem v rodu; zato ni čudno, da večkrat v njegovi družbi brska v senenem prahu, na podu ali v smeteh na gnojišču. Malo večji je vendar od drznega lahkoživca. Kljun je sicer v korenu debel, kakor vrabčev, a spredaj se zoži, gornja čeljust se ujema v dolenjo širjo in ima na nebcu rožen robček, da lažje lušči semena.
Strnad ljubi svojo domovino in ne pozna veselja selitve. Vedro južno nebo in toplo solnce ga ne izvabi v jeseni na jug. Rajše hoče dotna nekoliko bolj stradati in prezebati, nego v ptujini živeti pri polni mizi. Dobrotni Bog ga preskrbi tudi v hudi zimi, čeprav  mu včasih v mrazu huda prede. V
-+¦3 22 s-t-
največjih nadlogah prileti k Človeškim stanovališčem ter oprezuje okoli skednjev, kozolcev in hiš, kjer ga doleti vedno kaka drobtina. Milosrčni ljudje mu radi potresajo nekoliko zrnja na sneg, za kar jih domoljubni zimski pevec od-škoduje s svojo priprosto pesmico.
Strnad je nenavadno miren ptič. Celo uro sedi na krivenčasti veji in ponavlja po dolgih presledkih svoj: »str, str, str«. Nobena reč ga ne gane, da bi se ozrl, še za tenke, nežne glasove, ki se glase v njegovi bližini v vrhovih visokih jelk in smrek, se ne zmeni. Pustimo ga v miru na borovcu; kadar pa pride k nam na dvorišče, mu hočemo postreči, zdaj pa poglejmo rajše tja v goste smreke, od koder prihajajo tihi zvoki: »zi-zi-zi«.
Glej jih no, malih razposajenčkov! Dva, štiri, pet . . . vse polno jih je po vejah. Tako majhni so in vendar se nič ne zmenijo za mraz in sneg. Prav nič niso mirni, kakor živo srebro se smučejo med vejami, obešajo se nanje z nogami in s kljunčki, nagajajo si podeč se od drevesa do drevesa in pri-jazno Ščebečejo.
To so kraljički. Glede na velikost so zelo podobni palčkom. Zato jih ljudje večkrat ne razločujejo in mešajo imeni.
Kraljiček je še manjši od palčka in je torej najmanjši evropski ptiček. V vsej svoji velikosti s perjem, kožo, kostmi in mesom tehta pet gramov. Z znamko petih krajcerjev se dajo torej poslati v navadnem pismu trije kraljički.
Ime kraljiček zasluži naš ptiček po vsej pravici. Veliko večji ptiči, ka-teri bi lažje prenašali zimski mraz in glad, odlete na zimo v južne kraje, kjcr žive v izobilju in nasladnosti. A naš kraljiček je možak. Junaško prenaša vse težave in nadloge in nikoli mu ne poide potrpljenje in dobra volja.
Dostojno in primerno svoji časti nosi kraljiček na glavi rumeno kro-nico, ob straneh črno obrobljeno, katero more po volji privzdigovati. Kra-Ijevi plašč je zgoraj rumeno zelenkast, spodaj jasno pepelast. Okoli očij je črn, nad očmi mu gre siva proga. Kljunček je tenak in raven, nosnice so zarasle s perjem, pri začetku kljuna pa ima precej dolge brke.
Kraljički se drže vedno v večjih družbah jelovih gozdov, kjer preleta-vajo dan na dan določen oddelek gozda. Neka posebna ljubezen jih veže na iglasto drevje, le v hudi zimi se pripode v družbi s senicami na naše vrte, kjer prav marljivo pokončujejo metulje, mešičke in drugo jednako zalego. Tudi na dvorišče pridejo, kjer brez boječnosti slede svojim veselim igram po orehovih vejah. Kličejo se z nežnim »zi-zi-zi«. Ob lepih zimskih dneh pa zakrožijo kako kratko pesmico, ki se sme imenovati krasna.
Gnezdo, katero je zelo podobno palčkovemu, si dela kraljiček na ko-šatih smrekah in jelkah; najrajše ga stavi med rogovile. Jajca so drobna ko grab. in tenko lupinasta.